Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorlzla, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 800 Letna naročnina..................L 1.500 Letna inozemstvo.................L 2.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m Leto XII. - Štev. 37 (606) Gorica - četrtek 22. septembra 1960 - Trst Posamezna številka L 30 Milijarda ■ velika javna laž Petnajs Zadnje čase veliko beremo v komunističnem tisku in tudi v lepakih po cestah o tiskovni »kampanji« v prid komunističnega tiska, za »Unita« še posebej, ter za propagando v času volitev. V ta namen prirejajo komunisti plese, razne zabave (na Tržaškem De Rose s svojimi neslanostmi), petje in govori ter vino, gulaž in klobase, torej tako zvane komunistične festivale. Komunisti so si postavili za cilj, da zberejo po vsej Italiji milijardo lir v navedene namene. Toliko govore o tej milijardi, da so skoraj prepričali nele svoje ljudi, temveč tudi druge, češ, če se oni postavijo za neko stvar, to tudi dosežejo. V resnici pa drži to, da je tista opevana milijarda velika javna laž. Nočemo trditi s tem, da nimajo denarja; imajo ga, ampak ni sad te nabirke, pride jim v žep od drugod; odkod, tega nočejo, da bi javnost vedela. Denar, s katerim razpolagajo, morajo na kakšen način opravičiti, zato jim je nabirka dobra krinka. Trezen človek naj malo premisli. Milijardo lir bi lahko dosegla z nabirko le tista stranka, ki ima člane milijarderje, italijanska komunistična partija pa nima takih bogatašev. Komunisti trdijo, da jim prinašajo veliko dobička razni festivali. V resnici pa razne priprave in že sam potek zahteva skoraj ves izkupiček, če ne še več. Teh festivalov je v Italiji na tisoče in mnogi se zaključijo s precejšnjim deficitom. N. Pr, _na nekem festivalu je pel Modug.no, drugje neka znana pevka. Ti so seveda zaslužili lepe denarčke na račun nabirke za komunistični tiskovni sklad. Bralci »U-nita« pa se bodo še vedno spraševali, kako obstoji taka družba, ki vzdržuje z milijoni take kričače. Lep del prispevkov komunističnih tovarišev gre v žep raznih takih ljudi. Modugno za 45 minut petja je dobil od rdečih voditeljev 800.000 lir!... KPI lahko vrši svoje ogromno organizacijsko in propagandno delo, ker razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi, tako da je postala kolosalna finančna organizacija. Ta denar ima razne vire, ki pa morajo biti skrili. Z denarjem pripeljejo komunisti svoje nianifestante na trge in ulice (glej demonstracije v preteklem poletju), po potrebi v razna mesta; doplačajo jim zgubljeno dnino; z denarjem podpirajo družine aretiranih pristašev, finansirajo razne njim naklonjene organizacije; z denarjem tiskajo in razpošiljajo časopise, revije, razna manjša in bolj ali manj prikrita glasila, brošure, letake In lepake (da ki delavski človek vedel, koliko milijonov gre za propagando, bi drugače mislil o komunistični partiji!); z denarjem podkupujejo razne izobražence in njim koristne osebnosti. Večkrat podcenjujemo delo in moč ko-hiunizma in smo preveč naivni, da kmalu sprejmemo njegove laži. Samo en primer velikega bogastva KPI. V Rimu samem ima partija vrednosti v Nepremičninah za nekaj milijard. Na leto Potroši stranka okrog 10 milijard, od te Vsote pride le nekaj stotin milijonov od Prostovoljnega ali prisilnega prispevka. Opevana proletarska stranka je kapitali-‘tlčna v pravem pomenu, njeni voditelji Pa so resnični magnati. Zato niso oni — Proletarci — nič protestirali, ko so zad-PJlč izglasovali v parlamentu povišek sto Usoč Ur mesečno vsakemu poslancu. Pred mesecem je politična revija »Trie-*te« bežno nakazala nekaj titovskih društev v Trstu in tako le delno pokazala, °dkod izvira denar titovskemu komunlz- ll,u v Trstu. Podobni podatki bi morali Priti na dan v Italiji glede KPI; prišle bi 1,8 dan tudi razne zveze med komunisti ^ milijarderji... komunistične pristaše pa Je vseeno dajo »za „Unltk”« 100 lir ali 10.000, na- rka bo »znesla« vedno milijardo lir... in k kaj več... Komunistični pristaši se ne zavedajo, a Podpirajo mIHJardcrsko stranko, ki ne potrebuje njih denarja, potrebuje pa njihovega prispevka kot krinko. Na Tržaškem so bili festivali tudi za »Delo«. Imeli pa so prav reven uspeh, če ne že polom, če bi slovenski komunisti priredili festival za »Unita«, bi imeli večji uspeh. Kar so pač sejali vsa ta leta, to sedaj žanjejo. j) Finančni uspeh olimpijad Italijanska športna zveza CONI, ki je organizirala olimpijske igre, je objavila končni obračun o izdatkih in dohodkih. Stroški olimpijad so znašali 4.500 milijonov lir. Za prodane vstopnice so prejeli 2.700 milijonov, za oddaje po televiziji in reklamo še nadaljnjih 1.800 milijonov. Organizacijski stroški so bili s tem kriti. Državni stroški pri olimpijskih igrah znašajo okrog 50 milijard lir. Večji del teh stroškov predstavljajo investicije v gradnje in naprave, ki so trajnega značaja. Turisti pa so tudi prinesli Italiji okrog osem milijard lir. Vse večji pa kot materialni je bil moralni uspeh olimpijskih iger. Rim in z njim Italija se je s tem visoko povzdignila med vsemi državami, saj je bila vanjo osredotočena pozornost vsega sveta. Vsa svetovna javnost je te dni uprta v New York, kjer se je v torek 20. t. m. pričelo 15. redno letno jesensko zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN), te naj večje mednarodne organizacije, ki spričo svojega plemenitega poslanstva in števila držav članic (kmalu jih bo skoraj sto) zadobiva vedno bolj svetoven, univerzalen značaj. Od konca vojne pa do letos se je število njenih članic skoro podvojilo, zaradi česar se je bistveno spremenilo tudi tradicionalno razmerje svetovnih političnih sil. — Do pred nekaj leti je zahodni svobodni svet z Ameriko na čelu razpolagal z veliko in gotovo večino. Od 51 prvotnih članic OZN, je samo kakih pet držav v važnih vprašanjih potegnilo s Sovjetsko zvezo. Toda danes ni več tako. Razporejenost političnih sil se je tako odločilno spremenila, da se sedaj Amerika in Sovjetska zveza ne prepirata več med seboj, čigava teza bo zmagala, ameriška ali sovjetska, ampak kdo se bo prej in bolje prikupil skupini no- Vojaški prevrat v Kongu Položaj v ivongu je., so vodno nejasen. Vsako toliko se nekoliko zjasni, toda nebo spet kmalu zakrijejo temni oblaki. Boj med političnimi voditelji Konga za oblast v deželi se nadaljuje. Boju med Kasavubujem in Lumumbo se je pridružil še polkovnik Mobutu, poveljnik tamkajšnjih oboroženih sil, ki je v minulem tednu nepričakovano izvedel vojaški državni udar, odstavil tako predsednika republike Kasavubuja kot ministrskega predsednika Lumubo ter ustanovil vojaško vlado iz samih akademikov. Do 31. decembra je prepovedal vsako delovanje političnih strank ter dal zapreti češkoslovaško in sovjetsko odposlanstvo, na katera se je Lumumba prevečkrat obračal za »nasvete«. V začetku sta se veleposlanika u-pirala temu povelju, toda ko je njihov miljenček Lumumba nenadoma zgubil vso oblast, sta v soboto napravili kovčke in z ostalim osebjem zapustili Leopoldville z letalom. Takoj po vojaškem udaru je Lumumba šel med kongoške vojake, da bi jih našuntal proti Mohutuju. Toda polkovnik Mobutu, ki je predvideval njegovo zvijačnost, ga je prehitel s skupino vojakov iz plemena Baluba, ki so zvesti Kasa-vubuju. Ko so ti zagledali Lumumbo, so ga hoteli na mestu linčati. Da niso prihiteli na pomoč ganski oddelki Združenih narodov, tistih Združenih narodov, ki jih je malo prej obtoževal pristranosti ter vmešavanja v notranje kongoške zadeve in jih lovil domov, bi ga vojaki Baluba na mestu pokončali. Sedem ur se je skrival v kopalnici, dokler ni prišel k njemu •odposlanec ZN v Kongu Indijec Dayal in mu obrazložil, da ga ne morejo več ščititi ganski oddelki, ker se ZN ne morejo vmešavati v kongoške zadeve. Tedaj, poročajo, je Lumumba bruhnil v jok kot otrok in rotil poslanca ZN Da-yalija, naj ga ne zapusti na milost in nemilost kongoškim vojakom. V skrivnostnih okoliščinah je potem zbežal z nekim vojaškim avtomobilom. Nekaj dni ni bilo glasov o njem; govorili so, da je ubit. V nedeljo pa se je nenadoma spet pojavil in obljubil revanžo. Razprava v ZN Varnostni svet se je cei teden bavil s kongoško krizo. Pred vrati sta čakali dve kongoški odposlanstvi. Sovjeti so hoteli po vsej sili pripustiti k debati Lumumbovo odposlanstvo in grobo napadli delovanje H ammar sk j oel da v Kongu. Pri glasovanju o tunizijski kompromisni resoluciji o zaupnici Hammarskjoeldu, so Sovjeti pogoreli ,toda njihov delegat Zorin je postavil veto. Ni pa mogel preprečiti zahodnjakom, da so sklicali izredno sejo Glavne skupščine, ki je z veliko večino izglasovala zaupnico Hammarskjoeldu in pozvala vse države, naj ne pošiljajo vojaško pomoč v Kongo razen v okviru ZN. Takega poraza si