36. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 15. februvarja 1904.
XXXVII. leta.
Uhaja vsak dan zvečer, iaimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse lete 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, z« pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od petorostopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska.   —   Dopisi naj se izvole" žrankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.   —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih olicah fit. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravništvo pa v pritličja. —
Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vojna na Daljnem vztoku.
Kratko veselje.
Prve veBti, ki so prišle v Evropo o prvih spopadih med Rusi in Japonci, so poročale samo o velikih uspehih Japoncev in o ruskih izgubah. Te vesti, ki so se glasile v tako kategoričnem tonu, kakor da bi izključevale vsak dvom in bile vzvišene nad vsako tendencijoznostjo so celo marsikoga, ki je že v naprej nil pripravljen na razna dejanskim dogodkom nasprotujoča poročila, premotile, da je izgubil vero v svoje trdno prepričanje in jel verjeti tem, po temeljitem razmotrivanju že a priori pečat neverjetnosti in neresničnosti nosečim poročilom.
Razni židovski in drugi Rusiji sovražni časopisi pa so z največjo slastjo in zadoščenjem beležili te vesti, jih predstavljali kot popolnoma verodostojne in resnične ter že z vso gotovostjo zatrjevali, da je Rusija na morju že popolnoma poražena, da je njena mornarica uničena in da je Japonska že neomejen gospodar na moju. S temi, v obilne lepo doneče fraze zavitimi in z navideznimi dokazi podprtimi trditvami je to časopisje hipnotizovalo vso nerazsodno, vsakemu zunanjemu vplivu dostopno javnost in ji sugeriralo tvoje mnenje. Tudi med Slovenci, kakor vobče med Slovani se je — žal — našlo mnogo takih kalinov, ki so sedli tem židovskim in drugim Rusiji sovražnim listom na li-manioe in verjeli njih poročilom, kakor da bi bila evangelij. Kdor pa je pazno sledil dogodkom in z razsodnostjo čital razna poročila, moral je takoj že uvideti, da so ista ten-dencijozna pobarvana in preračujena v to, da bi nerazsodno maso o pra vem položaju stvari preslepila. Mi smo ta manever takoj spoznali in umo beležili vsa iz japonsko angle škega vira dohajajoče vesti z največjo reservo ter smo se trudili, da podamo slovenski javnosti iz raznih
nasprotujočih si poročil pravo in resnično sliko, očiščeno vse tenden« cijozne navlake, o dogodkih na Daljnem vztoku. Dasi ta slika absolutno ne more biti popolna, vendar smo prepričani, da je bila bolj verodostojno in resnična, kakor vseh drugih Rusiji sovražnih časopisov skupaj. To nam potrjujejo dejstva sama! Listi, ki so še pred nekaj dnevi z vso gotovostjo in odločnostjo govorili o popolnem porazu Rusov pred Port Ar tur jem, ki so Rasi j i že prerokovali, da jo bodo Japonci porazili ne samo na morju, ampak tudi na suhem, bo postali nakrat molčeči, ker so sprevideli, da bo se v svojem slepem so vraž t vu do Rusije dali predaleč zavesti, da so verjeli najneverjetnejšimi iz japonskega vira prihajajočim poročilom in izvajali iz njih posledice.
Novine a la »Heue Freie Presse«, ki so ie pred dnevi govorile o ve-likeminodličilnemporazu Rusov p r e d P o r t A r t u r o m , imenujejo sedaj spopade Rusov in Japoncev v zalivu Pečili in v Rumenem morju samo še — »pomorske afer e«, kar je dokaz, da so celo največji prijatelji Japonske že uvideli, da so jih Japonei vodili za nos s svojimi, le svoje vspehe javljajočimi poročili.
In francoski »Figaro« in ameriški »New-Jork Herald«, lista svetovne veljave, dolžita naravnost japonsko vlado, da namenoma razširja vea t i o i z m i š 1 j eni h japonskih zmagah in o drznih napadih, ki sepaniso nikdar izvršili, da bi oslepa-rila javno mnenje in pridobila simpatije Evrope japonski stvari. »New-Jork Herald« celo trdi, da so vsa japonska poročila o dogodkih pred Port Arturom naravnost zla g a n a. Japonci trde, da bo bile pri teh spe padih poškodovane samo ruske la dije, kar pa ni res! Dokazan je marveč, da so bile takoj pri prvemnočnem naskoku dne   8.  t. m.  hudo poškodo-
vane tri japonske k r i ž ar k e in enajst torpedovk in da je japonsko brodo?je bilo prisiljeno se umakniti. Takisto pa je tuđi dognano, da je bilo pri spopadu naslednjega dne poškodovanih petero japonskih bojnih ladij in devet torpedovk, da s o postale za vsako daljno operacijo neranljive, do rim ni bila znatno poškodovana niti ena ruska
ladfa. Vzeloklavernemstanju se je japonska mornarica morala umakniti pred Ve j h a j v e j ker se ni mogla več a uspehom branit i napadov ruskega brodovja, katero jo je Še v begu zasledovalo da leč na široko morje. Tako poroča ugledni list »Nevr-Jork Herald«, ki ae kot ameriški angleški list absolutno ne da dolžiti, da bi simpatizoval s Rusijo! Kakšni so potem oni uspehi Japoncev pred Port Artujem, ^kateri so se še nedavno urbi et orbi prikazivali kot poraz Rusije?! Sedaj pa še vzemimo bombardma in razdejanje Hakodate, ki se potrjuje, zmago Rusov na reki Jalu in uničenje dveh japonskih polkov na polotoku Liao tang, kaj pa še potem ostane od namišljenih uspehov, od sporočanih japonskih zmag na bojnem polju?!
Sovražniki Rusije so ae prehitro veselili, prehitro so mislili! da je Rusija že poražena, sedaj ie uvidevajo svojo zmoto in sramujejo se svoje blamaže! Njih veselje je bilo kratko.
Tudi v bodoče bodo morda še skušali kaliti vodo, toda razsodno občinstvo jim ne bode več Š'o na led. Sicer pa naj le še naprej klevetajo in obrekujejo Rusijo, njih klevetanje ne bode škodilo ruski bojni sreči, zakaj prepričani smo, da si bo rusko orožje, če bi mu tudi vsikdar ne sijalo solnce bojne sreče, končno le izvo-jevalo sijajno zmago, naj si že pok-liČejo sovražniki Rusije vse sile pekla na pomoč!
Novi japonski porazi.
Ob začetku vojske so dohajala večinoma samo taka poročila, ki ao javljala japonske vspehe, sedsj se je pa tudi že to spremenilo. Tudi londonske vesti ne vedo zadnje dni ničesar za Japonsko ugodnega povedati, dočim se dan na dan  javlja o znatnih ruskih vspehib.   Iz Pariza ae z dne 13. t m. poroča, da je poskušal japonski parnik »Fiji« v zalivu  Pigeon   izkreati na suho večji oddelek vojaštva. Pri tem so ga zalotile ruske torpedovke  in  ga obkolile. Parnik je bil z vojaštvom vred uničen. Takisto poroča poveljnik nekega nemškega parnika iz Sang-haja,  da je rusko brodovje v bližini   Port   Artura zajelo neko japonsko oklopnicoin jo pogreznilo v mor je. Dasi te vesti ie niso potrjene, vendar bodo skoro gotovo resnične, ker dohajajo — prvo priobčuje »New-York Herald« — iz Japoncem prijaznih virov. Japonsko poslaništvo v Londonu samo pa priobčuje, da so štiri ru ske bojne ladje na japonskem obreiju v bližini Herunasija obkolile dva   japonska parnika »Zenšomura« in »Naka-noramura«, kista bila na potu iz Saketa v Otoranaj, ter jih bombardirale. Eden parnik ae je takoj pogreznil, drugi pa se je, dasi je močno poškodovan, rešil v Sukajamo.
Nemški veietržec o posledicah japonske zmage.
V listu »Berliner Tagblatt« piše neki ugledni nemški veietržec, kateremu so vzhodnoazijske razmere temeljito znane, o posledicah rusko-japonske vojno tako-le: Zmaga Japonske bi bil grozo vi t udarec za vso belo pasmo! Evropa bi ne zgubila samo enormno na svojem ugledu in na svoji veljavi v Aziji, marveč bi predvsem občutno trpela vsa evropska trgovina, ki se že sedaj komaj ubrani japonske konkurence.
Navzlic neugodnih financijelnih razmer izplačuje japonska vlada že več let raznim japonskim parobrodnim družbam ogromne podpore, da imajo vsi evropski parniki, ki konkurirajo z japonskimi, že aedaj izgubo. Na reki Jangtse vzdržuje več nemških parnikov promet z občutno izgubo, ker dobiva japonska paro-brodna družba od vlade tako viaoko podporo, da lahko parniki, ako tudi
ne vozijo blaga in potnikov, pokrivajo svoje stroške. Kje je tukaj pošteno tekmovanje, in kaj bi šele bilo, ako bi zmagala Japonska? Kako bodo potem ravnali s Evropejci na Japonskem, kjer seže itak sedaj h v-ropejeo smatra za človeka nižje vrste? Mnogo jih je, ki Žele, da bi bila Rusija poražena; treba pa je zreti v bodočnost! Ne sme ae pozabiti, da> bi v slučaju zmage Japonci reorganizirali kitajsko državo z njenimi 500 milijoni prebivalcev in da mora v doglednom Času, katerega mi morda ne bodemo doživeli, n as tal i boj za obstanekmed belo in rumeno raso, kateri bo morda spadal k največjim dogodkom kar jih pozna svetovna zgodovina. —■ Tako sodi Nemec, kateremu ao razmere na Daljnem vztoku dobro znane. Kako pa naši avstrijski Nemci?
