PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini i. postale I gruppo “ VjCIIU 90 lir Leto XXIX. Št. 136 (8538) TRST, sreda, 13. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO SKLEPU KONGRESA KD ZA OBNOVITEV^ LEVOSREDINSKE KOALICIJE ODSTOP ANDREOTTIJEVE SREDINSKODESNIČARSKE VLADE JUTRI BO PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAČEL POSVETOVANJA Parlament prekinil z delom do rešitve vladne krize - Politične stranke ocenjujejo položaj - V nedeljo bodo izvolili novega tajnika KD , RIM, 12. — Andreottijeva sredinskodesničarska vlada je odsto-Po današnji vladni seji je Andreotti odšel k predsedniku '‘Publike in vrnil mandat. Popoldne pa je sporočil svoj sklep naj-pr®i poslanski zbornici in nato senatu. Posvetovanja predsednika replike za sestavo nove vlade se bodo začela v četrtek. ,0 današnji vladni seji so obja-"• kratko uradno poročilo: «Mini-,rski svet — je med drugim re-®no v poročilu — je v zvezi s **'epi prejšnje seje poslušal poročilo ? ‘tikih predsednika z vsemi stran-.a,ni, ki so podprle sedanjo vlado. 1 teh stikov se je pokazala potreba globokem političnem preverjanju, ‘•‘tfadi česar je bilo ocenjeno kot rtfrebno odprtje vladne krize. Zato ■k vlada sklenila odstopiti*. Kot smo omenili, je nato Andreji odšel na Kvirinal in vrnil ^hdat predsedniku republike, ki ga ^ zaprosil, naj vlada še dalje o-Pfavlja redne posle. Sledilo je spojilo o odstopu obema zbomica-ki stai prekinili delo v priča-ovanju rešitve vladne krize. Ni pa Phslo db parlamentarne razprave o tadrd krizi, za katero so se neka-re stranke (in predvsem PLI) ^vzemale. bi^vetovanja predsednika repu-bodo po običajni praksi zelo , tbudna: začela se bodo v četrtek, ? bo Leone sprejel najprej bivša j^tlSednika republike Gronchija in jj^gata, nato predsednika obeh Pertinija in Fanfanija, in ^*tcno še Terracinija, Merzagoro, jkega predsednika Larsa Korvalda, s katerim se je zadržal dalj časa v prisrčnem pogovoru. leone odložil obisk v Franciji , hcciarelli.ja Duccija. Parrija, Pel-^ |n Scelbo. V petek' bodo na vrsti j,Vsi ministrski predsedniki Moro, jt^hor in Colombo, nato pa bodo jTfMovanja prekinili do ponedelj-J?..Popoldne, ko bodo na vrsti pb-stranke po naslednjem vrst. redu: KPI (delegacijo bodo ®tavljaii Natta in Perna kot pred-o^hika parlamentarnih skupin ter (g!1* stranke Berlinguer), PLi (k1°rn°, Bmsio in Rignardi), MSI ift iS?onL Marzio in Almirante) (Cariglia, Ario-sto in Orlan w' ^ torek zjutraj bo najprej na delegacija PSI, v kateri bodo 5 pnceini Bertoli in De Martino, Cjj Pa tajnik PRI La Malta, sen. Predstavnik neodvisne le-tir i Anderlinj in zastopnik južno ^01ske ljudske stranke Ritz. Končaj “o na vrsti delegacija KD, za Pa sporočilo predsedstva re-do P®e ne omenj asestave, saj bodo ^takrat demokristjani že imenovali strankinega tajnika. Nasled-stg dne, v sredo 20. junija, bo-Zb(vpsPet na vrsti predsednika obeh bivg010 Kanfani in Pertini ter nato h J* Predsednika republike Saragat GUroncbi. torej za izredno dolgo in po-®stavi Proceduro, ki se je sicer že b^j. 1Ja, ki pa ie tokrat še toliko je °dyeč, ko pa je že znano, da Kuip ^dat za sestavo nove vlade 'Poki?'-’ kot so se že dogovorili de-V (J?'c3nski prvaki na znani seji kop-, la^t Giustiniani tik pred začet-Seji' strankinega kongresa. Na tej s® tudi domenili, dia bo , vajeti stranke senator Fan-pa bo formalno postaj Se (5 stranke šele v nedeljo, ko tavhi sestal novoizvoljeni vsedr-jJP svet KD. te J?.1, ostale stranke so že sklicale ganov11°dn.ie dni seje vodstvenih or-P®stm Za Preučitev položaja, ki je ift J P° zaključkih kongresa KD ^ s,reH°^Stopu -^udreottijeve vlade. Vadsh, '\^0. junija se bo sestalo Ja s.0 PSI, v petek, 29. junija danCen*'ra^ni' komite te stranke. Pasu pa se je sestalo vodstvo istn jke skupine PSI. ki je v svo-bo^ °kumentu «pozitivno ocenilo cijo jenske linije in likvida-reottijeve vlade ter sre-S®hci Sfdčarske koalicije*. Po Kh ..menijo, da je kongres I® vsai na ravni izjav “o Usm 8 -?