Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30"—Din za pol leta............15'— „ posamezna številka . . 1‘50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik dipl teh. A Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto II. Ljubljana, dne 28. januarja 1933. Štev. 3. Plebiscit za Obrtno zbornico Na naš poziv v prejšnji številka našega lista se nam je javilo mnogo obrtnikov, katerim smo nato poslali nabiralne pole za zbiranje podpisov od obrtnic in obrtnikov. Nadalje se nam je sporočilo, 'da izbirajo nasprotniki podpise |tud[ od gostilničarjev, branjevk, mlekaric, kokošaric itd. Naši nabiralci naj vse take podjetnike izpuste, ker te se ne šteje med obrtnike in teh podpisov ne rabimo. Javilo se nam je tudi, da nasprotni plačani agitatorji plaše podeželske obrtnike, da hočemo sedež Obrt. zbor. prenesti iz drav. ban. To je najbolj neumno natolcevanje od nasprotnikov, kateremu razsoden obrtnik ne more nasesti, saj naša želja je, da se osvobodimo, ne pa da se navežemo na odvisnost drugih, saj imamo dovolj izkušenj sedaj, ko smo odvisni od trgovcev in in-dustrljcev, ter neobrtnlkov. Naš boj je za našo svobodo v samostojni Obrtni zbornici v Ljubljani. V onih krajih, kjer se še ne pobira podpisov za ločeno, samostojno „Obrtniško zbornico", prosimo, naj se nam javijo agilni in uvidevni obrtniki, da jim pošljemo nabiralne pole, na katere se jim podpišejo zavedni mojstri iz njihovih krajev. Ko bodemo imel! „Obrtno zbornico", se bodo končno tudi obrtnikom razmere v delavnicah in v življenju izboljšale. Društvo jug. obrt. za dravsko ban. v Ljubljani. Borštnikov trg l./I. Obrtni veletok Vse velike reke se iztekajo v morje. Te imajo nebroj dotokov in vsak studenec, vsak potok ima svoje ime, katero se pa zgubi, kakor hitro se združi pritok z večjim tokom. Veletoki ali velike reke se mogočno vale skozi dežele in države sto in tisoče kilometrov daleč ter nosijo ponosno svoje ime, ki jim ga je dalo ljudstvo. Tudi vsi posamezni stanovi, društva, organizacije, zadruge, zveze, zbornice so dotoki in veletoki, ki se zbirajo v svojem glavnem veletoku, kateri se pri nas imenuje Jugoslavija. _ln v tem veletoku je tudi obrtnik tak produktiven izvirek, ki ustvarja dobrine svojemu narodu, ter izvira iz naroda, iz lastne zemlje, in si je svest svoje sposobnosti in svojih pravic. On je poleg kmeta in delavca prvi, ki si mora s svojim zdravim razumom in rokami služiti svoj 'kruh, zato hoče vsled svoje številčne množine svojo lastno strugo. Strankaste hudournike, to je take, ki so samo ob nalivih nevarni razdiralci bregov, pa odklanja. Pravičnost in poštenost, za katero se bori D. J. O. Z. D. B. je usmerilo tok reke našega obrtništva sporedno z brati Hrvati in Srbi. Naša krasna obrtna zborovanja v Vinkovcih L 1931., v Brodu 1. 1932., v Ljubljani 4, IX. 1932. so dokazi nepolitičnih, nestrankarskih in nedemagoških gesel in v nas obrtnikih žari neprisiljen bratski stanovski sporazum. Naj bo vsak obrtnik v svojem domu svoboden gospodar, v dosego in obrambo svojih pravic pa kompakten in solidaren, ter naj se tako mogočno vali tok obrtništva pod svojim lastnim imenom do kraja, kjer se združujejo veletoki ustvarjajočih stanov pred najvišjim foru-nrom Jugoslavije. Veliko se je 'grešilo nad obrt-uištvom, Po naših organizacijah intrigirajo tuji Plačanci ter podirajo zaupanje v organizatorično delo. Celo brzojavke se je uradno pošiljalo na vsa državna zborovanja obrtništva, da ni nikdo od Slovencev pooblaščen in nima nihče Pravice govoriti. Na ta način gospoda noče, da Posluša naše želje, noče, da se podpira proš-no’ ^mveč razdira in pustoši naš obrtniški sta-sporazum in hoče uvesti najgloblji razdor, - to, (ia nas jj0(je ja2je izkorijčevatj Shajati in -oorovati smo morali obdani z vohuni le to, ,®r nam je diktiralo. In oni, ki so to izpo-L trkajo na prsi in kriče mi samo za aso ooljšo bodočnost. Kako so ti gospodje govo- Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani 4a februarja ■ j v Kazini Ljubljana rili in kako zaničevali naše organizacije in njih voditelje, sedaj hočejo pa ustvarjati obrtno mnenje. Toda mi hočemo zmžone voditelje ne pa take, ki nas izkoriščajo ob vsaki priložnosti, ko se temelji našega gospodarstva že stresajo Naj se politike in intrigante od našega pokreta odstrani, ekonome-gospodarje, strokovnjake pa pritegne k delu. Silne nove moči rabimo, ne pa ljudi, ki se vedno gugljejo na vejah gospodarskega drevesa, obirajo njihov plod, ter pojo stare politične •oesmi. hočemo resničen sporazum — ne pa razdor in sovraštvo, kot so ga oni sejali med Hrvate in Srbe in med nas. Mi hočemo, da vodi obrtno politiko obrtništvo samo. Zakaj mi Slovenci nazadujemo, med tem ko Srbi in Hrvati močno napredujejo v svoji obrtni politiki, ter imajo svoje uspehe in svojo obrtno armado, svoje domove in svoje najvišje posvetovalnice. Mi slovenska obrtniška raja pa bodi in ostani še 80 let tako, kakor si že bila 80 let. V Avstriji je bilo tako, zato naj ostane, pravijo, še danes in nadalje pri starem. — Seveda to je mogoče za one gospode dobro in važno, ki vidijo v tem svoj lasten dobiček, toda za nas obrtnike pa to ni. Vidi se, da je jedro države zdravo, ker v jedru države je obrtništvo doseglo svoje, obmejni kraji pa kažemo velike slabosti. IKdo je temu kriv? Vsem voditeljem jugoslovanskega obrtništva je to dobro poznano — želeli bi le, da bi bilo znano tudi merodajnim faktorjem in ti naj poskrbe, da dobi obrtništvo, kar je njegovega. V Obrtnem koledarju pravi g. JR., da imamo 5 skupnih in 6 ločenih zbornic. On povdarja, da bodo skupne in ločene zbornice sedaj tekmovale, Jaz pa pravim: Beograjiskai obstoja šele od L 1910. in navzlic ogromnim žrtvam svetovne vojne ima danes 60 obrtnih domov, to se pravi, na tisoče obrtnikov ima svoj obrtni hram in to v pičlih 20 letih. V Dravski banovini smo dobili pa v 80 letih 1 obrtni dom. Ne vem, kakšno tekmo in kako si jo Rebek predstavlja, da bi bila vsaj deloma primerna. V tem oziru stojimo 1:4.800. Srbi lahko sedaj tisoč let spijo, pa jih mi z poznanim delom naših nazadnjakov še ne bomo došli. Glede samostojnega odseka pa ne vem, če se splača govoriti, omenil bi samo sledečo primero. Kokoš kokodaka, ko znese jajce, ne kokodaka pa, ko ji ga gospodinja vzame, ker ne ve, kaj se z jajcem še vse lahko zgodi. Vsi obrtniki v Sloveniji želimo, da dobimo to, kar imajo Srbi in Hrvatje, to je „Obrtno zbornico", tujo dediščino želimo spraviti v muzej, nje zagovornike pa v pokoj da se mirno odpočijejo. Obrtništvo! Združi se v mogočen veletok, ki bo nosil visoko svoje ime in gradimo si mostove med seboj, ki bodo v ponos tudi poznejšim rodovom. L §• Podruž. Društva jugosl. obrtnikov : za Dravsko banovino v Celju ■ februarja Obrniški ples v Narodnem domu 1 Celje Logatec in Laško Društvo Jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani sklicuje USTANOVNI OBČNI ZBOR podružnice društva Jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Logatcu, v nedeljo, dne 5. februarja 1933 ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne Vilar. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor predsednika Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani. 2. Poročilo funkcijonarjev pripravljalnega odbora Društva jugoslovamskih obrtnikov za Dravsko banovino, podružnice v Logatcu. 3. Čitanje in sprejetje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov za Društveni občni zbor. 6. Določitev članarine. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor vse logaške in okoliške itovariše tobrtnice in obrtnike. Ža odbor Ljubljana: Lovro Pičman. s. r. t č. predsednik. Za pripravljalni odbor v Logatcu: Ciril Lenarčič, s. r. Vilar Karol. s. r. t. č. tajnik.___________t č. predsednik. Društvo Jugioslovansklh Obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani sklicuje USTANOVNI OBČNI ZBOR podružnice „Društva jugsl. obrtnikov za dravsko banovino v Laške m", v četrtek dne 2. februarja 1933. ob 2. popoldne v dvorani hotela „Savinja" v Laškem. Dnevni red: 1. Pozdrav društvenega predsednika. 2. Poročilo pripravljalnega odbora podružnice Laško. 3. Čitanje in odobritev pravil. 4. Volitev odbora. 5. Volitev delegatov za društveno skupščino. 6. Določitev članarine. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor vse laške in okoliške tovariše obrtnike in obrtnice. Z obrtniškim pozdravom! Pičman Lovro, predsednik. Za pripravljalni odbor v Laškem Arnuš Josip, Perger Ivan, tajnik. predsednik. ■ ■ ■ : B prireditvi sta sdruienl Vabimo vse one, kl i s modno revijo toalet, to dobre volje I Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži. Delovanje Obrtne zbornice v Skopi ju Pred kratkim se je vršila prva plenarna seja obrtne zbornice v Skoplju. Otvoril jo je podban g. Krasojevič ob prisotnosti številnih 'predstavnikov oblasti, vojske in raznih drugih korporacij. Seji, ki jo je vodil predsednik Gukić, so prisostvovali dudi zastopniki beograjske Obrtne zbornice: podpredsednik g. Ranko Živković in dlan g. Vlada Markovič, katera sta na seji podala prav dobre nasvete svojih izkušenj za delovanje te nove zbornice. Posebno moramo omeniti del govora g. Markoviča, ki je dejal „Pred obrtniki je bodočnost, ker ,obrt je zlato' in obrtniki bodo vedno zdrav element organizacije, države ter gospodarsko politični činitelj veliko večjega pomena, kakor po-edinci mislijo, ki ne poznajo obrtništva v vseh njegovih lastnostih in mišljenjih." Plenarna seja je sprejela proračun in sicer: Dohodki sestoje iz doklade na državni davek (8% v znesku 280.000 Din) iz taks za potrdila iz § 95. obrtnega zakona v znesku 100.000 Din in iz treh manjih postavk v znesku 60.000 Din. — Izdatki so predvideni zelo skromni in samo najpotrebnejši v skupnem znesku 440.000 Din. Proračun je bil soglasno sprejet. Pri raznoterostih je bilo med drugim sprejeto poročilo o razdelitvi imovine z beograjsko obrtno zbornico in je bila na predlog uprave soglasno potrjena izvolitev glavnega tajnika g. dr. Nikitoviča (Op. ur. Dr. Nikitovič je tudi pri nas poznan, ker je prisostvoval velikemu zboru v Unionu, kot glavni urednik prijateljskega lista „Zanatlije"). Za tem je podpredsednik g. Pera Krstič govoril o bodočem delu zbornice in prosil vse svetnike, da ji v njenem poslovanju pomagajo. S tem je bila prva plenarna seja zaključena. Zvečer se je nato vršil skupen prijateljski sestanek v „Bristolu", ki so se ga udeležili vsi svetniki in gostje ter veliko število obrtništva iz Skoplja. Vrsto pozdravov in nagovorov je otvoril predsednik g. Cukič. Govorili so gostje in domačini. Omeniti moramo pred vsem govor. g. Jordana Saratinoviča, svečana iz Prilepa, katerega temparamenten govor je bil od vseh burno pozdravljen. Njegov govor je naglasil potrebo najtesnejše zveze med obrtno zbornico v Skoplju in vsemi obrtniki v Jugoslaviji, kar so prisotni sprejeli z oduševljenim aplavzom. Poslednji ie govoril svetnik iz Skoplja g. Anton Ručigaj, ključavničar, rodom Slovenec iz SKranja na Gorenjskem, ki je prišel v Skoplje pred 12 leti in se tam udomačil. Njegov govor je izražal željo za čim boljše sodelovanje naših treh bratskih plemen in je zapustil najboljši utis. G. Ručigaj je na koncu govora dvignil čašo na čast in zdravje vodje jugoslovanskega obrtniškega pokreta g. Milana J. Stojanoviča, kateremu je nazdravil in mu želel dolgo življenje in zdravje. • Mi želimo bratski obrtni zbornici v Skoplju in njenim voditeljem mnogo uspeha v njihovem delu ter jih prosimo, da nadaljujejo z započetim delom v dobro vsega obrtništva Jugoslavije, ki ne pozna v svojem stanu nikake plemenske razlike, temveč mu je glavni cilj, da obrtniki zasto, parno svoje stanovske želje enotno. — Pri tem pa ne moremo preiti preko dejstva, da se slovenski obrtniki, udomačeni v Srbiji, počutijo kot doma, kar nam je dokaz tu Ručigaj, ki je kot ugleden obrtnik tudi član Obrtne zbornice v Skoplju. Overitev Obrtne zbornice v Sarajevu 28. decembra 1. 