Celje - skladišče D-Per III 19/1991 IMS111 COBISS • Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merx VESTNIK Številka 4 - Leto XI - Junij 1991 Merx sestavljeno podjetje sestavljajo: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinstvo it turizem Celje, Gostinsko podjetje Ravne na Koroi Tako kot v marsikaterem podjetju, se tudi v Teku srečujejo s problemom današnjega dne, to je s problemom osebnih dohodkov. Zaradi lanskoletnega stanja so v podjetju vezani na zvezni zakon, ki pa jim omogoča izplačevanje OD le do višine 80 odstotkov OD po splošni kolektiv- ni pogodbi. Vsi v podjetju upajo, da bodo tudi ta problem lahko kaj hitro rešili, če bo temu naklonjena tudi nova republi ška zakonodaja. MERXOV ČAMP NA KOPAH MERX IZOBRAŽEVALNI CENTER organizira 5-dnevno aktivno bivanje na Kopah za otroke v dveh skupinah: - prva skupina od 1. do 4. razreda, - druga skupina od 5. do 8. razreda. Petdnevni program, ki bo potekal od ponedeljka 8. 7. 1991 do petka 12. 7.1991 bo zajemal: - 15-urni tečaj nemškega jezika - poučuje profesor, - 10-urni tečaj tenisa - poučuje učitelj tenisa, - 30 ur športno rekreativnosti: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, balinanje, kegljanje, namizni tenis, planinski pohodi. Zbrali se bomo v ponedeljek, 8. 7. 1991 ob 8. uri pred MERX IC Celje, Ulica 29. novembra 16, od koder se bomo popeljali z avtobusom na Kope. DNEVNE AKTIVNOSTI: zajtrk, tečaj nemškega jezika - 3 ure, kosilo, tečaj tenisa - 2 uri, športne aktivnosti, večerja. Bivanje na Kopah bomo končali v petek, 12. 7. 1991 s piknikom ob 12. uri, na katerega so vabljeni tudi starši. Cena 5-dnevnega bivanja na Kopah z vsemi aktivnostmi je 3.900,00 din, ki jo lahko plačate v treh obrokih na žiro račun št.: 50700-603-31567. Vse informacije dobite po tel.: 21 -352. To pa upravičuje tudi podatek, da v primerjavi z republiškimi podatki o rezultatih trgovin blagovnega tipa v Teku dosegajo povprečne in nadpovprečne rezultate. Seveda pa imajo na drugi strani daleč nadpovprečne stroške obratovanja, predvsem v veleblagovnici T. Prav iz teh razlogov se velik de' sredstev odliva namesto v osebne dohodke v stroške za normalno funkcioniranje blagovnr hiše. V te stroške gre tudi do 3( odstotkov njihove razlike \ ceni. Kljub vsemu pa v Teku iščejo raznovrstne načine za vsaj delno nadomestitev slabih osebnih dohodkov, od bonov in internih kartic do enomesečnega zamika plačil za nakup živilskega blaga in podobno. Torej, vse se-da samo če se hoče. M1ERK VESTNIK junij i99i Komentar _______________ __ Do demilitarizacije še daleč , ziv del in nalog, ki se opravljajo v podjetju, v »organizacijo obrambe in zaščite.« Zakaj terminološke spremembe, je težko povedati, vendar menim, daje zakonodajalec tudi na tem področju poskušal spremeniti vse, kar »diši« po samoupravljanju, podružbljanju in drugih vzvodih funkcioniranja starega sistema SLO in DS. j Oba sistemska zakona -zakon o obrambi in zaščiti in I zakon o vojaški dolžnosti - I prinašata v sistem funkcioni- ranja varnostnega ustroja Republike Slovenije številne spremembe, ki jih je na kratko zelo težko opredeliti. Najkrajše rečeno: zakon o vojaški obveznosti je poleg drugega v prakso uvedel nov substitut v našem prostoru -civilno služenje vojaškega roka oziroma ugovor vesti. Zakon o obrambi in zaščiti pa je celoten sistem izvajanja obrambnih, zaščitnih in drugih nalog dobesedno postavil na glavo. Z novim zakonom se postavljajo v ospredje situacije, s katerimi se oziro- ma bi se lahko srečevali vsak dan, to je v miru, in seveda priprave in ukrepi za razreševanje le-teh. Tu so mišljene naravne in druge nesreče oziroma vse situacije, ki za mimo obdobje pač niso normalne. Menim, da temu po novem ne smemo več reči izredne razmere. Tistemu, kar je v starem zakonu bilo na prvem mestu - ukrepi in aktivnosti za primer ogrožanja s strani vseh vrst zunanjih in notranjih sovražnikov - je v novem zakonu posvečen le najnujnejši del, to je tisti del, ki v osnovi omogoča normalno koordinacijo - stik z zakonskimi akti, ki neposredno urejajo vojaške in notranje zadeve oziroma dopuščajo izpeljavo podzakonskih predpisov. Po mojem mišljenju pa je kljub številnim spremembam v obeh sistemskih zakonih ključno to, da so z vseh ravni reguliranja obrambno zaščitnih priprav izključeni vsi organi, organizacije ..., ki s to dejavnostjo nimajo nič skupnega, ampak se z Zelo občutljivo področje, ki je krepko dvignilo temperaturo v poslanskih klopeh slovenske skupščine. Kadarkoli so razpravljali in sprejemali sistemske akte v zvezi z osamosvajanjem Republike Slovenije, je bilo predmet razprav tudi področje vojaških zadev in s tem širše področje urejanja SLO in DS -po novem obrambe in zaščite (O i Z). Tako so poslanci v zadnjem obdobju sprjeli dva sistemska zakona, ki določata osnovne elemente urejanja ,na eni strani obrambno zaščitnih in na drugi strani vojaških zadev. Za kakšne spremembe pravzaprav gre v novi zakonodaji? Najprej je potrebno povedati, da se je s spremembo zakonodaje spremenila tudi terminologija, ki jo uporabljamo na tem področju. Tako po novem ne govorimo več o področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ampak o področju obrambe in zaščite. S tem se je spremenil tudi na- obrambo in zaščito ukvarja predvsem stroka na eni in neposredno odgovorni organi upravljanja in vodenja na drugi strani. Normalno je