Leto II. Tedenska priloga »Slovenca" z dne 7. marca 1926, štev. 55. Štev. 10. Krasote naše slovenske zemlje: Devlnskl grad. DevtB 3* postednja stevendu postojanka ob naši Adtiji v smeri proti zapadu (med Trstom in Gradežem). Znan je po svoji pretoasni legi in obeh, zgodovinsko znamenitih gradovih. (Fot. A. Berthold, Ljubijaioa.) 74 Dr. Jos. Schumacher, zdravnik v Berlinu, kateremu se je glasom žasopisnih po.ročil posrečilo najti povzročitelja ene najstrašnejših bolezni — raka. Seja sveta Društva narodov dne 12. februarja 1.1, pri kateri se ie obrnviiavaln vwraSanie vstopa Nemčije v Društvo narodov. K najnovejšim zgodovinskim odkritjem v Egiptu. Kamakovo svetišče, v katerem so našli pred kratkim kip Ehnatona, tasta Tutenchamonovega, a v grobu tega odkrivajo še vedno nove in. nove neizmerne zaklade. Viljem Vazsony, voditelj opozicije v madjarskem parlamentu, ki bije sedaj hude boje z vlado, katera je tudi zapletena v škandalozno panarejevaJsko alero.. Grobova poslednJiH dveh papežev. Grob papeža Pija X. v vatikanski grobnici. Grob Benedikta XV. v kripti bazilike sv. Petra. 75 Franc Povše, znani slovenski politični in gospodarski delavec, čigar deseto obletnico smrti smo obhajali 4. I. t. 1. Naša straža vrh Triglava sredi zime S konference Male entente, ki se je vršila dne 10. febr. t. 1. v Temešvaru. Naša slika nam kaže slavnostni banket. Slike k ..Slovenskemu biografskemu Najsregnejši človek Jugoslavije je nedvomno nadebudni sinko našega min. preds. Pašiča, g. Rade Pašič, ki kljub svojim ogromnim bogastvom, vsa zadnja leta, ko so upravljali našo državo gg. Pašič, Pribičevič in Zer av, ni plačeval nobenih davkov. leksikonu'^ Slike k ..Slovenskemu biografskemu leksikonu'^ Barle Fran, (* 1864), organizator gasilstva. Kakor posnemamo iz neštetih sporočil naših prijateljev, vzbujajo slike, ki jih objavljamo pod zgorajšnjim naslovom splošno pozornost Želja in namen wednistva je, da bi objavili slike prav vseh mož, ki so navedeni v biogr. leksikonu, saj je to morda za dogledno bodočnost edina prilika, de zberemo slike oseb, ki so v kakršnemkoli pogledu pomembni za našo kulturo ter jih na ta način mnogo rešimo vedni pozabljivosti. Jasno je pa, da so z zbiranjem teh slik združene težave, zato se ponovno obračamo do vseh živečih oseb, opisanih v leksikonu z najvljudnejšo prošnjo za sliko, do vsega ostalega občinstva pa, da nam prepuste slike že umrlih, oziroma vsaj sporoče, kje bi jih bilo dobiti, saj nam manjka samo od črke A še 34 slik, od črke B pa še mnogo več, kajti tudi ta nam gre že h koncu. Besednjak Engelbert, (* 1894), politik in publicist. 76 Slov^enska upodatiljajoč^ umetnost: Hinko Smrekar. 77 Hinko Smrekar, slika iz 1. 1925. Pokrajina, oljnata skica iz 1. 1925., last avtorjeva. Lastna karikatura iz 1. 1919. Iz »Literarne pratike« za 1914. leto. Deveta dežela, akvarel iz I. 1917., last primarija dr. Derganca. m Iz »Literarne pratike« za 1914. leto. Mecen, kolorirana perorisba iz 1. 1924., last gdč. Milene Rohrmannove. Dva zdravnika v Worishofnn, ri«de6ji< dom toda po slovensko se pravi otroški dom), ustaiiovljen 1. 1921., edini dobrodelni zavod za mladino v mariborskem okro^u, v katerem oskrbujejo povprečno po 50 sirot. Udeleženci kmetijskega tečaja t Ljubnem na Gorenjskem, ki se je vrSU od 8.—14. januarja t. 1. Spredaj v sredini sedijo predavatelji: Rajner, Lap, gdč. Petek in Stefančič ter domačini, ki so si pridobili največ zaslug za tečaj. Fr. Goi^e: Imaculata. najnovejše delo mladega in nadarjenega slovenskega kiparja za cerkev v Ilirski Bistrici. SEka na desni: Prvi kmetiiko-gospodinj-»ki tečaj v PrekmuTJu, ki »e je vršil nedavno v Beltincih in katerega so vodile šolske sestre. Naša slika nam kaže njegove udeleženke. Jožel Rebov, prvi odločno slovenski in veleza-služni župan v Teharjih pri Celju ter navdušen delavec v raznih ta-mošnjih organizacijah, ki je obhajal 18. II. t. 1. svojo sedemdesetletnica 80 Ultima ratio! Nairt za skupni spomenik vesoljnemu slovenskemu kulturnemu delavstvu — postavila za smrt hvaležni narod in ministrstvo prosvete. (H. Smrekar). Nikola & Stipica ali star lisjak v škripcih. Baja Nikola: >Pa ovaj, Stipica, izusti me,... saj ti ni5 nečem!... Samo zavezi papagaju kljun in tale košček slanine mi daj!... Pomozi Svetozare!