Sovjeti niso pričakovali prav na dan prihoda Hruščeva v New York. — Presenečenja pa so še vedno možna. vih afriško-azijskih držav in glasoval za njihove resolucije. Z drugimi besedami prej se je bil odkrit neposreden boj med sovjetskim in zahodnim taborom, v katerem sta bila glavna igralca Sovjetska zveza in ZDA, danes pa je njuna vloga po sili razmer postala pasivna, podrejena afro - azijski skupini, ki spričo sprejema vedno novih afriških držav v OZN postaja vedno bolj uplivna in odločilna. Ameriki in Rusiji zato v večini slučajev ne preostane drugega kot odkrito ali indirektno potegniti s temi novimi prišleci. Zaradi tega pa ni boj za kulisami med obema svetovnima kolosama nič manj trd in neizprosen, samo prenesel se je na drugo področje, ki ni njihovo in katero hočeta oba braniti in mu pomagati. Na kratko rečeno, med Ameriko in Sovjetsko zvezo se danes ne bije več toliko boj, kdo bo zmagal n. pr. v Berlinu ali na Koreji, ampak kdo bo-ostal premagan pred največjo svetovno tribuno, v Glavni skupščini ZN, pred očmi številnih odposlanstev z vseh delov sveta. Iz teh in ne drugih razlogov se je Hruščev odločil osebno se udeležiti letošnjega jesenskega zasedanja Glavne skupščine ZN, da bi kot dober začetek svoje obsežne akcije proti Zahodu zadal temu slednjemu hud moralen udarec. Predstaviti se hoče afriškim narodom, ki so pravkar dosegli neodvisnost, kot njihov nesebični prijatelj in zaščitnik in z njihovo pomočjo .zrušiti dosedanjo večino v prid Zahoda in vzpostaviti novo protizahodno večino s Sovjetsko zvezo na čelu. Nobenega dvoma ni, da se bo Hruščev pri tem posluževal vseh sredstev prednosti in ugodnosti, ki mu jih nudi osebna prisotnost na tem važnem zasedanju. Mnogi tudi napovedujejo kak senzacionalen sovjetski znanstveni poizkus v vsemirje v zvezi z njegovim potovanjem v New York. Prav gotovo bo pa dosti govoril o miru (in bolj malo delal zanj), kakor je njegova navada, in bo tako skušal Združene narode spremeniti v propagandno areno za svoje namene. Upravne volitve na Tržaškem Kako se bo volilo na Tržaškem ozemlju 6. in 7. novembra? Na območju občine Trst bodo samo provincialne volitve, ker občinske so bile komaj pred dvema letoma. V vseh ostalih občinah na Tržaškem pa bodo volitve za občinski in provincialni svet. Te občine so: Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. V Miljah, ki imajo več kot deset tisoč prebivalcev, bodo volitve za občinski svet skoro po proporcionalnem sistemu, v vseh o-stalih pa po večinskem sistemu. To se pravi, da v teh slednjih občinah dobita občinske svetovalce samo dve listi; to je tista, ki prejme največ glasov, in tista, ki je takoj za njo. Če bi recimo v Dolini lista z lipovo vejico prejela največ glasov, dobi 16 mest v občinskem svetu, druga lista komunistična pa dobi v tem primeru le 4 mesta. Vse ostale liste ne dobijo nobenega mesta. — Tako določa zakon. Zaradi tega sta v o-koliških občinah dovolj dve Usti, ker tretja nima nobene možnosti, da bi se uveljavila. Kdor take nepotrebne liste postavlja, samo be- ga volivce in meče proč denar. Zato take liste lahko postavljajo samo ljudje, ki od nekje prejmejo denar in s takim početjem samo šibijo demokratični tabor v njegovi težki borbi proti komunizmu v rdečih trdnjavah okrog Trsta. Kdor take nesmiselne in nepotrebne liste postavlja, indirektno jača komunistično večino. — Zato naj bodo naši volivci zelo pozorni na take liste in naj jim odklonijo vsako sodelovanje ali pomoč, četudi imajo lepo ime. Priprave slovenskih demokratičnih strank za novembrske volitve so v polnem teku. Kar se provincialnih volitev tiče, se bo Slovenska lista udeležila volitev samostojno v vseh okrožjih, enako tudi v podeželskih občinah (Dolina, Zgonik itd.) Zato že sedaj vabijo slovenske demokratične stranke, da pridete podpisat liste vsi, kateri želite, da se samostojno predstavimo na upravne volitve in da tudi velikodušno darujete kaj v volilni sklad. Čas za predložitev list je do 5. oktobra. Trst, dne 20. sept. 1960. Delovni spored GS Delovni spored letošnjega zasedanja Glavne skupščine obsega kakih osemdeset zadev, med katerimi naj omenimo samo najvažnejše : razorožitev, pomoč nerazvitim državam, sprejem novih držav, Madžarska, Zadeva RB-47, ki so jo predlagali Sovjeti, avstrijska pritožba proti Italiji glede Južnega Tirola in naposled zadeva z afriškim Kongo, o katerem so že večkrat razpravljali v Varnostnem svetu. Zasedanja Glavne skupščine se poleg komunističnih poglavarjev držav komunističnega tabora (Hruščev, Kadar, Gomulka, Geor-gij Dej, Novotny, Živkov), udeležujejo še poglavarji blokovsko neopredeljenih držav Nasser, Nehru, Tito in Sukamo. Tito se je pretekli teden s posebnim modrim vlakom preko Sežane, Trsta, Pariza peljal v Cherbourg, kjer se je vkrcal na ladjo »Queen Elizabeth«, ki ga je peljala do New Yorka. Tako se mu je uresničila dolgotrajna želja, da je vsaj skozi vrata Združenih narodov prišel v Ameriko. Zahodne države predstavljajo njihovi zunanji ministri. Le predsednik Eisenhower se je nepričakovano odločil v zadnjih dneh za tekmo s Hruščevom in se podal v Stekleno palačo. Demonstracije proti komunističnim poglavarjem Medtem vsak dan poročajo iz New Yorka o demonstracijah beguncev iz komunističnih držav proti prisotnosti komunističnih poglavarjev, zlasti pa še proti Hru-ščevu in Kadarju, ki imata na vesti krvavo zatrtje vstaje madžarskega ljudstva leta 1956. Ko je pristajala ladja »Baltika«, s katero so se pripeljali v New York Hruščev in ostali, so vsi pristaniški delavci prekrižali roke. Enako so se odločili tudi newjorški pometači, da ne bodo čistili cest, kjer bo stanoval Hruščev. Prihod tolikšnega števila komunističnih veljakov v New York povzroča nemajhne skrbi ameriškim varnostnim oblastem, ki so po dogovoru z OZN dolžne skrbeti za osebno varnost diplomatov izven sedeža ZN. V ta namen je Amerika mobilizirala osem tisoč policajev kot še nikdar poprej. Že iz tega se vidi, kako so »priljubljeni« Hruščev, Kadar, Tito in drugi. Kot poročajo, napovedujejo protestne demonstracije ne samo proti Hruščevu in Kadarju, ampak tudi proti Titu, Nasserju in Fidel Castru, ki so tudi priznani diktatorji. Zaroka belgijskega kralja Končno je belgijski radio sporočil Belgijcem tako težko in dolgo pričakovano novico, da se je njihov kralj Baldovin zaročil. S tem so zatonile vse mogoče govorice, ki so zadnje čase krožile po časopisih, najsibo o vseh mogočih morebitnih zarokah, kakor tudi o vstopu kralja Bal-dovina v samostan trapistov. Kralj Baldovin pa je presenetil vse z novico, o kateri ni nihče slutil. Zaročil se je s špansko plemkinjo Fabiolo de Mora y Aragon. Sveti oče Sveti oče je imenoval člane tajništva za združenje z ločenimi kristjani. Za svetovalca v tej komisiji je sveti oče imenoval tudi dr. Janeza Vodopivca, ki je profesor na papeški univerzi za širjenje vere. — Čestitamo. Stran 2 NAS TEDEN V CERKVI 25. 9. nedelja, 16. pobink., kvatrna: sv. Nikolaj, puščavnik 26. 9. ponedeljek: sv. Ciprijan in Justina, mučenca 21. 9. torek: sv. Kozma in Damijan, muč. 28. 9. sreda: sv. Venceslav, kralj, muč. 29. 9. četrtek: sv. Mihael, nadangel 30. 9. petek: sv. Hieronim, cerkv. učenik; sv. Zofija, vd. 1.10. sobota: sv. Remigij, škof, spozn. * SV. CIPRIJAN IN JUSTINA (f 304). Justina je bila verna mladenka. Ni se hotela poročiti. Snubec je podkupil pevca Ciprijana, naj bi jo s svojimi Ijubavnimi pesmimi in s čarovnijami, ki se jih je priučil v Babiloniji, odvrnil Justino od vere in deviškega, življenja. Toda Justina je s podvojeno molitvijo in pokoro pridobila Ciprijana za pravo vero. Zavrgel je svoje ničvredno opravilo in se je dal krstiti. Oba so zatožili, da sta kristjana. Bičali so ju in nato vrgli v kotel vrelega olja v Nikomediji (Mala Azija). Blagor dekletu, ki se varuje grešnih zabav. Z lepim zgledom deluje apostolsko. Čaka jo po smrti veliko plačilo. 16. nedelja po Binkoštih Sv. maša nas vzpodbuja k ponižnosti, dobroti, popolnosti in bogopodobnosti. Glavni nauki so tile: 1. Vsak, ki se povišuje, bo ponižan. — Ljudje zelo radi častijo same sebe. Sebi privoščijo vse, drugim pa ničesar. Iščejo in lovijo hvalo, časti, boljša mesta, svojo korist, dobiček in denar. Radi spodrivajo eden drugega, radi dvigajo sebe in prezirajo ter ponižujejo dmge. Eden bi rad bil višji od drugega in nihče nižji od ostalih. Častihlepnost je pogosta in zelo razširjena človeška slabost. V božjih očeh pa častihlepnost nima nobene veljave. Bog jo obsoja in odklanja ter priporoča skromnost in ponižnost. Star pregovor pravi: Kdor visoko leta, nizko pade. V teh besedah je globoka resnica, katero potrjuje in izraža Učenik rekoč: »Vsak, ki se povišuje, bo ponižan.