*1 zaključkov, spretnem-f^kpina611^6, Ki jo je socialistična ‘®tu yztra.jno zahtevala v enem ? Pove, opozicije v parlamentu, 1(1 dniauavi. 2 velikimi sindikalnimi , ^odst emrr“ doji v državi*. V° P°slanske skupine PSI hjorv, otu: Vodstvo poslanske skupi-kiliai,, ^'-^aža končno željo, da bi stto+resiH vladno krizo in da bi 1®^^ zadela parlamentarna de- se bo sestalo tajništvo RIM, 12. — Zaradi odprtja vladne krize je moral predsednik republike odložiti obisk v Franciji, ki bi moral biti 25. junija. Francoski predsednik Pompidou je privolil v odložitev in izrazil željo, da bi do obiska prišlo čim prej. Časnikarji PSI za svobodo tiska >tvi dan prej pa vodstvo KPI. v Posl Parlamentarnih skupin KPI ^®neš anskt zbornici in senatu sta na Inčenih sejah poudarili “ofe . zaključek opozicijskega ceiltra?roti Politiki vlade dtesnega — Predsednik republike Jo sprejel norveškega ministr- RIM, 12. — Danes so objavili do kument, ki so ga odobrili ob zaključku zasedanja socialističnih časnikarjev, ki je bilo včeraj v Rimu na pobudo sekcije PSI za tisk. Dokument uvodoma poudarja politično važnost problemov svobode tiska ter obsoja poskuse, da bi ohranili sedanjo nazadnjaško in avtoritarno strukturo RAI-TV ter da bi s koncentracijo dnevnikov podvrgli širok del italijanskega tiska interesom gospodarskih sil in finančnih skupin. V takem položaju dobiva poseben pomen boj za dejansko demokratično reformo radio-televizije in za zakonodajo o tisku, ki naj bi zajamčila svobodo in avtonomijo spričo zadnjih poskusov strumenta-liziranja. Ta boj ima splošen pomen ter se povezuje z bojem za reforme in gospodarski razvoj. Tiskovni odsek PSI in socialistični časnikarji menijo, da je potrebna zakonodajna pobuda o problemih informacije. Glede dnevnikov naj bi nova zakonodaja onemogočila koncentriranje dnevnikov, jamčila avtonomijo založništev ter dala možnost, da bi nastale in se razvijale pobude časnikarskih zadrug. Novi zakon naj bi vseboval tudi statut časnikarskih podjetij, ki naj določa avtonomijo redakcij od lastništva, Dokument se zavzema tudi za odpravo časnikarske zbornice, ki ima po mnenju socialističnih časnikarjev korporativistični značaj, poleg tega pa predstavlja eno glavnih ovir na poti k dejanski svobodi tiska in informacije. Dokument omenja nato nedavne epizode v dnevnikih «Corriere del-la sera* in «Messaggero» ter izreka solidarnost redakcijam časopisov, ki se borijo za ohranitev lastne avtonomije in neodvisnosti. Ministrski predsednik Andreotti ob prihodu v Palačo Chigi na sejo vlade, ki se je zaključila s formalnim odprtjem vladne krize GENERALNI TAJNIK KPI NA ZBOROVANJU V TRSTU Berlingmr o porazu centrizma in zmagi delavskih in levih sil Nova vlada mora takoj in organsko reševati vprašanja Slovencev, treba je opustiti teorijo postopnosti, uresničiti ustavna določila in prenehati z diskriminacijskim ločevanjem Slovencev po pokrajinah • Govora Antonina Cuffara in Dušana Lovrlhe Govor generalnega tajnika KPI Enrica Berlinguerja na sinočnjem zborovanju na Trgu Goldoni v Trstu je presegel pomen in okvir volilne kampanje za deželni svet, saj je bil to prvi govor tajnika tako močne in pomembne opozicijske sile po padcu Andreottijeve vlade in po novi politični usmeritvi v državi. To dejstvo je Berlinguer sam že v uvodu podčrtal in je ugotovil, da se vsa demokratična in delavska Italija danes veseli ob dveh dobrih vesteh. To pomeni, je nadaljeval Berlinguer, da gre v prvi vrsti za padec Andreottijeve - Malagodijeve vlade, saj je konec desnega centra in so bile poražene reakcionarne sile, kar pa istočasno pomeni zmago delavcev, vseh levih političih sil in med njimi KPI v prvih vrstah. Nato pa je podčrtal, da se napredni ljudje prav tako vesele zmage levih sil v Dolini Aosti, kjer so se levi demokristjani ločili od stranke in kjer so na volitvah zmagali. Demokratične in leve sile so že sedaj upravljale deželo s podporo komunistov