seveda, da so nekateri ali vsi vzvodi kontrole ostali v nekaterih elementih sistema obrambe in zaščite, kot so financiranje, obseg in vrste aktivnosti ... Naslednja največja pridobitev je nesporno v tem, da so vsi glavni subjekti nacionalizirani (oborožene sile, narodna zaščita, civilna zaščita ...) do tiste meje, ki v tem trenutku in danih razmerah pač omogočajo funkcioniranje te ravni nacionalno varnostnega ustroja. V tem trenutku sploh ni pomembno, ali gre za prehodno obdobje, ki mu bo sledil, kot bi jaz temu rekla, »raj na zemlji«, to je država brez vojske in drugih subjektov, ki trenutno zagotavljajo varnost in zaščito republike; zaradi okoliščin je aparat obrambe in zaščite še kako potreben. Saša Toš žakon o vojaški dolžnosti Naše delavce verjetno zam-najo konkretna določila novo ;prejete zakonodaje s področja obrambno zaščitnih in vojaških ^a de v. Zato smo zaprosili Sašo Toš, diplomirano obramboslovko, za kratek komentar zakona > vojaški dolžnosti. V naslednji tevilki pa boste lahko prebrali udi nekaj glavnih točk zakona 1 obrambi in zaščiti. Ta zakon o vojaški dolžnosti 2 drugi sistemski zakon, čeprav / veliki meri izhaja že iz zakona o obrambi in zaščiti. Natančne-e namreč določa vojaško obveznost. Zakon določa način vodenja ;videnc vojaških obveznikov. V vojaško evidenco se vpisujejo /si moški prebivalci s stalnim trebivališčem na območju Republike Slovenije, in sicer v ko-edarskem letu, ko dopolnijo 17. leto starosti. S tem nastane ako imenovana naborna dolž-lost, ki traja do pričetka služenja vojaškega roka oziroma do vključitve v rezervni sestav, če je služenje vojaškega roka za posameznika drugače urejeno. Naborna dolžnost preneha avtomatično s prenehanjem vojaške dolžnosti v skladu z zakonom. Nabor se opravlja v kole-iarskem letu, ko posameznik lopolni osemnajst let. Tu se po manih postopkih določa spo-obnost za služenje vojaškega oka (sposoben, omejeno sposo-nen, začasno nesposoben, nesposoben). Tu se izberejo tudi )Osamezniki za služenje vojaškega roka v organih za notranje zadeve, vendar morajo zadostiti še nekaterim dodatnim kriteri-em. Izbirajo se tudi gojenci šol :a rezervne častnike (seveda s oglasjem posameznika) oziro-na se vsem določa rod vojske. Vojaški rok traja 7 mesecev, .astopi pa v trenutku, ko vojaki obveznik postane vojaška useba. V vojaški rok se šteje tudi loba, če posamezniki opravijo lajmanj prvi letnik srednje vo-aške šole za notranje zadeve Dziroma končajo študij za ob-■amboslovje. Na služenje roka ;e vpokličejo naborniki od dopolnjenega 18. leta do dopolnjenega 27. leta oziroma pod po- sebnimi določili zakona tudi do 30. leta. Zakon določa tudi možnosti prestavljanja vojaškega roka. Povem naj še, da se vojaški rok služi v enotah, zavodih oboroženih sil, kamor se štejejo tudi enote in zavodi teritorialne obrambe in organov za notranje zadeve oziroma pod posebnimi pogoji druge organizacije in zavodi, ki jih s sklepom določi pristojni republiški organ. Nov substitut, ki ga vpeljuje zakon, je ugovor vesti vojaški dolžnosti. Da ne bi prišlo do neprijetnosti, naj takoj v začetku povem, da ugovor vesti ne izključuje vpisa v vojaško evidenco. Prošnjo, s katero posamez- nik uveljavlja ugovor vesti pod pogoji, ki jih določa zakon, pa mora posameznik vložiti v roku petnajst dni po sprejemu poziva na nabor, in to pri organu, pri katerem je vpisan v vojaško evidenco, Samo pod temi pogoji se ugovor vesti lahko uveljavlja. O postopkih, komisijah..., ki ugotavljajo upravičenost ugovora vesti, ne gre razpredati. Poudarim pa naj še, da posameznik, kateremu se po z zakonom določeni proceduri in pod z zakonom določenimi pogoji ugovor vesti prizna, služi civilno: - vojaški rok brez orožja v enotah in ustanovah oboroženih sil na dolžnostih, ki niso vezana za orožje, - v organizacijah in ustanovah, ki jih s posebnim sklepom določi pristojni republiški organ (zdravstvene, socialne ustanove, zavodi za rehabilitacijo invalidov in drugi zavodi splošnega družbenega pomena). V nadaljevanju zakon še določa način služenja v rezervnem sestavu, kjer ni bistvenih novosti, in navaja določila, ki določajo pogoje in urejajo potovanje nabornikov oziroma vojaških obveznikov v tujino. Tudi ta zakon ni brez kazenskih določil. Kot zanimivost naj povem, da je najmanjša kazen za prekršek 4.000,00 din. Saša Toš Prodajni center Gala Živ žav - bife Predstavljamo vam posebno hišico v trgovini, kjer lahko starši med nakupovanjem pustijo svoje otroke pri igri, ter nov bife pred trgovino, ki je namenjen vsem strankam, pa tudi poslovnim partnerjem. Klepet z Marijo Skutnik vodjo salona galanterije za intimno nego v Dravogradu Skoraj leto dni bo od tega, odkar je Turistično gostinsko podjetje KOŠENJAK Dravograd v hotelu Košenjak odprlo salon galanterije za intimno nego - sex shop. To je bil rezultat iskanja nove, zanimive ponudbe, ki se je prvič pojavila v koroški in širši regiji in je naletela tudi na zelo različne odzive. Marija Skutnik, vodja salona galanterije za intimno nego, po letu dni dela v tem salonu pravi: »Če sem na tem delovnem mestu pričela delati s kakšnimi posebnimi občutki? Sploh ne. To je pač prodajalna, kot vsaka druga, le s specifično ponudbo, ki je našim kupcem tudi manj znana.