« Vsemogočni Bog bo prej ali slej ponižal vse ohole, nadute in ošabne ljudi tega sveta. Če ne prej, po smrti. Strašno bo ponižal vse svoje nasprotnike. Kaznoval bo vse naduteže. Ponižal pa bo tudi vse častihlepne, zlasti take, ki si lastijo nedovoljene in nezaslužene časti. 2. Kdor se ponižuje, bo povišati. — Bog sovraži ošabnost in ošabne ljudi. On ljubi in ceni ter zahteva ponižnost. Zatorej ne bodimo o-šabni, temveč ponižni! Bodimo ponižni pred Bogom in pred ljudmi ! Pred neskončno velikim Stvarnikom smo tako neskončno majhni in neznatni, da je smešno in neumno, če se kdo pred Njim šopiri in napihuje. Ljudje so nam pa bratje, po naravi in milosti božji enakovredni. Zaradi tega je krivičen, kdor sebe pretirano ceni in postavlja nad druge ter jih prezira, zaničuje, tepta in deva pod svoje noge. Nismo namreč zato na svetu, da bomo slavili in častili ter proslavljali same sebe, ampak Boga. Nismo zato na svetu, da bomo poveličevali sebe, marveč Boga. Nismo zato na svetu, da bomo spodnašali, izkoriščevali, prezirali, usužnjevali, zatirali in teptali ljudi, temveč zato, da se bomo ljubili, da si bomo pomagali, da bomo skupno hvalili in slavili Boga ter si tako zaslužili večno življenje. Ne iščimo praznih človeških časti, ampak iščimo čast božjo in čast pri Bogu! Delajmo in trudimo se za večno slavo nebeškega kraljestva! Trudimo se za lepo in visoko mesto v nebesih! življenja Lepo priznanje Rektorja zavoda svetega Tomaža v indijskem mestu Palai je indijska'vlada proglasila za najboljšega šolskega ravnatelja v letu. Rektor p. Kottaram se že dolga leta trudi na vzgojnem področju. Slovi tudi kot dober poznavalec staroindijskega jezika sanskrta. Indijski inštitut za sanskrt mu je izrekel posebno priznanje. P. Kottaramu je preko Kongregacije za širjenje vere čestital tudi sv. oče. Zveza krščanskih delavcev v Vietnamu Zveva krščanskih delavcev v Vietnamu, ki je bila ustanovljena pred 10 leti, je napravila velik korak naprej in pokazala svojo življenjsko silo. Šteje pol milijona članov in je oskrbela eno najboljših socialnih zakonodaj v jugovzhodnem delu Azije. Pred kratkim je zveza imela svoj kongres, ki se ga je udeležil tudi predsednik Mednarodne zveze katoliških delavcev Tessier, ki je poudaril, da delo Zveze v Vietnamu kaže pot, ki jo je treba hoditi tudi po drugih deželah Azije. Velik ljudski misijon v Buenos Airesu Meseca septembra, oktobra in novembra se bo vršil v Buenos Airesu velik ljudski misijon. Na pomoč bo prišlo 500 španskih misijonarjev, španske misijonarje bo vodil nadškof iz Saragoze, ki je predsednik posebne ustanove za duhovniško sodelovanje v Južni Ameriki. Milijon rožnih vencev Liga katoliških žena Kanade je začela posebno akcijo, ki naj bi omogočila nabavo milijon rožnih vencev, katere bi Liga poslala znanemu P. Pevtonu, apostolu rožnega venca v družinah, ki vodi posebno akcijo za molitev rožnega venca med družinami v Cile. Ta križarska vojska molitve bo zaključena 1. novembra in do tega dne bodo izročili milijon rožnih vencev P. Pey-tonu. Kvatmica na Mirenskem Gradu Za kvatrnico, ki se bo letos obhajala v nedeljo 25. t. m., bo na Mirenskem Gradu naslednji spored cerkvenih slovesnosti: V soboto zvečer ob 8.30 večernice, nato sledi spovedovanje; Novi liturgični predpisi Kot smo že poročali, je sv. oče Janez XXIII. izdal nov zakonik liturgičnih predpisov ali rubrik. Te dni je zakonik izšel v tisku in sicer v uradnem listu sv. Stolice, ki mu je naslov Acta Apostolicae Sediš. Ker novi predpisi ne zanimajo samo duhovnikov, temveč zadevajo nekoliko tudi vernike, bomo v tem in v nekaj naslednjih člankov pojasnili nove predpise s posebnim ozirom na tisto, kar se tiče vernikov in njih udeležbe zlasti pri sv. maši. Najprej pojasnimo, kaj je liturgija. To m nič drugega kot javno češčenje, ki ga Cerkev daje Bogu. Človek je namreč dolžan Boga Stvarnika častiti ne samo kot privatna oseba, temveč tudi kot član družbe. V ta namen je Cerkev že od apostolskih časov vpeljala tudi skupno ali javno češčenje Boga, ki se vrši na razne načine, posebno še s šv. mašo. Poleg ma- še spadajo k liturgičnemu češčenju še podeljevanje sv. Zakramentov, raznih blagoslovov in pa uradna molitev Cerkve, ki je brevir. Vse to pa Cerkev ni prepustila samovolji vernikov, temveč je od vsega začetka dajala navodila, kako naj se liturgično češčenje opravlja. Potrebna je bila pač enotnost med verniki tudi v liturgiji. To enotnost je posebno poudaril tridentinski cerkveni zbor, ki je dal posebne predpise glede liturgije, veljavne za vse vernike rimskega obreda. Posebno je tridentinski zbor točno določil obrede sv. maše in opravljanje brevirja. Njegove določbe sta izdala papež Pij V. 1. 1568 ter Gregor XIII. 1. 1580. Zgodovinske spremembe: Določila tri- dentinskega koncila so držala več stoletij. Toda časi in z njimi življenje se spreminjajo. Nekatera liturgična določila v nedeljo: ob 5h zj. prva sv. maša, ob 7h druga sv. maša z govorom, ob 10h slovesna sv. maša in govor; popoldne ob 4h večerna sv. maša, litanije M. B., blagoslov, med mašo bo govor. Letos bosta na Gradu kot izredna pridigarja p. Demšar in p. Prečman, oba jezuita. Evharistični kongres v Vidmu Preteklo nedeljo so slovesno zaključili škofijski evhar. kongres v Vidmu. Slovesnosti so za razne ■ stanove trajale cel teden. Prve dni je vreme pomagalo, da je bila udeležba polnoštevilna; v drugi polovici tedna je pa dež nagajal, da se niso mogle vse slovesnosti izvesti po programu. Isto je bilo pri zaključku v nedeljo. Zjutraj so imeli sv. maše z govori in češčenje Najsvetejšega po številnih cerkvah. V stolnici je imel pontilikalno mašo kardinal Urbani iz Benetk, ki je tudi govoril. Popoldne bi morala biti procesija po mestu z zaključkom na trgu pred baziliko Madonna delle Grazie. Toda dež je lil neprestano. Zato so v procesiji šli le duhovniki in zastopniki organizacij, dočim se je ljudstvo zbralo na trgu pred baziliko Madonna delle Grazie, kjer je bil zaključek procesije in blagoslov. Kljub izredno slabemu vremenu je bila udeležba vernikov prav obilna. Tudi v Bergamu so isti dan zaključili svoj evhar. kongres. Tudi tam je dež nagajal, da se procesija ni mogla slovesno zaključiti kot je bilo predvideno. Kongres v Bergamu je pozdravil tudi sv. oče Janez XXIII., ki je doma iz škofije. Bergamo. Geslo kongresa v Bergamu je bilo: Posvečevanje Gospodovega dne. O tem je govoril tudi sv. oče v svojem pozdravnem pismu, kardinal Montini iz Milana in kardinal Testa, ki je zadnji dan zaključil kongres. VI. Marijin dom znova pozidajo in Mati se vrhe domov Prva svetovna vojna je divjala naprej. Od svetovišarske gore pa do Jadranskega morja so brezštevilni domovi doživeli isto usodo kot Marijino svetišče in kot Marija sama: domovi so postali razvalina in ljudje begunci. Toda vse nevihte, tudi najhujše, se izdivjajo in zopet posije sonce. Tako je bilo tudi s prvo svetovno vojno. Meseca novembra leta 1918 je bilo vojne konec. Ljudje, ki so ostali živi, so se oddahnili in Boga zahvalili, da jim je ohranil življenje in vrnil svetu mir. Toda take velike vojne prinesejo vedno tudi razne ozemeljske spremembe posebno v deželah ob meji, kot je naša, kjer se ob vsaki vojni meje premikajo. Stara Avstrija je razpadla in Primorska s Kanalsko dolino vred je prišla pod novo državo Italijo. Novi državni razmejitvi je sledila tudi nova cerkvena razdelitev. Kanalska dolina in z njo Sv. Višarje so bile odtrgane od celovške škofije in začasno dodeljene v upravo goriškemu nadškofu. Tudi oskrba Sv. Višarij se je spremenila; v Žabnice niso več prišli frančiškani, temveč svetna duhovščina, ki vodi župnijo še danes in z župnijo tudi svetovišarsko svetišče. Razvaline na Sv. Višarjah so preglasno kričale v dolino, da bi ljudstvo in cerkvena oblast ne slišala njih glasu. Zato so že leta 1920 začeli misliti na obnovo cerkve. Vložili so na ministrstvo v Rimu prošnjo za obnovo svetišča na Sv. Višarjah. Medtem ko so čakali na ugodno rešitev, so popravili cesto in na Velik šmaren leta 1922 so v še podrtem svetišču prvič po vojni maševali. Marije pa ni bilo še na gori. Čakala je v žabnicah, da jo slovesno prenesejo v njen dom, ko bo obnovljen. Po vojni so namreč Marijin kip iz Maribora najprej prenesli na Koroško v cerkev Sv. Križa nad Spodnjim Dravogradom (leta 1919). nato -a je 27. avg. leta 1921 prišla v Žabnice. Tu so jo na rožnovensko nedeljo slovesno ustoličili na glavnem oltarju, kjer je ostala do prenosa v obnovljeno svetišče. Ta slovesni trenutek je prišel na praznik sv. Janeza Krstnika leta 1925. Svetišče so medtem obnovili in ta dan določili za slovesen prenos Marijinega kipa na goro. Pokojni prof. dr. Ivan Tul ta dogodtek takole opisuje: »Kresni večer leta 1925 je bil. Prihajale so trume romarjev iz Gornje Goriške, Benečije in Koroške. V župni cerkvi v Žabnicah so