in ta politika se je utrdi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KO JE BILO V KONFERENČNI PALAČI V AVENUE KLEBER ŽE VSE NARED Zaradi nepredvidenih težav v zadnjem trenutku odložen podpis dodatnega sporazuma o Vietnamu Nobene vesti o poteku pogajanj - Kissinger izjavi!, da bo danes na vrsti ponovno srečanje PARIZ, 12. — Pričakovanega dodatnega sporazuma med Severnim Vietnamom in ZDA o izvajanju pariške mirovne pogodbe, ki so jo podpisali 27. januarja, niso podpisali niti danes. V krogih ameriškega veleposlaništva ter med tujimi opazovalci v Parizu, je bil včeraj govor, da bo Kissinger že danes, takoj po podpisu dodatnega sporazuma odletel nazaj v Wa-shington. To je okrepilo prepričanje, da so se pogajanja med njim in severnovietnamskim predstavnikom Le Duc Thojem praktično zaključila, kljub nasprotovanju juž-novietnamske vlade predsednika Thieuja, Današnji sestanek med Kissin-gerjem in Thojem se je začel nekaj po 12. uri, takoj po Kissin-gerjevem prihodu iz ZDA. Srečanje je trajalo do skoraj 4. ure, nakar so sporočili, da se bosta Kissinger in Le Duc Tho jutri ponovno srečala in da torej sporazum ne bo podpisan danes. Sporočilo je dal posebni Nixonov sve- tovalec, ki ni hotel dati nobene ba domova parlamenta sta včeraj podrobnosti o poteku pogovoro-v.. sklenila, da preložita na danes di- O vzrokih ponovne odložitve podpisa ni znano ničesar; oba pogajalca sta se razšla po končanem današnjem srečanju dokaj prisrčno. Segla sta si v roko in dalj časa pozirala za fotoreporterje. V pričakovanju tako dolgo odlašanega podpisa so v konferenčni palači v Avenue Kleber pripravili že vse potrebno za podpis; vse je bilo že nared, od mize, do rdeče preproge ir, velikega prostora za časnikarje, ki so v dokajšnjem številu prišli v Pariz. Francoska vlada je poskrbela tudi za policaje, Kar vse dokazuje, da je sporazum res na tem da ga podpišejo in bo slovesnost zelo verjetno na sporedu že jutri. Neposredno pred svojini odhodom iz VVashinglona, se ie Kissinger ponovne srečal s Hughom Scottom, vodjo republikanske skupine v ameriškem senatu in spet zahteval naj si prizadeva, da bi v senatu ne prišlo do glasovanja o ukinitvi fondov za ameriško bombardiranje v Kambodži. 0- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiviiiiiiiuMfiniiiiiiiiisiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiMiJiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiimiiiiiiiiiiii RAZPRAVA 0 BLIŽNJEM VZHODU V VARNOSTNEM SVETU skusijo o ukinitvi fondov za bombardiranje Kambodže. Jutrišnje srečanje med Kissinger-jem in Le Duc Thojem je predvideno za 12.30 in bo v Saint-Nom-la-Breteche. Izraelski stalni predstavnik v OZN Tekoah dokaj mimo posluša živahno izvajanje predstavnika Saudove Arabije Barudija med razpravo o bližnjevzhodni krizi v varnostnem svetu OZN NEW YORK, 12. — V varnostnem svetu OZN se je nadaljevala razprava o bližnjevzhodni krizi, med katero je britanski predstavnik izjavil, da je poglavitni cilj VN OZN omogočiti nadaljevanje misije posebnega odposlanca generalnega tajnika OZN Gun-narja Jarringa ' na tistem področju. Pozornost opazovalcev je medtem osredotočena na razplet položaja v Libiji, kjer so nacionalizirali ameriš- ko petrolejsko družbo «Bunker Hunt*. Polkovnik Gedafi je izjavil, da gre za prvi udarec ameriškemu imperializmu . in kolonializmu na tem področju, zaradi njegove stalne podpore izraelskemu agresorju. Nadaljujejo se medtem tudi pogovori med Gedafi-jem in egiptovskim predsednikom Sadatom. ki je v intervjuju, ki ga je dal libijskemu radiu dejal, da ne vidi nobene možnosti mirne rešitve bližnjevzhodne krize, posebno zaradi izraelske nepopustljivosti. Edina rešitev, pravi Sadat, je v dolgi in krvavi borbi. Izrazil je prepričanje, da se Izrael ne bo svojevoljno umaknil z zasedenega ozemlja. Pogovori med Sadatom in Geaafijem so se zaključili danes, razpravljala sta v glavnem o vprašanju zedinjenja obeh držav. Pogovorom so