« Hlitlco Smrekar Koncem preteklega stoletja se je slovenska upodabljajoča umetnost obrnila na modema pota. Kakor je naše narodno življenje pričelo dobivati nov obraz, tako se je čutila potreba po novih smereh v umetnosti, ki je vedno zanesljiv izraz življenja. Močan temel| za realizem sta ustvarila že brata Janez in Jtirij Šubic, ki sta večji del svojega življenja prebila v tujini, v Franciji, ft:agi ali Nemčiji; prvi zastopniki naše modeme slikarske generacije hodijo po njuni poti, dokler si ne osvoje impresi-jonističnega programa in ga v domovini razvijajo v samostojno poglavje slovenskega slikarstva, ki kaže visoke vrednote. Glavno težišfe upodabljanja leži v prvih dveh desetletjih v slikarstvu. Z mladostnim idealizmom ustvarjajo naši slikarji, ne da bi zbudili potrebno razumevanje, brez katerega ni uspeha ne priznanja. Vzporedno nastajajo dela modernega slovenskega slovstva, tako da klije v pomladi stoletja vsepovsod krepko ustvarjanje. Umetniki tvorijo posebno družino, polno zanimivih glav, ki vse kipe bogatih misli in velikih načrtov. Njihovo delo prezira malenkostne domače razmere in gre svojo pot ter večkrat doseže uspeh v tujini. Dočim se jedro slikarske generacije peča izključno s slikarskimi vprašanji, se mlajša generacija, ki si je leta 1903. ustanovila svoje dijaško umetniško društvo >Vesna« na Dimaju, posveča v precejšnji meri risanju. Iz t^a drušhra, kateremu je prvotno pripadal tudi Ivan Meštrovic, sta izšla poleg dmgih Maksim Gaspari in Hinko Smrekar, Prvotnemu programu društva, ki je hotelo umetniško izrabljati narodne motive, se je Smrekar kmalu odtujil in postal v glavnem naš prvi karikaturist Hinko Smrekar se je rodil 1. 1883. v Ljubljani, kjer absolviral gimnazijo in potem študiral pravo. Prirojeni slikarski talent je zahteval svojo pravico in tako zapusti Smrekar po petih semestrih juridični študij in obiskuje eno leto risarsko šolo na dunajskem »Kunstgevverbemuseum«. — Mlada generacija je bila namreč z akademijami zaradi njih zastarelega pouka navzkriž. L. 1905. odide Smrekar v Monakovo, kjer je pozneje še večkrat bival in risal. Po vrnitvi v domovino se je naselil v Kranju, pozneje v Ljubljani, kjer zdaj živi. Med vojno je bil v avstrijski internaciji, ki mu je močno poslabšala že itak šibko zdravje, ni pa mogla zlomiti njegove umetniške delavnosti, čeprav jo je za čas potlačila. Smrekar je kot umetnik, ki od začetka hodi svojo pot, v svojem slikarskem delu popolnoma izviren. V svojih karikaturah nam je ohranil vso svojo generacijo imenitnih Slovencev, literate, umetnike, kritike, vse je opremil s svojim humorjem, ne da bi koga žalil ali čez, mero obremenil. Dobršno število Smrekarjevih karikatur je posvečenih socialnim pojavom njegove dobe, posebno bedi umetniških slojev, katero sam morda najbolje pozna. Do svojega spomenika so prišli nekateri stanovi, med njimi tvorijo gostilničarji celo galerijo s humorjem podanih tipov. Nemc^oče je našteti dolgo vrsto posrečenih karikatur, katere je Smrekar z njemu lastno bistrostjo ustvaril na rob knjige slovenskega življenja kot duhovite opazke včasih filozofsko razpoloženega motrilca. Poleg karikatumih risb so važne Smrekarjeve ilustracije k narodnim pesmim, k nekaterim delom Ivana Cankarja in drugim literarnim proizvodom ter njegova grafika. Udejstvoval se je posebno v bakrorisu ter ustvaril nekaj for- malno popolnih listov, ki so polni fantastične, včasih pa lirično mehke vsebine. V litografiji je izdal humorističen popis svojega vojakovanja in internacije, ki ostane kultumo-zgodovinski spomenik naše vojne dobe, ter v najnovejšem času list »Genij lepih sanj«. Delo posebne vrste je ustvaril Smrekar z ilustracijami »Literarne pratike« za 1. 1914. Poleg risb je nastalo mnogo akvarelov in nekaj oljnih krajinskih slik. Karikatura, ki je sam v sebi zaključen svet, potrebuje svoje publike, ki čuti umetnikov moralni namen in ga razume. Pri nas ta lastnost ni posebno razvita, nismo se še navadili, spoznavati svoje grehe in slabe lastnosti v zveriženem zrcalu karikature in z nasmeškom sprejeti njen potik. Zato vidimo posebno v Smrekarjevem delu, da ima politična karikatura razmeroma malo mesta, kar pri opisanem stanju ni težko uraljivo. Umetnik, ki je doslej s svojim delom ustvaril toliko veselih in bridkih del, ki je spremljal naše dejanje in ne-hanje s tako zvestobo, v resnici zasluži, da najde v svojem narodu moralno oporo, pa tudi materielno podlago za svoj koristni posel, zlasti v sedanjih časih, ko ga tare že več let huda bolezen in ko razmere kar kriče po tem, da bi zopet ozdravil ter v risbi in sliki žigosal današnji rod. N. N. „Slovenec" Iedini slovenslii dnevnilc z ¦ ilustrirano prilogo stane I mesečno samo Din 20-—. | • Najceneiši slov, dnevnik! • Fotolito in offsdttisk: Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.