Izhaja 10. in 25. dan rsakega meseca ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 2 gld. 60 kr Na anonimne dopise se ne ozira. Rokopisi i» na oceno poslane knjige se ne vračajo. i t" "I Popotnik. List za šolo in dom. h Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frank i-rain) vredništvu (ReisersJras.se 8), naročnine, oznani ta in reklamacije pa založništvu : tiskarju J. Leonu v Mariboru. f Stev. 18. V Mariboru, 25. septembra 1883. IV. tečaj. Strasti. Pogostokrat nastanejo poželenja tako silna in vladajoča, da jim ni več mogoče zoperstati in jih krotiti. Kedar poželenja toliko moč zadobijo. redno prihajajo, se človeka popolnoma polastijo, se vsakojakih sredstev, dobrih ali slabih, za zadovoljenje poslužujejo, in vse zapreke na vsak način, dober ali slab, odstraniti skušajo: imenujejo se strasti. Že iz tega sledi, da strasti o posluževanju pripomočkov za zadovoljenje niso izbirčne, da ne iščejo pametnih vzrokov, kteri bi jih pri dejanjih vodili, ampak slepo tiščijo naprej, da dosežejo svoj namen; a za dosego svojega namena znajo si pogosto poiskati pripomočke s posebno bistroumnostjo. Strastnež se za vse drugo ne briga, ko za zadovoljenlje svoje strasti; nič mu ni višjega, nič svetejšega, ko strast, kteri je podvržen, zato pa dela nepremišljeno; če pa dela nepremišljeno, je tudi nedosleden in suženj strasti, ktera se ga polasti. Ne posluša več umnega prepričanja in razumnosti, ne more več umno misliti in presojevati, ker misli, iz kterih strast obstoji, zadobijo toliko moč, da se svest le po njih ravna, tedaj celega človeka, celo dušo prevladajo; mesto, da bi prepričanje poslušale, postanejo same tako silne, da se jim mora prepričanje podvreči. Da pa en krog misli dobi toliko veljavo in moč, da vsega človeka prevlada in si ga naredi tako rekoč sužnja, je kriva notranja, nravstvena slabost in nezmožnost, ker tam, kjer nravstveni čut ohrani svojo veljavo, ne postanejo posamezni nagibi in poželenja tako močna, ker se morajo, kakor hitro hočejo nravsteno mejo prestopiti in človeka prevladati, podvreči zahtevanjern razumnosti in pameti, ktera se pri taki priliki vselej oglasi, a veljavo obdrži le takrat, kedar je zadosti močna. V strast pa se lehko prevrže vsako poželenje, kakor hitro nravstveno slabost podpira narava, izgledi in telesne razmere; glede slednjega zamorejo se posebno telesna poželenja v strast spremeniti; tako se naravni nagon po jedi in pijači utegne spremeniti v požrešnost, nezmernost, sladkosnednost, pijančevanje; spolski nagon v razkošnost. A tudi druga poželenja, ktera se prejšnjim nasproti zamorejo imenovati duševna, spreminjajo se v strasti, kjer jim omenjene okolščine pripuščajo, dovoljno moč in veljavo doseči. Poglavitna podlaga teh strasti je samoljubje, to je, • hrepenenje po sreči in mogočnosti, ali iskanje in ljubezen do veselja in sovraštvo do zlega. Iz tega hrepenenja po sreči in mogočnosti izvirajo raznovrstne strasti pod različnimi imeni, kakor: prevzetnost, oš a b n ost, lakomnost, samosil je (des-potizem), fanatizem 1 j u b e ze n in sovraštvo pod različnimi imeni; iz prve izvira Še dopadaželjnost in ljubosumje, iz druzega pa nevošljivost in zavist. Tedaj poglavitna moč, ktera vse človeštvo prevlada, je samoljubje, iz samoljubja pa nastane ljubezen in iskanje oblasti in mogočnosti, kteri nasledujejo različne strasti. Ktere da se v človeku vkoreninijo, in sredstva, kterih da se v njih dosege poslužujejo, so jako različna po stann in okolščinah, v kterih eden ali drugi živi; ta hrepeni po bogastvu, oni po slavi, časti itd. Celo starost vpliva na razvoj strasti: mladina hrepeni po poželjivosti in strastni ljubezni; mož je časti lakom en in gospodljir, starost pa je nezaupljiva in skopa. Da se kako poželenje spremeni v strast, mora zadobiti tisto poželenje dovoljno moč; tolika moč ji lehko podeli čezmerno, pa tudi nedostatno zadovoljenje. Telesna poželenja se spreminjajo v strasti z brezmernim in prevečkratnim zadovoljenjem in postanejo tem silnejša, čim večkrat se zadovolujejo, ker se tako polagoma ustanovijo v telesu uredbe, ktere k enemu in istemu poželenju silijo, n. pr. požrešnost, pijančevanje itd. A tudi nedostatno zadovoljenje spreminja poželenja v strasti, Kjer postavlja kakemu nagnjenju osoda zapreke, rado se tisto nagnenje prevrže v strast; zato preostra izgoja zbudi kal k marsikteri strasti. (Nitimur in vetitum sem-per, cupimusque negata.) Glede tega je potrebno, da so prepovedi stanju tega, komur so namenjene, primerne. Postanek strasti pospešuje tudi domišljija, ktera že naprej slika vži-tek in posebno rada pri prepovedih ali nedostatnem zadovoljenju poželenja v strast spreminja. Strast ima na sebi nekaj nepravilnega, ker pravilno stanje človekovo zahteva, da se odločuje pri svojih dejanjih z razumom in pametjo; strast pa naredi človeka za vse drugo slepega in le tista misel, ali tisti krog misli, iz kterih strast obstoji, zadobijo veljavo in sicer toliko veljavo, da zadobijo prvo mesto; razumnost, ktera ima naravno človeška dejanja določevati, mora se ji umakniti in ona pride na njeno mesto in si jo podvrže. Tedaj vse drugo izgubi za človeka veljavo in zanimanje, samo strast in to kar je z njo v zvezi, to ga mika, to napeljuje njegovo samozavest, za vse drugo postane slep, gluh in nem. Njegova vest otrpne, on tudi ni več sam svoj gospod, ampak suženj strasti., ktera se ga