prisostvovali libijski predsednik vlade Jalloud in najožji sodelavci obeh predsednikov. Delegacija ČSSR v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Delegacija Ljudske fronte češkoslovaške, ki je gost socialistične zveze Jugoslavije, se je danes pogovarjala z generalnim tajnikom Ali šukrijem in predsednikom mednarodne komisije Dimce Belov-skim in drugimi funkcionarji socialistične zveze. V daljšem razgovoru so razpravljali o dejavnosti obeh organizacij, o političnem življenju na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji in o aktivnosti na mednarodnem področju. Predstavniki socialistične zveze so poleg tega seznanili svoje goste z mednarodno aktivnostjo in s politiko neuvrščenosti in pripravami za konferenco neuvrščenih na vrhu. Člani Ljudske fronte Češkoslovaške so se danes razgovarjali tudi s predsednikom komisije za mednarodne stike predsedstva ZKJ Boškom šiljegovičem. B. B: Izvršni biro predsedstva ZKJ o delu komunistov v UJV BEOGRAD, 12. — Izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji, katere so se udeležili tudi predsednik republike Tito, predsedniki centralnih in pokrajinskih komitejev, tajnik komiteja konference ZK v jugoslovanski ljudski armadi, predsednik zvezne skupščine, podpredsednik predsedstva SFRJ, predsednik zveznega izvršnega sveta, zvezni tajnik za notranje zadeve, o-cenil dejavnost zveze komunistov na Področju varnosti in samozaščite družbe in proučil nekatera aktualna vprašanja iz dela organov notranje uprave v borbi proti notranji in zunanji sovražni dejavnosti in kriminalu sploh. Izvršni biro je pozitivno ocenil delo komunistov in ostalih nameščen cev notranje uprave , v preprečevanju sovražne in druge nezakonite dejavnosti in njihov prispevek k utrditvi družbenih razmer. Izvršni biro je o-ccnil. da je potrebno nadalje razvijali delo in vsestransko vzpostavljati službo notranje uprave, da bi še bolj učinkovito preprečevala nezakonito dejavnost. stra Karla Luetgendorfa. Med petdnevnim obiskom v Jugoslaviji bo avstrijska vojaška delegacija obiskala tudi nekatere enote in ustanove jugoslovanske ljudske armade. Na vojaškem letališču v Beogradu je avstrijsko delegacijo pozdravil zvezni tajnik za narodno obrambo armadni general Nikola Ljubdčič s skupino višjih častnikov JLA, zastopniki zvezne vlade, zveznega tajništva za zunanje zadeve in osebje avstrijskega veleposlaništva v Beogradu z veleposlanikom dr. Ottom na čelu. BEOGRAD, 12. — Na vabilo predsednika republike Tita bosta od 18. do 22. junija uradno obiskala Jugoslavijo kralj in kraljice Belgije. V njunem spremstvu bo tudi zunanji minister Renaat Van Elslar.de. la. S tem pa je prišlo do novega in vladla, ki bo dokazala, da je ko-—--------- —,— ■ - T- -- nec s fašizmom in črnimi zarot- niškimi mrežami. 2. Vlada mora obnoviti razgovor s sindikati o vseh osnovnih vprašanjih gospodarskega in socialnega razvoja. 3. Treba je takoj rešiti nekatera najbolj pereča vprašanja zlasti gospodarskega značaja, da se obnovi gospodarstvo, zavre naraščanje življenjskih stroškov, zagotovi zaposlitev na osnovi programa velikih reform. 4. Treba je zagotoviti demokratično življenje, varnost državljanov in zaščito vseh ustavnih svoboščin. V tej zvezi je Berlinguer tudi odločno podčrtal važnost rešitve vprašanj slovenske manjšine in je dejal: «V tem novem ozračju je treba tudi sprejeti ukrepe, da se bodo na organski način reševala vprašanja slovenske narodnostne manjšine. Vi poznate obveznosti in doslednost, s katero je naša partija zastavila zanimivega pojava, ko v Italiji ne obstajajo več samo tri tradicionalne «rdeče* dežele temveč tudi druge oblike političnega sodelovanja in se ustvarja enotnost širokih naprednih sil. To pa je tudi potrditev načela, da so lahko v deželah in drugod tudi drugačne večine, kot so tiste, ki obstajajo v vladi. Padec centrizma pomeni poraz protidelavske politike. Govorilo se je o učinkovitosti, v resnici pa se ničesar ni