Teèaj XVm. £J,r . * -i 'i v \, > go podarske šk arodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr.. za ćetert leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 5. septembra I860. Krompir gnjilobe obvarovati. Krompir po vec krajih letos spet tako gnjije očitno. da tište nesrečne bolezn k nam že bî da je 15 let nismo mogli zderžati, našim gospodarjem. da bi je ne bili očitno razglasili tud| ko škodo delà in je zadnje leta nekoliko potihniia se # Gospodarske skušnje. zmiraj ni konec. Bati se je letos, da bi v kelđrih hudo (D « J i n m i š i ne guji! n e kanski daj korj d n i h V7 takih nadlogah je treba pomoci iskati kje je kaj drevés), priporoča amer kultural Gazette" to-le: Vzemi kolikor je treba k „Amerikán Asri Od leta 1846 so „N pomoci najti. prinesle, da jim ni skor mogoče, še k Naj tedaj naši bravci poišejo sčm ter tjè že toliko svetov snetega m lek in zmesaj ara S w J tako novega povedati mesanca gosta kakor rska bar to p o- da je Z veliko kertačo starejše „Novice kar so svetovale. v ke vzamej m namaži skorjo drevés 2 do 3 čevlje visoko nad koreninami Al nekaj drugega jim imamo danes ptiporočiti. Omenile To gré hiti leto in dan pod rok. ne prizadene dosti stroško in P» to že enkrat, da je gosp. prof. 1*1 na Dunaji znajdel 11 šf b va rovati seme. Ce daš konju na teden 3 masi (S tekuejo konju in kuretnini) pomoč, krompir gnjilobe in kale nj semena in g t in d d r a v e g hraniti (die Kartoffeln soncnih rož, se mu bo dlaka tako svetila in koža mo bo vor Fàulniss und Keimung zu schiitzen j. Tako beremo v tako čista, kakor da bi vsak dan pol ure 29. listu dunajskega časnika „Neueste Erfindungen u y česal. Ce pa pozimi vsak teden 3 m štriglj in tudi zapisano stoji da je gosp. profesor privilegij ali h rož H n š e n i č n i m i b patent prejel za to znajdbo. Čeravno smo v vseh tacih rečéh precej neverni T kokosi nesle. obati daš bo d • * J semena 5 n o ni 12 kako pridno ti bojo jajca endar ne moremo tega prezreti, da pi orodje 5 pohištva dati, in da na tolikem prostoru tudi povsod drevje rastlo, bi bil do dva milijona goldinarjev vreden; tako pa je bila zadnjikrat le za pol milijona prodana. ojzd vam bo vodnik pravil, da je tukaj pred 6 ali 7 leti 9. ki- ar © grajšina movea zavolj vadnega mraza nek človek zmerznii iu pa tudi več živine, posebno ovác na paši konec vzelo; kaza! vam bo kraj Na Snežnik se gre po mnogih potih, ali iz ložke tergal d doline ali pa od Zagorja čez Knežak in Koritnice, ali Ce dalj er je dve muli pa ogrizel. - potujete, tem leti pozueje medved mulo raz od Bistrice, pa tudi čez manjše drevje s krevljastimi debli Posrraje e» in Klano od reške nahajate strani; vendar vam le pot iz Loža na Snežnik bolj natanko tako priđete počasi voljo velikega snega, ki zatira drevj do m a 1 e g S n e ž n i k ■u Pod (em • v popisem kodar seru sam hodil. Snežnik Od sneperskega gradu do verh Snežnika je skozi in * J ktei daj mnogo ad po kterih se ovce pasej in ar w ' ^^ 5 J' ^ »»» v» vu puooj v , i u rajšiua vsako leto v najem. Po teh planiuah skozi le gojzd; vmes so kakošne senozeti in lazi. Ako se dobi rastlinoslovec © St gre po bližnji poti, je 6 ur, po bolj zložni in daljni pa 8 dobivajo malokje po kranjskih zanimive cvetlice, ki se ar ah vidiš pa tudi že verh ur na verh Snežnika. Preden se pa kdo na daljno pot po Sneznika jako sterm. Se se bo potiti kake pol ure, in tudi ojzdu podá, naj si vzame zvedenega vodnika, kteri mu bo se boš še nekoliko za tla poprijemal; steza derži med pri- in druzega povedati vedil. tličnimi borovci (Krummholzkiefer ), in lejte! to je zaduja ar » potom dosti gojzdnih priirodb med Poglavitna reč je pa, si živeža in pijace za dolgo m te- rastlina proti hu Sneznika. Po tem neha rast žavno pot pripraviti: dober kos pečenke ali klobas in su- preredkega zraka in mraza, hega mesa, kruha in vina, pa tudi vode, zakaj vode se le zavoljo X m malo v tem gojzdu dobi; pa tudi na vodnika ne zabite, da kave ali sicer kaj £ vam bo rajše jedila v košu nosil. Nekdaj so se snežuiški Kmalo jo prilazite na Snežnik gorkega se nekoliko opoćite, eumalo povžite in hajd! serčno naprej. h Sneznika potniki v šneperskem zastonj pripravljali; al zdaj gradu zbirali; tudi so jirn tu jedila Zdaj se vam odpré kra pogled okoli in okoli : zabili ni vec gostoljubnosti ondi. boste včs trud, ko se vam daljni svet širi pred očmi. Morj Svetujem torej v Igovasi v Mlakarjevi gostivnici ali pa v zagledate naenkrat s prostimi ocrni tako bi kakor da bi Starem tergu oskerbeti se za pot; dobili boste dosti za dnar. Od Igovasi jo bole mahali skozi vas vsega P o d g o r o, bilo v n o zj Snežnika silne gore in planjave se vidij čez Verh, potem jo zavijete na desuo po gojzdni poti čez razločili posamne kraje dalec na levo in desno. Ako imate dober daljnovid in jih Igo vs ke verhe, dalje čez senožeti Bezgovice, poznali po zemljovidu bote . ki ga vzemite eboj Terst se ne zopet ua desno nad Pogerlin. Tukaj vidite na desni velik dve mesti ste preblizo za hribom di, Vidij Hek a