molili in prepevali pozno v noč pred kipom višarske Matere božje, ki je bil izpostavljen v velikem oltarju med cvetjem in zelenjem. Pred njo je opravil večernice prošt iz Tinj, dr. M. Ehrlich, doma iz Žabnic. Ko se je storila noč, so se zasvetili kresovi na Sv. Višarjah in na Poldnu, topiči so jeli pokati. Naslednje jutro so še vedno prihajali ljudje — v dežju. Prišle so procesije iz bližnjih far Kanalske doline. Zlasti mnogo jih je prišlo iz Ukev, med njimi dekleta v slikoviti narodni noši. Cerkev se je napolnila do zadnjega kotička. Navsezgodaj Dar kardinala Fringsa Kolnski nadškof kardinal Frings slavi letos 50-letnico mašniškega posvečenja. S pomočjo svojih vernikov je za to priliko poklonil vatikanski radijski postaji močan oddajni aparat. Preko novega oddajnika bodo prenašali zlasti oddaje za Afriko. Sveti oče je poslal kardinalu osebno pismo s čestitkami. Pohvali tudi kardinalovo dobrodelnost do misijonskih dežel. tridentinskega cerkvenega koncila so postala potrebna popravil. Papež je po tridentinskem cerkvenem zboru določil posebno kongregacijo sv. obredov, ki naj skrbi, da se liturgični obredi ne bodo samovoljno spreminjali, in tudi zato, da jih ona sama po potrebi spreminja in dopolnjuje. Cerkev se je pač vedno zavedala, da so liturgični predpisi stvar, ki se more tudi spremeniti, vendar ne samovoljno, temveč le na pristanek sv. Stolice, ki je varuhinja tudi liturgične enotnosti med kristjani. Sv. kongregacija obredov je v teku časov res dala različna nova določila glede, liturgičnih rubrik. Posebno živahno je bilo delo od časov sv. Pija X. dalje. Ta sveti, papež je namreč uvidel, da so nekateri predpisi zastareli in da jih je treba spremeniti. Začel je s predpisi o cerkvenem petju, o pogostem sv. obhajilu in o zgodnjem prvem sv. obhajilu otrok. Za njim so se novi predpisi in spremembe vedno bolj množile. Spomnimo samo na delo Pija XII., ki je dovolil večerne sv. maše, olajšal liturgični post, skrajšal molitev brevirja, spremenil praznovanje velikega tedna. To je le nekaj vidnejših liturgičnih sprememb. Poleg teh je pa v teku časa izdala Cerkev še dosti drugih, tako da je bilo zelo težko ugotoviti v nekaterih primerih, kaj še drži in kaj ne več. Nekatere spremembe so bile tudi v nasprotju s splošnimi načeli tridentinskega cerkvenega zbora. Vsled tega so v Cerkvi čutili potrebo po splošni liturgični reformi, ki naj bi enotno uredila, kar je bilo do sedaj spremenjenega, na drugi strani pa bi uvedla še nekatere nove -spremembe, ki so jih liturgisti že dolgo zagovarjali. To potrebo je čutil zlasti pok. Pij XII., ki je imenoval posebno komisijo za liturgično reformo. To se je zgodilo leta 1948. Ta komisija je pripravila načrt splošne načrte. V letih 1956-1957 je Pij XII. odre-liturgične reforme in še druge številne dil posebno posvetovanje vseh škofov sveta glede liturgične reforme. Medtem je Pij XII. odredil posebno posvetovanje vseh škofov sveta glede liturgične reforme. Medtem je Pij XII. umrl. Njegov naslednik Janez XXIII. je delo komisije pripe’ Ijai do konca. Sad tega dela je novi litui? gični zakonik, ki je letos izšel. Vendar tudi ta ni še dokončen, kajti novi vesoljni cerkveni koncil bo med drugimi vprašanji obravnaval tudi vprašanje splošne liturgične reforme ter bo v tem oziru postavil splošna pravila, kakor je to storil tridentinski cerkveni zbor. Zato je tudi novi liturgični kodeks le ureditev do sedaj objavljenih liturgičnih sprememb z nekaj novimi dodatki. Dokončno obliko liturgije sv. Cerkve v modernih časih pa bo dal prihodnji cerkveni zbor, vatikanski II. Gotovo pa se bo tudi prihodnji koncil oziral na določila, uveljavljena v sedanjem liturgičnem zakoniku, ki bo tako ostal temeljni kamen liturgičnega življenja sodobne Cerkve. zjutraj so se pričele sv. maše. Nad 30 duhovnikov je darovalo sv. daritev pred svetovišarsko podobo. Dež je neprestano padal. Kljub temu so se odločili, da prenesejo Marijo na goro. Zagrmeli so topiči. V cerkvi je daroval slovesno sv. mašo trbiški dekan V. Kraut, žabniški pevski zbor'Je pa prepeval. Po končani maši je imel govor prof. F. Terčelj. Pravil je zgodovino višarske M. B. in zgodovino našega rodu; govoril je o krščanski bratski ljubezni, ki naj bi družila Slovence, Nemce in Italijane; na meji med temi tremi narodi se dvigajo Sv. Višarje. Dvignili so nato Marijo in v sprevodu odšli na pot. Procesijo je vodil goriškl stolni kanonik msgr. A. Berlot, podobo pa so nosili štirje duhovniki iz vseh sosednih držav. Za duhovščino so se razvrstili verniki med petjem in molitvijo. Pri slavoloku pod goro so domači fantje sprejeli sveto podobo in jo nesli do vrha. Na planini je sprevod obstal. Dež je ponehal in sonce jc posvetilo izza oblakov; sivi očaki, tu in tam pobeljeni s snegom, so pozdravljali svojo Kraljico. Do kapelice nad Planino so ji prišli nasproti dr. Lambert Ehrlich in drugi duhovniki ter romarji, ki so se že prejšnji dan dvignili na goro. Fantje so izročili milostno podobo zopet duhovnikom. Med petjem in molitvijo so jo ponesli do cilja, v njen dom, v cerkvico na Sv. Višarjah. Domači župnik, dr. B. Monkar, jo Je postavil v oltar: po desetih letih - teklo je že enajsto — je zavladala spet na svojem tronu. Pevski zbor iz žabnic jo je pozdravil s pesmijo, dekleta v narodnih nošah so ji sipale cvetja pred oltar, ljudstvo je od veselja plakalo. Msgr. A. Berlot je daroval sv. mašo, nakar so trije govorniki pozdravili vlšarsko Kraljico: dr. L. Ehrlich v slovenskem, T. Oraš v nemškem in J. Juso iz Mužavca v italijanskem jeziku. Zapeli so še Te Deum v zahvalo. Tako se je končal la veliki dan na Sv. Višarjah. Ukrajinski škof je umrl v ječi Šele sedaj je prišla v Vatikan vest; da. je v ječi umrl ukrajinski škof Peter Pavel Gojdič. Bil je škof v Prešovu od leta 1940. Leta 1950 so ga komunistične oblasti zaprle in po desetih letih mučeništva v komunističnih ječah je sedaj umrl in ,s tem izpričal svojo vero v Kristusa. Škof Gojdič se je rodil dne 17. julija 1888 v Pilarju pri Prešovu. Duhovnik je postal 1. 1911-Leta 1927 je bil povišan v škofa. Prešov je mesto v vzhodni Slovaški VI Srednjih Karpatih. V tem delu Karpatov živi veliko število Ukrajincev-, ki so ss združili s katol. Cerkvijo. Imeli so svoj« škofije v Prešovu in v Mukačevu. Versko življenje jc bilo zelo cvetoče zlasti po zaslugi očetov bazilijancev vzhodnega obreda. Do druge svet. vojne je potekalo vsa Češkoslovaškem leta 1948 zavladali komunisti. V Prešov je prišel pravoslaven ško iz Moskve, ki je s pomočjo komunističnih vojakov prisilil vernike v pravoslavje. SR° Gojdič se je 'junaško uprl temu nasilji' Zato je moral leta 1950 skupaj s potno*' nim škofom Hopkom v ječo. Kot jc zgoi;1J povedano, je sedaj v ječi umrl. Njegova smrt in ječa je zopet priča, ko komunisti razumejo versko svobodo. Slovenska šola za naše otroke! zltfLJEIiJ* NAŠIH LJUDI Marsikaka družina, ki se odlikuje po zvestobi do vere in Cerkve, se je odtujila slovenski kulturni skupnosti. Otroke pošiljajo v italijansko šolo, obiskujejo italijansko službo božjo in delujejo v italijanskih katoliških krožkih. Hi vredno navajati pretvez, s katerimi se izgovarjajo. Pokazati je treba najprej, da pri tem nima Vosebne koristi dobra stvar. Tisti, ki so odmaknjeni verskemu življenju, nam očitajo: »Taki so vaši katoličani!« Te očitke slinimo vsak dan. Pod fašizmom so hoteli uveljaviti civilni oblastniki načelo: Najprej italijanščina, potem evangelij (prima italianizzare, Poi evangelizzare). To načelo je bilo bogokletno, ker je hotelo pojaviti božjo stvar v službo političnega nasilja. Ako se katoliški človek odmika svoji narodni skupnosti, dela to videz, kakor da bi bila še danes narodnostna zavest °vira verskemu življenju. Nastane vtis, da je versko življenje šola narodnih odpadnikov. Večje ško-de pa skoro ni mogoče napraviti delu za božje kraljestvo. Če ti je tedaj zvestoba veri in Cerkvi res pri srcu, boš tudi svo-lemu narodu zvest. Mnogokrat pa gre pri tem le m nerazgledanost v javnem življenju. Pri državni, deželni in občinski upravi imajo veliko besedo mtoliški možje. Ti se odlikujejo Po veliki ljubezni do svojega na-roda. Združeni so v najmočnejši Iranki naše države. Neuk človek ja vidi v politični stranki katoličanov in katoliško Cerkvijo neko Povezanost in misli, da ugodi Cerkvi, ako ugodi stranki. Velika miota! Vsaka stranka je nekaj človeškega. Katoliški Italijani bi ^orali slovenske katoličane spodbujati k zvestobi do materinega lizika in do vseh slovenskih u-jtanov. Če se to vedno ne dogaja, posledica človeške slabosti, 'ra vi katoliški človek poreče: •akemu svoje! Slovencu sloven-p, Italijanu italijanske šole! Seveda človeka ne vodi vedno it dolžnosti, mnogokrat gre za liHuSnjm - oneovABJUMO ^ako je z zaporo nad