rešilo. Desničarska vlada je povzročila veliko škodo gospodarstvu, prinesla je inflacijo, zmanjšanje investicij, nazadovanje gospodarskega sistema in privilegije za najbolj zaostale kapitalistične skupine. Prišlo je do resne škode za šolstvo. Vlada je sprejemala glasove MSI, istočasno pa je tudi podpirala fašistični kriminal. Berlinguer je nadaljeval, da se nihče ne sme delati utvar, da bo lahko osamil komuniste v državi, ki je prežeta z duhom odporniškega gibanja, v kateri je tako borben delavski razred. Andreottijeva vlada bi bila še vedno na oblasti, če bi protifašistična Italija ne odgovorila na izzivanja MSI, če ne bi osamila fašiste in jih potisnila izven igre. Prav tako je bilo pomembno sodelovanje levih sil in med njimi odločen boj KPI, ki je to vlado obsodila. Berlinguer je nadaljeval, da iz tega sledita dve resnici, oziroma ena sama, ki pa ima dve podobi: Prvič v Italiji ni možna trdna vlada, ne more obstati na oblasti nobena vlada, proti kateri vodi KPI trd in sistematičen boj. Drugič, možna je samo takšna organska rešitev, ki upošteva ljudske sile in torej tudi komuniste, ki so jamstvo za demokratični razvoj. Že na zadnjem kongresu je KPI zarisala politično perspektivo v srečanju levih socialističnih, katoliških in komunističnih siL Ni dovolj govoriti o srečanju socialistov in katoličanov. Takšno formulo so hoteli izkoristiti za osamitev komunistov in razcepljenje sindikatov. Taki poskusi so propadli. Demokratično področje, o katerem govori KD in ki ga skuša po svoje začrtavati, je nesmiselno, saj je demokratično področje vsa Italija. Vendar pa je treba upoštevati stvarnost in jo je treba ocenjevati realistično. Za takšno vladno rešitev, ko bi bila KPI neposredno udeležena pri vladnih odločitvah, so potrebni globoki premiki množic, je potreben še dolg in trd boj. Kongres KD je za sedaj moral potrditi konec desnega centra, toda pri tem je bil dvoličen in nejasen, tako da za prihodnost ni jasnih jamstev. Nujna pa je sprememba političnega kurza in vlade, ki bo izpolnila nekatere osnovne pogoje. Berlinguer je dejal, da jih ne bo po Avstrijska vojaška delegacija na obisku v SFRJ BONN, 12. — Helmut Kohl, predsednik vlade Porenja — Palatina-ta je bil danes na kongresu nemške demokristjanske stranke CDU izvoljen za novega predsednika I drobno naštel, da pa so med nji-stranke, namesto Rainerja Barzela. | mi najbolj važni: 1. To mora biti liiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii PO PODPISU TEMELJNE POGODBE MED OBEMA NEMČIJAMA Vzhodna Nemčija zaprosila za vstop v Združene narode Prošnjo je vzhodnonemški veleposlanik predstavil generalnemu tajniku OZN Kurtu Waldheimu NEW YORK, 12. - Veleposlanik Nemške demokratične republike Horst Gruner je v teku pogovora z generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom predložil prošnjo za sprejem Vzhodne Nemčije v svetovno organizacijo. Podoben korak bo naredil 15. junija tudi zahodnonem-ški poslanik Walter GeOhoff. Prošnji bo predstavnik Zahodne Nemčije priložil pismo, v katerem izjavlja, da bo njegova vlada zastopala v svetovni organizaciji tudi Berlin, ne da bi se kakorkoli dotaknila njegovega posebnega statusa ter vprašanja varnosti nekdanje nemške prestolnice, ki sodi v pristojnost štirih velesil. Obenem bodo izročili predstavnikom OZN besedilo štiri- stranskega sporazuma o Berlinu ter besedilo temeljne pogodbe med obema Nemčijama. O prošnjah obeh Nemčij za vstop v Organizacijo združenih narodov bo razpravljal varnostni svet in to zelo verjetno še pred koncem junija. Varnostni svet mora namreč priporočiti vstop novih članov v organizacijo. Obe državi bosta slovesno sprejeti v OZN v teku otvoritvene seje prihodnjega generalnega zasedanja, ki bo 18. septembra. Vstop Vzhodne in Zahodne Nemčije predpostavlja rešitev nekaterih zapletenih protokolarnih vprašanj, ki zadevajo odnose med Zahodom in Vzhodom ter odnose med štirimi zavezniki iz zadnje svetovne vojne. Tajnik KPI Berlinguer to vprašanje, ki je osnovno za deželo in za demokracijo v Italiji. Sedaj to vprašanje ponovno odločno zastavljamo kot vprašanje, s katerim se mora takoj organsko ukvarjati bodoča vlada. Treba je opustiti teorijo postopnosti, ki je do sedaj služila vladnim strankam za kritje inercije in pomanjkanja politične volje, da se izvede ustavno določilo in statut avtonomne dežele. Dokončno je treba premostiti po goje, zaradi katerih še vedno obstajajo diskriminacije med državljani znotraj dežele, med pokrajinami in s katerimi prihaja do nesprejemljivih razlik in ravnanj. Treba je zagotoviti enakost pravice in možnost vestranskega razvoja na vseh področjih za slovensko narodnostno manjšino, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini.* Ko je Berlinguer govoril o pravicah Slovencev ga je množica dvakrat prekinila z aplavzom. Berlinguer je nato obravnaval nekatera specifična tržaška vprašanja in predvsem podčrtal mednarodno vlogo dežele. Nato je prešel na mednarodna vprašanja in je posebej podčrtal važnost evropske konference o varnosti in dejal, da bi morala Italija v teh novih mednarodnih okoliščinah voditi odločnejšo politiko v smeri večjega sodelovanja z nevezanimi državami kot je bližnja in prijateljska Jugoslavija, kot so arabske države in druge, ki so se sedaj osvobodile kolonializma. Zborovanje r.a Trgu Goldoni je o-tvoril deželni tajnik Cuffaro. ki je obravnaval predvsem deželna vprašanja in ostro kritiziral dosedanjo levosredinsko deželno upravo. V slovenščini je Dušan Lovriha podčrtal zahtevo, da se vprašanja slovenske narodnostne skupnosti rešujejo na osnovi ustave in zahteval, da parlament naredi svojo dolžnost in da odobri globalni zakon o zaščiti Slovencev. Nato je govoril o deželi in o njenem odnosu do krajevnih u-stanov ter o gospodarskem načrtovanju ter gospodarskem razvoju, ki je bistvec tudi za razvoj slovenske manjšine. Lovriha je v tej zvezi podčrtal, da tu prihaja jasr.o do izraza istovetnost interesov delavskega razreda in slovenske manjšine. Nato je Lovriha podrobneje še obravnaval nekatera druga vprašanja, kot so šolstvo, socialno varstvo ter končno zahteval, da se v tretji zakonodajni dobi dežele ne ponovi sramota, da se dežela skoro ni zanimala za Slovence. (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia BEOGRAD, 12. — Na vabilo zveznega tajnika za narodno o-brambo Jugoslavije armadnega generala Nikola Ljubičiča je prispela danes na uradni obisk v Jugo- ________________ .15>_ ___________... ,__ slavijo vojaška delegacija Avstrije j črtal dve pomembni zmagi na-P°d vodstvom obrambnega mini- ~ " Andreottijeva desnosredinska vlada je odstopila. Že jutri bo predsednik republike začel posvetovanja, ki naj bi v skladu z zaključki demokrščanskega kongresa privedla do sestave nove vlade levega centra, ki ji bo po vsej verjetnosti predsedoval Ru-mor. Vsekakor pa bodo potrebna težavna in verjetno tudi dolgotrajna pogajanja za sestavo programske platforme, na osnovi katere naj se obnovi sodelovanje med KD in PSI. Generalni tajnik KPI Berlinguer je sinoči na Trgu Goldoni pod- D A NF S ' ... ■' : ■. prednih sil v Italiji: poražena je i ' ~~ J - ' : bila centristična Andreottijeva vlada in v Val D'Aosti je zmagala nova leva koalicija. S tem je konec centrizma in nova vlada bo morala upoštevati težo in moč komunistov. Berlinguer je podčrtal da mora vlada zatreti neofa-šizem, obnoviti sodelovanje s sindikati, rešiti nekatera najbolj pereča gospodarska vprašanja in zagotoviti demokratične svobo- ščine. V tej zvezi je Berlinguer odločno zahteval, da mora vlada takoj in organsko reševati vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Zavrnil je načelo postopnosti in obsodil diskriminacijsko ločevanje Slovencev na razne pokrajine. Berlinguer je ugotovil, da je treba za slovensko narodnostno manjšino zagotoviti enakost pravic in možnost vsestranskega razvoja na vseh področjih. Na zborovanju KPI na Trgu Goldoni sta tudi govorila deželni tajnik Cuffaro in slovenski kandidat Lovriha. VOLILNA KAMPANJA VEDNO BOLJ ŽIVAHNA V OKVIRU SESTANKOV SKGZ S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA Mosca O porazu centrizma Razgovor s predstavniki ■ _____. ■ . . . deželnega vodstva PLI in o novi vladni politiki Zborovanja slovenskih socialističnih kandidatov Volka in Kocmana - Deželni s ve- •v tovalec Stoka govoril o gospodarskem in socialnem programu Slovenske skupnosti Namestnik tajnika PSI Mosca, ka- nosti in o njenem doprinosu k re-terega je predstavil Pittoni, je na j sevanju slovenske problematike v ^ r'd* ---------:i„ r,__ i _ tt_ zborovanju na Trgu Garibaldi sinoči podčrtal, da so se socialisti trdo borili proti Andreottijevi centristič-ni vladi in da je sedaj moral de-mokristjanski kongres priznati konec centristične politike, ker ne odgovarja potrebam demokratičnega razvoja v državi. Padec Andreottijeve vlade je prvi formalni akt te politike in sedaj je na dnevnem redu ponovno razgovor s socialisti, ko se je treba dogovoriti o novi vladni politiki, ki mora odgovarjati potrebam gospodarskega razvoja, uvesti reforme in zagotoviti nepopustljivo obrambo protifašistične demokracije. Mosca je v tej zvezi podčrtal, da so se socialisti na raznih ravneh sestali in dogovorili s sindikati glede gospodarskih vprašanj in reform, kot so tudi odločni zagovorniki zahtev, ki jih zastavljajo predstavniki kulturnega sveta, šolstva in tiska. Podčrtal je odločno zavzetost socialistov, da se v Italiji ohrani svoboda tiska, ki jo sedaj ogrožajo petrolejski monopolisti. Mosca je tudi ob ravnaval vlogo naše dežele, ki mora v okviru nove italijanske bolj odprte zunanje politike najti svoje mesto povezovalca z vzhodom. Slovenska kandidata za deželne Volitve, pokrajinski odbornik Lucijan Volk in Vojko Kocman, sta imela včeraj volilne shode v Ricma-njih, Borštu, Boljuncu, Dolini, Mač-koljah in Prebenegu. Govornika sta predvsem poudarjala izredno važnost volitev v naši deželi za preusmeritev v levo vsedržavne politike po propadu sredinskodesničar-ske vlade. Prikazala sta vlogo socialistične stranke pri odpiranju novih perspektiv za reševanje vprašanj Slovencev, zahtevala večji pritisk dežele na vlado za izglasovanje zakona o globalni zaščiti naše narodne skupnosti in večjo občufljivost deželne uprave do potreb slovenskih ustanov ter ponovila obvezo socialistov v novem deželnem svetu za socialni napredek in narodnostne pravice. Včeraj je imela Slovenska skupnost volilne shode na Trgu Goldoni, Garibaldi in na Ponterossu. O gospodarskem in socialnem programu Slovenske skupnosti ter o nekaterih perečih problemih, ki zadevajo Slovence v Italiji, kakor so problemi urbanistike, kraških rezervatov, razlaščanj, spremembe etnične strukture našega Krasa, je govoril nosilec liste Slovenske skupnosti Drago Štoka. Za njim je spregovoril Igor Tuta. Popoldne je imela Slovenska skupnost volilne shode pri Domju, v Dolini, Boljuncu, Borštu in v Ric-manjih. O pomenu deželnih volitev za Slovence, o vlogi Slovenske skup- Italiji sta govorila Zorko Harej in Lojze Tul. V Slivnem, Cerovljah, Prečniku, šempolaju in Praprotu je govoril Antek Terčon. Za socialdemokrate bo danes govoril ob 18.30 na Trgu Marconi v Miljah namestnik vsedržavnega tajnika Longo, v četrtek ob 20.15 na Trgu Goldoni načelnik parlamentarne skupine Cariglia, volilno kampanjo pa bo za PSDI zaključil vsedržavni tajnik Orlandi, ki bo govoril v petek, ob 19. uri v kinu Ritz. Za KD je sinoči govoril na Trgu sv. Antona novega župan Spaccini o odnosih med deželo in krajevnimi ustanovami in navedel razna javna dela, ki jih je tržaška občina napravila z deželnimi prispevki. Spaccini je nato obravnaval gospodarski načrt razvoja in dejal, da mora dežela zaščititi Kras s posebnim zakonom. Liberalna stranka je včeraj priredila v hotelu De la Ville okroglo mizo, katere šo se udeležili vsi kandidati za deželni svet, ki so