tudi ue; te ) se pa otoki Kerk ? precej jo boste uganili, da tukaj je uekdaj hud požar (Veglia), in Cres (Cherso) in drugi tamošni otoki dol ^g^ÊgÊg^g/g/Êg^^ggÊÊ/Ê^ bil, ki je gojzd pokončal, in zares skorej 200 oralov je po matinske gore in primorje D 1 tud se razloči z dobrim zanikernosti bilo zapaljenih. Dalje potujete čez Šilo. Silo daljnovidorn en del Be net to je njene © N levo se imenuje zato, ker pot derži pod gricem i ki je špicast. se tlprč horvaška strau; K se razloči s pro Povsod se nahaja vecidel dvojne sorte gojzdno drevj e, to stimi očmi ; na dole uski strani vidiš brez števila homcov nekoliko Ljub- bukva in hoja ali jelka; tudi javor se dobi, smreka je je, pa redka. s kvarni, in bribe okoli Ljublj tud Od Šila priđete na bolj prostorni pa kamniti ij Kako krasni so gorenski in koroški snežniki. med vožnji pot, ki skorej skozi in skozi do Klanjske police njimi pa mogočni Triglav! Kaj lepšega, ko pervo solnee loči šneperski gojzd od čubranskega horvaškega gojzda. Po verže svoje žarke na snežene verhove onih gorá, ko se tem priđete zopet v neki dol z imenom Pra prot n a drag: a. utrinjajo kot zlato in srebro, res ui! Na dalje se tudi vidi Ime draga pomeni močiren kraj: praproti pa tudi obilno goriško okrožje in primorje, zakaj Nanos ipavski je dosti a • « i i i i t t • • v • • t * • i * i t w * m ~ m at ■ tukaj raste. Tukaj vam bo vodnik kazal, kar tudi sami za- nizji od Suežnika ; tudi Učka (Monte maggiore) se dviguje pazite, silno debelo drevje, klade, hlode, ki na pol v zemlji lepo in visoko nad morjem, čeravno je nižji memo Snež-ticé ; ako jih primeš, ti le mahovje v roki ostane, nekdanja nika Res se nam svet okoli in okoli na široko odpre Da lesnina pa se zdrobi kakor zemlja. Tu je pred kakimi sto pa potniku na Snezniku mraz ne bo, se mora tam gorkej leti razsajal hud vihar in hojo izruval, ki je obležala in obleči, da se ne premrazi. strohnela. Takrat je gojzd še malo vrednosti imel in nihee Verh Sneznika je majhen prostor, ua pr., kakih 10 se ni potrudil, da bi bil polomljene debla izpeljal; toraj v se stirjaskih sežnjev ; tudi je še dandanašnji guoji tisto drevje drugemu v boljšo in hitrejšo takrat, ko so zemljo merili. Zi ar » roblj kamnja na verhu od Iz Praprotne drage pelje pot dalje pod Bav- skalami a s t .^^^^^HHpHH I k ovco m dalje čez Jar ma vec. Zdaj se vidi je veeni sneg. N pod kapo je sklad med protnem kraj V ze sèm ter tjè nižje Snežnika je studenček, menda od snega, ki se o kako se dim iz gojzda vali; tudi se razlegajo udarki letnih vročih dneh taj malo po- offlarji ; & razlega pa tudi dogarji Zdaj sekir, in slisijo se zvonci. To so kurijo in tešejo in sekajo, da se ojzdu. Zvonec pa naznanja živino na paši, in če le malo potu nazaj od ko ste se zadosti razgledali, je pa treba na odhod kro in krog po misliti m po ojih islih jo po krajšem pa bolj stermem o* saj navzdol se lože gré ko v hřib Ko dalje gre8te, že nahajate konje, mule, pa tudi vole se pasti, nekoliko po ravno tisti poti greste kakor ste gori šli, jo Konji ali mule prenašajo doge po potih, kjer se ne dá vo- pod malim Snežnikom namesto na desno na klansk ziti ; z volmi pa vlačijo silne trame iz gojzda v Klano in polico obernite na levo čez Gašparjev hrib; tega hriba potem v Reko vélikemu tergovcu Frankovič-u. Po kratki poti ni konca ne kraja, sam gojzd je, vecidel velike debele dalje priđete na Klansko polico do perve bajte in to je hoj in le nekoliko bukev je vmes. Le-sem tudi hodij na horvaški strani čubranska baj ta, blizo zraven na lovci divj petelina čakat, ki je tukaj najraji. Zakaj pa desuo je pa šneperska bajta, v kterih gojzdni euvaji da se imenuje ta kraj Gasparj hrib? Nekdaj so bili ali borstnarji bivajo; v obeđveh teh bajtah je oštarija po po eperskem gojzdu sèm ter • 1 bajte za borštnarj ki sebno za delavce, ki v gojzdu lés za barke tešejo in v so varovali ar ojzd ? Reko vozarijo. Tukaj na Polici je snežniškim potnikom najbolje prenoćiti, da jo zjutraj pred solncom na Snežnik odrinej o, kamor Ga š p po imenu v tem kraji je pa bil velik gojzdnar drugod so pa bili drugi borštuarji, kteri so, hoj ploh reci, dobi hajali, saj je takrat še ložej kaka ?a ali bukev po gerlu šla kakor dan današnji, ker ne-je še dve uri hodá. Ko ste se ponoči nekoliko opočili in kdaj so bili borštnarji bolj sami svoji gospodarji po gojzdu okrepčali, se zjutraj rano podajte na verh kakor so zdaj, pa ne zamerimo jim, sej že kmet pravi, da ojzd hitro cera", to je, da človek je v gojzdu hitro lačen. z gorko jedjo Snežnika. Od „Police" greste dalje memo Padešnice, to je, cesarski gojzd v sredi šneperskega, ki meri okoli 200 oralov ar ťako se pride po dolgi poti v Lep d to je, širok > po tem pa dalje do Nove kraci ne. Med potjo dol z lepi ar ojzdom s travo za pašo, in tudi studenček 285 ciste vode, ki se sicer po šneperskem g oj z du le redko dobi, zatorej potnik najbolje stori, da se tii z vodo oskerbi. Ako ptujec v šneperski gojzd pride, se čudi in huduje nad gospodarstvom v gojzdu, ker lesa vse križem po gojzdu leži; tù vidiš cele debla, debele veje, tersk hojevih in bukovih okoli ležati, da se jih človek komaj ogiba. Marsikter je že rekel, posebno iz kakega mesta: „oj, da bi ta gojzd pri nas bil; bi tavžente samo za derva skupili!a — Včs ta les, kar ga po tleh leží, pa le gnojí gojzd, da hitro raste. Dogarji, to je tišti, ki doge za sodce, kadi in škafe delajo, in pa oglarji, največ gojzda končajo; če se mu bukva ue skolje, jo pusti ležati; derva iz takega drevja delati ne kaže grajšini zavoljo daljave iu drage vožnje; jez pa mislim, ako bi se boljše poti naredile, bi se laglje vozilo in več derv na voz naložilo; potem bi že bilo tudi kaj dobička iz takih derv. Zalostno pesem bi pač lahko zapel, kako se šneperski gojzd pokončuje — al saj bi nič ne pomagalo! Pojmo tedaj nazaj v Lep i dol. Iz Lepega dola greste čez Ilovco proti šneperskemu gradu ali pa greste na Sladko vodo, ako hoćete na Pivko iti. Tukaj povsod se nahajajo ovce, ki se pasejo. Večidel se pasejo ovce po rovtah, kjer je gojzd pogorel, da druzega ne raste kakor trava ali pa kak germ. Po celem gojzdu se pase čez 3000 ovác in jagnet v več čedah, ki imajo svoje staje od mesca maja do konca avgusta v gojzdu, in tam molzejo in sir delajo, kteri se potnikom dobro prileže, ako gré ovčarje obiskat. Da tudi ovčja paša ni brez škode gojzdu, se lahko misli, ker ovce tudi mlade rastlike rade grizejo. Pred malo časom je grajšina tudi pepél žgala in potašel kuhala v gojzdu, in sicer v Lepem dolu in v 11 ove i. — Od IIovce priđete kmalo na laze in senožeti — v eni uri pa ste zopet — v Igo v as i, ali pa greste dalje v Stari-terg, kjer ste tudi dve dobre gostivnici. Ne bo ti žal, dragi moj! ako si šel na Snežnik v lepem vremenu; ne boj se truda in stroškov; verh Snežnika ti bo vse povernil. Imamo še le malo časa — avgust in September; po tem overa nestanovitno vreme in zgodnji sneg pot na Snežnik. Včasih so se večkrat gospodje iz Ljubljane in od drugod zbirali in se o tem času na Snežuik podali; al zdaj se malokterikrat kaka družba na ta pot podá. Zatoraj Vas vabim vse, ki ste prijatli mile narave ali rastlinoslovci, pojte na Snežnik; ta moj popis naj vam pa pot kaže in uaj vas prijazno spremlja tjè in nazaj. Srećni! Dragotin. Potnikove misli in opazke hode iz Maribora po ovinkih v Maribor. (Dalje.) Hoté ob ednajstih ponoći poštni voz s pajdašem zasesti sem poprašal v naši besedi, je li voz polu? in mahoma se mi je odgovorilo: „Itali sumus, imus ad st. Andreám", to je, „Lahi smo potujoči k sv. Audreju". Oho, sem nagloma pomisli!, Lahi in sv. Andrej na Koroškern v labodski dolini, kako se pa to sklada, ker Lahi malokda po naših dolinah in planinah kruha iščejo, najmanje pa na Koroškern, ki se sama za se ne more prerediti; Siciljska je nekda žitnica bila Laškemu. Dom zapustivši si indi stroška išejo. Pa kaj senjarim! Vsak človek ima načela, po kterih delà. Nehotoma me je spreletela misel: povsodniki (kosmopoliti) so; povsodništvo so nekteri modrijani najvišje ćislali, za največjo krepost imeli; pa povsodnik opustivši najperve, najbližnje, najpotrebnejše dolžnosti ter opijanjen za neko obćuo blagost, ki se samo nekako težavno misliti dá, zanemari sveto nalogo ter blodi po svetu brez podlage; vsej vsako pravo versvto se opira na kak narod in je le blažilo za-nj. Res je Gospod rekel: „Idite po vsem svetu oznanjevat blagovestja", pa domá je treba bilo to delo najpervlje doveršiti, iu potem darove raznih jezikov dobivši so šli njegovi učenci k narodom blaživuo besedo Gospodovo razlagat. Tu tudi nesem opustil poprašati iz važnega vzroka, je li v Brezji kaj Nemcov, in reklo se je, da so sami Slovenci; tedaj, sem si mislil, je dosti lažljivega, kar so ljudje govorili ali včasih pisali. Kako uro verh Selnice se kaže tekoća žila, kteri Drava pravimo, kakih 13 sežnjev samo široka; tako jo gorovje od obeh krajev stiska; pri Mariboru pa je železničin most prek nje že 90 sežnjev dolg. Tudi Evini sinovi so včasih po posebnih prigodkili in raz-merah navzgor ozki, sključeni in stisnjeni, da skoro duške ne zmagajo, navzdol pa razgernjeni, širokoustni, in bi rekel, skoro neomejeni; al veličestna in blagonosna Drava! pri-zanesi moji derznosti in nespretnosti, da sem tvoj kip za resnitev tako nepriličnih dogodeb rabil; spoštujem te iskreno kakor zemljo, po kteri šumljaš. Proti sv. Ožvaldu se derdraje sem pogledal na uro, in ravno je kazavnik premahal polnoči od 7. na 8. vélikega serpana; tema je nastajala kakor testo gosta; grom je bobnal in pokal, kakor bi namenil konec svetu biti, bliskalo in blisketalo se je, da so oči onemagale, in potem je liti jelo, kakor bi Perun bil dežju dna odvećil, spomnil sem se vihte na gori Sinajski, kjer je Gospod med gromom in bliskom Izraeljcom imenitue zapovedi podařil. Vse to menda kako pseben pomen ima, in res — zmislil sem se I a nsk ega 8. vél. serpana,, ko so tudi za nas koristne postave raz-glasene bile, in danes je letnica, zdelo se mi je, da nas Bog svari, da se v teh važnih rečéh ni ničesar