najemninami? Veliko se govori, da bo vlada odpravila ^Poro nad najemninami. Neka prijateljica 'ni je pravila, da je to že gotovo in da k>do s prihodnjim letom vsa stanovanja ^fosta. Ali je to res? Ker bivam v stano-Vanju, ki je pod zaporo, in ker živim le "d skromne penzije INPS, me zelo skrbi, bi že prihodnje leto morala začeti pla-tevati tako drago najemnino. Zaskrbljena Kot znano, zapade z 31. dec. 1960 za-ki je stavil pod zaporo stanovanja, ^ana v najem pred letom 1940. Novega U^kona pa še ni. Znano je le, da vlada Opravlja tak novi zakon. Kakšen bo, se ^ ve še. Vendar eno se zdi gotovo: sta-vanja bodo še naprej ostala pod zaporo, Najemnina se bo smela še nadalje vi-* vsako leto kot do zdaj. Ponavljamo da novega zakona še ni. Ko bo izgla-S*m, bomo o njem pravočasno poročali. trenutnimi koristmi. Boji se svojega delodajalca, četudi mu ta nikoli nič ne reče. In če bi mu tudi kdaj očital slovensko šolo, bi se to lahko obelodanilo, da bi vedela vsa javnost, potem bi bilo vedno manj nevarnosti, da bi koga zaradi slovenske šole zapostavljali. Rešitev naših ljudi je v slovenski šoli. Ta bo vzgojila veliko število narodnostno zavednih, v mnogih strokah sposobnih ljudi, ki bodo ustvarili nove kulturne in gospodarske ustanove, ki bodo prodrli s svojim javnim delom v vsa področja javnega življenja. Po vojni je vzraslo že nekaj tisočev novih slovenskih intelektualcev. Skrbimo, da bomo pogumno in požrtvovalno nadaljevali započeto delo, ki nam bo zajamčilo demokratično svobodo v sodobni družbi in trajen naroden obstoj. Slovenski dan v Kanadi Na slovenskem letovišču, ki je oddaljeno kakih 60 kilometrov iz Toronta, se je vršil dne 28. avgusta t. 1. »Slovenski dan«. To je bila do sedaj največja manifestacija kanadskih Slovencev. Zbralo se jih je preko tisoč iz vseh delov Kanade, predvsem iz province Ontario. Tudi nekaj a-meriških Slovencev je bilo prisotnih. Zborovanje je bilo otvorjeno z pozdravnimi govori delegatov iz raznih mest. Govoril je tudi delegat 'iz Clevelanda. Na programu so bile: pevska točka, narodni plesi, telovadni nastop, plavalne tekme in še nekaj podobnih prizorov. Slavnostni govor je imel g. inž. Božo Golob. Po uradnem programu je sledila prosta zabava z plesom. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad zborovanjem. Pozno v noč se je čulo spontano petje in vriskanje. Videlo se je, da kanadski Slovenci potrebujejo vsako leto vsaj eno tako zborovanje. Ta »slovenski M. K. Študijski tečaj - Verujem v edinost Cerkve - v Assisiju Letošnji študijski tečaj, ki se je vršil od 24. do 30. avgusta je bil že 18. Tečaje organizira PRO CIVITATE CHISTIANA, vodi pa jih njen ustanovitelj duhovnik Giovanni Rossi. Ta je, v začetku druge svetovne vojne iskal primernega mesta za svojo ustanovo, ki s pomočjo laikov — prostovoljcev, vrši apostolat. Duhovnik je prihajal iz šumnega Milana in se je obračal do raznih cerkvenih predstojnikov, v upanju po primernem sedežu za svojo malo družino, ki je bila v prvih letih obstoja kaj skromna. Pot ga je privedla v mesto apostola uboštva, miru in ljubezni, v mesto Assisi, kjer je živel in deloval sv. Frančišek Asiški. Tu je našel, kar je iskal. Mesto Assisi leži v osrčju Umbrije, na gričku, ki je obdano z vedno zelenimi oljkami, nad katerim kraljuje starodavna in zapuščena trdnjava Rocca. Pod mestom je dolina, ki se tako razprostre, da imaš med večernim zatonom, in ko so dnevi jasni in brez megle, vtis, da se je vsa ta prostrana dolina združila z nebom. Vse se združi v barve sončnega zatona. Ko vstopiš v mesto, te objame neka čudna tišina; povsod, kamor pogledaš, vidiš le sliko starega, srednjeveškega mesta. Nikjer nič novega — nič modernega. Ljudje mirni in tihi in tudi tebe obiskovalca prevzame vse to in si nekako prisiljen, da se zamisliš v takratne čase. Tudi v časih, v katerih je živel sv. Frančišek, Asiški, so bili nemirni in polni neredov. V nasprotstvu so si bila mesta, države, narodi. Vse se je med seboj prepiralo; čez mesta in dežele so se premikale vojske in povsod trosile samo nesrečo in gorje. Tedanje plemstvo je bilo razuzdano in živelo v razkošju in v najnižjih strasteh ter ni imelo nikakega usmiljenja do ubogega trpina. In kakor bi ne bilo dovolj teh zmešnjav in neredov, so se pojavljale še krive vere in krivi preroki, ki so hodili iz kraja v kraj in trosili zmešnjavo. Taka je bila doba 13. stoletja — središče srednjega veka. V to dobo, polno razuzdanosti in nemirov, je prišel sv. Frančišek in oznanjal mir in ljubezen in dokazoval bednim ljudem, da sije še Sonce, od katerega smemo pričakovati pravo luč. Zapel je v Sončni pesmi: Posebno Te hvalim s soncem, našim gospodom bratom, ki nam daje dan in nam Ti svetiš z njim in ki je lepo in blesteče in v velikem sijaju in je Tvoj odsev, Ti, Najvišji! Tudi v razburkanem dvajsetem stoletju je prišla, v kraje in zapuščino sv. Frančiška Asiškega, ustanova Pro Civitate Christiana, ki skuša, čisto v duhu časa, pripeljati k pravi veri take, ki tavajo izven prave Luči. (Se nadaljuje) dan« je bil prvi, toda vsi upajo, da ne zadnji, in da bodo bodoči še pestrejši, lepši in bolj številno obiskani. »Slovenski dan« je organiziral pripravljalni odbor za »Slovenski svet«. To je nepolitična organizacija, ki ima namen družiti in predstavljati vse kanadske Slovence, M so demokratsko usmerjeni in priznajo krščanska izročila. Arhitekt Fabiani v Ljubljani Ob 95. življenjskem jubileju so mladi ljubljanski arhitekti povabili medse znamenitega slovenskega arhitekta prof. Maksa Fabianija iz Gorice. Ta umetnik spada v isto vrsto s Plečnikom in Vurnikom, ki sta delovala pretežno v Sloveniji, te Jagrom, ki je gradil po Ameriki in velja kot eden izmed največ jih evropskih arhitektov. Po rodu s slovenskega Krasa, iz Štanjela, je dovršil študije na Dunaju, kjer je bil učenec prof. Wagnerja, očeta moderne dunajske arhitekture, ki si je pridobila mednarodno veljavo. V mladosti je sodeloval pri obnovi po potresu razrušene Ljubljane. Njegovo delo je med drugim mestni licej. Gorici, kjer se je nastanil, je podaril vrsto lepih zgradb, med drugimi cerkev Srca Jezusovega. Uveljavil se je pa tudi kot eden izmed vrhunskih arhitektov v Italiji in gradil palače, urejeval naselja ter postavljal spomenike po številnih mestih. Mladim arhitektom v Ljubljani je prof. Fabiani v razgovoru pripovedoval iz svojih spominov na velike arhitekte ter o svojem delu. Dejal je, da je predvsem treba delati pošteno in tako, kot čutiš, da je prav, ne oziraje se na to, kaj menijo in delajo drugi. Mladi slovenski arhitekt Branko Mušič zaključuje v »Naših razgledih« svoj zapisek o tem lepem sestanku dveh umetniških generacij takole: »Fabiani je v družbi bil pozoren, takten, skrben, duhovit, evropski, iz velikega sveta in Slovenec obe-. nem.« morski. Ali je tudi sedaj kriv Vatikan, da ni šel Baldovin med trapiste? Prav gotovo, kajti sedaj bo Vatikan imel v Belgiji ne samo vernega kralja, temveč tudi vemo kraljico, ki je celo Španka, torej iz dežele svete inkvizicije. Naj pazi Primorski, da ga novo pohujšanje ne zaduši! Vita Nuova iz Trsta toži, da je ital. časopisje tako malo poročalo o evhar. kongresu v Mo-nakovert!, dočim so drugi narodi imeli tam desetine svojih časnikarjev. »Če bi si Lollobrigida ali Sofia Loren nogavico strgali, bi vsi ital. časopisi poročali na prvi strani z velikimi črkami, o kongresu pa tako malo.« Vse to je res. Toda kje je krivda? Krivda je na ital. katoličanih, ki svojega dnevnega časopisja nimajo in ga niti nočejo podpirati. Če so bili tuji časnikarji v tako velikem številu na evhar. kongresu, so bili to predvsem zastopniki velikih katoliških dnevnikov, ki jih dobimo pri vseh narodih veliko. Koliko jih je v Italiji? Zdi se nam da trije: Italija v Milanu, Avvenire dltalia v Bologni ter Nuovo Cittadino v Genovi. In še teh treh ital. katoličani nočejo podpirati. V goriški ško- fiji so n. pr. lansko leto hoteli izvesti posebno kampanjo za katol. dnevnik. I-skali so novih naročnikov in v celi škofiji so jih dobili 180. Torej na 120 tisoč vernikov 180 naročnikov na katol. dnevnik! Ne čudimo se takemu stanju, saj vidimo, da se po ital. župniščih v goriški in tržaški škofiji bere le Piccolo; redko kdo je naročen še na Osserv, Romano, če duhovniki ne berejo katol. dnevnikov, kaj hočemo zahtevati od laikov? Zato pa je ital. dnevno časopisje v rokah socialkomu-nistov in laieistov, kadar ni naravnost v rokah framasonov. Taki časopisi bodo pa prav gotovo rajši pisali o Lollobrigidi in Sofiji Loren kot o sv. Evharistiji. Zato naj ital. katoličani rajši rečejo: »Mea cul-pa«, kakor da se pohujšujejo nad ital. dnevniki! Hude posledice neurja po vsej Italiji Vso Italijo je zajelo silno slabo vreme, neurja, poplave, plazovi. Najprej je slabo vreme