1932. je otvoril svečano sejo novo osnovane Obrtne zbornice v Sarajevu predsednik g. Dušan Marič. Seji so prisostvovali predstavniki civilnih, vojaških in drugih oblasti. Uvodni govor predsednika g. Mariča, poln obrtniške ideologije in zgodovine obrtništva s področja sara-jevske obrtne zbornice in njeKći razvoj kakor apel na prisotnega g. bana, da pomaga obrtni zbornici, so prisotni s toplim odobravanjem pozdravili. G. Velimir M. Popovič, ban drinske banovine je pozdravil v imenu oblasti otvoritveno sejo in izrazil svojo radost, da je obrtniški stan dobil svojo zbornico ter izjavil, da more zbornica v njemu smatrati svojega iskrenega prijatelja, ki bo ob vsaki priliki v okviru zakonske predpostav-Ijeeosti Ipomagal jnjeniim željam in predlogom. Za izbrane besede se mu je zahvalil predsednik g. Marič. Za tem je burno pozdravljen govoril g. Milan J. Stojanovič, ki je uvodoma naglasil, da se naj mu dopusti govoriti kot predsedniku najstarejše obrtne zbornice v državi, ter je kakor vedno le njemu lastno z izbranimi besedami prikazal pomen obrtniškega stanu ter se dotaknil značaja vseh vprašanj tako socijalnih, ekonomskih in na-cijonalnih. Med drugim je izjavil tudi sledeče: „Mi smo prepričam, da bo potreben napredek mogoč le potom uveljavljenja posebnih Obrtnih zbornic, kakor obstoje.v Nemčiji, Franciji ter Poljski in kakršne se poslednji čas upostavljajo tudi pri nas." G. Milan J. Stojanovič je na koncu svojega govora izjavil, da bo obrtna zbornica v Beogradu vedno rada v pomoč v vseh slučajih, kadar bo treba dela na splošnih interesih obrtništva v državi. Govorili so še drugi zastopniki ali omeniti moramo prav posebno govor predsednika trgov-sko-industrijske zbornice v Sarajevu, ki je dokazal z lepimi besedami, da se najdemo vsi gospodarski stanovi lahko vedno, kadar je zato potreba solidarno pri skupnih interesih, ter pozdravil v tem znamenju novo osnovano obrtno zbornico želeč ii mnogo uspeha. Obrtni zbornici v Sarajevu in g. predsedniku Mariču, katerega ime je že tudi pri nas poznano, želimo najboljših uspehov v dobro obrtništva drinske banovine in jim čestitamo na pridobitvi svoje zbornice, imajoč istočasno v mislih, da bo tudi obrtništvu dravske banovine mogoče na osnovi zakona doseči to kar si iskreno želi. Važno SPOŠTOVANI ČITATELJU Vljudno Vas prosimo, da nam poravnate naročnino za list, saj 15 ali 30 dinarjev, ki jih pošljete za pol ali za vse letno naročnino Vam ne predstavlja toliko kapitala, za nas bo pa vsota če jo dobimo istočasno od mnogih naročnikov, mnogo pomagala pri plačilu tiskarskih stroškov. Opozarjamo vse, ki še niso vložili pri davčni upravi prijav za pridobnino, da to store čimpreje, a najkasneje do 31. januarja t. I. BERITE! Koledar, izdan od Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani je razposlan po vsej banovini na nam znana obrtniška imona. Kdor ga mogoče ne bode prejel, naj ga pismeno naroči pri našem društvu v Ljubljani, Celju ali na Bledu. One obrtnike, katerim smo pa že poslali Koledarček, prosimo in smo trdno prepričani, da nas v našem stremljenju podpro in želimo, da nam koledarja, ki smo ga jim namenili, ter imeli s tem tudi stroške za odpremo, nc odklonijo, temveč nam nakažejo po priloženi položnici ali pa kako drugače 13.— Din, kateri znesek je direktno malenkostna protivrednost v sorazmerju z dragoceno vsebino koledarčka. Ako pa koledarčka kljub temu ne marate in ne plačate, Vas lepo prosimo, da nam ga vrnete, ker bi drugače ne mogli drugega misliti, kakor da ste ga obdržali. Sprejmite iskren obrtniški pozdrav! Društvo jugosl. obrtnikov Za dravsko banovino v Ljubljani. V nedeljo, dne dne 12. februarja 1933, ob 9. uri zjutraj se vrši v Celju v dvorani Narodnega doma VELIKO OBRTNIŠKO ZBOROVANJE za vso bivšo spodnjo Štajersko. Dnevni red: 1. Šušmarstvo in umazana konkurenca. 2. Razmerje vajencev do pomočnikov in mojstrov. 3. Mojstrsko zavarovanje. 4. Davčna vprašanja. 5. Organizacija po novem obrtnem zakonu. 6. Obrtniški kredit. 7. slučajnosti. Vabi se vse zavedno obrtništvo, da se tega zborovanja sigurno udeleži Z obrtniškim pozdravom! Za odbor Podružnice društva jug. obrtnikov za dravsko banovino v Celju Kolobar Stojan, Jakob Kovač, t. č. predsednik. E 9. tajnik. REDNI OBČNI ZBOR „OBRTNIŠKE SAMOPOMOČI", registrirane pomožne blagajne v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne 12. februarja 1933, ob 9. url dopoldne v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10 (pritličje, desno) s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika in revizorjev. 4. Sprememba in potrditev pravil. 5. Nadomestna volitev za dva namestnika odbornikov. 6. Raznoterosti in predlogi. 7. Slučajnosti. Ce bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru, ne oziraje se na število članov. Odbor. Kako bode 4. februarja? Pester, vesel, zabaven in tudi razposajen bode ta naš ples, katerega namen je zbrati nekaj gmotnih sredstev, ki se rabijo za nabavo pisarniškega materijala društvu j o. z. d. b. Na tem plesu ne bo nikakega srečolova ali kakih drugih podobnih ne ljubih prilik, ki zahtevajo denarnih izdatkov, zato naj pridejo brez skrbi vsi naši prijatelji, simpatizerji in člani s svojimi družinami in povabljenimi znankami In znanci na to nepri-sijeno zabavo. Vino bo dobro in poceni. Torej res prava velika reč. Kdor bi bil na ta dan zadržan, naj se pa po možnosti odkupi s kakim denarnim prispevkom, da tako opraviči svojo odsotnost. Vstopnice se dobe v predprodaji pri vseh špodaj navedenih članih in v društveni pisarni, Borštnikov trg L Na tej zabavi si privoščimo tudi mi produktivni ljudje enkrat po našem mučnem in skrbi polnem delu nekaj ur preproste in ne prisiljene zabave. Naši očetje, dedje in tudi mi smo vedno delali tako, zato naj še v nadalje ostane enako. Igrala nam bo najbolj rezka in priznana godba Sonny-boy žec, plesalo se bo pa v pretežni večini valčke, pa tudi kaj modernega. Torej pridite! Na našem plesu bo imel vsak, kdor bo kupil vstopnico, tudi že dodeljeno plesalko ali plesalca, zato bodo morali plesati tudi cagovci in se pokazati kavalirje. To bo urejeno po amerikanskem načinu. Da pa zadobi vsa prireditev tudi organlza-toričen smisel, Vam podajamo nje program. Otvoritev blagajne je ob 8. uri zvečer. 1. Ob pol deveti uri uvodna koncertna godba. 2. Ob tričetrt na devet nastop mojsterskega pevskega zbora. 3. Ob deveti uri modna revija. (Nastop gospoda z moderno moško obleko, nastop dame s plesno toaleto, nastop dame s smučarskim dresom, nastop dame z moderno frizuro, prikazanje plesnih in športnih čevljev, prikazanje najnovejših smuči, modernega knjigoveškega izdelka, modernega vzorca za sobno slikanje itd.). Vsi modni izdelki bodo delo naših mojstrov. 4. Od dvanajste do ene združitev plesnih parov po amerikanskem načinu in nastop pevskega zbora. 5. Ob eni uri ples in razdelitev nagrad naj-originalnejšemu paru amerikanske združitve. 6. Ob po! drugi uri razdelitev nagrad kraljicam nageljev. Konec ob štirih zjutraj. Da bo ves program točno in precizno izveden preskrbi prireditveni odbor, v katerem sodeluje ca 50 dam in gospodov. Predsedstvo prireditve je prevzel g. Pogačnik in g. Košak. Finance g. Vidmar. Načelniki in podnačelniki so: Sprejem: gospoda Pičman in Geyer. Blagajna: gg, Rozman in Kregar. Biljeterji: gg. Mihelčič in Martinc. Reditelji: gg. Heuffel in Cotič. Cvetljice: g. Šimenc Ivan Razsodišče: gg. Bizovičar in Radovan. Pevci: gg. Koleša in Erman Sprejem in oddaja blaga: gg. Košak in dipl. teh. Kunstler. Kakor je razvidno je prireditev v oskrbi naših najboljših tukajšnjih obrtniških organizatorjev, zato naj nikdo ne zamudi te preproste in domače zabave, na kateri bodo lepe žene in dekleta najlepša dekoracija. Povabite svoje znanke in znance! Na svidenje 4. februarja. Pozabljeni obrtni stan V meščanskih dnevnih listih čitamo, da je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani za desetletnico obstoja obsežen spis, ki opisuje dosedanje delo tega zavarovanja itd. Vse je navedeno v tem spisu, samo o tem ni nikjer besede, kdo je steber tega zavarovanja in nikjer ne povedo, da plačujemo mi mojstri nad polovico prispevkov. Ti meščanski časopisi nc povedo, kako se je upiral lej uvedbi plačevanja podeželski obrtnik, ter kako težko nosi ta to breme zavarovanja. Gospod predsednik tega zavarovanja in njegov podpredsednik ne razumeta in ne poznata stanu, katerega hočeta zastopati. Naj si enkrat predočila, da se obrtnik težko bori za obstoj in napredek in življenje svoje družine in stanu. Neki pisatelj pravi: „Taki meščanski ljudje, ki so po nezasluženem prišli na visoka mesta prezirajo stan tistih, iz Katerega so izšli. Tovariši obrtniki zapomnite si to in ne čakajte druge desetletnice, temveč potrudite se za Vaše pravo zastopstvo, dokler so še vrata odprta. Zahtevajmo svojih zastopnikov povsod, kjer se dela za naš denar. /. Bizjak, Krško. Izdelovalci avtokaroserll na Češkem so vi0" ili zahtevo na ministerstvo, naj se uredi in do-iči njih delokrog. Zahtevajo, da se od sedaj na-rej prepove izdelovati karoserije onim avtomo-ilskim tovarnam, ki izdelujejo stroje, ter naj se [delovanje njih prepusti samo tovarnam m ae-ivnicam, katere so se razvile iz delavnic . 0_ aren za izdelovanje vozov (to je kolarskim, aškim in sedlarskim ,podjetnikom). Obrtnikil Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke. Javnosti v vednost Pod tem naslovom! se je staro Obrtno društvo v Celju v „Novi dobi“ štev. 8., obregnilo ob Društvo jugosl. obrtnikov v Celju in izlilo svoj žolč v javnost, ker si je D. J. O. upravičeno zasiguralo prvenstvo za vse gornje prostore Narodnega doma, kjer se vrši nepreklicno naš obrtniški plus v sredo 1. februarja t. 1. Obrtnemu društvu" smo prav hvaležni za to sijajno reklamo, povrh še brezplačno in nam je prav žal, da je bilo staro Obrtno društvo „p r i -mora n o“ iskati za svojo prireditev druge pro-store. Ker pa spoštujemo starost okoli O. d. jim zato radi restavracije v Darodnem domiu prav tako malo zamerimo, kakor pomoto, ko objavljajo 15. obrtniški ples, dasiravno 14. ni bilo. Ne vemo, ali so po naldučju, ali pa po višji sili prepustili 14. obrtni ples v Narodnem domu Društvu jugosl. obrtnikov. Namen njihove kampanje, s katero pa nimajo sreče je prozoren. Odvrniti hočejo pozornost javnosti od naše prireditve in pozabljajo, da se javnost že dolgo vprašuje, zakaj je prešlo v D. J. O. že pet bivših odbornikov starega O. d. med njimi dva blagajnika in dva jajnika ter zakaj šteje D. J. O. že 250 članov. To da vsekakor precej misliti. Da gospodje v svoji notici citirane dvorane hotela „Union" v Ljubljani in impozantnega zborovanja D. J. O. ne morejo pozabiti, jim prav radi verjamemo. Ako bi D. J. O. doživelo tak poraz, kot oni, bi kar drugi dan likvidiralo. Razna podtikanja in sumičenja, Ki smo jih do sedaj samozavestno prezirali, bodemo odslej brez obzira kazensko zasledovali. To priporočamo tudi staremu O. d. D. .1. O. v Celju. Denarna kriza v gospodarstvo V zadnjem času smo v listih mnogo čitali o denarnih zavodih in o gotovini, ter razlogih čemu smo prišli v ta birezdenaren položaj. Gotovo je. da je takozvana denarna .kriza objela ves svet, bila je pa naša država ena izmed zadnjih, ki je pri tem prizadeta. N Banke in drugi denarni zavodi, v katerih imajo gospodarstveniki naloženo gotovino, izvirajočo iz boljših časov, rabijo danes isto za pla-čanje dolgov svojih podjetij, plačo uslužbencem, davke i. t. d. Ko pa pride danes obrtnik v denarni zavod, v katerega je nosil svoj denar hranit za slabše čase, mu pa izplačajo samo nekaj malega. Cernu dobi samo malo vsotico, ki ni niti tolikšna, da bi mogel vršiti vsaj tekoče najnujnejše plačilne obveznosti. Gotovo ni s tem zadovoljen, ko vidi, da ima denar, njegovo podjetje pa propada vsled tega, ker ni sredstev, s katerimi bi našel izhod iz te situacije. Pomoči je pa treba na vsak način, da nas ne prehiti katastrofa, katera bo neizbežna za mnoge izmed gospodarstvenikov baš z ozirom na dejstva, da imajo svoja podjetja aktivna vendar pa vsled tega, ker ne dobe svoje gotovine, ne morejo garantirati za svoj obstanek. Znano nam je in zavedamo se položaja, v katerem se nahajajo danes mnogi naši denarni zavodi. Kljub temu, da je sigurnost vsestransko Podana, oni vsled velikih posojil, katere so izdali za najrazličnejše svrhe1, ne morejo zadovoljiti svojih vlagateljev, da bi jim dali poljubne zneske v gotovini. Razume se, da bi se dalo z malo dobre volje urediti marsikaj, kar bi bilo v korist gospodarskim krogom, če bi denarni zavodi, predvsem mestne hranilnice prevzele kot plačilo za izposojeni denar, vloge v svojih hranilnicah. S tem bi nastale vloge nekako plačilno sredstvo, a delo bi bilo s tem mnogo olajšano tako administrativno za denarne zavode, kot za vlagatelje — odnosno dolžnike, ki danes izgubijo mnogo časa — in ga porabijo samo zato, da v denarnih zavodih urede svoje obveznosti ali pa dobe izplačila. Vrednost vlog s tem nikakor ne bi smela pasti, če vpoštevamo da jamči za vse vloge pri mestnih hranilnicah občina. Poleg tega so pa zavodi, kot taki že sami aktivni. Na ta način bi denairni zavodi