« Kaj vse je mogoče kupiti v salonu galanterije za intimno nego? »Lahko rečem, da je ponudba zelo pestra in da navduši marsikaterega kupca, ki je obiskal tudi že podobne prodajalne onstran meje. Imamo različne pripomočke in spodbujevalce za zadovoljitev intimnih želja, vse vrste kondomov tujih proizvajalcev, zelo lepo erotično perilo, video kasete in revije, kozmetične izdelke, zanimive spominke in še marsikaj drugega. Največje pa je povpraševanje po kondomih, video kasetah in raznih priložnostnih darilih ...« Kaj opažate pri kupcih? »Največ kupcev je iz koroške regije, pridejo pa tudi od drugod. Več je moških kupcev, najbrž zaradi tega, ker so ženske bolj sramežljive. Nasploh menim, da so kupci preveč zadržani in da nekateri zelo težko prebijejo led. Veliko je tudi kupcev, ki so nepoučeni o namenu in uporabi posameznih artiklov. Vsem seveda rada pomagam z obrazložitvijo in nasvetom pri nakupu.« Kakšno je vaše osebno mnenje o pojavu tovrstne ponudbe tudi pri nas? »To se mi zdi zelo v redu. V tujini so se sex shopi uveljavili že zdavnaj in mislim, da se tudi pri nas nanje počasi navajamo. Sploh pa nas ča§, v katerem živimo, obremenjuje z mnogimi skrbmi in težavami, zato je vsaka sprostitev dobrodošla ...« Imate za bralce še kakšno posebno sporočilo? »Ja. Želela bi, da si pridejo naš salon vsaj pogledat. Morda pa se bodo le odločili in tudi kaj kupili. Salon je odprt vsak dan od 14.30 do 21.30, razen ob nedeljah.« Ko se Mariji zahvalim za pogovor, odhiti na svoje delovno mesto - resna, predana svojemu delu. Ženska, ki ji lahko zaupaš ... M. J. Pisma bralcev V našem glasilu MERX- Vestnik št. 3, maj 1991 sem prebral članek pod naslovom »Anketa med varčevalci«. Tudi sam se smatram za vestnega MERX-ovega varčevalca. Zakaj? Zato, ker sem sodelavec ali aktivni član podjetja MERX postal dne 1. 9. 1968, takrat poslovodja posl. KO-LON1ALE trg. podjetja ŽILA Slovenj Gradec, ko smo se združili Z MERX-om. Dne 1. 7. 1980 sen} se upokojil kot poslovodja SP SLovenj Gradec, ter sem vse od takrat tesno povezan z dogajanjem v mojem MERX podjetju. Dne 22. 3. 1990 sem se opisal med varčevalce MERX Banke ter sčasoma prenesel svoje prihranke iz LB Slovenj Gradec i’ našo MERX Banko. Če bi me vprašali, zakaj sem se odločil varčevati pri MERX Banki, je moj odgovor naslednji: Zato, ker so tu najugodnejše obrestne mere, pa tudi naša blagajničarka Jožica je prav prijazno dekle, ki opravlja tudi vse posle glede varčevanja pri MREX Banki v Celju, v sedanjem našem podjetju ŽILA Slovenj Gradec. Uspešnost in perspektivnost vsake organizacije, društva, delovnega kolektiva pa tudi vsakega posameznega člana naše družbe je zagotovljena le takrat, če ima kaj cvenka v svojem rezervnem skladu. Zato priporočam vsem dobrim ljudem v sestavljenem podjetju MERX: varčujte pri svoji MERX Banki. Lepo vas pozdravlja in vam želi obilo uspeha V prihodnje Tone Lokovšek Z. Z. MIERK VESTNIK Kaj nam prinaša osnutek nove stanovanjske zakonodaje Po številnih osnutkih nove stanovanjske zakonodaje, ki naj bi omogočila najnovejšo reformo stanovanjskega gospodarstva, bo osnutek zakona te dni končno v skupščinskih klopeh in pričakuje se, da se bo začel izvajati že v mesecu juliju tega leta. Osnutek stanovanjskega zakona najavlja obsežne reformne posege na stanovanjskem področju, pri čemer želi ustvariti pogoje za uveljavitev tržnih odnosov tudi na stanovanjskem področju, udejaniti načelo, da vsakdo sam razrešuje svoje stanovanjsko vprašanje, ob sočasnih socialnih pripomočkih in utrditvi vloge neprofitnega področja. Bistvena razlika od obstoječe stanovanjske zakonodaje je v tem, da se bo stanovanjska pravica, opredeljena kot zajamčena pravica z garancijo trajnosti rabe stanovanja, preoblikovala v pogodbeni odnos med lastnikom in najemnikom stanovanja Zakon daje vtis dokaj elegantne in transparentne pravne ureditve stanovanjskih razmerij. Prebivalstvo rešuje svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom ali gradnjo lastnih stanovanj, ali z najemom tržnih, neprofitnih, službenih in socialnih stanovanj. Osnutek novega stanovanjskega zakona prinaša pomembno določilo, da bodo v prihodnje imetniki zdajšnje stanovanjske pravice sklepali z lastniki stanovanj najemne pogodbe praviloma za nedoločen čas in v pisni obliki, razen če gre za službena stanovanja, če stanovanje oddaja v najem fizična oseba, ki ne oddaja več kot treh stanovanj, ali če je najemno stanovanje predvideno za rušenje ali spremembo namembnosti. Pri tem zakon zagotavlja celostno varstvo pravic najemnikov, govori le o nekaterih zelo krivdnih razlogih, ko bi lastnik mogel stanovalca iz svojega stanovanja tudi izseliti. Nova stanovanjska zakonodaja drugače kot doslej opredeljuje organiziranost lastnikov stanovanj, mogoče se bodo obdržale celo zdajšnje oblike organiziranosti stanovalcev v hišah. Lastniki bodo dolžni stanovanja in stanovanjske hiše korektno vzdrževati in upravljati ter skrbeti za njihovo normalno obratovanje. Če bo stanovanjska hiša v lasti več lastnikov, bodo ti sklenili med seboj pogodbo o upravljanju, v kateri bodo med drugim določili tudi pooblaščeno pravno ali fizično osebo - upravknika hiše;. Organi republiške stanovanjske inšpekcije bodo opravljali nadzor nad izvajanjem zlasti tistih določil zakona, ki se nanašajo na vzdrževanje, upravljanje stanovanjskih hiš in na najemna razmerja. Lastniki službenih in tržnih stanovanj bodo imeli načeloma pravico do prostega oblikovanja najemnin, razen v primeru monopolističnega ravnanja ali izkoriščanja motenj v