začelo razsajati nad Severno Italijo, predvsem nad Lombardijo, kjer je bila najhujše prizadeta brescianska pokrajina. Narasle reke in jezera Sev. Italije so prestopile bregove in preplavile ogromno površino zemlje. Odnesle so mnogo hiš, mostov in prizadele povsod strašno razdejanje. Od vsepovsod poročajo tudi o smrtnih žrtvah, ki gredo že v desetine. Najhujša nesreča se je pripetila v kraju Pai-sco Loreno, kjer je dvanajst oseb odšlo v planine, da bi rešili ogroženo živino, ki jo je zasul plaz. Utrgal pa se je drugi plaz in odnesel s seboj devet oseb, ki so vse izgubile življenje. V nedeljo in ponedeljek je slabo vreme zajelo tudi Srednjo in Južno Italijo. Na tisoče avtomobilov je ostalo blokiranih na Avrelski cesti. Do sedaj so v severnem Laziu našli enajst mrtvih, a število bo prav gotovo še naraslo. Razdivjana voda je močno poškodovala ceste in železnice. Povsod so na delu reševalne skupine, sestavljene iz prostovoljcev in vojaštva, ki pomagajo pri reševanju ogroženega prebivalstva. — Sv. oče je naslovil na svojce žrtev sočutno brzojavko. Med trnjem in osatom Vsega je kriv Vatikan Zanimivo je prebirati Primorski dnevnik in zasledovati, kar piše o Vatikanu. Ubogi revež se tako pohujšuje nad Vatikanom, da ne razumemo, kako da ni še od samega pohujšanja zbolel. Predvsem so mu v pohujšanje olimpijske igre. Še predno so se igre začele, je Primorski že začel računati, koliko bo Vatikan zaslužil. Ko so se igre začele, je vsak teden vsaj enkrat prešteval, kolikšen je vatikanski zaslužek. Sedaj ko so se igre končale, pa dela bilanco, koliko je Vatikan iztisnil denarja od »ubogih« igralcev in še »ubožnejših« turistov. Po njegovem gre za milijarde. Vsekakor njegove skomine so hude in mu je gotovo žal, da niso pravočasno kupili v Rimu kako palačo, namesto da gradijo Kulturni dom v Trstu, tako bi gotovo pomagali »skubsti« uboge športnike in še ubožnejše turiste skupaj z Vatikanom, kakor delajo prav po socialistično v jugoslovanskih hotelih in menjalnicah. Drugo pohujšanje je zadeva z belgijskim kraljem Baldovinom. Pretekli teden je tudi Primorski poslal mladega kralja med trapiste seveda po zaslugi Vatikana in kard. Tardinija zato, da bi si Vatikan s pomočjo princa Alberta in njegove žene Pavle zasigural svoje mastne interese v Belgiji. Sedaj je pa tudi Primorski zaročil belgijskega kralja s špansko princezinjo, »zelo bogato«, kot ve povedati edinole Pri- Jugoslovanski mladinski film Konec julija se je zaključil v Benetkah XII. mladinski- film. Zastopanih je bilo 14 držav s 40 filmi. Odlikovanje »Leva sv. Marka« in »zlato vejo« si je zaslužil tudi jugoslovanski film »Piko«, ki ga je režiral Srečko Weygand. Film prikazuje dečka z imenom Piko, ki ne najde pravega razumevanja doma. Oče in mati sta preveč zaposlena, da bi se mogla zanimati za fanta. Sin nekega dne zbeži z doma. V svetu bi rad uresničil svoje sanje, ki pa se kmalu razblinijo. Vrne se domov v upanju, da starši njegove odsotnosti morda niso opazili. Starši pa so ravno ob sinovem pobegu spoznali svojo odgovornost do otroka, ki potrebuje predvsem njihove ljubezni. J?ohun iz Vatikana19 ............. 0 spisu o. Petra Leonija Mariza Perat , ^ar se pa tiče materialnih sredstev, e kapitala, katerega nimamo),« sem nadeval, »morate priznati, dd so nam tu-koristna. Saj vendar ne boste zah-da bomo živeli od zraku. In pa, Sredstva nam služijo tudi za razne ^ali H' 'todelne namene, česar ne more nihče ž '''lati. In nadalje, če je papež v stiku ., ^bgimi državami in vladami, dela to ^ • ker je koristno za življenje katoliške h'rkve po svetu in za večjo neodvisnost vernikov. — Oponesli ste mi tudi, ^."aša Cerkev obsoja komunizem. Kako ^ ga ne obsojala, če se pa komuni-J*1 na vso moč trudi, da bi čimprej j^bila sploh že sama misel o Bogu? In [q,s' vi pridržujete pravico, da takoj iz-iz vaših strank tiste, o katerih ^'be, da morda verujejo v Boga, ali varn ne zdi, da ima tudi katoliška ^‘kev isto pravico, namreč da odriva Sebe tiste, ki vero pogubljajo? In vi, ^]Ir'esl° da nas zato grajate, bi nam mo 1 biti hvaležni, ko vidite, da takoj od- stranimo od sebe vse komuniste in jih tako rešimo nevarnosti, da ne bi morda začeli tudi oni verovati in hoditi v cerkev, kajti, če se ne motim, ■ ste prav vi tisti, ki prepovedujete, da bi noga komunista prestopila cerkveni prag.« »Toda vi vendar nočete, da se komunizem razširi po svetu, in zato se mi tudi bojujemo proti vam!« »To je jasno, da mi komunizma nočemo,« sem odgovarjal, »kajti vi ste proti Bogu in proti Cerkvi. In komunizem je že takoj v začetku bil proti veri in je to tudi takoj pokazal s svojim zatiranjem Cerkve. Čigava je torej krivda, če se mi nikoli ne strinjamo s komunizmom?« »Krivda je na vaši Cerkvi, ki je bila vedno nasprotna vsakemu napredku in ki je gledala na carje kot na maziljence Gospodove.« Odgovoril sem mu najprej na prvo vprašanje. Predočil sem mu nekaj zgledov, v katerih so prav duhovniki pripomogli k splošnemu napredku; tako na primer je papež Gregor XIII. preuredil koledar, prikazal sem mu nato odkritja Kopernika, Gallileia in drugih. Glede druge trditve pa som mu dejal, da papežu ni prav nič rnar-če na ruskem prestolu sedi Nikolaj II. ali pa Stalin; glavno je to, da se spoštujejo vera in pa osnovne človečanske pravice vsakega posameznika. Pri tem pa je sodnik vzkliknil; »Kako pa naj spoštujemo vero, če ta ni drugega kot mešanica legend in izmišljotin? To bi bilo v strogem nasprotju z znanostjo.« »Ni dovolj,« sem mu mimo odvrnil, »da vi označujete vero kot mešanico legend in izmišljotin, ampak morate to prej dokazati.« »Nič lažjega. Vi molite Jezusa Kristusa, muslimani imajo Alaha, a Kitajci Budo. Koliko bogov pa je? 'Potem poglejmo sv. pismo. V njem piše, da je Bog ustvaril svet v šestih dneh, medtem ko je od znanosti jasno dokazano, da je za to bilo potrebno milijone stoletij. Ali so to kakšne znanstvene stvari?« Nasmehnil sem se mu: »Tako se vera lahko takoj uniči. Toda, ali je tako vaše postopanje znanstveno? Dve stvari sta pri tem vašem obtoževanju, ki nikakor nista v skladu z znanostjo: prva je ta, da vi mečete v en koš vse vere, kar jih je na svetu, in to ni prav, ker nekatere vere niso prave. Draga stvar pa je ta, da vi z nasiljem rešujete verske probleme.« »S kakšnim nasiljem?« »S tem, na primer, da zapirate duhovnike, kot ste zaprli mene.« »Vas nismo zaprli zaradi vere, ampak zato, ker ste se pregrešili proti sovjetskim zakonom.« »A tako, in pri tem me silite, naj se odpovem svoji veri, da se bom tako lahko rešil!« »To je gotovo: če hočete, da bo sovjetska oblast popustljivo ravnala z vami, nam morate pomagati, da odkrijemo tajne zarote Vatikana proti naši državi. Odgovorite mi torej na naslednje vprašanje (in začel je zopet pisati): »Razen papeža, kdo vas je še sprejel pred vašim odhodom?« Bil sem malo v zadregi, ker nisem vedel, katero ime naj mu povem. Nato pa sem se odločil in mu povedal ime msgr. Tardinija. Napisal pa je msgr. Tordini namesto Tardini. Nato me je vprašal, kakšne naloge imam od njega. Odgovoril sem mu, da je naloga vedno ista: učiti krščanske resnice. S tem me je potem odslovil. Tako približno se je zaključilo to drugo izpraševanje. Seveda ne morem jamčiti, da je bilo vse dobesedno tako, toda smisel je vsekakor bila ta.« (Se nadaljuje) Radio Trst A Teden od 25. sept. do 1. okt. 1960 Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Veseli Dolinski trio. — 17.40 Operne arije in dueti. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Zbor »Jacobus Gallus«. — 22.10 Mozart: Trio za violino, violo in čelo v Es-Duru K. 563. Ponedeljek: 19.00 Oddaja za najmlajše: »Deček, ki je spet našel izgubljeno radost«. — 20.30 Bellini: »Mesečnica«, opera v dveh dejanjih. Torek: 18.00 Predavanje: »Muzej nogavic v Milanu«. — 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 22.00 Umetnost in življenje: »Mednarodni kongres glasbenih strokovnjakov v Dubrovniku«. Sreda: 18.00 Z začarane police: »Pastirček«. — 19.00 Nove afriške države: (12) »Tanganjika«. — 21.00 »Jesenski večer«, u-topistična drama; igrajo člani RO. — 22.15 Jugoslovanske ritmične popevke. Četrtek: 19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu. — 21.00 Obletnica tedna: »Stoletnica smrti Miloša Obrcnovi-ča«. — 21.15 V spomin G. B. Pergolesija: »Kruta nasprotja«. — 22.00 Iz sodobne književnosti: »Gian Battista Angioletti in njegova knjiga „1 grandi ospiti”.« Petek: 18.00 Predavanje: »Duttvveiler, švicarski zadružniški čarovnik«. — 19.00 Po davnih cestah: (8) »Čudež rimskih cest«. — 19.20 Iz Lisztovih in Bartokovih del. —21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Deseti mednarodni tehnični salon v Turinu«. — 22.15 Koncert violinista Srečka Zalokarja. Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. — 16.00 Znamenita dela starega veka: (11) »Zelenje pragozda skriva izumrlo mesto Angkor«. — 16.30 Veseli planšarji. — 18.00 Žena in dom. — 19.00 Slovenski književniki v pismih: (12) »Matija čop«. — 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«. — 21.00 »Neverjetno, toda res«, radijska zgodba; igrajo člani RO. Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto XII. - Štev. 37 Novi občinski svetovalec dr. Teofil Simčič V ponedeljek 19. t. m. je na svoji izredni seji tržaški občinski svet nadomestil dva umrla svetovalca: Sajovica z Viktorjem Bogatcem in pok. dr. Agneletta z dr. Teo-filom Simčičem. Dr. Teofil Simčič je bil pred dvema letoma kandidat »Slovenske liste« in je prišel po preferenčnih glasovih na drugo mesto. Rodil se je 6. septembra 1902, v Biljani v Brdih. Leta 1928 je dovršil v Bologni pravne študije z odličnim uspehom. Dve leti pozneje je napravil odvetniški izpit v Trstu. Vršil je advokaturo nekaj let v Idriji, nato je imel odvetniško pisarno v Gorici skupno s pok. dr. Jankom Kraljem. V tistih letih je zaradi njegovega protifašističnega mišljenja goriška odvetniška zbornica uvedla proti njemu disciplinsko preiskavo. Dr. Simčič je dosegel svoje odvetniške pravice šele s prjzivom na vrhovni odvetniški svet v Rimu. Med zadnjo vojno so ga trikrat zaprli fašisti, enkrat Nemci. V raznih zaporih je prebil eno leto. Bil je pod policijskim nadzorstvom, nato dvakrat interniran, in sicer v Bibbieni, Poppi in Rotondi (na meji med Lukanijo in Kalabrijo). Končno so ga poslali v zloglasni delavski »batta-glione speciale« v Akvilo. Takoj po vojni so ga zavezniki namestili na slovenskem oddelku tržaške radijske postaje, kjer je še danes. Od leta 1952 dalje je predsednik Slovenske katoliške skupnosti v Trstu. Novemu občinskemu svetovalcu želimo veliko uspeha pri delu v korist tržaške občine in slovenske narodne manjšine. Novi sedež tržaškega radia Dne 16. septembra je tržaško vodstvo RAI podpisalo pogodbo s tržaško občino za nakup zemljišča, ki bo služilo gradnji novega sedeža tržaške radijske postaje. Nova radijska postaja bo zrasla med ulicama 24. maja, Fabio Severo in ul. Cicero. Odhod v Avstralijo Preteklo sredo je odplula iz tržaškega pristanišča v Avstralijo ladja »Toscana«. V Trstu se je na ladjo ukrcalo 181 izseljencev, med katerimi so, razen 31 Poljakov, vsi Italijani. V Brindisiju in v Messi-ni so se ukrcali še drugi izseljenci. Ladja bo 24. oktobra priplula v Melboum, 28. okt. pa v Sydnev. Študijski sestanki v Devinu Devinski princ Rajmond della Torre-Tasso je odprl svoj starodavni grad v svrho študijskih sestankov privatnega značaja med intelektualci in znanstveniki italijanske in tuje narodnosti. Namen teh sestankov je doprinesti današnji dobi čim več kulturnih in duhovnih vrednot. Devinske sestanke je otvoril v nedeljo 18. sept. princ Torre-Tasso v prenovljeni gozdarski hiši devinskega grada. Po pozdravnem govoru devinskega princa so sledili še drugi govorniki, slovite osebnosti v kulturnem svetu. Devinski seminar bo trajal teden dni in vsak dan bo posvečen posebni intelektualni skupini. Sestankom lahko prisostvuje tudi ostalo občinstvo. Priznanje tržaškemu skladatelju Prejšnji mesec so se sestali predstavniki raznih držav na I. mednarodnem kongresu skladateljev in glasbenih piscev' v Dubrovniku. Med kongresom so predvajali čez 100 glasbenih del domačih in tujih skladateljev. Na kongresu so bili Poljaki, Amerikanci, Francozi, predstavniki obeh Nemčij, Nizozemci, Bolgari, Madžari, Italijani. Sodeloval je tudi tržaški skladatelj Pavle Merku, ki je s svojo »Kantato« dosegel velik uspeh. Izvajali jo bodo v kratkem v Nemčiji in drugod v inozemstvu. Merkujeva dela so si že utrla pot na mednarodne odre, izvajali so jih v Švici, Nemčiji in ZDA; v letošnji sezoni bodo izvajali v ZDA eno izmed zadnjih del, ki jih je Merku uglasbil, to je tri Kosovelove »Sonete«. Na kongresu sta žela priznanje tudi slovenska skladatelja Primož Ramovž in Ivo Petrič. —■ P. Merku je profesor na slov. šolali v Trstu. Mavhinje - Sesljan Po osemletni službi v župniji Mavhinje -Sesljan se je v soboto 17. t. m. poslovil’ dosedanji župnik Jožef Žorž. Naslednji dan, v nedeljo, so slovesno sprejeli novega dušnega pastirja č. g. Hilarija Cotiča. Ta je prišel iz Štandreža, kjer je štiri leta upravljal župnijo sv. Andreja. Ob 8. uri so ga sprejeli pred cerkvijo sv. Jožefa v Sesljanu. Pozdravila sta ga deček in deklica v imenu slovenskih in italijanskih vernikov in mu podala lep šopek cvetlic z najlepšimi voščili. Nato je vstopil v okusno okrašeno cerkev in daroval prvo sveto mašo v svoji novi župniji in se predstavil vernikom. Ob enajstij je novi župnik v spremstvu g. dekana prišel v Mavhinje ob veselem pritrkavanju zvonov. Tudi tukaj ga je be-looblečena deklica pozdravila v imenu vseh vaščanov. Ob vstopu v praznično o-deto cerkev mu je g. dekan Ivan Kretič izročil križ in pevci so mu navdušeno zapeli pozdravno pesem. Ob evangeliju ga je g. dekan predstavil in priporočil vernikom, ki so napolnili župno cerkev sv; Nikolaja. Nato je novi dušni pastir kratko nagovoril zbrane in zanje opravil sveto mašo. Z željo in voščilom, da bi dolgo let in z največjim uspehom pastiroval v mav-hinjski župniji mu čestitamo tudi mi vsi. Seznam kandidatov ki so v jesenskem roku opravili nižji tečajni izpit Državne niž j c industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan): a) pred izpitno komisijo v Trstu. Dušan Bandi, Josip Bogateč, Edvin Komar, Stanislav Kranjec, Zdenko Majcen, Boris Marži, Albin Omari, Marij Srebrnik, Vladimir Svetina, Zmagoslav Vouk; Zofija Prašel. b) pred izpitno komisijo na Opčinah: Vladimir Škerlavaj, Boris Stegel, Ivan Vidali. c) pred izpitno komisijo v Nabrežini: Božič Antonič, Ivan Fabjan, Bruno Fer-foglia, Aleksander Tence, Franc Tence, Nadja Pernarčič, Elza Romagna, Helena Sedmak. d) pred izpitno komisijo v Dolini: Stojan Prašel; Romana Kraljič, Silva Montanja, Sonja Prašel, Nadja Ota, Alda Sanzone, Marija Vilma Žerjal. Prva cerkev za avtomobiliste Ob avtomobilski cesti od Miinchena proti Stuttgartu, pri km 64 v bližini vasice Adelsried, je na majhni vzpetini cerkev »Maria, Schultz der Reisenden« (Marija, Zavetnica potujočih). Ta je prva cerkev za avtomobiliste na svetu; »Raststatte fiir die Seelen«, oddih za duše. Ob nedeljah in praznikih imajo dominikanski patri zjutraj in zvečer svete maše in pridige. Če so v prejšnjih časih imele steze, poti in ceste toliko križev, kapelic in drugih verskih znamenj, zakaj naj bi ostale ravno ceste, glavne žile sodobnega prometa, brez vsakega znaka vere, minljivosti vsega posvetnega in našega končnega cilja? je gotovo mislil tisti tovarnar iz Augsburga, ki je dal na razpolago potrebne vsote za ' zidanje te cerkve. Saj je ravno v današnjem vrtoglavem prometu neprestana nevarnost za zdravje in življenje tolikih oseb. V nemčiji je približno vsak dan zaradi cestnih nesreč 40 mrtvih in 1400 ranjenih, dovolj povoda za razmišljanje tistim, ki drvijo po cestah s tako brzino. Tudi v avtomobilu mora veljati zapoved: Ne ubijaj! ne sebe ne bližnjega, ne duše ne telesa. Obenem je NEDELJA ZA DUHOVNIŠKE POKLICE Rožnovenska nedelja je za slovenske župnije na Goriškem vsako leto nedelja za duhovniški naraščaj. Tudi letos ne pozabimo na to. Molimo, žrtvujmo se in po moči tudi darujmo svoj dar za vzgojo duhovniškega naraščaja. Novih duhovnikov smo potrebni bolj kot vsakdanjega kruha. Zato prosimo Gospoda, naj pošlje delavcev v svoj vinograd! Prihod novega župnika Nedelja 18. sept. je bila za štandreško župnijo posebno prazniška: sprejeli so novega župnika, č. g. Jožefa Žorfa, ki je do sedaj služboval v'Mavhinjah-Sesljanu. Prejšnji dan, v soboto, je zjutraj pri maši vzel slovo dosedanji župni upravitelj č. g. Hilarij Citič. V Štandrežu je bil najprej kot kaplan, nato se je po nekajletni službi v Števerjanu vrnil v Štandrež kot župni upravitelj. Lepo je skrbel za štan-dreške otroke in tudi v cerkvi je mislil marsikaj prenoviti, a mu nepremagljive ovire niso pustile izvesti lepih načrtov. Sedaj je cerkvena oblast drugače odločila; odšel je v Mavhinje na mesto svojega prednika g. 2orža. štandrežci so mu za vse, kar je dobrega storil med njimi, iz srca hvaležni. Novega župnika so slovesno sprejeli pri sv. maši ob 10. uri. Že zjutraj je pri prvi maši govoril o delu in skrbi župnika v župniji škofijski kancler msgr. Klinec. Pel je zbor deklic, ki že več let vsako nedeljo lepo prepevajo pod vodstvom gdč. Chia-baieve. — Ob 10. uri se je kljub slabemu V sredo 28. sept. ob 20.30 priredi S K P D V GORICI NA PLACUTI skioptično predavanje o Indoneziji Govoril bo ing. Albin Mozetič, ki je tam živel več let. — Vabljeni v čim večjem številu. vremenu razvil sprevod