lahko mnogo pripomogli do ozdravljenja finančnih razmer, gospodarstvu pa pomagali do fazmaha. Ta način je vsekakor izvedljiv, treba je pa ^opet računati z dejstvom bojazni pred izkoriščanjem denarnih zavodov po nepoklicanih in neupravičenih. Pri tem mislimo predvsem na to, da ni bilo treba z vso pazljivostjo onemogočiti kakšno prekupčevanje z vložnimi knjižicami, ki se je Radnji čas pri nas začelo. Dalje bi bila potrebna ‘°čna evidenca vlagateljev, iz katere naj bi se azvidelo, komu se more ali ne more ugoditi in Pr|znati prepis. L V glavnem pride pri nas v poštev mestna niko' • a ljubljanska, pri kateri ima mnogo obrt-bi vv,izP0sojen ali pa naložen denar. Hranilnica bank’ re(lno poslovanje na ta način, da bi iz-ne- A jamstvo bi imela na vsak način ob- čina, katerega bi tem lažje prevzela, ker že sicer jamči. Do popolnega izplačila ne bi nikakor prišlo potom tega denarja, ker čim bi bilo dovolj denarja v prometu, bi spoznali vlagatelji, da je njih strah za gotovino neupravičen in bi zopet mnogi, ki jim je denar sicer nepotreben, ulagali istega nazaj v svoj zavod. Medtem bi pa hranilnica svoj, odnosno mestni denar lahko polagoma odvzela iz prometa. Gotovo bi lahko prišlo do te izvedbe med mesti in državo, ker bi s tem bilo mnogo pomaga-nega gospodarstvu, denarnim zavodom in državi. Nikakor pa ne bi bilo pomagano s tem samo tre-notno onim, ki so v stiski radi gotovine, ki jo imajo naloženo, temveč tudi onim, ki je sploh nimajo in bi danes gotovino rabili, pa jim je denarni zavodi ne morejo nuditi. Na ta način bi zopet začeli denarni zavodi poslovati normalno v dobro in zadovoljstvo nas vseh. I. Mč. Lj. Iz Laškega Sporočamo, da je sresko načelstvo sestanek, sklican za 22. t. m., dovolilo šele'21. I. popoldan, ker so nastale neke ovire. Vsled tega udeležba ni bila tolikšna, kot se je pričakovalo, ker članstvo po večini do zadnjega dne ni vedelo ali se sestanek vrši ali ne in tudi mi nismo mogli zadostno vabiti radi negotovosti. Sestanek je otvoril tov. Kolobar iz Celja pozdravil pred vsem navzočega g. sreskega načelnika Dr. Orožma in tovariše obrtnike (navzočih 28 tovarišev) nakar je podal besedo tov. Peternelu, kateri je r.eferiral o sestavi davčne napovedi, tolmačil kaj je kosmati dohodek, kaj vse se lahko odšteje pod režijo in kaj je čisti dohodek. Nato je tov. Kolobar praktično pojasnil sestavo davčne napovedi na uradnem obrazcu. K drugi točki dnevnega rega t. j. šušmar-stvo so govorili tovariši: Bezgovšek, Jelenc, Arnuš, Jug, Peternel, Hrastelj in tov. Kolobar. Gospod sreski načelnik je bil tako prijazen, da je dal potrebne informacije in navodila, ter pojasnila na stavljena vprašanja. Sklenilo se je, da se obrtništvo energično zavzame in potom društva dostavi srezu potreben materijal za pobijanje šušmarstva, g. sreski načelnik pa je obljubil energično intervencijo oblasti. Nato je tov. Kolobar prečita! od zbornice za TOL sestavljena vprašanja v zadevi obrtniškega zavarovanja. Po temeljiti debati so se k posameznim točkam stavili razni predlogi, katere bo tov. Kolobar predložil centrali. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan je tov. Kolobar zaključil dobro uspeli sestanek s pozivom, naj se obrtništvo večkrat sestaja k takim stvarnim razgovorom, se zahvalil tov. obrtnikom za lepo udeležbo posebej še g. sreskemu načelniku, ter izrazil v imenu vseh veselje, da je imelo obrt ništvo priliko g. sreskemu načelniku osebno predložiti svoje težnje. Iz Lesc Obrtniški sestanek zadruge krojačev in krojačic za srez Radovljico v Lescah. V nedeljo, 22. januarja ob 15. uri se je vršil obrtniški sestanek zgoraj imenovane zadruge v prostorih osnovne šole v Lescah, katera dvorana je bila nabito polna obrtništva ter se je sestanka udeležilo preko 180 zadružnih članov. Za sestanek je vladalo veliko zanimanje ter je bilo istotako zanimivo poročilo splošno pripoznanega načelnika zadruge in borca za obrtniške pravice g. Ivana Gogala, kateri je ponovno dokazal s svojim obširnim in temeljitim poročilom tako o tekočih zadružnih zadevah kakor o novem obrtnem zakonu, od katerega je o najvažnejših točkah na kratko poročal obrtništvu dobre kakor tudi slabe strani, dalje o davčnem vprašanju in njegovih težkočah ter je izdelal posebno okrožnico za vse članstvo, da obrtništvo zamore pravilno napovedati davčno napoved, dalje o potrebi nabavne zadruge za članstvo, s katero bi bilo članstvu omogočen primeren zaslužek, v ostalem pa tudi neodvisnost. Nato je poročal g. načelnik Gogala o splošnem delovanju zadruge v preteklem letu in deloma že tudi v predpreteklem, kakor tudi o splošnem obrtniškem gibanju tako v Zvezi obrtnih zadrug in v trgovski zbornici. Objasnil je navzočim, da se je zadruga že parkrat izjavila za samostojno zbornico ter je isto zastopal odbor tudi do sedaj in toliko časa, da bode obrtništvo prišlo do vseh svojih upravičenih zahtev, ki mu pripadajo. Za dokazano delo in požrtvovalnost je navzoče obrtništvo dalo odborovemu načelniku zaupnico z ogromnim pritrjevanjem in aplavzom. Kot drugi je govoril jn pozdravil obrtništvo g. Jam iz Bleda, načelnik tamkajšnje Kolektivne zadruge in predsednik podružnice Društva jugosl. obrtnikov. V kratkem je obrazložil navzočemu obrtništvu, kako se že nekaj let skupno bori s tovarišem Gogalem za skupne obrtne pravice ter povdarja, ako bodo taki možje na čelu zadrug, tedaj so nam uspehi zasigurani. Tudi njemu je sledilo veliko odobravanje in aplavz. Kot tretji pozdravi zborovalce g. Pičman iz Ljubljane v imenu Društva jugoslovanskih obrt- nikov za Dravsko banovino ter se pridružuje tudi on izvajanjem načelnika g. Gogala in tudi omenja nekatere neugodne paragrafe za obrtništvo, enako tudi glede šušmarjev in davkov, vsled česar obrtništvo protestira na vseh zborih že desetletja. Omenja pa, da je zelo malo uspehov ter se je treba samo vprašati zakaj so vedno ta brezuspešna zborovanja. Izjavlja, da razumljivo samo radi tega, ker je obrtništvo po zaslugi gotovih ljudi še vedno razkosano in je bilo v premajhnih stikih s tovariši obrtniki v ostalih banovinah, kar je rodilo tudi posledice, najsibo ali šušmarstva samega, kakor tudi slabosti v novem obrtnem zakonu. Zato apelira na skupno delovanje vsega jugoslovanskega obrtništva, Iker ile takrat bomo lahko računali na uspehe. Četrti govori g. Ambrožič kot član skupne zbornice za T. O. I. v Ljubljani, kateri zagovarja njeno delo ter prebere nekaj predlogov iz njegove strani, kakor tudi od qstalih tovarišev, ki so jih stavili na zborničnih »sejah. Pritožuje se nad obrtništvom, da ga preveč bojkotira, češ da ni izvoljen obrtniški zastopnik ter da mu je zato tudi težko doseči »razne uspehe. Dalje hoče obrtništvo prepričati, da je za Slovenijo boljše skupna zbornica, češ da: ima slovenski obrtnik popolnoma druge interese kakor obrtnik v Crni gori in da se mi z ostalimi pokrajinami preveč razlikujemo, vsled česar moramo imeti tudi mi drugačno organizacijo in da za Slovenijo ni primerna ločena zbornica ter da je propaganda ločenih zbornic samo prepir ljubljanske zadeve, kar pa mu obrtništvu ni verjelo. Pri tem pa je seveda pozabil, da so bili inicijatorji tega pokreta ravno njegovi ljubljanski tovariši in predstojniki v 1. 1928. in še preje. Nato povzame besedo ponovno g. Pičman, kateremu odgovoru pa se hoče g. Ambrožič lepo umakniti iz dvorane, katerega pa g. Pičman izrecno naprosi, da ostane, ker bi mu bilo neljubo odgovarjati na njegove neutemeljene očitke v nenavzočnosti g. Ambrožiča. G. Pičman izvaja, da mu je neljubo vedno govoriti o zbornicah ter tudi nMmel namena,-kar je tudi pri svojem prvem govoru popolnoma opustil, vendar pa mora neresnične očitke g. Ambrožiča ovreči in dokazati res-i->o ter izvaja. d > obžaluje, ko sliši iz ust g. Ambrožiča kot člana skupne zbornice, češ da je vprašanje zbornic samo ljubljanska zadeva, ker vendar že zakon sam določa to vprašanje ter so ti očitki že zdavnaj ovrženi, kakor tudi oni, ki so jih zagovorniki skupnih zbornic trdili, da v naši državi ne dobimo samostojnih obrtnih zbornic. Vendar se pa ni zgodilo po prerokovanju gospodov ter imamo danes že šest svobodnih, ločenih Obrtnih zbornic in sicer: v Beogradu, Zagrebu, Banja Luki, Osijeku, Sarajevu, Skoplju ter je predvidena tudi že za Novi Sad, kjer je isto zahtevala ogromna večina obrtništva, ki misli kakor mi To so vendar dejstva, preko katerih se danes ne more več iti in je samo potreba obrtništva, da dobi še ostali del države svojo obrtno zbornico, s katerim bo podana možnost, da bo obrtništvo prišlo res do skupnosti ter na podlagi svojih obrtnih zbornic lahko tudi do »mnogo večjih uspehov, kakor »do sedaj, »ker smo pod vplivom raznih neobrtnikov, kar se je ravno v Sloveniji posebno pokazalo. Govornik izvaja: »odklanjamo tista zavijanja, češ kar je dobrega v zakonu, to je zasluga gospodov iz Ljubljane, kar je pa slabega, to je pa greh onih tam dol. Trdim pa ravno obratno, da bi bilo lahko tudi »to dobro, kar je sedaj slabega, če bi »ne bilo ovir ravno iz Ljubljane ter odklanjamo trditve, da se slovensko obrtništvo razlikuje po svojih potrebah in zahtevah od obrtništva v ostali državi, kajti vsi »Imamo enake interese in enake sovražnike, pa najsi bodo težka socialna bremena, davki, šušmarstvo, tuj uvoz, konkurenca industrije itd. kakor tudi ostali sovražniki, ki nas hočejo komandirati, zatorej mi pravimo: ena država, en narod in tudi enotni obrtni zakon v državi ter ne maramo ni-kakih razlik. Hočemo popolnega in iskrenega jamstva, kakor med ostalim narodom tako tudi med obrtništvom vse Jugoslavije, — za kar sledi na-vzof/ii veUko odobravanje.. Nato se načelnik g. Gogala in g. Kalteneker zahvalita vsem govornikom za izvajanja, nakar se navzočemu obrtništvu razdele registrirani obrtni listi. Po 18. uri pa zaključi g. Gogala rekordno posečeni obrtniški sestanek. Položnico /.a poravnavo naročnine lista »Obrtnik« ste založili. Poiščite jo takoj in nakažite Din 30.— še danes, da zopet ne pozabite. Les se nalepi na železo sledeče: Očiščena plošča se namaže s smolo ali kopallakom. Ko se to skoraj posuši (tako, da še lepi), se na to prevleko pregrne tenak časopisni papir. »Pazi se, da ne dela gub. Ko se lak popolnoma strdi in »je papir povsem prilepljen, se namaže papir z navadnim mizarskim gorkim ali »mrzlim klejem in se kleji, kakor les »na les. Na Dunaju nameravajo oddati vse poštne vožnje, ki jih izvršuje država v svoji režiji, privatnim prevoznim podjetjem. S tem se hoče pomagati prevoznikom in obrtnikom v teh težkih časih do zaposlenja in zaslužka. 1848. so se osttniosvojili kmetje od graščakov — 1933. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicah. Iz Kranjske gore V našem kraju imamo mnogo obrtništva in so se vsi mojstri podpisali za samostojno „Obrtno zbornico11. Podpise je pobiral g. Jakelj Matevž, kovaški mojster iz Podkorena. Kmalu za nami je pobirala podpise naša nasprotna akcija in smo ugotovili, da so se nekateri, že pri nas podpisani, podpisali še na nasprotno polo. Nismo jim tega toliko zamerili, saj niso zadostno poučeni in trdnih značajev in so podpisali morda tudi radi plašljivosti, kakor je to v navadi pri večini podeželskega obrtništva ali pa zato, ker so nas nasprotniki plašili s Srbi in Beogradom. V splošnem so nekateri obrtniki in obrtnice v našom kraju jako nerazsodni in boječi, ter si predstavljajo malo lepše oblečenega človeka za poštenjaka, napram malomu poštenemu obrtniku, kateri ima lastne zdrave nazore, so pa zahrbtni. So kakor moderen plug, kateri orje na levo in desno poleg tega pa zabavljajo in se prjtožujejo radi pomanjkanja naročil, posebno pa še čez industrijsko konkurenco. Jaz pravim: „Dokler ne bomo imeli lastno obrtniško prosto in lastno gospodarstvo, ne moremo pričakovati boljšega. To naše izboljšanje je edino v samostojni „Obrtni zbornici", kjer bomo gospodarili brez trgovcev in industrijcev." Če si dober gospodar, ne bo volk tvoj mesar. Pri nas so skoraj v vsaki hiši šušmarji. Temu se ne moro napraviti konec, ker imajo pri ljudeh močno protekcijo, čemur so krivi v veliki meri tudi mojstri sami. Imajo mnogo vajencev brez pomočnikov, učna izpričevala dobe na občinah in jih večina ni prišla pred izpra-ševalno komisijo. Po dzučenju ostanejo doma, ker je mojster vzel drugega vajenca ali jih ima še itak cel trop. Drugam: v tujino pomočnik ne more, radi splošne brezposelnosti, zato začne šušmariti v vseh strokah, če je bil ovaden, se ga oprosti radi brezposelnosti, ali radi pomanjkljivih dokazov, ako je pa kaznovan, je pa to tako malenkostno, da ga stane kazen mnogo manj, kot obrtnika davek in se dela nato šušmar iz mojstra celo norca. Boljša dela prevzame šušmar radi njegove nizke cene, slabša dobi pa mojster, kateri mora plačati najemnino, davek, režijo, bolniško blagajno, zadružne stroške itd. Proti šušmarstvu se piše že skozi 10 let. Vsi obrtni listi so v vsaki številki napolnjeni s predlogi, zadruge protestirajo, toda šušmarstva in tuje industrijske konkurence ni konec. Kaj dela naša skupna zbornica? Ali ima gluha VI t Zato obrtniki in obrtnice, glasujte za samostojno „Obrtno zbornico", da uredimo obrtniki sami naše stvari in razširjajte naš pravi list „Obrtnik". K, C. Iz zadružnega registra Pod tem naslovom prinaša „Obrtni vestnik" v svoji prvi številki z dne 13. t. m. neko poročilo, ki je morda namenoma pomanjkljivo. Ne odgovarja resnici, da je bil v Zanatsko banko kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica v Ljubljani imenovan kot član poslovnega odbora g. L. Pič-man, namesto g. M. Urbasa. Res pa je, da je bil g. Pičman že takoj ob početku ustanovitve banke v Ljubljani imenovan skupno z g. Urbasom, in je takoj po prvi seji poslovnega odbora, ko je videl, da se gre nekaterim gospodom z Rebekovo okolico precej za korita, takoj odstopil ter je bil na njegovo mesto imenovan g, Urbas a je zopet izpadel glasom pravilnika, ki predvideva izmenjavo, ker se je po naklučju sam izžrebal. Na njegovo mesto je bil nato imenovan pokojni I. Mihelčič. Šele po smrti I. Mihelčiča je prevzel članstvo ponovno g. Pičman na soglasen predlog izvršnega odbora podružnice. Kar se tiče posebne opombe uredništva „O. V.“ pod gornjim naslovom, pa ugotavljamo sledeče: Poznamo dvovrstne obrtne ikoritarje: prvi, ki se potegujejo za mesta in korita zato, da potom njih vlečejo denar na račun obrtništva; druge vrste koritarjev pa so oni, ki se potegujejo za mesta vsled tega, da bi brezplačno izboljšali obrtniške razmere. Znano nam je, da se šef „Obrtnega vestnika" g. Rebek ni žrtvoval brezlačno za nobeno sejo pri Zanatski banki, niti nam ni znano, da bi bil od vsote, ki jo je preje! za svoj trud, kaj daroval za dobrobit splošnega obrtništva. Znano nam pa je, da g. Pičman za vse delovanje v Zanatski banki, kakor drugje, še ni prejel za svojo osebo niti pare, ter dela zastonj, obenem pa je že mnogo žrtvoval za razne splošne obrtniške organizacije iz svojega žepa, ter če g. urednik „O. V." ne verjame, mu tozadevni vpogled preskrbimo tudi v Zanatski banki. Torej poudarjamo še enkrat: so koritarji dvoje vrste, eni, ki hočejo vse sami prebaviti, drugi koritarji pa so, ki hočejo prvim želodce reducirati ter so pripravljeni tudi nekaj zastonj narediti za splošen dobrobit obrtništva. In hvala Bogu prav zadovoljni smo, da imamo druge vrste koritarjev, ki delajo iz idealizma precejšnji kader okoli našega lista, Toliko v pojasnilo čitateljem „Obrtnega Vestnika". Občni zbor v Dravogradu Občni zbor O. D. se je vršil v nedeljo, dne 22. januarja 1933. ob 15. uri v hotelu „Korotan" v Dravogradu. Zborovanje jo vodil predsednik g. Kac Josip, krojaški mojster in znani obrtniški delavec. Zanimanje za zbor je bilo veliko, kar dokazuje udeležba 61 članov obrtnikov iz Dravograjskega sreza. Poročila funkcijonar-jev in dnevni red je izpadel točno po programu. Med drugim je zbor soglasno sklenil odstop od Zveze društev za dravsko banovino v Celju ter korporativen prestop društva v podružnico Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani za srez Dravograd. Novo izvoljeni odbor je prevzel obenem naloge pripravljalnega odbora podru-žnicel do ustanovitve iste. Novoizvoljeni odbor je sledeči: predsednik Kac J., podpredsednik Strasser, tajnik Makovec, blagajnik Garnuš, odbor pa: Ditner, Cigler, šipek, Zavodnik in Hribernik. Na občnem zboru je bil določen kot delegat za obrtniško zborovanje v Celju tov. predsednik Kac, ki bo iznesel vsa pod točko 5 dnevnega reda, obra vnana splošna gospodarska vprašanja. Dalje je občni zbor razpravljal tudi o mojsterskeon zavarovanju in ostalih stvareh, katerega je nato tov. predsednik Kac s pozivom na navzoče obrtnike, da se resno poprimejo dela v obrtniških organizacijal zaključil. Veseli nas, da se tako jača Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, katerega podružnice so garancija, da je društveno delo v korist obrtnikom, ter je samo to dokaz, ko prestopajo dosedanja obrtna društva kot podružnice k društvu. Dosedaj ima društvo ustanovljene 3 podružnice, ki so že krepko razmahnile svojo delo (Celje, Bled in Logatec). V nedeljo dne 5. febr. 1933. se vrši ustanovni občni zbor podružnice v Logatcu, kateri slede občni zbori podružnic v Laškem, Trbovljah, Cerknici, Ribnici, Žireh in Dravogradu. Med tem se pa ustanavljajo že tudi v drugih krajih pripravljalni odbori za ustanovitev podružnic. Brez krinke Celje. Opozarjamo onega gopoda in njega prijatelje, ki trosijo neresnične veti o obrtnikih, ki so pristaši ločenih zbornic, da s tem prenehajo, sicer bomo primorani objaviti njih imena in pristaviti marsikaj kar bo njim neprijetno. Uverjeni smo, da. bo to opozorilo zadostovalo, vsekakor pa prosimo naše prijatelje in čitatelje v Celju in okolici da pazijo na te ljudi ter nam sproti poročajo o njih zadržanju. Ljubljana. Pravijo da je bilo v „Slovencu" nekaj radi plebiscita napisanega. Neki čitatelj ni dobro prebral, zato ga opozarjamo, da si drugič natakne očala, da' bo bolje videl, poleg tega pa naj vzame še slovnico v roko, da bo vedel razločevati smisel in pomen besed. To samo radi ugotovitve, da ne bo nepotrebnega razburjenja. Tisto kar je bilo radi podpisov zapisanega vzdržujemo in se groženj s sodnijo ne bojimo. To smo hoteli že v „Slovencu" objaviti, pa ta list tega še proti plačilu ni sprejel v objavo. Trbovlje. Obrtniki so bili na zborovanju, na katerem: je bila sprejeta resolucija. „Slovenski Narod" pa je takoj drugi dan poročal o terrJ zboru seveda z dostavkom, da se izreka zbornici za T. O. 1. v Ljubljani popolno zaupanje. Da ste videli razburjenje v Trbovljah. — Toda poročevalec iz Trbovelj ni temu kriv, ampak gospodje iz Ljubljane, ki si tako radi sami sebi dajo zaupnico, čeprav je ne dobe. „Slovenski Narod" še do danes ni ničesar popravil, čeprav je dobil veliko pismo z mnogimi podpisi, da je napačno poročal. Ptuj. Čudimo se, da iz naših krajev ni ni-kakih poročil v „Obrtniku", čeprav smo tukaj tudi naročniki teh zvesti čitatelji iin pristaši lista. — Prijeti bomo morali pač navadni obrtniki za pero ter poročati v list o naših križih in težavah, ker ne gre, da bi Ptuj in okolica za drugimi mesti zaostajala. Sem hodijo prosit ljudje zaupnice za skupno TOL zbornico, zakaj ne vem. Kočevje. Neko nedeljo v decembru je bil pri nas znan plačan agitator za skupne zbornice iz Ljubljane in se je vozil z najetim avto-taksijem. Z njim je bil celo v Brodu na Kolpi ter obiskoval in nadlegoval obrtnike za podpise. Radi bi vedeli, kdo je plačal stroške za vožnjo, ker imenovani gospod ni imel nikakih službenih opravkov, sam pa tudi iz svojega žepa iz znane velikodušnosti ni trošil svojega denarja. — Morda bosta vedela to pojasniti gospoda iz Kočevja, ki sta se z njim tako nobel in poceni vo- Celje. Znan celjski pristaš od skupne zbornice je prišel v trgovino in na vprašanje, ki mu je bilo stavljeno, odgovoril: Dva smo že zaprli, Pičmana in Hrastelja, vsak ima po 14 dni, sta že pod ključem. — Apeliramo na tega gospoda, da nam preskrbi naslov, kje nar bi bila imenovana zaprta, da jih lahko obiščemo. — Morda bo gospod res v jamo padel, ki jo drugim koplje. Vi&ebanovinslk i obrtniški zbor Nadaljevanje gvora g. Reicherja iz Maribora: mariborska drž. moška kaznilnica si osvaja privilegij, ua sine izvrševati vsa obrtniška dela za aktivno m upokojeno drž. uradništvo in usluž-Denstvo in njih družine vzlic temu, da te odredbe ni najti niti iz uredbe Ministrstva pravde iz 1.1930., niti iz predpisov obrtnega zakona. Člani družin drž. uradnikov in uslužbencev pripomorejo še ostalim znancem in prijateljem do te ugodnosti, obrtništvo podpisanih združb pa izgubi na ta način najmanje 40% naročil za domačo potrebo. Obrtništvo se zaveda, da drž. uradništvo in usluž-benstvo ni najbolje plačano, vendar sme računati s fiksno mesečno plačo In pozneje pokojnino, medtem ko revni obrtnik ne doseže višine uradniških plač, pokojnina pa mu je bila dosedaj po navadi beraška palica. Iz goraj navedenih razlogov je obrtništvo Maribora in okolice na najnižji stopnji v pogledu zaslužka in to tako, da najrevnejši pošiljajo svoje žene na delo v tovarne in druga podjetja, da jim je mogoče preživeti svoje družine. Brezposelnost obrtništva je posledica brezposelnosti delavstva. Naši delavci z najboljšo strokovno izobrazbo beže iz stroke, katere so se izučili, ker v tej stroki ne najdejo več zadostnega dela in zaslužka. V naslednjem prikazujem pogled v vsako stroko posebej. 1. Krojaška stroka: V krojaški delavnici tukajšnje Drž. moške kaznilnice je zaposljenih 40 do 50 krojačev kaznjencev, kateri so vedno polno zaposljeni ter izvršujejo naročila za vsakogar, ki jim naročilo prinese. V dokaz temu imamo račun moške kaznilnice v Mariboru, št. 2215 z dne 12. avgusta 1932, iz katerega je razvidno, da se je tam izdelala nova moška obleka za vojnega invalida g. Horvat Ignaca. Ker je enake račune, oziroma dokaze težko dobiti, imamo mnogo izven pismenih dokazov, ki se dajo s pričami dokazati. Tako na primer je krojaška delavnica v kaznilnici izdelala za godbo „L i r a“ 10 oblek po zelo nizki ceni tako, da bi istih noben krojaški obrtnik izdelati ne mogel po taki ceni, ker on mora plačati delavca, davek, stanarino in druge dajatve, katerih pa Drž. moška kaznilnica ni deležna. 2. Mizarska stroka: V mizarski delavnici tukajšnje Drž. moške kaznilnice je zaposlenih približno 60 mizarjev kaznjencev, ter ima ta delavnica naročil že za dve leti vedno vnaprej. Dokaz temu je, da je imela Drž. moška kaznilnica v Mariboru še pred kratkim na vzhodnih vratih nabit letak, s katerim naznanja, da se mizarska dela ne morejo sprejemati, ker je na iste treba predolgo čakati. Kaznilnica prevzema za cele kolonije novih hiš naročila za stavbeno pohištvo, istotako izdelava za posameznike notranje pohištvene dele, kakor tudi cele pohištvene opreme. Za vse te trditve mizarsko obrtništvo ne more prinesti pismenih dokazov, vendar se to po potrebi lahko s pričami dokaže. Mizarski obrtniki prosijo nadalje za odpomoč v zadevi izdaje dovoljenj, (pooblastil) tukajšnjim stavbenikom in zidarskim mojstrom, kateri za svoje stavbe izvršijo vsa stavbena pohištva, izven tega nam je znano, da je neka stavbena tvrdka v Mariboru izdelala v lastni delavnici 60 omar za tekstilno tovarno v Mariboru, poleg tega še mnogo štelaž, pisalnih miz in drugo potrebno pohištvo. Z enakimi nabavami je odvzeto mizarskim mojstrom in delavcem mnogo zaslužka, posebno še, ker izvršujejo tako stavbeniki, kakor zidarski mojstri mizarsko obrt le pod kritvenim razmerjem, če bi pa tudi sami imeli pravico do mizarske obrti, bi smeli izdelovati le stavbeno mizarstvo za svoje naročene stavbe. Vsi dokazi združbe o kritvenem razmerju ne zaležejo pri obrtni oblasti ničesar. V delavnici drž. železnic v Mariboru se je dalo delavcem na prosto voljo v izbiri delovnega časa. Delavci so si izvolili delovni čas od 5. do 14. ure, medtem ko v prostem času izvršujejo razna rokodelska dela in to celo za stavbe, ter se je delavcem dala spodbuda za odnašanje orodja in celo materijala iz delavnice drž. železnice. V prostem času izvršujejo ti delavci mizarska dela, ter imajo nekateri izmed njih cele delavnice v svojih stanovanjih. 3. Slikarska stroka: pod katero spadajo tudi pleskarji, je izpopolnjevanje mizarske stroke. Vsa dela iz mizarske stroke, ki se izdelajo v kaznilnici, kakor potom delavstva od drž. železniških delavcev, je treba prepleskati, za kar ima kaznilnica, kakor tudi šušmarji iz delavnic drž. železnic nadomestek iz vrst slikarjev, oziroma pleskarjev. Poleg tega izvršujejo in prevzemajo kaznilnice vsa slikarska dela na novih stavbah, ki jih. kakor iz točke 6. razvidno, izvršijo kaznjenci. Prevzemajo pa se tudi slikarska dela za posamezna stanovanja. Dahe prihodnjič. Pozabili ste, da smo Vas opozorili, da poravnate 30 Din za naročnino »Obrtnika«. Tiskali J. Blasnlka nas!.. Univerzitetna tiskarna In d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MlkuS. Htograflla, Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetn potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzviSene obrtniške poklice.