stanovanjski preskrbi. Gre za tako imenovano »varovalko« - da tudi pri prostem oblikovanju najemnin le-te ne bodo smele za več kot 50% presegati povprečne najemnine v občini. Politiko najemnin za socialna stanovanja bo določala republika oz. občina, republiški upravni organ pa bo predpisal metodologijo za oblikovanje najemnine za neprofitna stanovanja. Poleg normativne funkcije in zaščite najemnikov opredeljuje zakon tudi pristojnosti in naloge občin in republike v zvezi s preskrbo stanovanj in intervencija- mi na stanovanjskem trgu. Občina bo izvajala svoj stanovanjski program, ki zajema predvsem obseg, lokacijo in dinamiko gradnje socialnih, neprofitnih in tržnih stanovanj v lasti občine, ter ukrepe, ki spodbujajo drugo gradnjo in prenovo stanovanj v občini. Republika oblikuje nacionalni stanovanjski program in sprejema ukrepe za njegovo izvajanje, predvsem ukrepe za spodbujanje zidave najemnih in lastniških stanovanj različnih kategorij ter ukrepe za selektivno socialno politiko na stanovanjskem področju. Za prehod iz sedanjih v nova stanovanjska razmerja predpisuje zakon postopek privatizacije, s katerim postanejo lastniki sedanjega družbenega stanovanjskega sklada republika, občine in druge pravne osebe, ki imajo zdaj pravico do uporabe stanovanj in stanovanjskih hiš. Sedanji imetniki stanovanjske pravice pa imajo pod določenimi ugodnimi pogoji pravico odkupiti stanovanja, do katerih imajo stanovanjsko pravico. Tako naj bi se v dveh letih oblikovala dokaj pisana lastniška struktura, kar zadeva sedanji sklad najemnih stanovanj, s tem pa tudi dokaj pestra struktura v stanovanjskem gospodarstvu novih ekonomskih subjektov, ki jih do zdaj nismo poznali in ki bodo razpolagali s prostim in neobremenjenim delom denarja od najemnin, pravne osebe kot dediči sedanjega sklada družbenih stanovanj pa tudi s sredstvi, pridobljenimi s prodajo stanovanj sedanjim imetnikom stanovanjske pravice. V zvezi s postopkom privatizacije oz. možnostjo odkupa stanovanj bo marsikoga gotovo bolj podrobno zanimalo, kako in pod kakšnimi pogoji bo mogoče odkupiti sedanja tako imenovana »družbena« stanovanja, zato v nadaljevanju članka tem posvečam posebno pozornost. Osnutek zakona opredeljuje, da bodo lastniki dolžni stanovanja prodati na zahtevo imetniku stanovanjske pravice v roku dveh let po uveljavitvi zakona, z njegovo pisno privolitvijo pa tudi drugemu uporabniku. Imetnik stanovanjske pravice bo imel pri nakupu pravico do popusta v višini 30% od vrednosti stanovanja, zmanjšano za njegov lastninski delež (lastna udeležba, lastna vlaganja - izvršena s soglasjem lastnika), preostalo kupnino pa bo moral poravnati tako, da bo 15 % kupnine poravnal v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe, preostanek pa v roku 20 let, pri čemer bo moral mesečpi obrok ves čas odplačevanja predstavljati vrednost enakega deleža stanovanja. V primeru, da bo obrok višji kot ena tretjina mesečnega osebnega dohodka kupca, se bo doba obročnega odplačevanja ustrezno podaljšala. Kupec, ki bo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe pogodbeno ceno odplačal v enkratnem znesku, bo imel pravico do popusta v višini 60 % od vrednosti stanovanja. Spodbude za hitrejše odplačevanje kupnine se kažejo v tem, da ima pravico do dodatnega popusta kupec, ki želi predčasno odplačati stanovanje in to izjavi ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe. V tem primeru se pogodbena cena zmanjša za 1,5 % za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja, vendar največ za 28,5 % pogodbene cene stanovanja. Dodaten popust je omogočen tudi kupcem, ki se za predčasno odplačilo odločijo po že sklenjeni kupni pogodbi. Za določitev vrednosti stanovanj se bo uporabljala korigirana revalorizirana vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš, ki jo bo določil republiški upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, razen v primerih, ko bo cenitev zahteval bivši imetnik stanovanjske pravice. Poleg tega velja omeniti, da bodo v roku dveh let po uveljavitvi zakona občani lahko zahtevali vračilo lastne udeležbe v realni vrednosti, oz. tudi tisti, ki so sicer dobili vrnjeno lastno udeležbo, pa je bila realno vrednost vračila zmanjšana za več kot polovico. Omeniti velja še, da lastnik, ki je kupil stanovanje s 30-odstotnim popustom in na obroke, stanovanja ne bo smel odtujiti pred dokončnim poplačilom kupnine. Članku dodajam tudi konkretne izračune, ki naj bi vsem zainteresiranim zagotovili kvalitetno informacijo za odločitev o odkupu stanovanja: PRIMER: Vrednost stanovanja izračunamo: število točk x vrednost točke x uporabna površina stanovanja x korekcijski faktor za popravek končne vrednosti stanovanja zaradi vpliva velikosti stanovanja. Pogodbena cena - vrednost stanovanja - 30% popusta -lastna udeležba in lastna vlaganja. Na osnovi že navedenih pogojev za prodajo stanovanj je za primer simulirana pogodbena cena dveh dvosobnih stanovanj v velikosti 57 m2, različne starosti ob predpostavljeni realni vrednosti točke 40,00 din za mesec april 1991. Iz tabele št. 2 pa so razvidne nekatere možne variante poplačila pogodbene cene stanovanja, in sicer, da bo kupec odplačeval stanovanje 20 let, kjer nima dodatnega popusta, nato trije primeri, ko se bo odločil za predčasno odplačilo, in sicer v petnajstih letih, kjer ima dodaten popust 7,5 %, v desetih letih, kjer ima dodaten popust 15 %, ter v 5 letih, kjer ima dodaten popust 22,5 %, ter poplačilo v enkratnem znesku, kjer ima kupec pravico do popusta v višini 60 % od vrednosti stanovanja. Na koncu članka se moramo vprašati, kako bo sistem sta-novnjskega gospodarstva - tak kot je predlagan - dejansko funkcioniral, kako bo deloval zdaj in tu spričo sedanjih ekonomskih in socialnih problemov, oziroma kakšne so morebitne pomanjkljivosti in negativne posledice predloženega osnutka zakona in predvsem prihodnje financiranje in s tem možnost gradnje in prenove stanovanj v nekaj naslednjih letih. S tem v zvezi velja omeniti, da so v letu 1991 z zakonom o financiranju javne porabe odpravljene vse oblike namenskega stanovanjskega združevanja. Podjetja bodo sicer še vedno lahko izločala del sredstev iz ugotovljenega čistega dobička za stanovanjske namene, seveda kar bo po 40-odstotnem davku na dobiček sploh še ostalo. Novi stanovanjski zakon je pisan ob predpostavki bodoče zasebne listine in tržne alokacije kapitala, zato je razumljivo, da nikjer nikogar ne zavezuje, da bi prosta sredstva amortizacije in akumulacije, oblikovana iz najemnin in še bolj od prodaje sedanjih družbenih stanovanj, vračal v stanovanjsko gospodarstvo. Sestavljale! osnutka zako- na so pri tem verjetno računali na sredstva, pridobljena s prodajo sedanjih družbenih stanovanj, ter na prosta sredstva prihodnjih realnih najemnin. Vendar je ob sedanjem vsesplošnem pomanjkanju sredstev večja verjetnost, da bodo nekatera podjetja s tem denaijem reševala predvsem svojo likvidnost oziroma možnost svoje dokapitalizacije, in manjša verjetnost, da bodo reševala stanovanjske probleme svojih delavcev. Sestavila: Metka Petek-Šolinc, dipl. oec. Tabela št. 1: Simulacija pogodbene cene dveh stanovanj Primer: A B Starost stanovanja v letih novo stanovanje 10 let Skupno število točk 340 300 Vrednost točke 40,00 din 40,00 din Velikost stanovanja 57 m2 57 m2 Vrednost stanovanja v din 775.200,00 684.000,00 Pogodbena cena stanovanja ob upoštevanju 30 % popusta na vrednbost stanovanja 542.640,00 478.800,00 Tabela št. 2: Nekatere variante možnega poplačila pogodbene cene stanovanja Primeri Pogodbena Polog Ostanek Mesečni cena 15% dolga obrok Odplačilna doba 20 let - A 542.640,00 81.396,00 461.244,00 1.922,00 B 478.800,00 71.820,00 406.980,00 1.695,00 Odplačilna doba 15 let, dodatnih 7,5 % popusta na pogodbeno ceno A 501.042,00 75.156,00 425.885,00 2.366,00 B 442.890,00 66.430,00 376.457,00 2,091,00 Odplačilna doba 10 let, dodatnih 15 % popusta na pogodbeno ceno A 461.244,00 69.187,00 392.057,00 3.267,00 B 406.980,00 61.047,00 345.933,00 2.882,00 Odplačilna doba 5 let, dodatnih 22,5 % popusta na pogodbeno ceno A 420.546.00 63.082,00 367.464,00 5.958,00 B 371.070,00 55.660,00 315.409,00 5.257,00 Plačilo v enkratnem znesku, 60 % popusta na vrednost stanovanja A 310.080,00 — — — B 273.600,00 — — — Veleblagovnica O M1ERK VbSTNIK junij i99i NASVETI, ZANIMIVOSTI, NOVOSTI Mokra pomlad je nevarna Letošnja hladna in mokra pomlad prinaša s seboj celo vrsto posebnih problemov, ki se v toplih in suhih dneh ne pojavljajo tako pogosto. Prva polovica letošnjega maja je bila nadvse deževna in hladna, to pa je čas, ko bi se posajene ali posejane rastline morale hitro prijeti in se pričeti intenzivno razvijati. Takšno »gnilo« vreme, kot smo ga v tem času imeli, pa vpliva na pospešen razvoj bolezni in nekaterih škodljivcev. Pa poglejmo nekaj najbolj pogostih nevšečnosti, ki se letos pogosteje pojavljajo v domačem vrtu: 1. ČEBULNA MUHA: Podobna je hišni muhi, dolga je od 6 do 8 mm. Jajčeca položi na čebulne liste, iz katerih se razvijejo ličinke. Ličinke obžirajo liste in centralno stebelce čebule, čebula ovene, centralni list se suši in se z lahkoto izvleče. Kaj kmalu porumeni in propade cela rastlina. Ta škodljivec se javlja v izrazito vlažnih spomladanskih dneh, kakršne smo imeli tudi letos. Zatiranje: mlado čebulo takoj, ko opazimo prve znake tega škodljivca, poškropimo z mešanico dveh pripravkov, in sicer sta to Basudin in Ridomil MZ. Kakšne količine uporabljamo, piše na priloženih navodilih. To škropljenje čez 10 dni ponovimo, in letošnji pridelek čebule bomo zagotovo rešili. 2. ČESNOVA MUHA MINERKA: To je majhna mušica s prozornimi krili, velika 3 do 4 mm. Škodo povzroča ličinka, Minuta za slovenščino ZaliS Predlog z uporabljamo: - pred besedami, ki se začenjajo s samoglasniki (z Ano, z elanom, z igro, z očetom, z ušesi itd.) in - pred besedami, ki se začenjajo s soglasniki: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž (z brado, z delom, z gozdom, z jezo, z lučjo, z menoj, z nobenim, z rožo itd.). ■ Predlog s pa uporabljamo samo pred soglasniki: c, č, f, h, k, p, s, š, t (s cevjo, s čelom, s Francetom, s hišo, s konjem, s papirjem, s sestro, s šolo, s tem). Predloga z in s moramo izgovarjati skupaj z besedami, pred katerimi stojijo. Pri prvih dveh skupinah besed, ki so navedene žgoraj, je to laže napraviti, če uporabljamo z, pri tretji skupini pa Z Ano = zano, z elanom = ze-lanom, z igro = zigro itd., z brado = zbrado, z delom = zdelom, z gozdom = zgozdom itd., s cevjo = scevjo, s čelom = sčelom, s Francetom = sfrancetom itd. KaliH Predlog k uporabljamo pred vsemi besedami, razen pred tistimi, ki se začenjajo z g ali k (k tovarni, k izdelku, k pismu itd.), predlog h pa samo pred besedami, ki se začenjajo z g ali k (h garaži, h gasilcem, h gnojilu itd. ter h kapitalu, h karbidu, h kupcu itd.). A. P. ki se hrani z listnim tkivom in pri tem dela na listu česna značilne hodnike. Škodo povzroča predvsem zgodaj spomladi na mladem česnu, če je bilo obilo moče. Ko opazimo to bolezen, česen takoj poškropimo z mešanico pripravka Rogor (ali Dip-terex) in Ridomil MZ. To čez 10 dni zopet ponovimo. Vsaj tri tedne po zadnjem škropljenju ne smemo uživati mladega česna. Po tem času se škropivo na česnu popolnoma in brez ostankov razgradi. 