belooblečenih deklic in številnih drugih vernikov v župno cerkev. Novega župnika je spremljal msgr. Klinec. Na cerkvenih vratih so novega župnika g. Žorža pozdravile štiri deklice v imenu vse župnije. Nato mu je škofijski delegat msgr. Klinec izročil ključe in križ, simbol njegove službe. Sledila je peta sv. maša, pri kateri sta asistirala g. VI. Komac iz Sovodenj in g. St. Premrl iz Štmavra. Pel je domači zbor pod vodstvom organista M. Debenjaka. Med mašo je spregovoril novi g. župnik, ki je svoje nove farane prisrčno pozdravil in se jim zahvalil za lepi sprejem in za lepo okrašeno cerkev, pa tudi za številno udeležbo pri sv. maši, kar priča, da štandrežci imajo radi svoje župnike. Saj je prišel med nje, da jim kakor Kristus mladeniču iz Naima deli nadnaravno življenje milosti in jih rešuje od smrti greha in hudobije. C. g. Žorž je doma iz Dornberga, kjer se je rodil pred 45 leti. Po končanih študijah v goriškem malem in velikem semenišču je služboval najprej kot kaplan v Komnu na Krasu, nato je leta 1941 šel za župnika v Mirnik. Od tu ga je nadškof po več kot desetletni službi poslal v Mavhinje, od tam pa sedaj v štandrež, da vodi to največjo slovensko župnijo na Goriškem. Skupaj s Štandrežci pozdravljamo novega župnika tudi mi in mu želimo obilo božjega blagoslova v novi župniji. Nove industrije na Goriškem deležne olajšav Goriške občine, ki ne štejejo več kot 10.000 prebivalcev, bodo deležne posebnih olajšav pri postavitvi novih industrijskih v tej cerkvi priložnost opraviti nedeljsko versko dolžnost za tiste, ki sicer .nimajo »časa ali priložnosti« kje drugje poskrbeti za to. Cerkev je popolnoma brez vsakega okrfr ska. Stranski steni sta zidani, vse drugo je stekleno. Oltar je kamnita miza, na4 njim velik lesen križ. Ko mašuje, in18 duhovnik pogled na cesto, in na gozdova Klopi so navadne kot ob gostilniških m1' zah. Zvonik, 16 m visok, je tudi stekleo in brez zvonov, ki so za to cerkev nepotrebni. Ob 8. in 10. uri zjutraj ter ob 18. poH' dne je videti polno avtomobilov na velikem, za parkiranje pripravljenem prosto ru. Zraven je lep gozd za tiste, ki bi ho teli podaljšati oddih. V cerkvi se dobijo prospekti, iz kateri!1 je razvidna ura in cerkev službe boif, vseh krajev, ki ležijo ob avtomobilski! cestah, za katoličane kakor za protestant' Postavili bodo tudi ob vseh »Ausfacht1 ali izhodih s ceste v stranske kraje tablft na katerih bo razvidno, kdaj se v tiste®: kraju vrši služba božja. Tudi te table M’, do za katoličane in protestante. R.t obratov. Te olajšave zajemajo podjetja z manj kot 100 delavci. Podjetja, ki bi se bavila z industrijo ali obrtništvom, bodo za dobo 10 let od začetka obratovanja prosta dohodninskega davka. Praznični dan v župniji sv. Roka Nedelja 18. septembra je bila za Sveto-ročane še posebno pomembna. Dobili so' novega župnika č. g. Onofria Burgnicha, ki je prišel na mesto prejšnjega obolelega župnika č. g. Marege. Ob 10.30 je novi župnik slovesno vkorakal v cerkev, kjer je sledila peta maša, pri kateri so peli združeni cerkveni goriški zbori: Izvajali so Perosijevo mašo, »Benedicamus Domino«. Po maši je novi župnik blagoslovil novo šolsko poslopje v ulici Androna del Pozzo. Nova šola, ki je zgrajena po vseh predpisih moderne tehnike, je stala 43 milijonov in 900 tisoč lir. Č. g. Onofrij Burgnich je doma iz Rude. Posvečen leta 1949 je nekaj časa služboval kot kaplan pri Srcu Jezusovem. Nato je prišel za podravnatelja v malo semenišče. Istočasno je bil za cerkvenega asistenta pri organizaciji ital. kat. delavcev (ACLI). Vnet in za socialna vprašanja razumevajoč duhovnik bo gotovo tudi pri Sv. Roku naredil mnogo dobrega. Novemu g. župniku tudi naše čestitke in voščila. | Delovni sektor na Goriškem Ob koncu prve polovice letošnjega leta je bilo na uradu za delo v Gorici vpisanih 5186 brezposelnih, to je 1503 osebe manj kot v začetku leta. Največ brezposelnih je v industriji, in sicer 2620, sledijo težaški delavci, 1417, nato 510 uradnikov,314 v trgovskem sektorju, 146 v prevozništvu, in 43 brezposelnih na kmetijskem področju. Razdelitev nagrad gostinjskim podjetjem V občinski sejni dvorani so v nedeljo 18. t. m. razdelili nagrade gostinjskim podjetjem, ki so se posebno odlikovala v izboljšanju higienskih naprav. Prvih šest nagrajencev' je prejelo po 150.000 lir nagrade. Med njimi je tudi Klanjšček iz Šte-verjana. Med 10 nagrajenci, ki so prejeli vsak po 100.000 lir, so tudi slovenski lastniki javnih lokalov, in sicer: Izidor Prinčič iz Tržiča, Danilo Ožbot iz Rupe, Franc Stokaj iz Gradiške in Rudolf Mrak iz Jazbin. Med nagrajenci, -ki so prejeli po 50 tisoč lir, so še: Alojz Lavrenčič iz Štandreža in Doroteja Kompare iz Gorice. Šolske vesti Ravnateljstvo Nižje srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici sporoča, da se vpisovanje za prihodnje šolsko leto zaključi nepreklicno 25. t. m. Pa tem dnevu se ne bo sprejel noben nov vpis. Dijaki, ki so polagali sprejemni izpit za gimnazijo, morajo tudi vložiti prošnjo za vpis, kajti izpit sam ne nadomešča vpisa. Pričetek šolskega leta bo 1. oktobra s šolsko mašo v stolnici ob 10. uri; dijaki naj se že ob 9.30 zberejo na šolskem dvorišču, od koder pojdejo v spremstvu gg. profesorjev v cerkev. Cerkev za avtomobiliste med Munchenom in Stuttgartom Šolski izidi V jesenskem roku so izdelali naslednji dijaki: Čez IV. gimnazijo: Gravner Nadja, Knez Helena, Radetti Emil. — Zavrnjen je bil 1 dijak. Čez 1. licej: Anselmi Ernest, Paulin Damijan, Pellizon Hilarij. — Zavrnjen 1 dijak. Čez II. licej: Cussigh Aleks, Paulin Nadja, Venosi Salvatore. Čez I. razred učiteljišča: Barbarino Irma, Klanjšček Vladimir, Nabergoj Ivica. — Zavrnjena ena dijakinja; ena dijakinja je bila odsotna. Čez II. raz. učiteljišča: Marinig Jožko, Ricca Gracijela. Čez II. raz. učiteljišča: Bordon Santina, Cigoj Nives, Devetak Leopold, Paulin Marko, Terpin Marijan. Učiteljski usposobljenostni izpit sta napravila: Corsi Hadrijan in Tomšič Jordan. Novima učiteljema naše čestitke in o-bilo sreče na življenjski poti. DOL — Vabilo za 13. okt. Fatimski škof je pozval ves katoliški svet, naj dne 13. oktobra obhaja dan pokore. Tržaški verniki so se klicu >odzvali in imeli svoj dan pokore ob priliki vsakoletne procesije na Opčinah. — Tudi mi goriški katoličani ne smemo ostati gluhi za glas iz Fatime. Zato bomo imeli svoj dan pokore dne 13. oktobra tako, da poromamo v cerkev fatimske Marije, ki ima v naši škofiji svojo edino cerkev v Dolu. Ta dan bo popoldne v Dolu skupno romanje, združeno s sv. mašo in govorom. Verniki, pridite! ZA DOBRO VOLJO------------------------------- Grški nos — očka, ali imajo res vse Grkinje grški nos? — — Gloj ga no, paglavca, ali hočeš, da si ga naročc v inozemstvu? Ni dobro razumel Pijanec grunta: — Ne spominjam se več dobro, kako mi je naročila žena, ali naj spijem 2 kozarca in pridem domov ob 12h, ali je rekla, da naj spijem 12 kozarcev in pridem ob 2h? Dolina solz V izložbi neke trgovine je stal tale napis: — Naša uboga zemlja je res dolina solz... Tu prodajamo izvrstne robce, da si solze lahko obrišete...! B V E S T 1 L RAVNATELJSTVO pri Sv. Jakobu sP^ roča, da se vrši vpisovanje na osnovi šolah: Sv. Jakob, Donadoni, Sv. Frančišk' Skedenj in Sv. Ana vsak dan od 9. 12. ure. VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC Vpisovanje otrok v slovenski otroški tec pri Sv. Ivanu in na Greti bo od ™ do 30. septembra t. 1. od 9. do 12. ure. LJUDSKE ŠOLE V TRSTU: Didaktik ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča: sovanje za šolsko leto 1960-61 na osnovi'1’ šolah pri Sv. Ivanu, v Rojanu, v Ba1 kovljah in na Katinari se vrši vsak d* s od 9. do 12. ure od 15. do 26. sept®11 bra t. 1. Starši šoloobveznih otrok rojenih 1954, morajo pri vpisu predložiti: 1. roj? ni 'list; 2. izkaz o cepljenju proti koza15 in davici; 3. izkaz o cepljenju proti ški paralizi. Popravni izpiti na omenjenih šolah bodo začeli dne 21. septembra ob 8.30 VPISOVANJE OTROK NA OSNOVI^ ŠOLAII se je začelo dne 15. sept., trajj bo do 30. sept.; vrši se vsak dan od do 12. — Slovenski otroci v Gorici vpisujejo na šolah v ul. Croce in v Randaccio. — Šolska sv. maša bo 1. f Uro in kraj bodo otroci zvedeli na f DAROVI Za spomenik prof. Komela: Njegov ši učenec B. Brecelj v hvaležen sp' 2.000; F. B. 550 lir. SOCIETA CATT. Dl ASSICURAZION® — Ustanovljena v Veroni 1. 1896 x — Kapital in rezerve 7 milijard lir Zavarovalnica vam nudi pod naj',0'| šimi pogoji zavarovanje proti to#’ požaru, tatvini, prometnim nesreča^1 Obrnite se na Glavno agencijo v Trs*11’ ulica S. Nlcol6 7 • Tel. 24-136. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolP^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. -- Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici