Politični ogled. Daaajska vladaje razglasila aaredbo, ki odločuje strogo po8topaaje proti oaiai deželaim braaibovcem , ki ae bi boteli priseči vojaške prisege. Miaisterska kriza jc aa Duoaju še vedao aa daevaem reda. Potocki 8e je pred kratkira spet pngovarjal z Recbbaaerjem, ia pravi se, da bi ga rad pridobil da stopi v miai8ter8tvo. Res prav čadae stvari se godijo v aaši Avstriji, roiaisterstvo sprave boče imeti Rechbaaerja raed aeboj! Recbbauerja, ki ima celo aasprotai progrnai! — Svet 8Q rneša ! — Eaže pa se v vaeai, da sedajao miaisterstvo ae bode dolgo več životarilo, ker ae stori celo aič odločaega aiti aa eao aiti aa drugo straa, ia tako ž ajim aobeaa straaka ni zadovoljaa. Ustavoveraeži hočejo, da naj odstopijo vsi ministri ia ae aaj izvolijo dragi iz ajibove sredine. — No se ve da! — Taaffe veadar aaj ostaao kot cesarje? ljabljenec. S Stremayerjein tadi aiso več zadovoljai, ker ai zadoat eaergičen. Ear oiorebiti pride od tod, da hoče vsera po volji storiti. Na Čeakem ae zdaj še zmirofli delajo zvaaredae priprave za neposredae volitve v državai zbor, ki bodo 7. t. m. Vlada ia aarodaa straaka aapeajate vse mogoče straae, da spravite svoje v zbor. V ogerskem državaeui zborn tirjajo, da se revidira sprava z Avstrijo akleajeaa. Poalaaec Ti8za — levičaik — je tudi stavil v zboru aasvet, aaj vlada potrebao skrbi , da se aapravi avstrijska armada, ki bode odgovarjala vsem tirjatTani nove vojae vedaosti, da pa se inora araiada razdeliti aa dva kosa, tako da ogerski oddelek pride iz rok aeodgovoruega skapuega miaistra ia aieada v roke ogerskega brambovskega aiiaistra. — Tako gre — če ae komu podi prat, hoče celo roko! — V ogeraki spodflji zboraici je poslaaec Iraay predložil, aaj se da spet Miletiču s?oboda, predlog je veadar z majbno večiao padel. Iz Hrvaške. Deželoi zbor se bo začel 10. aoveaibra ia bode zboroval do koaca decembra. Baa Raacb je škofom aazaaail, da je v Hrvaški zopet vpeljaa -Placetara regium". IzFraacoske. V Toarsu je Gambeta izdal proklamacijo, v kteri se Fraauoskema ljadstva aazaanja, da se je trdajava Metz podala. V tej proklamaciji pravi vlada, da je Bazaiae izdajec, da je sodelavec moža od Sedana — Napoleoaa — ia sokrivec usiljeacev — Prusov. — Proklamacija tirja od Fraacozev, aaj se pod varstvora republike v naj vekši neareči spet saitii omladijo, aaj zajeaiajo iz moralnosti in socialae politike. Fraacoska se ne inore aikdar podati, dokler le še za ea palec posvečeae zeailje iaia. Ne smemo opešati, temač aioramo sami po sebi obraaiti si svobodo, neodvisaost ia celoto Fraacoske. Italijanska vlada je v Riaiski razglasila tiskovuo postaro ia je rekla, da je vsled te postave oseba sv. očeta postavljeaa v edaake razmere , kakor oseba kralja posebao, kar se tiče bajskaaj k aapada aa papeža ia ajegovega osebuega razžaljeaja aploh. Tudi posianci aa papeževem dvora imajo oae iste pravice, kakor poslaaci pri drugib vladab ia cjih razžaljeaje se bode ostreje kazaovalo.