3. BOLEZNI FIŽOLA: Fižol in grah napadajo mnoge glivične bolezni. Za glivične bolezni je zelo značilno, da se najraje razvijajo v vlažnem vremenu. Najbolj razširjena bolezen fižola je mastna pegavost, ki napada liste in stroke. Pojavijo se rjave pege, ki so obdane z »mastnim« robom. Pogosta je tudi rja fižola in graha, ki tudi povzroča tipične bradavičaste pegice na listih in stročju. Zelo značilna bolezen fižola je tudi ožig ali antraknoza. Pri tej bolezni opazimo na strokih udrte, temno rjave pege, obrobljene z rdeče črnim robom. Vse te bolezni lahko zmanjšajo pridelek in vplivajo tudi na slabšo kakovost fižola. Pri močnejšem napadu lahko posamezne rastline v celoti uničijo. Naštete bolezni fižola lahko uspešno zatiramo tako, da fižol zgodaj pričnemo škropiti s pripravkom Bayleton in to škropljenje 2- do 3-krat ponovimo v presledku 10 do 12 dni. Na fižolu bomo redno opazili tudi listne uši, ki učinkujejo prav odvratno, saj jih je včasih na kupe po listih in poganjkih. Če jih opazimo, moramo Bayletonu primešati pripravek Primor, ki uniči uši v enem dnevu. Seveda pa moramo paziti na karenco, to je čas, ki mora miniti od zadnjega škropljenja do obiranja. Te karence so tudi navedene v navodilih za uporabo. Starši in šolaiji, ne čakajte na september! Mrzlično tekanje, iskanje in kupovanje učbenikov v prvih dneh septembra prav gotovo vsi poznamo. Predlagamo vam, da si letos to prihranite in si šolske knjige priskrbite pravočasno. Marsikatera knjigama pa tudi prodajalna vam omogoča, da kupite po prednaročniški ceni celoten paket učbenikov za posamezne razrede osnovne šole za leto 1991. Učbenike lahko kupite tudi na obroke. Torej pohitite! MALI OGLASI -ZASTONJ Ugodno prodam peč za centralno kurjavo - samo na trda goriva - od 25 do 30 tisil čalo-rij. Znamka peči 010 (Pavlič) Celje. Vsi, ki vas zanima, se oglasite na naslov Anica Selič, Razgledna 8, Štore. Prodam motorno kolo tricikel APECAR, letnik 1981, registriran do 18. februarja 1992. Velja vozniški izpit A kategorije. Telefon: 063/742-463. Vsi prejemniki glasila imate oglaševanje v Vestniku zastonj, tudi direktorji, to ne velja samo za podjetja in obrtnike! Male oglase nam pošljite na naslov: Merx Vestnik, Ul. 29. novembra 16, s pripisom Mali oglasi. P. S.: Oglase sprejemamo do vsakega 18. v mesecu. Praktični nasveti -g A Papir boste z masla zelo lahko odstranili, JL če boste maslo za kratek čas potopili v hladno vodo. -g ^ Kuhana zelenjava bo obdržala svojo lepo JL J barvo, če boste vodi, v kateri jo kuhate, dodali malo moke. -g gT Zrezki iz mletega mesa bodo boljši in JL O okusnejši, če jim boste dodali enega do dva kuhana in pretlačena krompirja. -g ^ Če ste naredili preveč kislo solato, se ne JL / jezite. Zopet bo dobra in okusna, če boste vanjo za nekaj minut dali sredico kruha ali pa skuhan in na dele narezan krompir. -g Q Okusno torto zelo gitro pripravite takole: JL O na dno modela za torte, ki ga prej namažite in posujte s skadkorjem, zložite jabolka, zrezana na osmine, in to v obliki sončnih žarkov. Zopet posujte s sladkorjem in pre-krijte z listnatim testom, pripravljenim doma ali pa z zmrznjenim. Pečite približno pol ure na 200 °C. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM... Upamo, dragi naši najmlajši prijatelji, da boste z zanimanjem in resničnim navdušenjem prebirali našo in vašo novo rubriko. Z njo bomo poizkušali narediti prve korake v vabljivi svet znanja. Kaj je odsev Odsev je odboj svetlobe. Če vzameš ogledalo in ga obrneš proti soncu, prestrežeš z njim nekaj sončnih žarkov in jih lahko po mili volji obračaš na razne strani. Tako delamo »zaj^ čke«, in če komu pri tem po nesreči posvetimo v oči, je prav neprijetno. Odsev je človek koristno uporabil zlasti pri večjih daljnogledih. Marmelada iz marelic Marelice najprej dobro operi in jih razkoščiči. Na l kilogram marelic natresi l kilogram sladkorja. V sladkorni kopeli pusti marelice 24 ur. Mešanico marelic in sladkorja večkrat premešaj. Po enem dnevu se marelice v sladkorju razpustijo. Potem naj na rahlem ognju vrejo 10 do 20 minut. Med vretjem jih stalno mešaj! Tako kuhano marmelado odstavi z ognja. Mešaj, dokler se ne ohladi. Že ohlajeno mezgo nalij v čiste kozarce z vlaganje. Z mezgo napolnjene kozarce prekrij s celofanom, ki ga prej na zunanji strani omoči z vodo. Celofan pritrdi na kozarec z gumico. Ko se celofan posuši in dobro napne, varuje spravljeno marmelado pred plesnijo. Mogoče imate tudi vi recept jedi, ki jih pripravljate najboljše na svetu. Pišite nam. V vsaki številki Vestnika bomo najboljši recept nagradili s 100 dinarji. Naš naslov poznate. Na kuverto samo pripišite Nagradni natečaj - recepti. Halo, Zeldrags! »Halo, Zeldrags?« »Ja, prosim?« »V moji pisarni utripa fluorescentna žarnica. Prosim, če pošljete koga, dajo bo zamenjal. Hvala!« »Dober dan Prišel sem zamenjat cev.« »Zdravo. Tole tukaj, prosim.« »A lahko stopim na vašo mizo?« »Seveda, če ne gre drugače.« »Podpišite tukaj!« »Zakaj in kje?« »Tukaj, da se ve, kdo bo plačal. Ej, vi pa ste vpisali pet minut.« »Seveda, ih piri tem sem vam podaril dve minuti, ker je menjava žarnice trajala samo tri minute.« »Že, že. Ampak najmanjša obračunska enota je ena ura. Morate upoštevati tudi čas prihoda in odhoda. Če prinesem delovhi nalog za 5 minut, se bodo vsi smejali.« »Če vam za delo, ki je trajalo pet minut, priznatn eno uro, pomeni, da imate v 40 minutah cel šiht, in lahko že ob osmih greste domov.« »Domov ne morem, saj moram delati do dveh.« »Že, že, ampak vam morajo potem obračunati 7 nadur.« »Nobenih nadur ne dobim in me nehajte zafrkavat. Vpišite tu eno uro, pa grem.« »Kam se vam mudi? Če vam vpišem 60 minut, potem boste tukaj sedeli še 55 minut, saj sem vas plačal za uro. V tej uri vas bom peljal po drugih pisarnah menjat žarnice in jih bova zamenjala vsaj deset.« »Halo, tukaj delovodja ... Vi niste hoteli mojemu delavcu priznati eno uro za zemenjavo žarnice?« »Zakaj pa bi, saj je zamenjava trajala le tri minute?« »Gospod, najmanjša obračunska enota je ena ura in vam bom to tudi zaračunal.« »Povejte, prosim, koliko stane ta ena ura.« »Dvesto din!« »Dvesto din. Za ta denar bi žarnice lahko menjal vaš direktor, saj toliko stane njegova bruto ura plus žarnica.« »To mene nič ne briga. Jaz vam bom obračunal eno uro.« »Torej zamenjava žarnice ne more biti cenejša od 200 din?« »Ne!« »Halo, Zeldrags?« »Ja, prosim?« »Službo potrebujem in bi se rad pri vas zaposlil kot menjalec žarnic. Baje v eni uri lahko zaslužiš 2.000 din.« MEFK VflESTNIK JUNIJ 199 B Po strehe nad glavo. Slovenijales, polfinalni izdelki in gradbeni material. Mednorodno podjetje NAŠ PRISPEVEK K VAŠI USTVARJALNOSTI -HOBYPROGRAM Razrez vseh vrst mizarskih plošč v naši HOBY delavnici, po vaših merah in željah, za pohištvo, ki ga boste izdelali sami in bo ustrezalo vašemu stanovanju in vašim idejam. PRVIH 50 KUPCEV Z NAKUPOM NAD 2000 DIN ČAKA PRAKTIČNO DARILO Poleg zgoraj navedenega nudimo tudi veliko izbiro: - italijanskih keramičnih ploščic - tegula - uvoz iz Kanade, v črni, rjavi in rdeči barvi - stavbno pohištvo ter ostali gradbeni material po konkurenčnih cenah Do strehe nad glavo »SLOVENIJALES« trgovina z lesom in gradbenim materialom MEDLOG 18, 63000 CELJE tel.: 25-944, 25-933, tax 24-820 BLAGOVNI CENTER CELJE p. o. PRODAJNI CENTER GALA GALA CENTER CELJE - GALA CENTER CELJE - GALA „0.0 - 'f> o - «°'1 ob petkih odprt tudi do 21. ure združite koristno s prijetnim in se shladite na vrtu novega BIFEJA GALA CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE - GALA Počitnice • tenis igrišča • kulturne prireditve, izleti, večerje na prostem • šola zdravljenja bolečin v križu • zunanji in notranji bazeni z izoakratotermalno vodo, eno redkih v Evropi DRUŽINSKE ŠMARJEŠKE TOPLICE, BLIZU DOMA, PA PROČ OD VSEGA MOTEČEGA DOLENJSKE TOPLICE, PRIJETNO DOMAČE VZDUŠJE IN VELIKO MOŽNOSTI Čas težko pričakovanih dopustniških dni je tako rekoč tu, z njim pa tudi vprašanje Kam in kako? Letos bo razmišljanje o tem drugačno, ne le zaradi domačih okoliščin, temveč tudi zaradi novih pogledov na zdrave in sproščujoče počitnice. Naš nasvet je preprost: »Ozrite se na celino.« Za zelenim zaslonom gozdov se čisto drugače, bolj nežno in zdravo porjavi. V milem podnebju tudi najhujša vročina ni brez svežine in da se dihati s polnimi pljuči. Dnevi tu tečejo lagodno, a še nihče se ni pritožil, da mu je dolgčas. In take počitnice so lahko še drugače koristne, saj lahko s pomočjo zdravnikov in strokovnjakov naredimo marsikaj za zdravje in lepoto. Vabilo torej velja, od vas pa je odvisno, ali se nam boste pridružili v Dolenjskih ali Šmarjeških Toplicah. 7 in 10 DNEVNE POČITNICE V ŠMARJEŠKIH IN DOLENJSKIH TOPLICAH 1 polni penzioni • izbira prehrane • zagotovljeno čista termalna voda • telovadba v bazenih in na prostem • brezplačni začetni tečaj tenisa gli 3 ure igre • brezplačna šola plavanja za otroke • vsakodnevni izlet, sprehod, glasba in ples • otroški vrtec 2 uri dnevno DOLENJSKE TOP! ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU ŠMARJEŠKE TOPLICE: ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE: 1991 7 -dnevne počitnice IU -dnevne počitnice junij julij, avgust junij julij, avgust Zdraviliški dom Din 3.360 - 3.920,- 4.800,- 5.600,- Kopališki dom Din 3.710,- 4.270,- 5.300,- 6.100,- 1991 7 -dnevne počitnice 10-dpcvne počitnice junij julij, avgust junij julij, avgust Hotel Krka Din 4.200,- 4.550 - 6.000,- 6,500,- Hotel Toplice Din 3.780,- 4.20Q,- 5.400 - 6.000 - Bungalovi Din 3.430. - 31850,- 4.900,- 5.500. - • Cene za otroke: do 7. leta je celoten program zastonj, od 8. do 15. leta 50 % popusta. • Cene veljejo pa osebo za bivanje v 1/2 sobi • Pridržujemo si pravico do sprememb cen • Hvala za razumevanje • Upokojenci imajo 10 % popusta. 683)30 Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-230, 65-703 Telex: 35821 yu zdt Telefax: 068/65-663 I KRKk p o ZDRAVILIŠČA <1 utrjevanje zdravja »bolje ohraniti kot zdraviti« S fitness studio S1 kozmetični salon • športni park S notranji in dva zunanja bazena i zdravilno hipoter-malno vodo ' program hujšanja in odprave celulita ŠMARJEŠKE TOPLICE 68220 ŠMARJEŠKE TOPLICE Tel: 068/73 230. 28 000 Telefax: 068/73 107 Telex: 35 866 YU ZŠT I £* KRKfk P o ZDRAVILIŠČA MIERX VESTNIK JUNIJ 1991 Velika nagradna igra podjetja Mesarstvo Jurij iz Šentjurja Mesarstvo Jurij je za svoje potrošnike in redne odjemalce svojih priznanih proizvodov pripravilo skupaj z Merxovim Vestnikom veliko nagradno igro. Pripravili so bogate nagrade, ki jih bodo razdelili med tri bralce Vestnika. Ti pa bodo morali še prej pravilno odgovoriti na dvoje vprašanj. Prvo vprašanje: Kdaj se je prvič pojavila na tržišču blagovna znamka Jurij? Drugo vprašanje: Mesarstvo Jurij se približuje pomembni obletnici. Katera je to? Vse odgovore pošljite na dopisnicah, in sicer na naslov: Mera Vestnik 63000 Celje, Ul'. 29. novembra 16, s pripisom Nagradna igra Jurij. Dopisnice morajo prispeti v naše uredništvo do 18. junija. Nagrade, ki jih prispeva Mesarstvo Jurij pa so: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 1000 dinarjev 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 600 dinarjev 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 400 dinarjev. Darilne bone boste lahko vnovčili v prodajalnah Mesarstvo Jurij. Želimo vam obilo uspeha pri reševanju vprašanj in pri žrebanju! V uredništvo smo prejeli veliko vaših odgovorov. Žal, dragi bralci, ni bilo niti enega pravilnega. Zato danes nagradno igro ponavljamo. Naj vas opozorimo predvsem na prvo vprašanje. Sprašujemo, kdaj se je pojavila blagovna znamka Jurij, in ne, kdaj je bilo ustanovljeno podjetje. Blagovna znamka se je pojavila prej. Pišite nam. Odbojkarska tekma (Ne)pričakovan rezultat - 3 :0 za moške! Napovedana odbojkarska tekma med moškim in ženskim delom našega podjetja se je »zgodila« dne 31. 5. 1991 na Ivarč-kem jezeru. To sicer ni bila vrhunska igra, bila pa je rekreacija z obilo smeha in sprostitve. Poleg kuharskih talentov, ki so že odkriti, smo odkrili tudi nekaj talentov za igranje odbojke. Da pa od vroče igre žogama ne bi ušlo preveč zraka, je poskrbel naš vzdrževalec, ki ju je (za vsak primer) z zrakom tako napolnil, da sta bili trdi kot kamen. Zaradi tega so nas potem še lep čas bolele roke ... M. J. Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: MAKEDONIJA, ANA KARENINA, RIPS, AO, MANN, CITROEN ZX, LIE, AIN, ATI, DEVICA, SPLETKAR, VAAL, IGOR, ATAL, TRAGIČNOST, ANKETA, TIČ, RENAN, EN-SOR, VIAN, VLAKEC, APEL, TRI, TIVAT, ALE, ARE, DA, ISAAC, EMI, ARIJKA, NV, IRETON, ARH, NKONtO, ITALEC, VATELIN, IN, CE-CON, VOLEJ, ATA, ANAKSI-MENES, KORETEC, ROPOT, ANAKONDA, LAS, NA V A, IRADA, BERA, TON, OST, KAN Izžrebani nagrajenci: 1. nagrado 800 din prejme: Mojca LEBAN, Dobrna Zdravilišče Dobrna, 2. nagrado 500 din prejme: Vlasta SEBIČ, 63230 Šentjur, C. nagrad 10, 3. nagrado 300 din prejme: Alen VINKO VIČ, 63310 Žalec, Rista Savina 9. Nagradni razpis za križanko: 1. nagrada 800 din 2. nagrada 500 din 3. nagrada 300 din Šport in rekreacija Mera Izobraževalni center je v soboto, dne 15. 6. 1991 organiziral na igriščih RTC Golovec športno rekreativni turnir v malem nogometu, odbojki (ženske) in tenisu v parih (za ženske in moške). Turnirja seje udeležilo 73 rekreativcev iz tehle podjetij: Blagovni center, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Mesarstvo Jurij Šentjur, Izbira Laško in Zdravilišče Dobrna. Rezultati: NOGOMET 1. Mesarstvo Jurij 2. Blagovni center 3. Dravinjski dom 4. Izbira 5. Blagovni center (Gala) ODBOJKA 1. Zdravilišče Dobrna 2. Dravinjski dom 3. Blagopvni center TENIS-ženske 1. Zimšek - Šacer Blagovni center 2. Gračnar - Premšak Blagovni center TENIS-moški 1. Trauner - Makotar Dravinjski dom 2. Mastnak - Dobrajc Blagovni center 3. Zalezina - Gaber Blagovni center 4. Krušič - Zimšek Blagovni center Slavko Lisec STVARNIK SVETA PO VERI ST. EGIPČANOV PREMIER PRENOS MIŠU NA DALJAVO OSEBA, KI B0LUJE 7.A ANEMIJO SOD. SLOV MLADIM PISATELJ (VITAN) FRANC, IZDELOVALEC KLAVIRJEV ČEŠKO M0S. IME HUNSKI POGLAVAR n ' *p! i : I < I TEKOČ TRANSPORTNI TRAK OZEK BORILNI MEČ KOREJSKI TV SPREJEMNIKI^ POGREŠEK POŠKODBA TKIVA REKA NA PELOPONEZU PRIRE-ZOVANJE ZMEČKANO SADJE NEMŠKO ŽEN. IME OSKAR NEDBAL PTICA PEVKA CELJSKA TOVARNA POSODE SL. L0K0-STRELEC AM, IGRALEC WALLACH KR1L0V IVAN KRAJ PRI ČRNEM KALU NEPROFE S10NALEC SUHA TRAVN, POKRAJINA ORGAN VIDA CERKVENO GLASBILO STRAST, POŽELENJE NJE, NEVERNOST ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA DELAVEC. KI KOSI VELETOK V ŠPANIJI PRIVRŽENEC REIZMA BALERINA PAVLOVA VULKANSKI IZMEČEK PRIHOD V PROSTOR SODOBNIK KELTOV RASTLIN BODICA OSEBNI ZAIMEK SITNEŽ, SITNOBA ODŽAGAN KOS DEBLA HIMNI PODOBNA LIRSKA PESEM RUSKO MOŠ. IME ER1CH SEGAL PRIPR. ZA IZGOREVA NJE GORIVA IRIDIf SLGRAFTČ OBLItOV MAVEC VELIKO FINSKO PERO CELOTA PRAVIL ZA OPRAVLJANJE NEKE DEJAVN. VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE ANTON RAVNIK PATOS ANTON NOVAČAN POVRŠINA, OBMOČJE AVTOR KRIŽANKE R . NOČ DRAGA AŽMAN -ZGLADITEV SPORA, POMIRITEV 365 DNI RAZREZAN PAPIP CMNOŽ.) MOČNICA PRI MLINU MOJZESOV BRAT IZPRIJENOST, MORALNA POKVARJENOST NEKDANJI KONJENIK MAKEDONSKO KOLO EVROPSKI VELETOK ANGL. NIKALNICA NAPRAVA ZA ISKANJE PODMORNIC ŠPANSKA PRINCESA IT ALIJ. TERME PRI PADOVI NORV. OTOČJE V SEV. LEDENEM MORJU SODNIK VHADU ZMIKAVT DRAGO TRŠAR HIMALAJSKA KOZA VNAŠANJE KONČEK SUKANCA RADO ERŽIČNIK OSCAR 0RB1S0N OSMI MESEC ŽIDOVSKEGA KOLEDARJA LOVRO KUHAR GL. MESTO SENEGALA SMUČ. DISCIPLINA AM FILM OBNO- vitelj VERA BAKLA IGRALKA GARDNER ALBREHT VEČERNA PESEM, PODOKNICA MONGOLSKI POGLAVAR NAUKO ALGAH RUDI OMOTA