Nevtraliteta sueškega kanala.
Na Ruskem narašča ogorčenje proti Angliji. Čuje se namreč, da hoče> Angležka vsled od vseh velesil zajamčene nevtralnosti sueškega prekopa zahtevati, da se isti zapre za obevojujoči sesili. Nevtralnost sueškega prekopa pa se je doslej tolmačila tako, da kanal ne sme biti torišče vojnih dogodkov. Anglija pa namerava doseči, da bi se prepovedala pasaža bojnih ladij nevtralnega kanala prav tako, kakor je zabranjeno, da vojaštvo kake vojujoče se sile operira po nevtralnem ozemlju. Ako Anglija v resnici nameravs, staviti tozadevni predlog, hi se to moralo smatrati za
LISTEK.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Tretji del. VIII.
Baronica Cojzova se je bavila še
8 svojo toiletto, ko ji je prišla sobarica naznanit, da želi Kopitar ž njo govoriti.
— Kopitar? In ob tej uri? se je čudila baronica. To mora nekaj pomeniti! Naročila je sobarici, naj pelje Kopitarja v aalon, sama pa je mirno nadaljevala svojo toiletto in se ni prav nič požurila.
Kopitar je moral dolgo čakati, predno so se odprla vrata in je vstopila baronica v salon.
— Ali nte morda tudi vi prišli kot snubec? je baronica zbadljivo po zdravila Kopitarja. Za danes mi je namreč naznanjen še neki drugi snubec To je vzrok, da sem se nenavadno dolgo zamudila s svojo toiletto. Snubcev vendar ne morem spreje mati v jutranji obleki. Ali niste tudi vi tega mnenja?
Kopitar je potrpežljivo poslušal, da je baronica dala duška svoji slabi volji. Potem je rekel:
— Ali ste pri kraji? Če imate se kaj na srcu, izvolite to prihraniti za napovedanega snubca.
— Lej, lej, kako ste danes ošabni, se je norčevala baronica. In jaz sem mislila, da Vam naredim poseben kompliment, če Vas povišam in pri-štejem svojim snubcem.
V Kopitarju je začelo vreti; poniževanja ni prenašal in kadar je baronica udarila na to struno, je postal brezobziren.
— Midva imava pač popolnoma različne nazore, je odgovoril pikro. Vam se sdi, da bi bila velika predrznost, Če bi tako preprost človek, kakor sem jaz, snubil bogato baronico Cojzovo — jas pa zopet mislim, da bi bilo za brezpomembno hčerko brezpomembnega očeta samo častno, če bi jo jaz snubil.
Baronica je zardela do las in vztrepetala jeze.
— To je žaljenje, je siknila.
— Ne žaljenje, nego zavrnitev nedopustnega poskusa, me ponižati, je hladno odgovoril Kopitar. Jaz Vas
nisem nikdar nadlegoval s svojo ljubeznijo, jaz se Vam nisem nikdar vsiljeval in zato se tudi poniževati ne pustim.
— Ali ste samo zato prišli, da mi to poveste?
— Prišel sem, da Vas obvarujem morebitne nesreče.
— Za mojo srečo ali nesrečo pač ni treba Vam skrbeti! če mi bo baron Herbert ugajal, ga vzamem, če mi ne bo ugajal, ga odslovim — vse-kako je to samo moja stvar.
Baronica je govorila jako ostro, a Kopitar se za to ni zmenil.
— Barona Herberta ne poznam — ie nikdar nisem ničesar slišal o njem. Zaradi njega tudi nisem prišel.
— Ne zaradi barona Herberta? se je čudila baronita. Vi niste prišli zaradi tega, ker me hoče baron Herbert danes zasnubiti?
— Kaj ie! je odgovoril Kopitar. Saj sem Vam že rekel, da o tem baronu Herbertu ie nikdar nisem ničesar slišsl.
Baronica je bila silno presenečena. Mislila je namreč, da je prišel Kopitar nagovarjat jo, naj ne usliši baruna Herberta. Sedaj pa ji je Ko-
pitar pokazal, da se sploh ne meni za tega snubca.
— Ta Vaš snubec in baron me sploh nič ne zanima!
— Ali — čemu ste pa potem prišli? je vzkliknila baronica. Pozna.o se je baronici, da je razočarana. Pripravljena je bila, da vidi Kopitarja obupanega zaradi barona Herberta, da bo ponosni mož kleče prosil, naj ga ne pahne v nesrečo s tem, da se z drugim poroči, mesto vsega tega pa je morala slišati, da Kopitarja ta njegov tekmec sploh ne zanima.
— Ali mi hočete na nekatera vprašanja točno in jasno odgovoriti ? je vprašal Kopitar resno.
— Kaj hočete vedeti?
— Povedal sem Vam že enkrat, da vem, kake zveze ste imeli z grofom Lavalom in s nekimi drugimi avstrijskimi agenti; celo v Vaši hiši ste imeli tajne aeatanke.
— Kot prijatelj naše rodovine, bi Vi tega sploh ne smeli zapaziti.
— To je moja stvar, baronica. Povejte mi, ali imate še te zveze.
— Sedaj pa pravim jaz: To je moja stvar.
— Kakor hočete, baronica. Kopi-
tarjev glas je zvenel trdo in neizprosno. Prosim Vas pa, vzemite na zn-nje, da bo tekom ene ure glavni udeležnik te zarote aretiran. Eno uro imate torej časa: Ce imajo zarotniki v rokah kaka pisma od Vas ali sploh kaka dokazila — glejte da izginejo, sicer vas zna zadeti vslika nesreča. To je vzrok, da sem prišel danes k Vam; to je vse, kar Vam imam povedati.
Baronica se je pri teh besedah prestrašila in spreletel jo je mm, kajti vedela je dobro, da Francozi ne poznajo šale v takih stvareh. Nekaj trenotkov je sedela na svojem stolu, kakor okamenela, potem pa je hipoma planila pokonci.
— Jezus — je dihnila — kaj sem storila! — Kopitar — jas sem izgubljena.
Zdaj se je tudi Kopitar ustrašil, dasi je bil ie naprej sklenil, da zamolči vsa svoja razkritja, če bi bila baronioa Cojzova zapletena v zaroto.
— Zakaj mi ne zaupate, baronica? je rekel nekoliko mehke|e. Se je Čas, da se rešite. Povejte, kaj je bilo . . .
— Ah, Kopitar, verjemite mi, jas
kršenje nevtralnosti t prilog Japonski, ker bi bile ruske vojne ladje v tem slučaju prisljene napraviti veliko daljšo pot okoli rta Južne Amerike, kar bi bilo samo v prid Japonski, ker bi potem ruska mornarica ne mogla priti v pravem času na bojišče na Daljni vztok, dočim bi bila zatvoritev kanala za Japonce brez vsakega pomena, ker itak nimajo nobene ladje več v evropskem vodovju. Ako bi se pa nevtralnost vobče strogo tolmačila, bi se moralo zlasti Japonski strogo prepovedati izkroevati svoje vojaštvo v Koreji, ki se je izjavila za nevtralen teritorij. Če bi bila torej Anglija nepristransko za strogo izvajanje nevtralnosti, bi morala v prvi vrsti svoji zaveznici, ki je prva jela kršiti nevtralnost Koreje, odločno zaklicati: Roke proč!
Avstrijski slovanski oficirji v ruski službi.
Nekateri nemški listi poročajo, da se je ruska vojna uprava obrnila na avstrijske topničarske častnike slovanske narodnosti z vabilom, da bi vstopili v rusko vojno službo.
Temu vabilu se je že odzvalo okoli 100 slovanskih oficirjev, ponajveč Čehov, med temi tudi dva polkovnika, ki so vsi izjavili, da rade volje vstopijo v rusko vojsko samo, ako jim bo vojno ministrstvo dovolilo, da izstopijo iz avstrijske armade. Vsi ti častniki so že vložili tozadevne prošnje na ministrstvo Vojna uprava pa je baje v veliki zadregi, ali bi tem prošnjam ugodila ali ne. Dobro poučeni krogi so pa mnenja, da vojno ministrstvo oficirjem ne more braniti, ako hočejo izstopiti iz avstrijske armade, še znanje ps, da bi potem ne smeli vstopiti v rusko vojsko, ker je v tem oziru odločilna samo prosta volja dotičnih častnikov, katere se pa ne more omejevati.
Švica simpatizuje z Rusijo.
Na Ruskem vzbuja veliko zadoščenje dejstvo, da vse Švicarsko časopisje naglasa, da Švica nima vzroka se navduševati za Japonce, marveč da so njene simpatije odločno na ruski strani. Vsi listi povdarjajo, da se je Rusija v vseh kritičnih položajih vedla napram Švici plemenito, kakor nobena druga država, tako v letu 1815, 1. 1889. in najzadnje 1. 1898. povodom anarhistske konference v Rimu, katero je sklicala Italija, da bi naščuvala velesile proti helvetski republiki.
Državni zbor.
Dunaj, 14. februvarja. Koncem prihodnjega tedna se zberejo načelniki nemških strank k posvetovanju glede sklicanja državnega zbora.
Delegacije.
Dunaj, 14. februvarja. Prihodnje delegaoijsko zasedanje se skliče za mesec maj. V skupnih centralnih uradih že sedaj pripravljajo
vse pčtrebno za proračun 1. 1905. — Ogrski delegatje so si ogledovali včeraj arzenal v spremstvu vojnega ministra, topničarskega nadzornika in brambovskega ministra. Kro-patsohek je predaval o isberi materijala za topove.
Italijanska pravna akademija.
Dunaj, 14. februvarja. V vladnih krogih se bavijo sedaj intenzivno z vprašanjem o italijanskem vseučilišču. V prvi vrsti seveda zaradi kraja, kjer se naj akademija ustanovi. Na Gorico se več ne misli, temuč se odloči med Trstom in Tridentom, prav lahko pa je tudi mogoče, da se namena uprava odloči za Grades (?)
Hrvaški sabor.
Zagreb, 14. februvarja. Včeraj je sabor izvršil svoje delo primeroma mirno in dostojno ter se odgodil na nedoločen Čas. Hrvaški sabor je potemtakem eno tistih redkih ljudskih zastopstev v monarhiji, ki rešuje svojo nalogo parlamentarno. Tu se je najbolje pokazala potreba prevrata v vladi. Grof Khuen-Hedervary je nalašč preziral in izzival opozicijo, da je bil sabor torišče hrupnih prizorov in brezobzirnega nasilstva. Nova vlada je pot ugladila z resnim in mirnim nastopanjem. Odkar ni več Khuena v deželi, so se začele nasprotujoče si stranke vsaj v gospodarskih načelih zbliževati. Dandanes priznava tudi večina, da nagodba ni dobro delo, da madjarska premoč in ošabnost pomeni za Hrvaško nevarnost. Nadalje priznava ve* čina, da si le gmotno dobro podprti narod ohrani neodvisnost, da sta napredek in kultura glavni pogoj za narodno enotnost. Posl. dr. P r a n k je nedavno dokazal, da je Hrvaška v zadnjih 34. letih plačala 171 milijonov za čisto madjarske namene. Sedaj je tudi vladna stranka izjavila, da Ogrska finančno res izsesava Hrvaško, in če se ne sklene ugodna finančna nagodba, začelo se bo delovati z vso odločnostjo za finančno samostojnost.
V zadnji seji se je najprej sprejel avtonomni proračun deželnih fondov za 1.1904 K točki »gledališčni fond« je govoril posl. dr. Mile Starčević ter grajal, zakaj je deželno gledališče zavarovano pri dveh tujih družbah in ne pri »Croatiji«, kakor sploh odpade od deželnih zavarovanj le 7% na domači zavarovalni zavod. — Sekcijski načelnik dr. Šumanović je pojasnil, da »Croatia« nima za ta namen dovolj kapitala. Vsa deželna poslopja so zavarovana pri »Croatiji«, razen tistih, pri katerih je prevelik riziko. — O prošnji mesta Zemuna za brzovlak Zemun-Zagreb je poročal Krajacs. Posl. Tuš kan je rekel, naj se sklene, da Hrvatje ustavijo vslak iz Budimpešte na Reko, dokler se ne vpelje imenovani brzovlak. Poročilo se je sprejelo v smislu odseka.
Sekcijski  načelnik  dr. Šumanović je prečital nato kraljevi do-
pis, s katerim se sasedanje odgodi na nedoločen čas.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 14. februvarja. Turška vlada je zopet poslala zastopnikom velesil pritožbo, da baje vstaške čete preganjajo mohamedane ter one-Čaščajo njihove mošeje. Dokazov za svoje obdolžitve seveda ne navaja.
Carigrad, 14 februvarja. V severnih pokrajinah skopeljskega vilajeta so se začeli opasno gibati Albanci V Ipeku so imeli Albanci s turškim vojaštvom, v Djakovi pa z orožniki krvave spopaie.
Sofija, 14. februvarja. Ofioijozni »Novi Vek« zagotavlja, da se Bolgarija ne bo dala po turških spletkah zapeljati k nepremišljenim korakom. Na drugi strani pa je umevno, da v obrambo neprestanih groženj zoper kneževino ista ukrene vse potrebno.
Rim, 14 februvarja. »Giornale d Italia« poroča, da bo na spomlad vstaja na vsak način izbruhnila. Astro-Ogrska je pripravila vse potrebno v Bosni, Hercegovini, Novem bazarju in Dalmaoiji za vojaško intervencijo. Pri tem ne bo nobena država nasprotovala, ker berolinska pogodba daje Avstriji pravico, da pride do Mitrovioe.
Bel grad, 14. februvarja. Iz Črne gore raznašajo tujezemski listi znova vesti o rasporih na dvoru in nezadovoljstvu ljudstva. Govori se, da šivi knez s svojima sinovoma Mirkom in Danilom v sovraštvu, vsled česar morata živeti večinoma izven domovine. Ljudstvo pa je baje nezadovoljno posebno zaradi tega, ker je knez prodal monopol tobaka. Te vesti pa niso potrjene.
Sprememba v bolgarski vladi.
S o fi j a, 14. februvarja. Predsednik sobranja dr. S t a i k o v je postal pravosodni minister, dr. Geaadiev pa trgovinski in poljedelski minister.
Klerikalni častniki na Francoskem.
Pariz, 14. februvarja. Šest častnikov iz Vannesa se je branilo, sodelovati pri izgnanju menihov v Ploermeli. Mestni zapovednik jih je dal takoj odvesti v zapor.
Sooial - demokratična zmaga.
Hamburg, 14. februvarja. Pri meščanskih volitvah so si priborili soc. demokratje 12 mandatov, v Šestih slučajih pa Še pridejo v ožjo volitev. Antisemiti so popolnoma izrinjeni iz korporacije.
Dopisi
Iz Orehka. Odkar biva pri nas kaplan Bajec, nimamo tu nobenega miru več. Imeli smo že pri nas veliko duhovnov, z vsemi smo se dobro razumeli, ali tako čudnega svetnika, kakor je Bajec, se nismo imeli v naši vasi. Uganja včasih take budalosti, da je od sile. Najbrže so pozabili pri njegovem krstu na sol. — Pred Božičem nas je razveselil z misijonom. Udeleževali smo se misijonskih pridig v največjem Številu, da sam Bajec ni tolikega števila pri-
čakoval. Mnenje smo imeli, da je bil napravil misijon samo radi naših daš, toda varali smo se. Takoj po misijonu se je začel vtikati v naše kmetske razmere, misleč, zdaj me pa bodo že poslušali kot backi. Nekega dne pride k naprednemu možu J. K. in mu veli, naj se napravi klerikalna stranka in da se naj OrehovČani razdvojijo na dva tabora. Tacih zagrizenih liberalcev ne mara več v občinskem odboru, in da ti ne smejo več priti, sicer bode on že tako naredil, da mi ne dobimo nobenega odbornika več. Gospod Bajec, nismo mislili, da ste vi tako hudobni, da nam, ki vas plačujemo, tako slabo želite. Napredni mož se mu je seveda v obraz smejal in mu povedal par prav gorkih, da ga ne bode nikoli več veselilo ljudi s takimi ukazi nadlegovati. Verjemite, da pri nas nimate niti enega privrženca, da bi bil vaš podrepnik. — Vas imata za norca mlada fanta iz Slavine in Hrenovic. Več pameti bi vi pač morali imeti, kot onadva, ker imate let že za obadva na hrbtu. Saj vam pravita „Orehovški misijonar" — zakaj pač sami ne misijonarite pri nas? Zakaj ščuvate vi onadva zoper nas? Umevno da se mi zmenimo zanja kot za lanski sneg. Mi zamerimo le Bajcu in si to tudi zapomnimo. Nadležen je postal ta Človek kot podrepna muha. Izsiljevati je začel „Domoljuba", pri nas mu pravimo „Lump", Češ, da „špika", kakor je sam rekel. Posebno zadnji čas je postal nadležen, odkar on čez nas spravi kako neumnost notri. Ko bi on vedel, kako se mi smejemo temu domišljavemu kaplanu, bi pustil gotovo vse to na miru. Zadnjič je našim ženam usilil kar več številk „Domoljuba- brezplačno. Norci bi bih, ako bi brali list, ki zabavlja čez nas. Sami sebe bi po čeljustih tolkli. Pazite gosp. Bajec, da se „Lumpu" in vam ne pripeti kaka nepričakovana nezgoda. Zakaj zabavljate čez našo vas, ker sami pravite, da se vam dopade tn, da je ne zapustite kmalu. Tudi čez gosp. učitelja ste se zadnjič v „Lumpa- obregnili. Pustite ga na miru, kakor Vas on pusti. Kjer ste še bili na službi, povsod ste se z učiteljstvom prepirali. — Ako hočete sebi dobro, ravnajte se po tem-le: „Ne vtikajte se v naše kmetske razmere, pustite vašo trojico na miru. Vi ste nas začeli izzivati. Kakor si boste postlali, tako boste ležali. Mi vam ne branimo, se greti v kuhinji z Mico in Rezo. Za pojete včasih lahko tudi tisto: Muha pa pjana, pjana.....".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. februvarja.
— Osebna)   vesti. Okrajni
sodnik v Gorenji Radgoni Ivan otepisehnegg je dodeljen v službovanje okrožnemu sodišču v Mariboru. — Umirovljeni župnik gosp. Alojzij Stare v Ljub jani je imenovan za papeževega častnega komornika.
— Duhovnik proti duhovniku. Poštenjaki pri katoliškem „Slovencu", ki pri vsaki mogoči in nemogoči priliki povdarjajo svojo narodnost in veliko rodoljubje, so si stekli novo slavo in svojemu lovorjevemu vencu pridali nov nevenljiv list. V Ljubljani izhaja „Danica, cerkven čass-pis za slovenske pokrajine." Naslov njegov že pove, kake vere je. Širjemu občinstvu, ki ne bere tega lista, opomnim, da prinaša osnutke cerkvenih govorov, zanimive, vestno sestavljene zgo-
nisem tako kriva kakor mislite. Samo iz sovraštva do maršala Marmonta sem se dala pregovoriti, da sem šla nekaterim zarotnikom na roko. Imam sorodnika, ki je avstrijski oficir — ta mi je priporočil grofa Lavala —
— No, tega grofovstva bo kmalu konec .. .
— Kaj pravite?
— Nič, nič! Le nadaljujte?
— Torej moj sorodnik me je prosil, naj Lavala vpeljem v ljubljansko družbo in naj ga seznanim z nekaterimi gospodi, ki so ostali zvesti Avstriji. To sem storila. Da so se ti gospodje z grofom Lavalom osebno eeznanili, sem jih nekajkrat povabila k sebi — druge zveze nisem imela 2 njimi — prav nobene. Lahko mi verjamete. Odkar je pa postalo znano, da Marmont odide, se že celo nisem nič več zmenila zanje.
— Pisanega nima nihče ničesar od Vas? je vprašal Kopitar.
— Samo grof Laval ima listek, na katerem je zapisano, kdaj naj pride k meni. Ko je prišel v Ljubljano, me je, skliouje se na priporočilo mojega sorodnika, pismeno vprašal, kdaj bi mogel z menoj in z dru-
gimi gospodi skrivaj govoriti in jaz sem mu pismeno odgovorila. Podpisala se sicer nisem, ali vzlis temu bodo lahko dognali, da sem jaz tisto karto pisala. Kaj mi je storiti? Kopitar — svetujte mi!
— Razen tega listka nima nihče ničesar od Vas v rokah?
— Nihče!
— Potem bodite brez skrbi! Tistega Vašega listka nima Laval več, tisti listek je v — mojih rokah.
Baronica je strmela, kakor še nikdar v svojem življenju, Kopitar pa je vzel smehljaje svojo listnico iz žepa in pokazal baronici usodno karto, katero je bil Laval svoj čas v Boži-čevi gostilni izgubil.
— Da, da, to je ona karta. A kako ste jo dobili Vi?
— To Vam povem drugič, danes itak nimate časa, ko pričakujeta snu-bača.
Baronica je zopet sedla in naslonila glavo ob roko.
— Torej mislite, da se mi ni treba ničesar bati?
— Ničesar! Bodite brez skrbi!
— A povejte mi vendar, kdo je zarotnike izdal, kako jim je policija
prišla na sled, koliko se je dognalo. Dokler tega ne izvem, ne bom imela
miru.
Kopitar pa ni hotel ničesar povedati, najmanj, da je on vso stvar zasledil in razkril in da je policiji niti naznaniti ni hotel, dokler ni vedel, če baronici Gojzovi ne preti kaka nesreča.
— Kar sem hotel izvedeti, to vem. Zato dovolite, da grem. Tu imate svojo karto, uničite jo sami, da ne bodete imeli skrbi.
Baronica je še mnogo vpraševala, ali Kopitar ji ni hotel ničesar pojasniti in jo je zapustil v veliki zbeganosti.
Iz Gojzove hiše je šel naravnost h generalnemu intendantu, s katerim je imel dolg pogovor. Vsi uradniki so se Čudili, ko so videli, da je generalni intendant spremil Kopitarja do stopnic in mu kakor najboljšemu prijatelju stiskal roko.
Kmalu potem pa je postalo v mestu nenavadno gibanje. Policijski uradniki so begali aemintja, vojaštvo je v malih oddelkih odšlo na razne strani iz mesta, general Deizons pa se je z generalnim intendantom peljal
v justično palačo, (kjer je sedaj k me tijska družba), kamor so bili pripeljali več aretovanih oseb.
Popoldne je pribrumel grof Lichtenberg v Gojzovo hišo in ves iz sebe pripovedoval baronici in njenemu stricu, kaj je bil izvedel.
— Zaprli so grofa Lavala, nekega Doberleta iz Trnovega, nekega Antona Vrančiča iz St. Vida, dva fanta iz Rudnika in hišnika Češkota. Nekaj drugih pa še zapro. In ta Laval! Ta ni bil samo vohun — tudi slepar je bil. Pomislite, še grof ni in tudi Francoz ni. Lah je, nekje iz Pijemonta, prej je bil gledališki igralec. Pravo njegovo ime je Giovanni Pantaleone Aimonad. Ogoljufal je vse polno ljudi, posebno Žida Hejnemanna, ki mu je na ponarejeno nakazilo izplačal 5000 frankov.
Žiga baron Cojz ni rekel ničesar, ker ni hotel pripoznati, da je ta slepar tudi njega prevaril. Baronica pa je smrtnobleda slonela na svojem stolu in v dno duše jo je bilo sram, da so o njej, nad vse ponosni in ne-pristopni aristokratinji po Ljubljani govorih, da postane Giovanni Pantaleone Aimonad njen - mož.
dovinske  črtice,* posebno  take, ki tičejo domačih tal in ki bodo kdaj dobro došlc prihodnjemu zgodovinopisen; črtice o delovanju božjih ugodnikov, tozadevne refleksije,  življenjepise znamenitih, za vero in domovje zaslužnih domačih duhovnikov, personalia kranjske vladikovine, i dr. Poroča celo, kdaj prestopi „prevzviseni knez in škof" svoj prag, kdaj bere mašo pri nunah ali  klarisinjah  na Sel«, itd. Urednik listu je prečastni  monsignor Tomo Zupan, prelat, tajni komornik Nj. Svetosti očeta papeža, ko u zistorijalni svetnik, posestnik, c. kr. gimnazijski profesor, odbornik dru štva za  krščansko  umetnost, slov. pisatelj, predsednik  družbe  sv. Cirila in Metoda in dr. —   mož, rodoljuben, značajeu, nesebičen,  požrtvovalen, ki terega čisla vsak  pošteu  domačin in vsak tujec, s katerim je prišel v do tiko, samo tisti katoliški sodrgi okoli katoliškega   „Slovenea" je  trn v peti!  Tem političnim  rokomavhom je Zspan premalo novekatoliški! Ne strinja se z njihovim delovanjem! Zato bi ga znana tolpa rada bojkotirala! Dasi je list strogo katoliški, dasi js dobra polovica sedanjih kranjskih konzumarskih popov bivših učencev  urednika,   nima med njimi skori nič naročnikov. Ko bi mot pri    izvenkranjskih   duhovnikih ne našel   nekaj    podpore  moral   bi še globlje poseči v svoj lastni žep, nego do sedaj. In Čujte, kaj si je Še drznil monsignor Tomo Zupan! Pokoreč se povelju sv. Očeta, prinesla je „ l>aaiea-eascerpt iz „motu proprio", kjer je na rahlo tudi omenila ukazov katoliškemu časnikarstva,   katere   je katoliški nSlovenec"   po  domače eskamoto-v a 1! Zdaj šele je pravi ogenj v strehi Umazani svojati pri katoliŠko-laž-njivem „Slovencu" so se jeze in srda kar skisali možgani radi tega,  da kar besni. Pozabila je vse dostojnosti, pozabila da sta  papež in Škof odlik kovala poštenjaka, katoliškega duhovnika Zupana, nesramno gaje napadla. In tista decima pars manipilae romanae pri uredništvu, zajedno z nekim exlemenatarjem, ki Čuje na ime Pipar  je skovala brezstiden pamflet, v katerem nečuveno persiflira Stil svojega bivšega učitelja! Toda, to bi se še preneslo.  Ali, da  se  taka sodiva norčuje   in šale zbija is nesebičnega, čistega rodo ljub j a idealnega moža   poštenjaka, kateremu ni   vredna, odrezati jermeuja •d čevljev, to je i n f a m i j a, ki presega vse meje! To treba pribiti ad perpe-tuam rei memeriam! — Če pojde po želji    naših   šovinističnih, tercijalskih missijancev, bo res kmalu odkleukalo naši  narodnosti.   Ali   za narodnostjo pride na vrsto tudi vera! Ondaj pa katoliški Slovenec ne bo več Rimec, nego  protestantov ski Švaba iu mestu maše mu bo pel nemški pastor pred altarjem: Eine teste Burg ist uuier Gott! Liberalec.
— Bankoroten konsum. Iz Nove vasi (Bloke) se nam poroča, da je »K metsko društvo« dne 7. t. m. imelo zbororovanje, na katerem so pretresali letni račun (bilanco Izkazalo se je, da ima konsum d e-set tisoč kron izgube, vkljub temu, da so zalogo za dve tretjini več ceuili, kakor je vredno. Lepo gospodarstvo! Nekateri udje so takoj odločno zahtevali, da se zon sum zapre, ali revizor Seliškar se je menda zbal, da bi pri konkurzu on sam doživel mogoče zopet kaj tako usodepolnega kakor v Mariboru, in zato je poizkusil preprečiti zatvoritev konsuma, čeprav sam prav dobro ve, da konsumu ni rešitve in da bo škoda toliko večja kolikor dlje bo konsum »deloval«. Seliškar je takoj drugi dan vzel načelnika, — kateri sliši kakor travo rasti, ter sta šla po vaseh podpiaavat neko sadoli-nico. Res sta vjela nekaj podpisov na katere bo razupita »Gospodarska zveza« denar posodila, da se do -r poplača. Nevedni kmet|e, ki so za-dolžn co podpisali, bodo »Gospodar ski zvezi« plačali, toda kje bodo p« oni povrnjeno dobili, o tem naj pa sami premišljujejo. Ker so pa računi prejšnjih let falsificirani in gotovo tudi pod pisi za zadolŽnieo na bolj zvijačen   način   dobljeni, b»
želeti bilo, da bi poklicana oblast stvar  preiskala   in   vse tiste, ki so kaj zakrivili, postavno kaznovala. „Schwarz-Gelb". Na Dunaju
je začel izhajati nov list, Schwarz-Gelb, Organ fiir gross-oesterreichische dvnastische mnd Volks-Intereasen. Če mislijo različni patrijoti s takim listom rešiti Avstrijo, so v veliki zmoti; taka duševna revščina, kakor je nakupicena v tem listu, pač ne more priti do fpliva. Sicer pa je prav verjetno, da so tem patrijotom dinastičue in ljudske koristi deveta briga, prva skrb pa so jim — lastni interesi. Kako Čudna klerikalna družba je zbrana okrog lista, se spozna iz tega, da se nahaja v ti družbi tudi — dr. Ivan Susteršič. Ko j t prvi številki je dr. Susteršič obširno razložil svoj program: Reforma ustave in splošna in enaka volilna pravica, to sta sredstvi, s katerima se da po njegovem prepričanju rešiti črn o-rum ena zastava. Zdaj, pravi dr. Susteršič, nimamo ljudskega parlamenta, nego — uradniški parlament!! Posledice tega so »večna zviševanja uradniških plač." Oh, da ta ŠusterŠiČ nobenemu pošte nemu delavcu ne privošči poštene plače, dočim je sam tako požrešen, kakor sestradan volk. Sicer pa je „Sehwarz-elcr res najprimernejši list za dr. 6usterŠiča. Cekini so rumeni, žlindra, iz katere dr. Susteršič cekine kuje, je pa crna.
— Nemški načrti. Predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, dvorni svetnik Greistorfer gre v kratkem v pokoj. Nemški nacijonalci so že iztaknili moža, ki naj postane rt]egov naslednik. Ta mož je strupeni nemški nacijonalec in nasprotnik Slovencev, dr. I g n. Pevvetz. Ta naj postane predsednik sodišču v okrožju, kjer je 95% Slovencev in le 5% Nemcev.
— Županska volite* v Idriji. Včeraj je bila v Idriji volitev župana. Izvoljen je bil dosedanji podžupan g. Josip Šepetavec, zvest in nevstrašen somišljenik narodno-napredue stranke. Podžupanom je bil izvoljen dosedanji župan g. Dragotin L a p a j u e.
— Laško   vseučilišče v
faorici. Laški listi so poročili vest, da namerava vlada prenesti italijan ske katedre iz Inomosta v Gorico in jih potem spopolniti v vseučilišče -Soča« se je energično oglasila proti temu načrtu, povdarjaje, da je Gorica glavno mesto dežele, ki je po dveh tretjinah slovenska, da je okolica mesta čisto slovenska, da leži mesto takorekoč tik italijanske meje in da iz državnih iz lokalnih in iz slovenskih ozirov Slovenci na noben način ne morejo pri voliti, da bi bila Gorica sedež laškega vseučilišča. Lahom Slovenci ne odrekamo pravice do laškega vse učilišča, ali ustanoviti se mora v italijanskem mestu. — Strinjamo se popolnoma izvajanji »Soče« in če bi vlada prezirajo Slovence hotela to izvesti, naletela bo na tak odpor, da bo kar zijala začudenja. — Sicer pa trde nekateri dunajski listi, da vlada n e misli na Gorico.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: V Bolgarski so povsod maše za zmago Rusov na Daljnem vzhodu, tudi na Dunaju se priredi ali bi ne bilo mogoče da bi se v Ljubljani priredila maša za hitro in sijajno zmago slovanskih naših bratov? Umestno bi to gotovo bilo.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, ob pol 5. uri se igra čarobna burka s petjem »Lumpacij Vagabund ali za* nikrna trojica«. Trojico igrajo gg. Nučić, Lier in Perdan. —
V četrtek  se  igra prvič »Monna
V a n n a«.
— Slovensko gledališče.
Včeraj sta bili dve predstavi. Popoldne so sedmič igrali »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, zvečer pa se je prvič uprizorila narodna igra s petjem »P o d k r i ž e v a 1 o i*. O tej predstavi bomo še poročali, za danes beležimo, da je imela najlepši uspeh.
— Wa Planini imajo novega župnika gosp. Nikolaja Stazinskega Kakor sem poizvedel, ga imajo Planinci prav radi, in tako je tudi prav. Dal Bog, da bi mu to svojo ljubezen ne kazali samo v besedah, ki so zelo po ceni, ampak tudi v dejanji, da bodo
šli za njim kot en mož, zlasti pri volitvah. Čemo videti, veli Hrvat44. — Tako piše predzadnji „Domoljub" med novicami iz Vipavske doline. „Čemo videti", veli Hrvat; ljudje po Stari Loki na Gorenjskem čejo vedeti sledeče: Nikolaj Stazinski je služil za kaplana v Stari Loki (poleg Škofje Loke). Kar nanagloma je izginil; bil je prestavljen, nihče ni vedel kam. Kakor se razvidi iz „Domoljuba", je Nikolaj Stazinski sedaj v Planini. Staroločani pripovedujejo, da je brumni Nikolaj zvečer v svoji sobi pestoval mlado dekle. Mislil je, da ga nihče ne vidi in zato se ni čisto nič ženiral. Nekateri so pa videli skozi luknjico, kjer je grča izpadla, ves lepi prizor in so — kako bi rekli? no, ko je figovo pero padlo — začeli Nikolaju ploskati. Nikolaj je bil takoj prestavljen, Čeravno so bile občinske volitve pred durmi. „Domoljub" pravi, da imajo novega župnika Stazinskega v Planini radi, zraven pa dostavlja, da bi dal Bog, da bi nam to ljubezen ne kazali samo v besedah. Planinci naj bodo prepričani, Če oni ne bodo njemu ljubezni v dejanju kazali, jo bode pa on, tako kakor v Stari Loki — pokazal. Vse zaradi — krone Čistosti!
— Pojasnilo It notioi v ,Slo vencu' pod naslovom s lOnečaočenje praznika*. Pri nas v Šiški se ne dela ne ob praznikih in ne ob nedeljah; bil pa je izredni slučaj ravno na Svečnico. Radi prevelike škode, ki smo jo morali jaz in moji delavei trpeti, smo morali z delom stati; ravno tako je moral čakati stavitelj novega stroja na moje troske, samo radi dovršenja dimnika. Poleg tega imeli smo še slabo vreme, da smo morali delati samo takrat zidarska dela, kadar je vreme pripuščalo. Jaz mislim, da v takih slučajih se že sme prilika porabiti tudi na praznik in da se nima nikdo skandalizirati. Vkolikor smo mogli dognati, se ni nikdo Škandalizi-ral in se spodtaknil nad dimnikom, ki precej daleč od oeste stoji in še zadej za hišo, kakor znani Nace s Ljubljane, ki je vpil nad zidarskim mojstrom: B odete že jutri v »Slo vencu« brali, ker na prasnik delate. Seveda mu je dal dotičnik odgovor: Mi samo »Slovenski Narod" beremo. Jaz bi mu svetoval, naj svoj že itak črni nos ne vtika ▼ moj dimnik, ampak v kandidaturo prihodnjih ljubljanskih občinskih volitev, da se mu še malo podaljša. Za poČ't! V Spod. Šiški, dne 11. svečana 1904 Fran Burger, mizar.
— Umrl je v petek gosp. Frano Gerdina, sprevodnik južne želez niče in hišni posestnik. Gos. Gerdina je bil veleugleden mož, vnet narod-njak in vedno navdušen in požrtvovalen agitator narodno - napredne stranke. Bodi mu blag spomin in lahka zemljica!
— Poročil se je včeraj e. kr. poštni ofioijal v Trstu, gosp. Gabrijel Lindtner, z goapieo Reziko Sohmolliner iz Bele peči.
— „V rož'cah"! Sokolska telovadnica spremenjena je v pravi cvetlični gaj. Videli smo ie mnogo lepih dekoracij — saj v tam oiiru so Bokolske maskarade splošno znane — ali kaj tako lepega, kakor letos, še nismo videli, Naprošeni smo prijaviti, da od 8. do 10. ure bode pro menada in nastop raznih skupin, točno ob 10. uri prične se s plesom. Za postrežbo je tudi skrbljeno, ker bode pogrneno v vseh spodnjih prostorih na desni in levi vhoda v vseh sobah poleg točilnice, na galeriji in na kegljišču.
— Velika razprodaja! Da bode pri letošnji sokolovi maakaradi res vse »v rož'cah«, postaviti so dale naše marljive dame pod galerijo velik ovetličnjak, kjer se bodo dobivale raznovrstne, krasne svetke. Preverjeni smo, da ne bode obiskale*, ki bi ne imel cvetke iz tega evetlič-njaka, posebno še, ker je čisti doho dek namenjen za sokolski sklad. Kdor pa bode hotel plesati s kako »živo rož'co«, plačati bode moral vrtnanci eno kronco! Torej v ovetličnjak po »rož'ca«, da bode več krone za sokolovo 401etnico.
— Zaključni venček »Narodne čitalnice« v soboto je bil zelo živahen in eleganten. Plesalo se je neumorno do petih zjutraj; druga četvorka štela je 42 parov. Četvorke je z znano spretnostjo vrejal gosp. društveni tajnik F eri Saj ovio. Meščanska godba je svirala s hvalevredno marljivostjo. Manjše družbe, ki so se po plesu koncentrirale v postranskih prostorih ob izvrstni pijači gospoda Kende, zapustile so »Narodni dnm« šele, ko se je zasvital beli dar. Čitalnica zre lahko z zadovoljstvom nazaj na svoj letošnji pred pust
— Pevski zbor »Glasbene Matice*. Moški zbor ima danes ob 8. uri za se važno skušnjo, h kateri naj   blagovole   priti   vsi gospodje
pevci.
— Pevsko društvo LJubljana1 vabi prijatelj* društva in vse društveni**, osobito podporne člane,
k slanikovi pojedini na pepelniČno sredo zvečer ob 8. uri v »Puotigam-sko pivnico« na Turjaškem trgu.
— Zagorski rokodelci so
darovali od čistega dobička veaelioe, katero so priredili v prostorih gospe Medvedove, 10 kron zagorskemu »Sokolu«, 10 kron »Narodnemu bralnemu društvu« in 8 kron za zagorske reveže. Živeli!
— Poročil se je v Smihovu pri Pragi profesor praškega konserva-torija g. Karol Hoffmeister z gdč. Milado pl. Jarsch, hčerjo inšpektorja drž. železnic g. Henrika viteza Jarscha. Čestitamo!
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču: Franc Strehar, posestnika sin iz TlaČ-nice in Alojzij Klopčič, posestnika sin v Muzgi, sta se dne 30. vel. srpana m. 1., ko je bilo žegnanje v Pečah, v krčmi Jcre Mal lotila Jerneja Brateta, ki ni prav bistrega uma in je nekoliko pijan goste nadlegoval. Brate je dobil dve vbodlini v hrbet in odrtino na nosn. Strehar in KlopčiČ sta bila obsojena vsak na 2 meseca ječe. — France Kejžar, hlapec v Železnikih, je vozil 26. prosinca letos z gospodarjevim žreb-cem hlode z Ilovce. Kejžar pravi, da je bil konj hudoben in muhast. Ker mu je med potjo obstal ter ni hotel iti naprej, je to hlapca tako razjezilo, da ga je najprvo udaril z Iopatiščem na zadnje stegno, potem ga pa še sunil, tako da se je lopatišČe zateknilo v konja. Žrebec je vsled te poškodbe poginil in ima gospodar 400 K škods. Kejžar je bil zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine obsojen na 2 meseca težke ječe. — Ljudevit Nuschei iz Regensburga na Bavarskem doma, je dobil pri mestnem magistratu v Gorici neizpolnjeno delavsko knjižnico, ki jo jo potem popolnil na svoje ime z namenom, da bi se lažje neovirano potepal. Nuschei je bil krivim spoznan hndodelstva goljufije in obsojen na 6* mesecev ječe. — France Stručnik iz Luč, potovalec za Šivalne stroje, je po Kranjskem in po Goriškem razne stranke os lep ari 1 za 190 K 26 v. pod pretvezo, da bode proti predplačilu 5 ali 10 K poslal naročene Šivalne stroje, pa tudi pod primernim predujmom posamezne dele strojev. Meseca vinotoka 1903 je svojima delodajalcema Deklevi & Šav-niku poneveril 10 K in strojne dele v vrednosti 3 K 10 v. Dne 17. kimove a m. 1. je Ivani Zalar vzel zlat prstan, vreden 9 K 50 v. Ker je bil Stručnik zaradi enakih goljufij Že kaznovan ter bil tudi pod policijskim nadzorstvom, pa je svoje bivališče samovoljno zapustil, obsodilo ga je sodišče na 15 mesecev ječe.
— Koliko Ljubljana na leto potrebuješ Pod tem naslovom izostalo je v poročilu »Slovenskega Naroda44 dne 11. t. m. pomotoma naslednje: „Manj pa seje v letu 1903 vpeljalo: 110 hI. špirita in žganja, 214 hI. vin. mošta, 125 glav govedi, 897 telet, 74 ovac, 408 jagnjet, 443 prašičev, 30 srn, 172 zajcev, 502 kg. rib, 106.755 kg. ovsa, 1100 kg. suhega sadja, 8689 kg. masla, 1247 kg. voska, 705 m3 trdih drv, 528 m3 mehkih drv, 1,584.093 kg premoga. Pri večji vpeljavi piva upoštevati je intenzivneje konkurenco vnanjih pivarn. — Govedi, telet, prašičev in drobnice vpeljalo se je 1947 glav manj ko prejšnje leto, tega utegna biti kriva draginja mesa; zato pa se je porabilo več riža, moke, ze-lenjadi, s Ta, jajc in olja. — Kuriva t. j. drv in premoga pa nam je letošnja mila zima dokaj prihranila.*4
— Nezgoda pri zgradbi Črnuškega mostu. Dne 13. t. m je pri zgradbi novega mostu na čer-nuČah pri izkladanju traverz padla delavcu Josipu M<*hnetu traversa na levo nogo in mu jo v stopalu zmečkala in odtrgala dva prsta. Ponesre čenča 8" pripeljali v dež. bolnico.
— Vojak napadel vojaka.
Danes ponoči je na Gruberjevi cesti neki brambovec napadel delovodjo 17. pešpolka Ivana Puceljna in mu grozil z bajonetom. Brambovca sta četovodja m policijski stražnik pjijeia in izročila vojaški patrulji.
— Neusmiljen oče. Delavec
V. J. stanujoč v Cerkvenih ulicah štev. 21, je v soboto ponoči svojega 13letnega sina tako pretepel, da ga je na glavi in po životu poškodoval.
— V Hruslco k zgradbi železnici se je včeraj odpeljalo 100 de lavcev.
— Najdene reči. Posestoica Marija Gadeo v Veliki Kačni je našla
13 t m. na dolenjski mitnioi denarnico z vsebino 8 K.
• Najnovejše  novice. —
Nesreča na morju. Pri Dtlagri je trčil parnik „Gazatt v nemški parnik „Reichstagu ter se razbil in potopil. Pri tem so utonile tri osebe.
— Grozovit vihar je razsajal dne 12. in 13. t m. v celi pokrajini ob Renu ter napravil mnogo škode. V Wie8dorfu je porušil novo hišo. Cela rodbina je podsuta.
— Klotilda Simić roj. Wall-burg, hči nadvojvode Ernesta, je prišla pod kuratelo, ker  ne morejo
oblasti zvedeti za njeno bivališče, da s bi iztirjale neko menico za 600 K.
— Zabavni vlak na ru s koja p o n s k o bojišče. V Ncw Yorku se je ustanovila družba, ki vabi z velikimi lepaki po vseh večjih mestih na zabavni izlet v vzhodno Azijo. Parnik odrine prihodnji teden iz San Frančiška in dražba obeta udeležnikom pogled na velike morske bitke pri popolni varnosti.
— Turški divizijski general A h me d Dželal Eddin, znan pristaš mladoturškega gibanja, je pred nekaterimi dnevi izginil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rusko-Japonska vojna.
London 15. februarja. Reuter jev biro javlja, da ruske adje še vedno križarijo okrog otoka Jesso in da so baje neko neutrjeno mesto bombardirale.
Petrograd 15. februarja. Veliki knez Ciril, šef 52. pešpolka in podadmiral, ter veliki knez Boris, šef 47. pešpolka in poročnik v gardi, pojdeta v Azijo, da se udeležita vojne
London 15 februvarja. Poro čilo raznih angleških listov da so Japonci razstrelili tri ruske ladje, pripadajoče vladivostoški eskadri, je izmišljeno. „Daily Maila, eden najmotnejših virov, vzdržuje sicer to vest, a Japonci sami priznavajo, da je neresnična.
Petrograd 15. februarja. General Linšvič je imenovan višjim zapovednikom ruske armade v Mandžurski. Linevičse je v zadnji vojni proti Kitajski posebno odlikoval.
London 15. februarja. Nekateri listi trde, da je japonski poslanik dobil obvestilo, da so japonske torpedo vke tri ruske ladje vladivostoške eskadre pri otoku Jesso uničile — ali potrjena ta vest ni.
London 15 februvarja. V četrtek so Japonci blizu Port Ar turja izkrcali 600 mož. Ruski kozaki so 410 teh vojakov posabljali, ostali so se rešili na japonske ladje
Petrograd 15. februvarja. Neka japonska vojnaladja je pri Inku zamrznila inso jo Rusi zavzeli.
VVashington 15. februvarja. Kitajska vlada je obvestila državno tajništvo za zunanje zadeve o položaju na Kitajskem. Vlada je mnenja, da, če kitajski dvor zbeži iz Pekina, nastane revolucija in najstrašnejše klanje tujcev.
Petrograd 15. februvarja. Admiral Aleksejev je brzojavil, da so Japonci poskusili razstreliti Cungali most.
Pariz 15. februarja. Iz Kitajskega poslaništva se poroča, da je bil v petek med Rusi in Japonci blizu reke Jalu boj. Rusi so vjeli 80 Japoncev.
Pariz 15. februarja. Listi pišejo, da je bilo 37, v Cemulpo ranjenih Rusov posredovanjem angleškega konzula sprejetih v japonsko bolnico.
Bremen 15 februarja. Vlada je štirim ruskim ladjam prepovedala odhod.
Pariz 15. februvarja. Pariški Časnikarji so imeli shod, na katerem so z vsemi proti enemu glasu sklenili, da je po celi Franciji nabirati darove za ruske ranjence.
London 15. februvarja Japonci ne puste nobene besede o njihovih operacijah v Koreji brzo-javiti v Evropo
London 15 februvarja. Iz Pe-kina se poroča, da je kitajska ce • sarica-vdova poslala svoje dragocenosti in gotovino v oddaljen kraj, ker je mob vPekinuza-čelskrajno provokatorično nastopati. Vse straža v palači so se znatno pomnožile.
Petrograd 15. februvarja General Pflug je uradno sporočil, da so Japonci po bitki v Čemu 1 p o tam izkrcali 19.000mož
Petrograd 15. februvarja. Ad miral Al o k s e j e v je brzojavil carju,
da so od Japoncev najeti ljudje poskusili razstreliti Cun-gali-most in uničiti neke brzojavne zveze. Železnica Te strogo zastražena.
London 15. februarja. Iz Vajhajvaja se poroča, da je blizu Port Artnrja nastala pomorska bitka. Z druge strani se poroča, da se je sest japonskih ladij videlo blizu Tatung-Kana in da se od tamkaj sliši grmenje topov.
London 15. februarja. Iz Čitu se poroča, da so bde v bitki pri Port Arturju tri velike japonske ladje tako poškodovane, da so jih morale druge ladje nase prikleniti in proč peljati.
London 15. februvarja. Nezanesljivi nStandard" javlja iz Tient-sina, kjer se kujejo največje laži, da so Japonci 10. in 11. obnovili naskok na Port Artur in izkrcali nekaj vojaštva. Rusko brodovje se je baje moralo umakniti, več ruskih in ena japonska ladja se je potopila, na kar so Japonci bombardirali trdnjavo ter se potem umaknili.
Dunaj 15. februarja. Cesar je okreval in je danes že več osob sprejel v avdijenci.
Dunaj 15. februarja. Glede razmerja nadvojvode F e r d i n an da Karla in gdč. Ozuber je cesar — kakor se poroča — baje odloČil, da privoli v poroko, če ho nadvojvoda še čez leto dni istih misli, kakor danes.
Dunaj 15 februvarja. Dne 20. 22. t. m. bodeta delegacijska di-neja na dvoru.
Dunaj 15. februarja. Včeraj se je v ruski cerkvi vršila božja služba za zmago ruske vojske na dalnjem vztoku. Prisoten je bil ruski poslanik grof K a p n i s t. Po cerkvenem opravilu je priredilo 5 00 slovanskih akademikov impozantno manifestacijo pred ruskim poslaništvom. Peli so rusko himno, rHej Slovani" in končno slovensko „N aprej zastava Slave". Nato so korakali slovanski dijaki po Ringu v notranje mesto, kar je vzbudilo med občinstvom mnogo pozornosti. Pred francoskim poslaništvom na Lobkovicevem trgu se je novic demonstriralo. Policija je raz-gnala demonstrante, ki so burno klicali „Živela Francija". Ouje se, da je bilo več dijakov aretiranih.
Praga 15. februvarja. Na shodu grofa Sternberga so ude-ležniki napadli agrarca prof. Pra-žaka, ga pretepli in ga vrgli iz dvorane.
Praga 15. februvarja Ruski minister grof Lamsdorff se je državnemu poslancu dr Baxi brzojavno zahvaiil za izraz simpatij, ki ga je bil izrazil Rusiji v imenu češke radikalne stranke.
Lvov 15. februvarja. „Kurjer Lwowski" javlja, da je tu kacih ^{00 poljskih dijakov pred ruskim konzulatom vprizorilo B u s i j i sovražno demonstracijo. Policija je demonstrante razgnala.
Beligrad 15. februvarja. SsV rafov je pisal nekemu znancu, da pride v kratkem sem. Vlada misli takrat prepovedati vsako manifestacijo. Sicer je pa pisal Sa-rafov, da je rusko-japonska vojna za macedonsko gibanje prava ne-sreča.
Sofija 15. februarja. B o 1 -g a r s k a p r i p r a v l j a svojo armado na vse slučaj e. Rezervisti so dobili obvestilo, naj bodo pripravljeni. N a č o v i č je prišel sem in je povedal, da mu je ruski zastopnik izjavil: U u sija bo v zli c vojni nadaljevala svojo dosedanjo politiko na Balkanu, ne dopusti nobenega z a v 1 ače \ anj a reform in bo vsako motenje začete a krije, naj pride od katerikoli strani, smatrala za izraz sovražnosti.
Berolin 15. februvarja. Tesar Viljem je ruskemu carju brzojavno želel kar najsija jnejši \ spoli v Aziji. Car se je takoj zahvalil.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. februarja: Marija Herrman, ia-sebnica, 76 let, Florijanske ulice 27, osta-relost — Jakob Zabukovec, c. kr. računski nadsvetnik v p., 76 let. Dunajska cesta 19, srčna hiba.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kur2i dunaj. borze 15 februarja I9u4.
Naložbeni papirji
4 9° o majeva renta . . 4*2°/0 srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta
t Denar
99*85 99*76 99-85 119 46 9770 11776
f 100 — ! 10061
99-50
4«',    „    zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°, 9     n zlata 4*7«, posojilo dežele Kranjske ri 41/2% posojilo mesta Spljet I 10O-— i **'.•/,      m m     Z*4161 I 100—
4«;0/obos.-herc žel. pos. 1902 I 10O16 4° o češka dež. banka k. o.   . u 110*—
4°'.......2.0.   . I 100—
41///« zst pismagal.d.hip. b. i 101-50 41 t°/t peSt. kom. k.  o. z
10°/fl pr.....i 10626
41 ,*V0za8t. pisma Innerst. hr. \ 101 — &U%   h     ti  ogrske cen. dež. hr......
4V»#/o z Pis-        n'p- ^3Ln' 4Vi*/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
obl. češke ind. banke 4# 0 prior. Trst-Poreč lok. žeL 4°/. prior. dol. žel. . • . 3% „ juž. žel. kup. Vi Vi 4*/jVo avat. pos. za žel. p. o.
Srečke.
SreCke od 1. 1864 .... m « ♦» I86OV1 • . . n     „ „ 1864   .  . .
„   tizake......163 —
zem. kred. L emisije II 2*?8*—
n
M    ogr. hip. banke   . .
„   srbske a frs. 100 —
„ turske .....
Basilika        srečke .   . .
Kreditne „ ...
InomoSke „ ...
Krakovske       „ ...
Ljubljanske ...
Avst. rud. križa „ ...
Ogr.    „     j,   „ ...
Budolfove        n ...
Salcburske       „ .   . •
Dunajske kom. u ...
De niče.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . ■ Ogrske „       . «
Živnoetenske „ . • Premogokop v MoBtu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Ceeke sladkorne družbe . .
Blago
100*06 9996 100-06 119 66 97-90 11795
100-— 100 76 100 — ion* -10115 10040 100 30 102 —
107-25 102 —
100-60! 10150 100«-! 100 76
101 — 100-70
100 60
29726i 29925 101—1 10150
180 — 182 — 256 —
286—! 266—'
87—! 121-60!
21 —
192 — 184-60 260-165 — 30160 290 — 269 50
91-122 60
22-
463 — 473 — 81— i   85 —
80-; 67-; 54-50 67-
65—! 77"—i 608— I
83 -72 — 55 50 71 — 69 — 81*— 518*—
8150 646'-1604 — 647— 756 — 249*5C 6*8*-412 — .1894 — ' 466-J 375 -I 468-* 148-
Valtjite
C. kr. cekin . 20 franki . . 20 marke . . Sovereigns . . Marke . . . Laski bankovci Rublji ... Dolarji ...
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 15. februarja 1904. Termin.
Pšenica za april .... za 50 kg K 870
82 60 647*— 1614 — 648 — 758— 261-654 — 413 — 1904 — 467*— 388"— 462*- -152.—
ll*35i 1139
1906 19-09
2343^ 23.51
2:396! 2404
117U-! 117*30
94 57J 9477
252-50! 25325
4-84! 6-
okt. 1903 . Rž ' '„ april . . Koruza „ maj 1904 . Oves     „ maj  . . .
Efekti*. 10 vin. viSje.
60 60 60 60
8*41 660 5-60 588
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806-5.   8r«dcji tračni tlak 786-0 mm
■—■	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	» S «	Vetrovi	Neoc
13.	9. zv.	?33 8	77	si szahod	del. jasno
14. ■	7. zj. 2. pop	7319 ^26 7	45 72	si. svzhod si. svzhod	oblačno dež
■	9. zv.		6-9	bi. szahod	dež
15. n	7. zi. 2. pop.	718 2 7213	1-3 79	sr. jzahod sr. jzahod	oblačno del. oblač.
o-4u	Srednja temperatura sobote in 5 9°,  normale:  —04° in				in nedelje — 0'3°. —
krma. v z<± uiaui. o u luuj m i.' u iuw
Minolo noč vihar iz jzah.; dež in sneg.
Hr
Najgloblje žalosti potrta javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj srCno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Josip jtfilkovic
po večletnem bolebanju, previden s sv. sakramenti za umirajoče, v 34. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. 453
Truplo rajneega se prepelje v to rek, dne 16. t. m., ob 3. mi popoldne iz hiše žalosti, (jradafike ulice št 8, na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. maše se bodo brale v trnovski farni cerkvi.
Blagega pokojnika priporočam v pobožen spomin.
V Ljubljani, 15. svečana 1S04.
Katarinu MilUovi«, boproga. — Krna in Adam VI11 It o \le,
otroka.
»r-zrl hm ztidraf-s brlvfev, frizerjev ln l*»anlearje« *
(LJubljani naznanja tužuo vest, da je nje večletni član in bivši odbornik, gospod 454
Josip Milko vir
briveo
včeraj preminul.
Pogreb bode jutri, v torek, dne Iti. t. m., ob 3. uri popoldne iz Gra-daikih ulic št. 8.
V Ljubljani, 15. svečana 1904.
Enega aH dva
dijaka
iz nižjih razredov srednjih Šol sprejme na stanovanje in hrano mestni učitelj.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 446—1
Restavracija „pri Levu"
Marije Terezije cesta št. 16. Danes, v ponedeljek, 15. t. m.
KONCERT
prvega tamburaškoga glasbenega društva iz Vukovara
sedaj v Požegi
pod vodstvom gosp. Josipa Ruppa.
Začetek ob 8. uri.        Vstopnina prosta. Za obilni obisk se priporoča
Valentin Mrak
450 restavrater.
I66a se
461-1
zanesljivo dobro kukico
za neko večjo ljubljansko gostilno.
TeČ se poizve v posredovalnici T. Novotny, Dunajska cesta št. 11.
Trpki knjigovodja
zmožen slov. in nem. jezika, izurjen v korespondenci kakor v vseh poslih pisarne, želi svojo službo premeniti.
Prijazne ponndbe na upravništvo „S1. Nar." pod ..Knjigovodja". 411-3
Slovenskega
stenografa
sprejme takoj pisarna odvetnikov
dr. Abrama in dr. Rybafa v Tratui 436-2
Restavracija „pri Črnem orlu"
Gosposke ulice št. 3.
V torek, 16. februarja 1904
koncert s oieso
prvega tamburaŠkega glasbenega društva iz Vukovara
»rd»J  v Požegi 462
pod vodstvom gosp. JOSIPA RUPPA.
Vstop prost. Začetak ob x/,8. uri zvečer.
11
Jfa pepelntčno sredo
velika do edina s
' 8. uri zvečer.
Začetek ob -,2
Svira društvena godba. Brez vstopnine —K Navadne cene. -
Za obilen obisk se priporoča
87-3i    Ivan ^.enda.
r
Slastna
■ v
pijaca
j*
3223-20
Talanda Ceylon-daj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-
pilno na duha In telo: St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: m 2 „      „      „   24, 60, 150 „ 3 „      „      „   32, 80, 200 „
Dobiva sa v vsaki večji drogeriji in špecerijski trgovini.
j^nton Lavrenčič m Emilija Lavrenčič roj. Lunaček
poročena.
_5"odrajica.
Travni/^ na Jfranjskem.
449
J
Ščiti za krste
da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh
glavnih mestih. 2991-14
posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.
9*
Lepo stanovanje
se odda za 1 maj. 3578 J. J. Naglas, Turjaški trg št. 7.
• Pozor!
V novi restavraciji
„pri Zajcu"
na Rimski cesti St. 24
(vogal Rimske. Bleiweisove in Tržaške ceste)
je na razpolago najbogatejša izber
raznih pristnih vin
ter se poleg istih toči tadi
fini hrvaški pelinkovec.
Istotam se proda mlad, krasen, dolgodlakast pes bernhardinske pasme.
Avguštin Zajec
394-2
restavrater.
Poskusite
rastlinski liker
Po okusu in zdravem učinku prvak Varstvena znamka. likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik: 5—36
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
O
Strojarskega
pomočnika
sprejme tekom 3 tednov
Matej Završnik
atrojar v Cerknici. 447—1
Učenec
sprejme se takoj v špecerijski trgovini
C. C. Holzer v Ljubljani, 1
Gostilna
na lepem prostoru v sredini Ljubljane se pod jako ugodnimi pogoji odda.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav ništvo „S1. Nar.-* pod &\. 1000.   39'^ i
Hiša na prodaj
v Ilir. Bistrici, v dobrem stanu, pripravna za malo trgovino ali pa za boljšega rokodelca. 207-5 Pojasnila v manufakturni trgovi d št. 99 v Ilir. Bistrici.
Dvoje ličnih
stanovanj
vsako z 2 sobama, kabinetom in ku hinjo s pritiklinami, porabo pralnice b delom vrta se odda na Dunajski cesti št. 60 za majev termin.
Več ravnotam. 384—
Mlad, simpatičen gospod, veleposestnik in trgovec z lesom ter lastnik večje trgovine z mešanim blagom na Kranjskem se želi v svrbo ženitve tem potom seznaniti s pridno in tiho go-spico iz dobre in poštene hiše z dežele.
One, ki imajo veselje do trgovine in nad 20.000 K premoženja v gotovini ali v lastnem posestvu imajo prednost. Molčečnost se zagotavlja! Ozira se le na resne ponudbe, v katerih je vse tozadevne razmere pojasniti. Slednje se prosi do konca meseca s sliko, ki se diskretno vrne, pod: „Merkur 100.000'' Trst, poste restante, glavna pošta, proti potrdilu. 419—2
sveža in dobro namočena
se dobi v trgovini 445-2
Valentina Sitar-ja
v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 8.
Pristno slivovko
iz 1. 1898, 40" močno je dobiti po zmernih cenah, prosto postavljeno na vsako železniško postajo, v sodih držećih po 800 1. — Pojasnila daje
oskrbništvo soneške graščine
pošta Studenec-lg 399-kjer je na prodaj tudi prUtno IMF* dolenjsko vino
v vsaki množini in  po  nizkih cenab
Ces. Kr. avstrijske   ^   državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA ĆE2 TRBIŽ. Ob 12. uri II m ponoči osobc vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste,  Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selztba! i Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reifling v Steyr, v Lmc na Dunaj via Amstetten. - Oi 7. uri 5 m. zjutraj osobni    ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljut Dunaj, čez Selzthal v Soloo -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 n dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ot 3 uri 56 m popoldne osobni vlat*, v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine v d Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipeko, na Dui čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ioom Monakovo (direktn- vozovi I. in II. razreda Trst-Monakovo).      PROGA V NOVOME IN V KOČEVJE.   Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplic« Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne* istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto,  Koče v k PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlal-z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, I&i Aussee, Ljubno, telovec, Beljak |direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ot 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m  dopoldne osobni vlak . Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago  direktni vozovi I in II. razr ), Francove vare, Kar
love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr. Pariz, Gent. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gaste«n, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, 1 tabel. — Ob 4. uri 44m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SeJzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta,  Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer oteta vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 uri 4i zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nove^: mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. k, I V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri l< in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob ll.unbin dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih u 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjcevropejskem času, k t j o • min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnej&in kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjBujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m viskozi slo v anali*-narodno uprava. 3—18
Yi» pojaanila daj«;
Generalni zamtop v Ljubljani, čeorar pisarne bo v lastnej bandnej hidi
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa naj bolj Si sloves, koder poeluje
Dovoljuje iz čistega dobioka iadatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tis k j „Narodne tiskarne
D-
04
8LA