polasti. Skopuh ne misli na drugo ko na kopičenje denarja in premoženja; strasten igralec misli le na igro, njej daruje vse: premoženje, dobro ime, blagostanje; še celo svoja družina se mu ne smili, ker pogosto sebe z njo vred potegne v nesrečo. Za strastneža je ves drugi svet mrtev; za razveseljevanja, ktera nepopačeno srce povsod lehke najde: v naravi, v družbi blagih ljudi, pri umetnostih in vednostih, za vse to s strastjo otrpnjeno srce nima nikakega okusa več. Poleg tega pa strastnež pogosto sam sprevidi napačnost svojega početja, a je preslab, da bi se mogel zopet na pravo pot podati, ali pa skuša sebe in druge z ničevimi dokazi prevariti in preslepiti in svojim dejanjem veljavo s kazati; skopuh se izgovarja, češ, da se mora s premoženjem varično ravnati, da se mora tudi za prihodnjost. skrbeti itd. Ker strast obstoji v tem, da namesto razuma človeka prevlada, in njegova dejanja določuje, ima na sebi nekaj nepravilnega, ker dušno prostost zatera; je tedaj neka dušna bolezen. In če tudi nektere strasti, kakor slavohlepnost, svobodoželjnost in ljubezen niso zavrgljive in so že mnogo dobrega in velikanskega doprinesle, ima vendar vsaka strast na sebi znak nepravilnosti, namreč nepokorščino zoper zdrav razum, kteri pri duševno zdravem človeku dejanja določuje: in če ravno nektere strasti velikanska dejanja izvršujejo, mora se tudi reči, da so doprinesle vsa grozodejstva, ktera človeštvo in njegevo zgodovino oskrunjujejo. Ivan Klemenčič. --»- Letošnje zborovanje štajerske učiteljske zaveze, kterege se je nad 250 članov vdeležilo, se je 19. in 20. t. m. v Mariboru po vsem dostojno in resno vršilo. Štajersko učiteljstvo je zopet pokazalo, kako visoko ceni sploh pravi razvoj in vsestranski napredek šolstva in kako se ve poganjati zanj in za pravice svoje. Na drugi strani pa smo se slovenski učitelji tudi žalibog prepičati zarnogli, da naši sodrugi na srednjem in gornjem Štajerskem za zdravi razvitek slovenskega šolstva nemajo ali celo nič ali da imajo le malo razuma še manj pa dobre volje, in da merijo šolstvo pri nas s čisto drugim merilom, nego ga podava pedagogika, kar se je posebno 1. dan pri predmetu „o poučevanju v 2. deželnem jeziku", (poročevalec g. Romih — Ptuj) dovolj pokazalo. Priznati pa moramo, da je zborovanje s prav spretno roko vodil načelnik zaveze, gosp. nadučitelj J. Bohm v Gradcu, kteremu gre za to vsa hvala. 19. dne t. m. popoldan se je razpravljalo tudi „o šolskih vrtih". Poročevalec prof. Mell je povdarjal v daljšem govoru imenitnost. šolskih vrtov v odgojevalnem in poučnem obziru, ter je dajal nasvete, kako se vrti vrejajo in kako se pridelki v prid obračajo 2. poročevalec g. učitelj F. Fellner iz Gradca pa je stavil nasvet, naj učiteljstvo stopi v ožjo zvezo se štajerskim vrtnarskim društvom, ktero je po njem prijavilo, da je radovoljno pripravljeno učiteljstvo v tej stvari po mogočnosti podpirati. Ta nasvet se sprejme. — Zvečer na čast gostov prirejena veselica v dvoranah pivovara Gotz-a, pri kteri je vojaška godba domačega pešpolka najlepše umotvore svirala in dobro zbrani moški zbor mariborskega pevskega društva več pesni pel, se je po vsem prav lepo obnesla in je bila prav prijetna in prisrčna. Slavnostnemu odboru gre zato vse priznanje. Sploh pa tudi ne smemo nikakor pozabiti, da se je mesto potrudilo, svoje goste častno in gostoljubno sprejeti in jim čas njihove prisotnosti prav prijeten storiti. Vsa hvala zato Mariborčanom ! Dne 20. sept. se je o 9. uri v jutro pričelo glavno zborovanje. Načelnik pozdravi zbrane učitelje ter zakliče 3krat. „hoch" Njih Veličanstvu presvitlemu cesarju, na kar so navzoči s „hoch" in „živio" klici odgovorili. Potem je pozdravil učitelje še mestni župan gosp. dr. Duhač v imenu mesta in c, kr. okrajni glavar, g. baron Hein, v imenu vlade. Zbor odposlancev je 4 predmete v posvetovanje predložil. O prvem — elektrotehniki — govoril je g. prof. Hirschler prav temeljito. Obžalovati je samo, da svoje predavanje ni podpiral z eksperimenti, kajti je drugače take reči težko umeti. — .0 drugem predmetu — „Značaj učitelja z ozirom na njegov poklic" je poročal g. Proll res tako izvrstno, da se mu je končavšetnu od vseh strani izreklo burno pripoznanje. 0 tretji točki — ^učiteljevi avtoriteti" — je govoril g. Lorber (Zeltvveg) ter na podlagi zbranih istinitih dogodkov pokazal, kako si učitelji dostikrat se svojim nepremišljenim dejanjem svojo avtoriteto podkopavajo. — O četrtem predmetu — „pripravi učil" — je poročal g. Zill. Ker mnogo k vara šoli priraste od tod, da se skoraj v vsa-kej šoli nahaja dosti učencev, kterim stariši iz kakršnega vzroka koli vseh učil ne oskrbijo, zato se stavi nasvet, da se ta reč pri učiteljskih društvih dobro prevdari. ter potem naznani odboru učiteljske zveze, kteri bode na podlagi teh podanj sestavil spomenico na visoki deželni zbor v tem smislu, da se vse občine postavno zavežejo vse otroke brez izjeme s potrebnimi učili oskrbeti. Doseglo bi se s tem, da dobe vsi otroci dobra in tudi mnogo ceneja učila v roke. Končno se je še sprejela resolucija glede učiteljskih pismenih elaboratov, ki se v glavnih potezah tako glasi: „Ako pomislimo, da mora vsak učitelj pismeno in ustno učiteljsko sposobnost dokazati, ako pomislimo, da šolska postava takih elaboratov ne zahteva, ako dalje pomislimo, da ti elaborati mnogo časa in truda zahtevajo, da se pa le preradi v kakem arhivu, prepuščeni raznim slučajem, založe, tedaj moramo reči, da je njih korist dvomljiva in da se toraj tudi nikdo ne sili, te elaborate izdelovati". S tem je bil dnevni red končan. Predsednik Bolim se vsem navzočim za njih vstrajno pazljivost zahvali ter sklene sejo o 1. popoldne. V odbor so se volili ravno tisti gg., kteri so bili popred v njem. Omeniti nam je tudi še prav srečno vrejene rastave raznih učil v deški šoli. Gospodom pa, ki so se s to rečjo mnogo trudili, gre gotovo vsa hvala! -- Fizika za nižje razrede srednjih šol. Spisal Andrej Senekovič, c. kr. profesor v Ljubljani. (Dalje in konec.) Kar hočemo zdaj navajati, se bo morebiti komu premalenkostno zdelo, nam ne. Na strani 6 vrsta 10 zg. beremo: „Jedno in isto telo more biti po vrsti toplo, mrzlo, 18* vroče; torej imamo v toplotnosti razločevati stopinje". Predenj k temu pristavimo svojo opomnjo, naj omenimo sledeče: Ko bi kdo na vprašanje po stopnjah pridevnika lep, odgovoril: lep, najlepši, lepši, vsakdo bi ga zavrnil, ter zahteval boljši red. Postopati treba od najnižje stopnje, zaporedoma do najvišje, tako tudi pri stopnjevanju toplotnosti n. pr. takole: mrzlo, hladno, mlačno, toplo, vroče, žgeče. Dovolite nam, da se še malo premikamo v takih — malenkostih. Na strani 5 vrsta 19 od sp. stoji: „Ako kroglo obesiš nekoliko časa v plamen vinskega cveta, poveča se njena prostornina, kar spoznaš na tem, da krogla ne gre več skozi obroč". Priroden zakon sledi iz opazovanih prikazni, ktere se vrste v popolnoma določenem redu. Te prikazni morajo učenci sami opazovati in ločiti od nebistvenega, ter sami sklepati na zakon, (se ve da s pomočjo primernih vprašanj učitelja,) ako hočemo izurjevati njih sposobnost za opazovanje in razsodljivost. Oni torej vidijo, 1) da se ogreva krogla, 2) da ne gre skoz obroč, ter sklepajo 3) vsled privajanja toplote je postala prostornina krogle večja. V takem redu naj bi se pa tudi pisalo. Taista opomnja velja tudi za poskus b) v § 131. Se bolj pa moramo povdarjati red v poskusih, iz kterih razvijamo več zakonov. V § 61. beremo: Poskus: a) Vzemi občutljiv termometer ter ga drži blizo goreče svetilnice.. Termometer se segreje in kaže višjo temperaturo. Ako pa postaviš med svetilnico in termometer papirnat zaslon, zniža se temperatura na termometru do prvobitne stopinje. Termometer kaže nižjo temperaturo, ako ga od svetilnice bolj in bolj oddaljuješ. — Podobne prikazni opazuješ, ako držiš termometer blizu železne posode, polne vrele vode (samo, da kaže termometer manjše vzvišanje temperature — bi mi še pristavili). 1. Telesa izžarivajo toploto, naj si bodo svitla ali temna; čim višja je temperatura žarečega telesa, tem več toplote izžariva. Natančni poskusi uče dalje: 2. Žareča toplota se širi premočrtno in je 4, 9, 16.....n2 krat slabša, ako je razdalja med žarečim in izžarjeno toploto vzprijemajočim telesom 2, 3, 4, . . . n krat večja. Za izvajanje 1. zakona sta stavka: „Ako pa postaviš ........ in bolj oddaljuješ", popolnoma odveč. Potrebna sta pa za osvetlavo 2. zakona. Stala naj bi torej po prvem zakonu kot poskus b) se ve da primerno spremenjena, za kterim bi rekli: Iz takih in še natančnojih poskusov sledi: 2. zakon. Ker se nam redno izobraževanje v opazovanju prikazni in sklepanju na zakon zdi jako važno, ne moremo si kaj, da vzamemo iz naše knjige še jeden primer, kteri se nam zdi z ozirom na to poučljiv. Na strani 189. beremo: Poskus: .Ako na niti visečemu magnetu bližaš kos železa, opazuješ, da se magnet železu bliža in da postaja privlaka med želežom in magnetom tem večja, čim bližja sta si. Z določene razdalje priskoči magnet k železu, ter obvisi na njem. — Bližaš li visečemu železu magnet, priskoči z določene razdalje železo k magnetu ter obvisi na njem. Med magneti in paramagnetnimi telesi opazuješ tudi privlačnost, čeravno so med njimi druga telesa n. pr. les, steklo, papir itd., na ktere magnet ne deluje. Zdaj navaja zakon — tako le: 1. Magnetizem deluje na paramagnetna telesa tudi v daljave in 2. skozi druga telesa. 3. Magneti in paramagnetna telesa se privlačijo vzajemno, 4. in sicer postaja privlaka med njimi v 2, 3, 4, . . . n krat večji razdalji 4, 9, 16, . . . n2 krat manjša. 1. Vzajemno privlako med magneti in paramagneti dokažemo z bližanjem paramagneta visečemu rnagne u, kakor to beremo od začetka gornjega poskusa, do prve mejne črte, ktero smo v ta namen naredili. 2. Paramagneti delujejo na magnete v daljave in sicer te m jačje, či m bližje so si oboji; o tem nas prepriča gornji poskus z besedami do druge mejne črte. 3. Tudi magneti delujejo v daljave na par a magnete, to spoznaš iz besedi med drugo in tretjo mejno črto. 4. Magneti delujejo na para magnete in narobe tudi skozi druga telesa, sledi iz konca poskusa. Primerjajmo s tem redom red v zakonu, kjei smo posamezne resnice ločili s števili. 1. v zakonu je 3. v poskusu, 2. v zakonu, 4. v poskusu, 3. v zakonu, J. v poskusu, 4. v zakonu sledi iz 2. v poskusu. Ta nered pouzročuje dvojno: 1. V poskusu je preveč gradiva nakopičenega; vzajemna privlačnost naj bi se dokazovala z drugim poskusom. 2. Ko bi pa že ostali pri jednem samem poskusu, naj bi prvokrat obesili kos železa, na kterega bi delovali z magnetom v raznih daljavah in skozi druga telesa; drugokrat pa magnet, kteremu bližamo kos železa. Pri tem bi se tudi ravnali po zlatem pedagogičnem načelu: Novo opiraj na znano. Primorani smo pa vendar še, da postavimo v zakon vzajemno privlačnost nazadnje in za se. (Primerjaj Kauer in Krist). Priporočati moramo torej po vsem: Red v tekstu in red v poskusih in zakonih. To se je v naši knjigi v obče doseglo. V ta namen so tudi ločeni posamezni poskusi z znaki a), b), c) itd.; vendar bi se imela ta ločitev konsekventno izvrševati, kar se na nekterih mestih ni zgodilo. N. pr. pri poskusih z nihalom in drugod ne nahajamo poskusov zaznačenih. To ločitev ima pa za zmirom neko načelo določevati, ali se na ta način n, pr. ločijo in povdarjajo poskusi jednega §, ali se vežejo oni poskusi, iz kterih se izvaja jeden občen zakon. Na strani 5. n. pr. kjer se govori o razteznosti in stisljivosti teles ima štiri poskuse a), b), c) in d). Poskusi b), c) in d) so v prav ozki zvezi, kajti iz njih se izvaja zakon, da segrevanje prostornino teles poveča, ohlajevanje pa zmanjša. Poskus a) pa le kaže stisljivost in razteznost zraka, kterega stiskaš v cevi zamašeni neprodušno z gibljivim batom. Ta se nam zdi bolj sposoben za osvetlavo občnega uvoda v tem § gotovo pa ni v nobedni zvezi z zakonom stoječim za poskusi, zato bi ga postavili pred ta uvod, pred njega pa zapisali samo: „Poskus" . . Sledeče tri poskuse bi pa ločili z a), b), c). Na strani 52. poskus c) beremo o utajenju toplote, ako se trdna telesa tope. Za topljenje se jemlje kuhinjska sol. Bolj bi se pa temperatura znižalo, ako bi se topilo v vodi sahnijak ali solitar, poskus bi bil bolj očividen in bi učence bolj prijel, kar smo tudi že omenili pri govorjenju o uvodu v galvanizem. Poskusi naj so kolikor mogoče intenzivni. V § 63 govori g. Sen. o taljenju, to osvetljuje na vosku natančneje in pristavi: Isto moraš opazovati pri svincu, železu, bakru itd.". Torej navaja več primerov za občno resnico, kar popolnoma odobravamo. Tako ravna navadno, kadar izvaja kak občen zakon. Navedimo še § 127 za primer. Vendar nam ne dopade v § 13., kjer govori o težnosti, da to lastnost opazuje samo na kamnu, ter sklepa: Vsako samo sebi prepuščeno telo pada proti zemlji. Krist pristavi po dveh poskusih z različnima telesoma: ,.Ponavljaj poskus na raznih krajih z raznimi telesi", potem preide na občen zakon. Taisto moramo omeniti o § 16. Za več slučajev veljavne sklepe, moramo tudi iz več slučajev izvajati. V § 102. pri govorjenju o sestavljenem nihalu metoda ni več induktivna, ampak deduktivna. Taisto opazuješ še na nekterih drugih krajih, recimo n. pr. še v § 129. Tako prehajanje v deduktivno metodo na primernih krajih in po priprostem načinu moramo le odobravati posebno pa v knjigah za učiteljišča. Kapljevine razvajajo nanje delujoči tlak jednakomerno na vse strani (§ 109. poskus a). Iz tega sledi naravnost: Tlak kapljevine na vsako tlačenih ploskev, ktera je tlačečej ploskvi jednaka, je jednak tlaku te ploskve. Mislimo si 2 tlačeni ploskvi vsako jednako tlačečej jedno zraven druge, potem je tlak na obe ploskvi 2krat večji od tlaka tlačeče ploskve, ali drugače rečeno; tlak kapljevine na 2krat večjo ploskev je 2krat večji. Takisto se prepričamo, da je tlak kapljevine na 3, 4, n krat večjo ploskev 3, 4 n krat večji od tlaka tlačeče ploskve. Izračunanje tlaka tlačega bata na jeden molekul, izračunanje števila molekulov dotikajočih se drugega bata, kakor to nahajamo v naši fiziki, je popolnoma nepotrebno. Vsaka dedukcija naj je kolikor mogoče priprosta. Vaje so dobre in besede: „Povsod, kjer je bilo mogoče ali potreba, se nahaja mnogo izvrstno in izbranih, priličnih in včasi izvirnih vprašanj in nalog, po kterih naj se učenci vadijo, pridobljene občne zakone uporabljati in razsodno misliti", ktere nahajamo v „Kresu", moramo tudi mi potrditi. Zelja naša je le, da bi takih vaj v mehaniki bilo nekoliko več (primerjaj Kauer), kjer bi potem statutu za učiteljišča lahko popolnoma zadostevali. Spregovoriti nam je še o jeziku. Gladek je, stavki so vseskozi pravilni in kolikor mogoče kratki, pravi „Kres". — Solski knjigi je glavna naloga kratko, točno, a pri vsem tem lahko umljivo izraževanje. No tudi v tem oziru jo je pogodil pisatelj v obče izvrstno, piše „Zvon". In tako pravimo mi in slišimo od vsakega, kdor je knjigo prebiral. Težka, težka je naloga slovensko šolsko knjigo pisati; vsaka stroka zahteva svoj jezik, ta se vkorenini še lev s časom, koga je izzorela slovenska šola in izzorelega razglasila slovenska knjiga. Čuditi bi se morali, ako bi že zdaj iz sobe mislečega učitelja prišla slovenska šolska knjiga na svetlo v popolnoma dovršenem jeziku. Utihotapi se ali tudi uide lahko tu pa tam kak izraz, kteri naredi celo izraženo misel celo napačno , če ne vsaj nejasno in nenatančno. Naša dolžnost je — prosimo pa gospode filologe, naj nas ne obsodijo, ako se podamo na njih polje, vsaj oni imajo o tem v zvezi s strokovnjaki svojo zadnjo besedo — naša dolžnost je, da tudi tu nedovršeno navajamo. Na strani 96. beremo: „Izmed dveh v jednakih krogih z isto hitrostjo vrte čih se teles ima večje tudi večjo sredobežnost." Prostornina ne določuje sredo-bežnostne kolikosti ampak kolikost mase. Manjše svinčeno telo more imeti večjo sredobežnost od večjega lesenega telesa. — Reci namesto „večje" tudi „težje" ali še bolje „ono večje maše". Na strani 12 beremo: „Ker so vsi molekuli istotežni itd." Istotežni? To hoče vendar reči, molekuli imajo isto težo (gleiches Gevvicht)? In to ni res za razna telesa. Stran 72. Pravimo, de je telo podprto (unterstutzt), ako leži nepremična os ali točka nad težiščem; telo pa visi (aufgehšingt), ako je težišče nad nepremično osjo ali točko. — V prvem slučaju visi telo, v drugem je podprto. Str. 86. Vsako telo se začne gibati, ako nanje deluje zadosti dolgo le jedna sila. Potem takem bi otrok največje skale v gibanje spravil, ako bi na nje le zadosti dolgo pritiskal. Krist uvede v to tvarino tako-le: „Wenn eine Kraft, wel-che einen freibeweglichen Korper in Bewegung gesetzt h a t, zu vvirken auf-hort etc." Str. 158. vrsta 8. sp. Navadno neprozorna telesa vsrkavajo tekoj v prvih plasteh vso nanja padajočo svetlobo. — Vsaj jeden del svetlobe tudi odbijejo. Str. 43. Razteza razno dolgih palic od iste tvarine je pri jednaki temperaturi razmerna dolžini palice. Namesto pri jednaki temperaturi reci pri jednakem vzvišanju temperature. Str. 56. od 18. vrste 2g. „Na pokrivalu (Papinovega lonca) je privarjena cev polna živega srebra, v ktero se vtakne termometer itd." Cev ne sme biti polna živega srebra, ker drugače bi živo srebro iz cevi teklo, ko vtaknemo v njo termometer. Str. 60. vrst. 13 g. Mesto „bolj navpično" reci manj poševno, ker navpično se ne da stopnjevati. Str. 101. vrsta 16. „njijino (teles, kteri se zadenete) medsebojno delovanje pa imenujemo udar. — „Beseda delovanje nam ne dopade, ker ona izražuje nekaj rajntega , kar udar ni; ali bi ne bila bolja beseda „strk" ali „dejst,vo". Str. 101. vrst. 6. sp. reci namesto „prožna stena" „ trdna stena". Str. 123. vrst. 13. sp. Bata ki se gibljeta menjavno s pomočjo vzvoda. — Reci namesto „menjavno" „menjavno gori in doli", ker bi se lahko mislilo, jeden-krat se giblje jeden bat, drugokrat drugi. Strinjamo se z besedami „Zvona": „Fi- zikalni pojmi so vseskozi strogo opredeljeni, n. p. pojem tangencijalne sile je tolma-cen izvrstno." „ Fizikalni stroji so opisani tako precizno in jasno, da ni ne jedne besede odveč." Zabilježiti imamo le malo izjem. Str. 15. Trda telesa so ona, ktera se izdatno upirajo, ko jim hočemo delke. odtrgati. — Ta definicija nam ne dopade. prilega se tudi za trdna telesa. Krist reče tako-le: „Trda telesa so ona, ktera unenji vtisek le težko sprejmo": ali pri drugih: „Trda telesa so ona, ktera se urivu (Eindringen) ostij ali rezil izdatno upirajo" (n. pr mehko železo, trdo železo). Str. 73. Vzvod se zove vsak okoli nepremične osi vrtljiv drog, kterega skušata dve sili v nasprotnih merih vrteti. — Namesto „skušata" reci ,.moreta"; kajti vzvod ostane vzvod, če ga sili tudi ne prijemljeta. Str. 75. Trgovska tehtnica je jednakoramen in dvor amen kovinski vzvod. — Vsak jednakoramen vzvod je dvoramen, torej „in dvoramen" izpusti. Str. 77. Škripec je okrogla plošča v škarjah vrtljiva okoli osi, idoče skozi njeno središče; na obodu pa ima žleb, okoli kterega se vije vrv. Škripec ostane škripec, naj je vrv nataknjena v žleb ali ne, Nemci pišejo: „Die Einne ist, z ur Aufnahme eines Seiles bes ti m m t" (Krist), „Am Umfange ist sie mit einer Einne zur Aufnahme einer Schnur versehen" (Kauer) in takisto drugi. ^Terminologija, ktera se bode, kakor je upati, sedaj vendar enkrat ukore-ninila, ugaja nam vseskozi. Želeti bi bilo, da bi se odslej naprej vsi pisatelji te terminologije p oprijel i. — Vsaj večina izrazov bo gotovo vsem strokovnjakom celo dopadala. Da se g. pisatelj ni silil nektere izraze prestavljati, je prav. Kako in zakaj bi neki „Masse" prestavljali? Večjidel pa nahajamo točne, pravilne in ugodne slovenske izraze, kterim so še pridejani obče znani (t. j. nemški?) termini, in to je neobhodno potreba za tako šolsko knjigo. Tako „Kres". „Terminologija je skoro brez izjeme priprosta, lahko umevna, slovenskemu jeziku, pa tudi predmetu popolnem prikladna." Tako „Zvon". Ker smo dobili Slovenci v zadnjem času dve fiziki, primerjali smo jih. O prvej, ktero je spisal g. čebular in izdal šele jeden del, moremo v obče na kratko reči, da je nekoliko spremenjen in okrajšan Krist. Obširnejše kritike o nedovršeni knjigi in na tem mestu ne moremo izreči. Kar nam je podanega, to je zares dobro in ko bi ne imeli g. Senekovičeve fizike, bi ga prosili, naj hitro začeto delo nadaljuje. Terminologija je v obeh v obče ista. Razlike obstoječe večinoma v končnicah hočemo tu navesti, Tako piše čebular stisnost gromada skala teža težina smernica prekap skrepenitev var zgostitev srebrn (n. pr. okis) ste ki. lonec zgor palivo zgorelina treskava sapa napetost tor zračno kresilo Senekovič stisljivost masa škala težnost teža namernica prekapanje strjenje vrenje zgoščevanje srebrov (okis) stekl. zvonec gorenje netivo izgorina treskavi plin napon (v meh. tudi napetost) trenje zračno užigalo Zusammendriickbarkeit Masse Scala Schwere Gevvicht Richtungslinie Destillation Erstarren Sieden Verdichtung Silber (-Oxid) Glasglocke Verbrennen Ziindstoff Verbrennungspro duct schlagende Wetter Spannung Reibung pneum. Feuerzeug Kakor vidimo, so tu v obče razlike male; pa v vednosti naj se tehnični izrazi tudi v končnicah ali v deblu ne ločijo, ker stim lahko dobe nekak različen pomen. Tako n. pr. ne izrečemo isto z besedo „zgor" kakor z besedo „gorenje". Gorenje pomeni neko stanje, zgor pa nasledek tega stanja. Goreča hiša n. pr. še ni zgorela. Nobena teh besedi pa ne pomeni to, kar nemška „Verbrennung". Z besedo „Ver-brennung" je tudi s vrha gorenja izražena, za kar bi lahko dejali „sožig". Primerjaj „Verbrennungsrohre" sožigalna cev (Erj.). Tudi mi moramo odobravati kakor ,.Kres", da nekteri izrazi niso preloženi. Kako in zakaj bi neki „Mase" prestavljali? Beseda gromada, ktero g. Cebular rabi, bi bolje pomenila „Aggregat", pa še v tem pomenu se nam ta izraz ne more priljubiti. Takisto bi pa tudi ne preložili besede „Pumpe" v „sesalko". Pumpen v nemškem jeziku ne pomeni isto kakor sesati? V besedi „Saugpumpe" je vendar med „pumpe" in „Saug" neka razlika v pomenu? Oompressionspumpe ni nikoli sesal k a za zgoščevanje, kajti ž njo se zrak ne sesa v pridjano posodo ampak tlači se v njo. Ostanimo torej pri Tušekovih izrazih, ter spoštujmo tudi staro; le po tem načelu dospeli bodemo jedenkrat do stalne terminologije. „Pumpa" naj ostane, ter tudi pumpa sesalka-Saugpumpe, pumpa tiskalka-Druckpumpe itd. Taisto naj bi ostali pri izrazih: ..Koloturnik" za „Flaschenzug" nam. novega „sestavljeni škripci", kar bi lahko tudi pomenilo ,,1'otenzrollenzug". „Zračno kresilo" (Erj.) je gotovo dobro, kajti s to napravo se v resnici ogenj ukreše na zraku. Zakaj namesto tega ukoreninjega izraza novega ,.zračno užigalo" ? Beseda kresilo pove še kako se goba užiga? užigalo ne. Tudi stara beseda ..treskava sapa" je bolje v narodnem duhu kakor nova „treskavi plin". Zakaj se je obče med narodom znani „tnrk'' (mesečni in solnčni-Mondes- und Sonnen-Einsterniss) spremenil v „mrak", kar vendar med priprostim ljudstvom isto pomeni kakor nemški . Diimmerung"? Novi izraz „svitanje" za „Dammerung" pomeni bolje samo „Morgendiimmerung". Besedo „Scale" bi pa vendar raje imeli izraženo se slovensko „lestvica". Nekteri izrazi imajo v obeh lizikah različen pomen. Tako pomeni: vpojnost Endosmose pri Ceb. in Absorption pri Sen. razhlap trockene Destillation „ „ Sublimation „ „ Eazhlap ali razhlapenje (Sen.) je izvrsten izraz za „trockene Destillation", ako ne ostanemo pri „destilovanje na suhem" (Erj. in ne obdržimo „razhlap" za „Sub-limation" (Erj.); kajti s tem v resnici spreminjamo trdna telesa v pline (hlape) in sicer stalno Pri „sublimaciji" pa prevajamo trdno telo z razhlapom spet v trdno telo, toraj pri tem nij naša svrha „razhlap", ampak le ,.pretrjevanje" (analog. prekap). Tu navajamo samo svojo misel brez posebnega nasveta. Beseda „zovoj" ima dvojen pomen ,,Schraubenzug" in ,,Gewindo"; poudarjan „jeden': pred ,:zavoj" za ,,Schraubengang ' nam ne zadostuje. Kaj bi ne mogli reči za „Gewinde" „zavojevje". Število od nas nasvetovanih sprememb je v primeru s celo tvarino te knjige jako majhno; vse drugo je izvrstno izvršeno. Vnanja oblika je prav prikupljiva, papir in tisek dober. Ker je knjiga metodično pisana v lepem slovenskem jeziku, naj si jo kupijo vsi sedanji in prihodnji učitelji, ker dobro jim bode služila z ozirom na metodo in na jezik. Terminologije naj se pa ne popri mejo samo pisatelji ampak tudi vsi učitelji ljudskih in srednjih šol. S tem smo z našo ocenitvijo knjige pri kraju; natančneje pretresovanje moramo prepustiti učiteljem, kteri se je bojo v šoli posluževali. Izrečemo naj samo še željo, da bi ta fizika prišla v vse šole po celem Slovenskem ter doživela v kratkem drugo izdajo slovenskemu narodu v korist pisatelju pa v veselje. L. L a v t a r. J z botanične pušice. v. Dragi tovariš! Pridruži se mi še enkrat in spremljaj me pod milo nebo, da opazujeva° nekaj jesenskih rastlin. Saj je to zadnji izlet, h ktereinu Te letošnje leto vabim. Kmalo bodo vsahnili vsi cvetki in potem bodeš z menoj zdihoval: „Kje so moje rožice, Pisane in bele, Mojga srca ljubice Žlahtno so cvetele? Ah spomlad je šla od nas — Vzela jih je zima, mraz." Koračiva najprvo na travnik in poglejva, kaj je tukaj novega. — Ob potu ktera, naju pelje na senožet. zapaziva modro cvetečo socvetko (composita) potrošnik (Cichorium intybns, wilde Cichorie), ki je sestra oni, iz vzhodne Indije v naše kraje zasajeni cikoriji endivji (Cichorium endivia, Endivie). ktera nam daje zi msko endi-vijo*). Poleg potrošnika luka izmed trave navadna celinšica ali prunelica (Prunella vulgaris. gem. Biunelle) iz reda ustnatic (labiatij) Njeno steblo je 1—2 dm visoko; vijoličasti cveti, pod kterimi stoje rujavi krovni listki, so druženi v gosti, 1—2 cm. dolg klas. Po solnčnih, peščenih in prodečnih bregovih se nahajate velikocvetna in bela celinšica (Prunella gradiflora in alba.) Prva cveti vijoličasto, druga belo. Predragi, zdaj se pa o zri na levo, tukaj je travnik, kamor sva se namenila. Lej, tam stoji navadna krvolocnica, (Sanguisorba officinalis, geim. Wiesenknopf), kojo lahko spoznaš po k r v a v o r u d e ei h, 1—2 cm. dolgih in 1 cm. debelih v a 1 c i h , v ktere so združeni drobni cveti. Valci sede na dolgih pecljih; pritlični in spodnji stebelni listi so dvopernati (doppeltgefiedert). Ivrvoločnici tovariš je bledovijoli-časti cvetoči hudičev griz (Scabiosa succisa, Teufelsabbis), ki je podoben po vsem njivskemu grintovcu**), le glavice so manjše ter bolj vzbočene in koren (korenik) je spodaj kakor prigriznem Priprosto ljudstvo si to posebnost (prigriznen koren) tako le tolmači: Rastlina je imela nekdaj korenino, polno zdravilne moči. Hudič zavi-den človeku zavolj nje, jo je v jezi pregriznil, da je zdravilni sok iztekel iz nje, in človek prišel ob to zdravilo.***) Ob straneh drage, po kteri odvajajo vodo s travnika — travnik je, kakor vidiš, vlažen, — zapaziva rudeči zvinjenik (Lythrum s al ic asi a, gem. Wei-d r i c h), rumeni trojedelnik dvozobnik, (B i d e n s t r i p ar t i U , d r e i t h e i 1 i g e n Zvveizahn) in bledo zeleni vodenik (Carduus oleraceus, K o h I d i s t. e 1). Vodenik, kojega košato listje huhajo v spomladi svinjam in čegar seme liščeki oso-bito radi iščejo in zobljejo, je v obče znana rastlina. Man je znan je zvinjenik , se pa lahko spozna po obilo razvejenem, 4—5 dm. visokem steblu, mnogobrojnih, v vršene klase združenih cvetih in po dvanajsterih prašnikikih v vsakem cvetu. Dvozobnik je pa tisto zeljce, kojega temnorujava, 2—3 mm. dolga in^ l'/2 mm- široka semena (prav za prav rožke — achaenium) se kakor „cveki" obešajo (z dvema posebnima zoboma) na našo obleko, ako pridemo z rastlino v dotiko, zaradi, česa se rastlina po nekterih krajih tudi „ušivec" zove. Skoraj popolnoma odcvetele so pa že travniške rastline pastinaka (Pastinaka sati v a" gem. Pasti na k), bibrnelica, (Pimpinella saxifraga, gem. Biber-nell) in divji koren, (Daucus carota, gem. Miihre). v6e tri iz redu kobulnic ali umbelliferij). Prvo lahko spoznaš po žoltem cvetu, drugo, ki belo cvete, po golem 6—8 dm. visokem steblu in dvopernatih pritličnih listih; in tretjo, ktera ima tudi bel cvet, po velikih, ter razvejenih krovnih listih stoječih pod kobulico. *; Poletno endivo (Soin nerendive, Bindesalat) dobivam) od posebne sovrsto navadne salate lactuca sati v a. **) Glej „Pop." str. ***) Primerjaj „P<>p." str. 201 Hypericum perforatum. Po gorskihtravnikih. kamor se hočeva sedaj v duhu par trenotkov podati, cveti nežna jesenska cvetica enoperka ali gospojsnica (Parnassia palustris, Sumpf-Herzblatt, Studentenroschen). Cvetje bel ter velik kakor pri spomladanski veternici. Posebno znameniti so v cvetu veliki, viličasti medniki. Enocvetna bilka ima nekoliko niže nego na sredi srčasto, sedeče perce (listič), po kterem se je krstila rastlina enoperka. Ker je čas, pojdiva še taj le v gozd in poglejva, če je tam kaj zanimivega. — Travnik sva prekoračila in sedaj sva na pašniku kraj gozda. Vidiš tukaj med travo ped široko „zvezdo', vso polno bodic? To je kompova ali popovna (Carlina acaulis, s t en g el lose Ebervvurz). Rastlina se prišteva socvetkam in je v najbližjem rodu z osati. Krožek, v kterem tičijo cveti pa krovni listi ob robu krožka so hygroskopični, t. j., proti zračni mokrini občutljivi, zaradi česa krožek za vremeni k služi. Korenina se je rabila poprej v zdravilo proti raznim boleznim. V Nemcih se še sedaj sliši: „Esset Ebervvurz und Bibernell, so sterbt ihr nicht so schnell." — Se nekaj korakov in potem sva v gozdu Na gozdnem parobku se nama nasproti smeji vlastovični svišč (Gentiana asclepiadea. schwal-b e n vv u r z a h n 1 i ch er Enzian), ki je 3—6 dm. visok ter navadno nekoliko klon-jen. Jajasto-suličasti listi stoje nasprotno; zvončasti, do 4 cm. dolgi, na sredi napeti cveti sede v listnih pazuhih in so lepo modri. Prašnikov je 5, pestič 1. — Globeje v lesovju vidiva med drugim bledo žolto lepljivo kaduljo (S al v i a g 1 u t i n o s a, klebriger Salbai),*) košato navadno vresje (Erica vulgare, gem. Heide), in gozdni Črnivec (M e 1 a m p y r u m s i 1 v a t i c u m , W a 1 d w a e h t e 1 w e i z e n). Prvih dveh ni lahko zameniti z drugimi (kadulja — ustnatica — ima 2 prašnika), in Črnivec (z bledo žoltim cvetom) je kot zijal k a tudi dobro značen. Te 4 ,.gozdnice'' naj bodo nama zadosti. Kreniva jo na desno, da prideva na ovo senčnato, kameno rebro, kjer rase pod grmovjem prijetno dišeč kokorik ali kozja repa (Cyclamen europaeum, gem. Erdscheibe). V zemlji ima debel gomolj, lepo rudeči venčevi listi (5) so nazaj zavihnjeni. Rastlina, zlasti njen gomolj, je strupena. Zdaj je pa že čas. da se vrneva domu. Mahniva jo koj prek polja po meji; ondi še hočeva poiskati zdravilno materno dušico (Thymus serpvlum. Feld-Thymian). iz reda ustnatic in zijalko smtf.liko (E up h ras i a officinalis, arz-neilicher Augentrost). Smetlika je blizo ped visoko navadno obilo razvejeno zelje; cveti stoje v pazuhih majhnih, sedečih listkov in so beli z vijoličastimi žilami ter z žolto pego sredi spodnje ustne, na dnu ustnic in pod grlom. Prej ko se ločiva, opozorim Te še na jesenski podlesek (Colchicum autumnale Herbtszeitlose). ki iz zemlje luka na zeleni livadi tik polja. Nameroval sem. na drobno pogovoriti ga s Teboj. Ker ga je pa „Slov. Gosp." kterega imaš gotovo tudi v rokah, v svoji predzadnji štev. (gosp. pril.) str. 369 prav lepo in natančno popisal, odpade meni ta naloga. S tem skleniva letošne botanične izlete. Ako dočakava, se znabiti prihodnje leto zopet vidiva. Do si mi zdrav. — pr — --M--' Narodno blago. XIV. Ribniško jezero na Pohorju. Ako stopiš na najvišji vršac Pohorja, na „ Veliko Kapo", obrni se potem, ko si tam vse ogledal, proti jugovzhodu, nameri po hrbtu gore svoje korake naprej in čez dve uri se znajdeš pri znanem ,,Ribniškem jezeru". *) Na tej rastlini, ktera se nahaja tudi po solnčnih mejah, osobito rad živi naš čriček (Oecantlius italious). V stržen njen (se ve da tudi v druge rastline) polagajo babice jajčica, in ličinke, ki izležejo iz jajeic deloma v jeseni, deloma v spomladi, se rede s strženovino. Cvrčeti zamore le samec in sicer s krilnima pokrivalkauia, kteri naš „pevec", kadar jo hoče „zakrožiti" kviško vzdigne ter gornjo ob spodnjo drga. Čriček je vvrstiti v red ravno krilcov med rod murnov (grillidae) in kobilic (locustidae). Jezero samo na sebi ni baš kaj znamenitega; voda ta na vrhu gore stoječa, obrastena po obrežju okrog s pritličnim notri vpognjenim borovjem, ki človeku bli-zo vhod prav neljubo zapira, bi se zamogla z bolj pravo besedo „ mlaka" imenovati; kaj si narod o njem pripoveduje. Da ne biva v jezeru povodni mož- „jezernik" — tega, prosim, čast. bralec našemu gorjancu ne oporekaj; zakaj bi neki potem molel iz vode kakor jerbas velik drn zeleno obrasten, na kterem se mož „jezernik" včasih po površju okoli vozi. Takrat baje navadno odloži svoj dragoceni pas in presrečen on, ki bi bil v stanu mu ga na tihoma izmakniti. Močen bi bil bolj od Herkula in tudi nadloge sveta bi ne imele oblasti do njega. Ta rjezernikJ pa je bival v davnem času unkraj Drave blizo cerkve sv. Janeza nad Marnbergom v mlakužah, ki jih sedaj ni več. Ko so pa po dozidanju imenovane cerkve pripravili verniki za njo močno doneč, blizo 26 stotov, za tedanji čas močno težak veliki zvon, čegar jaren glas je donel čez hribe in doline, zbadalo je to zvonenje močno v ušesa našega vodnarja. Ko mu je konči že vsega donenja preveč in si drugače pomoči ne ve, stopi neki večer k bližnjemu kmetu, ter ga poprosi, naj mu čez noč dva vola posodi. Kmet je silno prošnjo uslišal, napregel vola, nju oddal tujcu v porabo in ta je naložil na voz ves svoj podvodni dvor, ter ga po noči preko Drave srečno pripeljal na vrh Pohorja, od koder se je šele se svitom z voloma h kmetu vrnil. Ko sta vola vgnana, stopi „jezernik" k oknu, ter zbudi kmeta, govoreč mu, da je svoj posel izvršil in plačilo za vola tistema na rogove navezal. Ko še pove, kdo je, izgine. Kmet prestrašen urno hiti v hlev, najde tam zares obljubljeno plačilo, a vola vsled silnega vpehanja tudi oba že mrtva. On pove to znancem in ljudje radovedni ne mirujejo, dokler po dolgem mirovanju ne najdejo novega bivališča povodnega moža Jezernika" — na vrhu košatega Pohorja. Od tega časa je pa počelo ..ribniško jezero" sloveti. Ce počne še dandanes kedaj dalj časa deževati in potoki močno nastopijo, pa govore ljudje: Jezero hoče iz kipeti, je pa vže nekdo Jezernika'' razdražil". In ta vera bila je došla že tako daleč, da so bili siljeni dušni pastirji v Ribnici iti večkrat to jezero „poblagoslovitu, da bi ja ne izkipelo; in o onem še vedo povedati ljudje, da je po opravku vzel vode v usta, pa jo izpljuval zopet nazaj. Toda ni se še sam se svojimi spremljevalci vrnil, že je bliskalo in gromelo da „Bog prenesi", tako krivično je bilo pljuniti v jezero nazaj. — Ce potrebuje zemlja v suši dežja, govore ljudje, treba je vreči le mačka v jezero, in hitro se dvigne mokroten oblak, donašajoč dež. Ako bi, dragi bralec, si Ti zašel kedaj na višave Pohorja, ne opusi ogledati si tudi znamenito jezero, Ne vrzi pa ničesa, niti kamenja va-njo, dokler nisi zavarovan pred dežjem, ker drugače gotovo ne odideš domu se suho kožo. Tako ti bo svetoval naš gorjanec Pohorec. kdor pa bi rad ne verjel, naj svobodno poskusi. — - ki -. -- Dopisi. Maribor. (Uradna učiteljska konferenca.) Dne 13. septembra imeli so učitelji SI. Bistriškega, Mariborskega in sv. Lenarškega okraja svojo skupno konferenco v poslopju višje realke v Mariboru. Navzoči so bili razun treh vsi redni udje in nekteri pomožni učitelji. Predsednik c. kr. okr. nadzornik i\l, vodja. -<*£«>- Javna zahvala. G. Pr. Hauptman, prof. v Gradcu, je podaril šoli pri sv. Duhu vrh Luč knjig in zemljevidov (od SI. Matice) za bukvarnico, za kar se blagemu prijatelju šolstva prisrčno zahvaljuje K. Kotnik, učitelj. -««>- Vabilo k naročbi »Zgodovine štajerskih Slovencev." 40 let bo že, kar je bil Krempelj v Gradcu (1844) na svetlo dal svoje „Dogodivšine", knjigo, ktero je slovenski narod na Štajerskem jako rad prebiral. Dandanes je že redko kje dobiti kakov iztis te knjige, iz ktere se je ondotno ljudstvo učilo in za svoj rod in jezik ogrevalo — Namesto prirejanja 2. natisa Krempelj-novih ,,dogodivšin" sestavil sem jaz novo »politično in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev", ktero so mi nekteri odlični poznavatelji štajerske povestnice nekoliko že pregledali, nekoliko jo pa še popravljajo. To delo nameravam v teku bodočega leta tudi izdati in sam založiti, toda le v tem slučaju, ako naberem popred dovolj naročnikov. V ta namen se toraj danes obračam do vseh domoljubov, posebno do štajerskih, z uljudno prošnjo, da bi mi naročnikov in naročnine (1 gld.) nabirati blagovolili. V Krškem, 15. septembra 1883. •J. Ijapajne, ____nie.šč. šole ravnatelj._ 3SST- P. n. naročnike, kteri so še z naročnino ali za celo leto ali pa za drugo polleto na dolgu, prav uljudno prosimo, da ta dolg kinalo poravnajo, da zamoremo tudi mi svojim dolžnostim zadostovati; tudi naznanjamo, da prihodnji list ovim naročnikom, ki naročnine ne do-pošljejo, ne moremo poslati, ker ne vemo, ako jim ugaja. Opravništvo. Podučiteljska služba. Na triraz red niči v Sevnici (liichtenwald) v III. plačilnem razredu se podučiteljska služba ali trdno ali pa tudi začasno takoj umesti. Dokumentirane prošnje za to službo naj se postavnim potom dopošljejo do 10. dne oktobra t. 1. krajuemu šolskemu svetu v Sevnici. Okrajni šolski svet Sevniški, dne 12. septembra 1883. Predsednik: Kupiiik s r. ^ Izdajatelj in vreilnik M. Nerat Tiskar in založnik Ivan Leon v Mar.boru.