storilo. Okoli 6 ur od Selnice nad sv. Ožvaldom in Brezjem proti Koroškemu je na veliki cesti terg z imenom Mar-berg ali Mahrenberg, dosti snažen in precej dolg. Ko sva s predragim tovaršem B—skim do cerkve prišla, še se je vidil od birme ostavši napis na pricestni tabli „Hochge-lobt" itd. Potle v cerkvo gledat gredé sem se čudil na križepotnih skrižaljkah viditi slovenske napise. Přišedši k duhovnemu gospodu S. sem ga poprašal, kakošna razmera je tù med slovenskimi in nemškimi bivavci, in zvedil sem, da po tergu stanuje okoli tisoč ljudi, ki večidel vsi nemški znajo (več je preterdih Nemcov), dosti pa tudi slovenski, česar sem se sam prepričal; 1400 pa jih po okolici in gorah živi, ki so zvečega Slovenci ; Bozja služba je enok slovenska, enok pa nemška. Kaj pa mislite, odkod je to ponemčevanje? Nek duhovnik B., ki je leta 1849 v So bot i se v věčnost preselil, je bivši tù kaplan pred kakimi 40 leti počel nektere teržljane brati in pisati učiti po nemški, in tako je podlago položil nemški učilnici; potle se je učil-nica osnovala ravno tako, to je tuja, in bil je došle ter šče dendenešnji učnik ne vedé slovenski; po takem je otrokom vselej po nemški krožil in mladež res poněmčil. Gorjani nočejo detec v učilnico pošiljati, in zato se veda zaostaiajo v omiki; pa dajte jim slovensko učilišče ter jim njega korist razložite , gotovo se branili ne bodo. Je li taka naredba pravična bila, in so li ućiliščni ogledniki svojo dolžnost spolnjevali? Nekde sem bral: „Počemilo mu lice, kdor dom iu rod zatira!^ Pravilo se nam je tudi, da se namerava marberžki učnik zameniti z nekim slovenskim ; Bog daj ! pa berže bolje, ker vsak hip je velika zguba za nas. Drugi vzrok je, da se včasih terdi Nemci iz nemškega kraja tam ženijo in tako postanejo otroci v takih učilnicah nemški'; tretji in zeló terden vzrok je cesta iz Ivnika v Marberg, po kteri se nemštvo v naše kraje zavaža; visoke gore in reke navadoma deržijo, pa kaka dnika ali most strašno tujita. Srečajoči učenčki so naji po nemški pozdravljali in vprašaje: je li bi tudi po slovenski ne vedili govoriti? so nama nekteri veleli: „veršté niks bindiš". Ko sva se dalje ž njimi mudila, sva spoznala, da tudi slovenski razumejo, pa skoro se sramujejo golčati. Dotle smo že! In po takem se res ni treba čuditi, da so Marberšćani celó pri vladištvu tožili zavoljo slovenskih napisov na križepotnih skrižaljkah, in da bi menda radi samo nemške prepovedi. Pa se jim je tudi odgovorilo, kakor so si ti prederzneži zaslužili. 280 Gredé proti Muti sva po pri 1 i ki ondi, kjer se cesta iz Ivnika s Korosko veze, aii malo vise prasala nektere ■■■■■■■■H^MH H| ? to- ta gor- Jjudi: Kako se oni vesnici pravi; razumeli naji so mogli liko bistrega jim ni bilo zročeno da bi bili dijski vozel razvozljati. Pustivša te siroteje sva neko žensko na gumni slamo stepljočo poprašala za taisto reč; ta je hitro rekla: „verste bindiš niks" Taka je î Tù so mi se nehoté vrinule neumne misii nekega neslovenskega gospoda, ki je več let na mariborski gimnazii učil in sedaj ga že slovenska zemlja pokriva. Ta bivši naravstvenik je nekde menil ali zasledil, da je člověk nastal kakor merčesi ali červiči v kaki mlaki aii kaluži. Moj Bog, odpusti mi! Vsej si nisem sam rad teh bedastih misel v pamet poklical. Svete nebesa! varujte nas take omike, pa tudi takih ljudi > ki tako blodijo. (Dal. si.) Iliade XVI, spev. Poslovenil J. Ljubič. *) Patrokl pa pri Ahilu stoji, pri vodju junakov Bridke solzice livaje, kakor černi urelec, Ki po stermem pečovji vodo pretamno izliva. ? Berzonogati, bognj Ahil ga miluje, 5. Glas zažene ter mu besede te krilate reče: Kaj li solze prelivaš, Patrokl, kakor deklina Mi nedolžna, ki teće za materjo, vzdignit jo prosi, Primši se obleke overa mater hiteco, Jo pogleduje milo jokaje, da bi jo vzeti hotela. 10. Tej enako, Patrokl, mile solzice ti točiš. Mar sporočiti meni ali Mirmidoncom kaj imaš? Ali morebiti iz Ftije sporočilo si zvedil? Aktorović Menotios še pri življenji ima biti, Med Mirmidonci Ajakié Pelej tudi še biva, 15. Midva oba za te bi žalvala, ako bi umerla. Ali ti žalost je bridka zavoljo Argivcov ginečih Tam pri ladijah votlih, lastni pregrehi v plačilo? Daj , naznani, pa nie ne prikrivaj, da veva obadva! In globoko zdihaje mu Patrokl vitežki praviš: 20. 'éleja sin Ahil, najgorši junakov ahajskih! Na me ne serdi se, bridka se tuga Ahajcov lotila: Tisti usi, ki prej so najhrabrejši bili, ležijo, > Tam pri barkah ležijo, ranjeni sulcami, pšicam : Krepkega Djomeda Tidejeviča puščica zadela, 25. Odisej. Agamemnon ponosni sta ranjena sul'cam' Tudi Euripilu oštra pusica v nogo priletela. Rane jim ćelijo urno skakljaje zdravniki umni Jim bolećine hladijo; le ti sam si nespraven. Da bi se serd ne lotil me nikdar, kakoršen tebe, 30. Ti v nesrećo le hrabri! Kaj bo potomeom hasnilo. Ako resiti noćeš Argivcov iz stiske sramotne? ? Ti brezčutni! tebi ni Pelej vitežki oca Mati ne Tetida; tebe stvarilo sinje je morje Sterrao 35. Ako pecovje, ker kruto serce u persih ti bije; pa v duhu kako božje naznanje te plaši, > Ali po blagi ti materi Zen kaj mogočni sporoćil, Mene saj pošlji, mirmidonske čete tud' z manoj; Ako bi nam bilo resiti mogoče ljudstvo ahajsko. Daj da persi oklenem si s tvojim terdnim oklepom 40. Da bi Trojanci mene za tebe deržaje boja nehali, Si pogumni sinovi ahajski odahnili straha Vtrudeni; res kaj malo trenutkov vojske počitka! Lahko možaki nevtrudeni vtrudene v bojnemu kriku Proti terdnjavi od ladij, šotorov borao zagnali. 45. Tako govoril in prosil je revež; samému sebi Moral je bridki pogin in pa strasno sraert izprositi, In nevoljno tekun siloviti Ahil mu odverne: 0 veličastni Patrokl. kaj si ti vendar govoril! Nič ne po raj tam za Božje preroštvo. ki bi ga zvedil 50. Ni poročila od Zena blaga mi mati přinesla; Ampak bridka bolest mi prešinila serce in dušo, Kadar enakeg* sebi člověk oropati hoče Ki mogoenejši je, hoće uzeti mi častno dařilo: Ta bolest mi je bridka, grozno skeli me v serce. 55. Deki ICO) ktero mu v oastno dařilo so dali Ahajjci* In sem pridobil jo s sul'co, kipečo terdnjavo razdjavsi. Agamemnon, vodja junakov iz rok je ugrabil Atrejević, kot bil bi jez kakošen tujec brezčastni. ? Za pokušnjo iz přestav nadepolnega učenca Novomeške gimnazije Vred. Pa pozabimo, kar je preteklo; nikdar tudi nisem 60. Mislil se vedno serditi; pa sem vendar bil sklenil, Prej nikakor serdu ne nehati, dokler da enkrat Privihra do ladij bojno hrumenje in vojska. Toraj persi okleni z mojim slovečim oklepom In bojoljubne Mirmidonce pelji u vojsko, 65. Ker pa že černe se trume trojanske okoii podijo Moćno krog ladij: Argivci se pa obrežji na morskem Vijejo, drenjajo, ker le se malo zemljišča imajo. In trojansko kardelo vesvoljno za njimi jo bije Derzno, saj ne vidijo moje čelade obličja 70. V blišču bliskati; berzo bi bili polnili překope V begu z mertvaci, ak* Agamemnon bi vodja mogočni Meni bil 6kazal pravico, pa zdaj naskakujejo tabor. 7 Več ne suče Djomed Tidejevic v rokah junaških Pike razkačen, da bi Danajcom sramoto odvernil ; 75. Atrejeviča glasnega krika ne enkrat ne čujem Iz sovražnega gerla; pa Hektora vpitje morivca Navduševaje Trojance krogi se čuje, s hrumenjem Sipljejo se čez plan ter bijejo v boji Ahajce. Zdaj pa vendar, 0 Patrokl, spodi nadlogo od ladij, 80. Udri serdito v Trojance! da v žarečem plamenu Bark ne zažgejo in ne prepredejo mile vernitve. Slušaj pa kar s poveljno besedo na serce ti stavim Da boš čast glasovito in slavo meni pridobil Pri vesvoljnih Danajcih, cvetečo da tudi deklino 85. Spet mi dajo nazaj, priložijo drage dařila. Jih odpodivši od ladij se verni nazaj; morebiti Da pridobiti da slavo germeći zaroćnik ti Here; Vendar nikakor vkrotiti brez mene ne smeš hrepeneti Bojoljubne Trojance; to bi me malo slavilo, 90. Tudi napihnjen možakov v vojski in bojnemu vrišu Trojce morivši ne vodi proti iljonskem' ozidju, Da vekovečnih bogov se z Olimpa ne bliža nobedeo Tebi: sila jih ljubi daljekostrelec Apolon; Ampak verni nazaj se ko laďjam rešitev přineseš, 95. Druge pa pusti tamkaj, naj bijejo se po planjavi. Dopisi 0 Iz Kobleglave 11a tVoriskem 1. sept. Huda ži- vinska bolezen se je k nam pritepla, in napada po redu govejo živino ter jo naglo umori; danes so enega vola, ki je krepal, razrezati, pa nič druzega našli kot vrance sila dosti; ravno to so tudi pri prejšnih čveterih dobili. Ljube Novice", ker rade na pomoč hitite, svetujte nam kaj.*) » Iz Mokronoga na Dol. 14. avg. Danes so pri nas premije delili gospodarjem, ki so najlepši kobile izredili. ospoda (deželni svetovavec dva cr » Komisija je štela 7 mož: gosp. Lašan in prof. Bieiweis) sta prišla iz Ljubljane, slana od deželnega poglavarstva ; dva višja oûcirja z vo po jaškim živinozdravnikom sta prišla iz Gradca; dva cr to ospoda gosp (gosp. grof Barbo in okolice kot zaupna moža od Gresel) pa sta bila iz bližnje deželnega poglavarstva izvo- Ijena. 7 premij je bilo za razdelitev namenjenih, in čeravno je le 14 kobil (dve z žebetoma, 12 pa druzih mlajših brez žebet) na ogled prišlo, je komisija letos vendar vseh 7 razdelila, enemu gospo- premij 50 svetlih cekinov našo darju pa je mogla le samo medaljo dati, ker za deželo je sploh le 7 premij določenih. Memo predlanskega je komisija z veseljem zapazila, da so kmetje letos veliko lepšo živino pri peljali 9 kar se tiče mladih žebic; žalostno pa je bilo viditi le dve starejše kobili z žebetoma in še te tako malo prida, da je je komaj eni iz posebno dobre volje mogla dati manjša premija Res čudno je, da v Mokronogu ni bilo dosihmal še nikoli nobene čedne do 8 let stare kobile viditi! Da bi jih ne bilo, ne moremo skor verjeti; da bi se pa ne splácalo za 15 cekinov se potegniti, ki se dobé s pervo premijo, nam pa tudi ne gré v glavo. Letos je bilo pervikrat pri teh premijah tudi to, da vsak, kdor je premijo dobil, je prejel tudi medaljo z napisom: 7,Za Vaša bolezen je navadna poletinska bolezen, ki se imenuje vranćni prisad ali čerm. „Novice" so skor vsako leto o tej bolezni pisale; išite v kazalu prejšnih let in našli bote prav natanjčen poduk. Vred. dobro iz rej o in verdovanje kónj". Med gospodarji, ki so v zike v ljubljanski stolni cerkvi, in po meni preiskovane in « ^ t # ft i « • 1 *»• I TV 1« at J f tr Mokronog pripeljali letos živino iz Dolenskega , No tra nj presojeue; zasačila jih je nemila in nenavaduo mokrotna skega in Gorenskega so dobili tedaj te-le premije: Jakob zima v Z a gar iz Karteleva za kobilo z žebetom 5 cekinov naši bolj vlažni kakor suhi cerkvi, pa vendar so , — brez vse napake ostale stanovitno take, kakoršne so bile France Majšel iz Št. Jerneja za 31etno žebico 15 ce- ob preiskavi. Spremene z jeziki, posavno, fagot in oboe. y y Jo že Okom iz Must za 3letno žebico 10 ce Anton Ferlinc iz Fužin poleg Ljubljane, Jože kinov kinov Soré iz Trebna, Vincenci Smola iz Novega mesta in Anton Kar lič iz Martinové vasi kteri, će bi bili še tako izverstno narejeni, se z vsakim vremenom nekoliko spremene, kar vsak umetnik dobro vé y sem v tem času dvakrat ubral (ětimal), namreč, pred Bo žičem in o véliki noci. Obvisnic fStellschrauben) ni bilo treba premakniti skozi celo leto ne, kar bo pač malokje od vsak po 5 cekinov, Ignáci Dolenšek iz Brunevasi pa samo medaljo. Naj pri ti priliki še povémo, da polje zdaj pri nas lepo kaže; posebno ajde so prav lepe; le to je velika žalost, da vremenu odjenjavati, pri suhem pa priterjevati morajo. Skozi krompir tako zlo gnjije, da nektere njive že od daleč in skozi vse spričuje, da je blago in delo res izverstno večji h orgel obveljalo, ker je znano, da se o mokrotnem smerdé. Ne vém, zakaj se ne podvizajo gospodarji y tak krompir berž izkopati, da bi ga oteli še večji škodi v humana". iu mojster res hvale vreden. Sedaj pa še nekaj o „vox zemlji? Očitno je y da S ré bolezen od perja doli v zemljo (Kon. si.) in se tedaj gnjilina dalje odverne, ako se krompir vzame Ivan Macao je iz Iz Ljubljane. Slavnoznani slovenski pisatelj tr » ospod iz zemlje in potem nagnjiti odbere od zdravega, da se saj Zagreba kot c. k. gimnazijski učitelj to obrani, kar še nima bolezni v sebi. Iz Barke na Notranjskem 28. avg. J. A. v Ljubljano prestavljen. Dobro došel! Te dni je přišel Tudi v Ljubljano novi ravnatelj ljubljanske nižje realke, gospod Rudolf Znedar iz Berne; ravno tako tudi častitlj. gosp pri nas se je s vilo reja začela, kjer je dozdaj se ni bilo; Mrak, general-vikar precast, gospod škofa Baraga, iz tako lepo so se ponesli sviiodi, da je bilo veselje viditi, in Amerike. komaj so drugo dobo nastopili, že so bili na Laško zapi- fi Ljublja sani iu prav po visoki ceni zaarani. Kupee, kteri jih je . ugaja, zlasti prid Jesensko vreme nam zdaj kaj po olji bčelicam je tako ugodno kupil, je pustil kokone tako dolgo li nuttuiic lutvu uuijjv tukaj, mm du nivtu.j. xi »o nieuu uauesie, ua se stari ijuuje ue spomnijo, ku kterih je bil zlo vesel. Perve jajčica pa smo bile tako rodovitne, v ljubljanski okolici posebno tako jajcica izlegli, da so metulji liko medu nanesle, da se star • V# _ _ _ _ 7 i j « d j da bodo to ue spomnijo, kdaj so da mi kakor tudi murvino seme in murvine drevesca iz Ljub- 8e panjevi nahajajo po več kot 60 funtov težki ljane přejeli od kmetijske družbe, kteri smo prav hva- fz Ljubljai ležni. Turšica je pri nas prav lepa; krompir enmalo gnjije; lavci v Salendrov grojzdja je dosti; čeravno enmalo bolno, se vendar vese- popravljajo, čio v Predvčeranjim popoldan so našli de-, v hiši št. 195 pod podnicami, ktere limo, davga bomo pili, ako ga Iz Smartna pri Litii. Bog dalje škode varuje ulici ske kosti. Kako in kdaj je prišlo truplo (N ove orgle). Lansko leto nesrečnega clovoka v tako ski tr © rob se ne vé ; o fran o sv. Jakobu je doveršil gosp Ferdinand Malahovski iz Ljubljane v naši farni cerkvi nove izverstne orgle na 22 spremenov, s tremi manuali, pedalom in tremi zdru-živniki (Koppeln). Leto iu dan že opravljajo z vesto svojo službo. prestale so toraj že marsikako vremensko skušnjo, in čas je, da o njih povem, kar bi utegnilo koristiti na eno cozkem času je bila nd ka francozkih žandarjev ali drugo stran. Orgle Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. 1. dan t. m. je c. k. ministerstvo dnarstva v dunajském vladnem časniku „Wien. Zeit." prav na drobno na znanje dalo deržavne dohodke in stroške preteklega stojé v treh lično izdelauih omarah. leta 1859. Vsi dohod ki skupaj so znesli 260 milijonov in V srednji véliki stoji jezični spremen „oboe" 8', ki se don « / glasi na per v em manualu; dalje „principal" 8', „bour- „bourdon" 8' „nachthorn" 8' „gamba" 8', „viola" 4', 829.196 gold. y stroški pa 541 milijonov in 453.484 16 y dru°:i gold. y po tem takém se je 280 milij. in 624.288 gold, več v oktáv" 4', „flavta" 4', 4' 3' 2' i%' in ..mikstura" trojnoverstna kornet" čveteroverstni izdalo kakor noter vzelo. To silno primanjkavo je napravila posebno nesrečna lanska vojska na Laškem, zakaj za y kterih 10 spre- samo vojaštvo na suhem in na morji se je izdalo, kakor menov se glasi na druge m srednjem manualu; subbas" 16', „posavna" 16' z jeziki r> y „fagot" 16' dalje z je- ministerska rajtenga kaže, 301 milij. gold. Tistih 541 mi oktavbas" 8' in „violončelo" 8', kterih 5 spremenov ^■HlHflHlBMÉÉBi ■■ boij y ziki, f/ se glasi s pedalom. V dveh manjših stranskih spredaj postavljenih omarah stojí sledečih 6 spremenov se na zgornjem, tretje m manualu glasé: lijonov gold., ki se jih je čez dohodke izdalo, se je dobilo s tem, kar se je skupilo za prodane železnice, kar so do- národnega, y ki benečanskega in angležkega cipal u 8' y r> oktáv" 4 / MaIahov8kitova „vox humana" 8', „geigenpnn-„salicional" 8', i » viola ď amour" 4' in n violine" 2 / Manualni iiesle se placila izposojila, kolikor so se pomnožile hipotečne dolžne pisma in dolg po menicah, in kar je dunajska banka bankovcov deržavi posodila. Al ne le, da je vojska toliko stroškov pri- dnarno stisko, je zadjala in cesarstvo spravila v nenavadno spremeni štejejo po 56, in pedalni po 22 pišal. Vseh pišal po zgubljeni Lombardii tudi zmanjšala deržavne dohodke skup je 1294. Značaji sledečih spremenov so posebno z 14 milijonov gold, in pol. Vse druse dežele cesarstva pa srecno zadeti: „oboe" . orodje enakega imena, ki poje prav tako, kakor muzikalno potem značaj „principala u „flavte", so vergle 8 milijonov in 247.704 gold, več kakor pred-lansko leto posebno za to, ker so tudi v drugi polovici „vox humana", ktera je zravno verhniške najsrečnejše lanskega leta še vojskine přiklade od zemljišnih in hišnih zadeta zmed vseh, kar jih je mojster doslej naredi! „gambe" davkov in od pridobníne pobírali. Dunajski časniki so že razglasili te dni oba pred-ki ju bote ve či na in manj sin a edenindvajse- in n nachthorna". V sredi pred veliko srednjo in med oběma stranskima omarama stoji čedna orglarska miza z novo po- takov velikemu deržavnemu zboru nasvetovale. Ker sta se izverstno izdelano mehaniko za združevanje manualov sneto z nekolikimi spremembami po narisu orgel v cerkvi pa grof Sečen in Klam-Martiniz očitno oglasila, da predio većine ni tako oznanjen bil kakor je, bomo raji počakali tr » igravno ko sv. Majdalene v Parizu. Z nje pomočjo se ložej po navadnih ?/,kopeljnih" združijo glasovi dveh ali pa vseh z razglasom obeh predlogov tako dolgo, da ju bomo slišali treh manualov. Igranje po združbi drugega manuala s tretjim iz deržavnega zbora. Danes Ie toliko rečemo, da obá pred- je tako lahno, kakor na posamnih manualih. Le kadar se loga sta edina v tem, da žalostni dnarni stan našega ce- združijo vsi trije manuali, je nekoliko terje, pa še zmiraj sarstva se ne dá ne z finančními započetbami ne s prihranili ne tako terdo, kakor pri marsikterih dveh manualov. Leto je sicer že orglah po združbi do dobrega in za stanovitno odverniti, ampak treba je » da preteklo, kar so bile orgle se vladba drugače osnova kakor je dosedaj bilo. Boij na dodělaně, po gosp. Gr. Riharju, slavnoznanem vodju mu- drobno bomo tedaj o tem govorili, kadar se bojo v velikem 288 deržavnem zboru pomenki začeli, kar je imelo že 3. t. m. biti, pa je do 5. odloženo. — Tudi v Jicinu na Českem je ministerstvo napravo srenjske ali občinske h rani i nice (šparkase) dovolilo. — Ukaz c. kr. policijnega ministerstva od 15. p. m. prepoveduje prodajo Garibaldove podobe. Ce je podoba iz ptuje dežele prišla v naše cesarstvo, se ima iz cesarstva poslati; če je pa v našem cesarstvu narejena bila, se mora o nji po §. 22 tiskavne postave ravnati. — Odtod se je „Independ." po telegrafu novica poslala, da bode parska armada Tirolsko posedla, ako bi utegniia avstrijanska armada na Laško na vojsko iti. — 8liši se, da avstrijanska vlada zavoljo mogoče vojske na Laškem bo vse svoje ladije iz Sirije nazaj po- klicala. — Sej bo nek vendar le res, da se bomo lahko po železnici iz Dunaja v Pariz in iz Pariza na Dunaj spet nazaj za 45 gold, peljali in še po 60 funtov popotne robe seboj vzeli, v Parizu se pa 6 do 8 dni mudili. — Koliko več se dan današnji v našem cesarstvu pisern piše kakor pred 10 leti, se vidi iz poštnih zapiskov. Leta 1850 je šlo po pošti čez 29 milijonov pisem, — lani pa čez 62 milijonov brez drugih reci, ki se po pošti po-šiljajo in brez vladnih in vradnih pisem. Kakor pa se čedalje več pisem po pošti pošilja, tako pa se nasproti čedalje manj ljudi po pošti vozi, zakaj zavoij železnic se je število poštnih potnikov od 230.000 znižalo na 100.000. Iz Tirolov. Terta letos tako lepo stojí, da že veliko let ne tako; bolezni ni letos dosti. Ogersko. Iz Pešta 1. sept. Te dni so stali pred sodbo Mihel Tančič, eden najbolj čislanih ljudskih pi-sateljev, ki je bil že enkrat zavolj prekucijnih pisanj v smert obsojen, — Štefan Rab, tudi dobroznan pisatelj, — baron Ivan Kaas in brata Hind, vsi trije študentje, in pa Ignáci Papay in Mihel Dravecki. Vsi so bili zato- ženi velike izdaje. Tančič je obsojen na 15 let v težko ječo, vsi drugi pa, ker ni dostojnih dokazov zoper njih, so bili oprošteni krivde; Papay pa je, ker ni prave pameti, nedolžen spoznan. Tančič se bo pritožil pri višji sodnii dunajski zoper to razsodbo, deržavni pravdnik pa tudi. Gospod advokat Szilagy-i jo Tan čiča tako goreče zago-varjal, da ga je mogel predsednik opomniti, naj ne govori tako dražljivo, sicer se bode tudi on ukrivičil tistega hu-dodelstva, ki ga je dopernesel Tančič. Lásko. Po posledujih novicah se menda okoli Neapolj a ne bo veliko kervi prelilo, ker. armada na suhem in na morji zapušča kralja tako, da Garibaldi ne bo dosti vojske imel. Od kralja samega se je slišalo , da je Neapolj zapustil in se s svojim premoženjem v Gaeto podal, ker so mu nek vsi generali razun Bosko-ta svetovali, da je ves upor zastonj. Ali je kralj že bežal ali ne, se vendar prav za gotovo ne vé, ker je telegraf med Neapoljem in Tu-rinom stergan. 1. dan t. m. je imel Garibaldi še 5 dní hodá do Neapolja; přišel je v M on te le one brez vojske; cela dežela Salerno se je spuntala zoper kralja. Stričnika njegovega grofa Syrakuškega pričakujejo v Turinu. Da bi stranka Mazzin-ova prevelike moči ne dosegla, je začela sardinska vlada Garibaldi-ta sedaj očitnejše pod-pirati s svojo armado; sardinska vlada pa nek dobiva skrivé iz francozkih orožnic sila veliko orožja in střeliva iu se pripravlja za vojsko tako, kakor da bi ravnokar že kje boj imela. — Papežev vojskovodja Lamoriciere je 30. avg. oklical, da vsako mesto, ki bi se ob prihodu Garibal-dovem zoper rimsko vlado spuntalo, bo brez milosti ople-njeno (oropano). Ostanek modeneške armade, ki je svojemu vladarju zvěst ostal in je dozdaj v avstrijanskern cesarstvu bival, je te dni prijadral v Ja kin in se tù združil s papeževo armado. Francozko. Iz Pariza 30. avg. Govor ministra Persigny-a v St. Etienni sedaj zvonec nosi po vseh časnikih. Minister preiskuje v tem govoru, kako stoji z mirom v Evropi, in nazaduje pravi, da Francoz je dognal svoj vojaški poklic; „sedaj bo mir in blagor Evrope se začel". — Skoda, da tem besedám nobeden ne verjame, in menda tudi minister sam ne. — Pravijo, da cesar Napoleon bo potovaje v Algier na morji z Garibaldi-tom vkup přišel. Angležko. Iz Londoua 28. avgusta. Danes se je končal deržavni zbor. Govor kraljični med drugim pravi to-le: „Mi v prijaznosti živimo z vsemi vladami in smo polni zaupanja, da se bo mir ohranil. Dokler se druge vlade ne vtikajo v laško vojsko, ne bo nepokoja drugod. Zbor zavoljo Savoje še ni bil; nadjamo se, da bo Švajca neutralna ostala. Z združeno pomočjo bomo upokojili Sirijoa. — 25. avg. Danes popoldne je pridigoval angležki pridigar dr. Cumming v cerkvi „de V Observatoire1,4. Govoril je o vernitvi judov v Jeruzalem in si iz sv. pisma dokazati prizadeval, da se bo v sveti deželi mogel Turk judom umakniti, in to se bo zgodilo čez 7 let, to je, v letu 1867, ker to leto bo svet praznoval svoj 6000. rojstni god. Pa ne Rus, ne Francoz, ne Avstrijan — je rekel — ne bo ljudstva Gospodovega (judov) v nekdanjo njih domovino nazaj peljal, ampak Anglež na svojih brezšte-vilnih ladijah ga bo. — Silna množica ljudstva je prišla po-slušat dr. Cumminga, ki ga štejejo med najbolje pridigarje. Rusovsko 29. avg. Za gotovo se pripoveduje, da se bo car Aleksander v Varšav i snidel s cesarjem avstrijan sk im in vladarjein pruskim. V Varšav i se že nek pripravljajo na sprejem teh treh vladarjev. Pravijo, da cesar avstrijanski bo še pred s kraljico angležko vkup přišel ,v ktera bo kmali na Nemško potovala. Cernogora. Pravij o, ali je res ali ne, ne vemo, da se je novi knez Nikica zaročil s poldrugo leto staro hčerko rajnega kneza Danila. Sliši se tudi, da je knez vladika (škofa) černogorskega odstavil in iz dežele pre-gnal, zato, ker je pogreb Danilov še pred zapustil, preden so bile vse svečanosti pri kraji; konsul rusovski se je zlo potegoval za škofa, ki je nek glavar rusovske stranke v Černogori; pa vse ni nič pomagalo. Ali je tudi to resnica ali ne? Tursko. Iz Sirije. Fuad paša ojstro kaznuje tolo-vaje, ki so v Damasku kristjane morili: 70 jih je dal obesti, 110 vojakov ustreliti, 3000 drugih Damasčanov, ki so se uđeležili onega razsajanja, je pa vtaknil v armado. 22. avgusta je 4500 Francozov v Barut prišlo. — Iz Smi r ne. Strašen ogenj je pokoučal pri nas 2000 hiš. Se vé, da je his tù veliko lesenih. / itna cena v Kranji 3. septembra 1860. Vagán pšenice domaće 5 fl. 24. — banaške 5 fl. 70. — reži 4fl. —. — ječme na — fl. —. — ovsa 2 fl. 40. — prosa 4 fl. __ ajde 3 fl. 80. — ko raze 3 fl. 80. — sorš ice-- Pogovori vrednišťva. Gosp. Lov. Primé: Hvala serćna za poslano, pa prosimo po priliki tudi za pre s tav o iz V., ker smo si svesti, da ne bo vezana na ptujo besedo, ampak prosto in gladko tekla v naši domaći. — Gosp. Jak. Saj. v Kl: Ko smo poslani dnar odrajtovali gosp. Blaz. in družbi kmetiški, smo po nakljućbi založili dopis Vas od 30. rož. in ga se le te dni našli, zato lepo prosimo, nikar nam zameriti. Kursi na Dunaji 3. septembra. 5% metaliki 67 fl. 25 kr. Ažijo srebra 30 fl. 55 kr. Narodno posojilo 77 fl. 90 kr. Cekini 6 fl. 29 kr. Odgovorni vrednik : Dî. JâQez Bleiweis. — Natiskar in záložník : JoŽef Blaznik.