razpravljali o šolskih vprašanjih. Evropsko federalistično gibanje pa bo priredilo v četrtek v istih prostorih ob 18.30 razpravo o evropski politiki za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Govorili bodo po naslednjem vrstnem redu, ki so ga določili z žrebom, Guglielmo Pitzalis za Movi-mento Friuli, Sergio Trauner za PLI, Giuseppe Tonutti za KD, Drago Štoka za Slovensko skupnost, Bernardo Dal Mas za PSDI, Carlo Di Re za Kil, Antonino Cuffaro za KPI, Vittorio D’Anto-ni za listo «Indipendenti Friulani — Movimento indipendentista trie-stino», Amaldo Pittoni za PSI in Alfio Morelli za MSI — DN. Druga oddaja «Deželne volilne tribune* bo v petek ob 20.10 vedno na prvem programu. Tokrat bo govoril predsednik deželnega odbora Alfredo Berzanti. Režiser obeh oddaj je Ubaldo Parenzo. Race je obrazložil izjavo glavnega odbora SKGZ, Trau-pa načelno stališče PLI do manjšinskih vprašanj ner Včeraj dopoldne so se sestali predstavniki liberalne stranke deželni tajnik Sergio Trauner in član deželnega vodstva Franco Tabacco s predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze Borisom Racetom, Iris Battaino in Bogumilom Samso. Kot že vsi ostali razgovori SKGZ s strankami ustavnega loka se je tudi ta razgovor pričel z obravnavo izjave glavnega odbora SKGZ o pristojnostih dežele in o odnosu dežele do odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Boris Race je v tej zvezi podčrtal nujnost politične obravnave pristojnosti, ki izhajajo iz členov deželnega statuta in se nato zavzel za deželno zakonsko priporočilo parlamentu v zvezi z zahtevo Slovencev po globalni zakonski zaščiti. Deželni tajnik Sergio Trauner je nato orisal načelno stališče PLI do manjšinskih vprašanj, kot izhaja iz oksfordske izjave liberalne internacionale in zagotovil pripravljenost PLJ, da ta vprašanja preuči in podpre konkretne pobude. Glede globalne zaščite pa je izrekel določene dvome glede praktičnih možnosti. V razpravi so bila nato obravnavana še nekatera specifična vprašanja slovenskega šolstva, kulture in še zlasti tržaškega gospodarskega razvoja ter vprašanj Slovencev v Beneški Sloveniji. Seja Sindikata slovenske šole Jutri, 14. junija 1973, bo ob 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: izvršeno delo, vpis v šolo in razno. ............................................................................................................ lunin USPEH SODELOVANJA ŠOLE S PROSVETNIM DRUŠTVOM Na Opčinah prireditev in nagrajevanje dijakov Zaključna šolska prireditev otrok iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane Gledališča SKLEP SINDIKALNE SKUPŠČINE VOLILNA ZBOROVANJA KPI: 10.30 Trg Goldoni — Jole Burlo; 11.15 Trg Stare Mitnice (UPIM) — sen. Šema; 12.15 In diustrijska cona (Importek) — Clau-dio Tonel 11.00 Sv. Jakob —Clau dio Tonel; 11.00 Trg Cavana —ing Antonino Cuffaro; 19.00 Ul. Cata lani — Claudio Tonel; Trnovca — Boris Iskra in Miloš Budin; 19.30 Trg Bonomea — Jole Burlo, Trg Barbacan — prof. Fausto Monfal-con, Praprot — odv. Jan Godnič, Mavhinje — Miloš Budin in Boris Iskra, Nas. San Pietro — Mil-lo, Lazaret — Gino Fontanot; 20.00 Zindis — sen. Šema, Samatorca — odv. Jan Godnič, Cerovlje — Miloš Budin in Boris Iskra, Nas. San Cristoforo — Gastone Millo; 20.30 Trstenik — Jole Burlo, Salež — odv. Jan Godnič, Vižovlje — Boris Iskra in Miloš Budin, Griža pri Miljah — Ezio Martone; 21.00 Sesljan — Boris Iskra in Miloš Budin; 21.30 Zgonik — odv. Jan Godnič. PSI:, ob 19. uri v Devinščini, ob 19.30 v Repniču, ob 20.00 v Briščkih, ob 20.30 na Colu, ob 21.00 v Repnu, ob 21.30 na Opčinah na Brdini. Govorila bosta slovenska kandidata Volk in Kocman. NA PRVEM PROOTMMU TV Proti nameravanim odpustom osebje zasedlo urade ACI Ravnateljstvo ACI v Trstu je nameravalo ukiniti službo za cestno pomoč v primeru nesreč, pranje avtomobilov, parkirišča in avtošolo Drevi in v petek «Volilna tribuna» Jader Jacobelli bo vodil dve oddaji «Deželne volilne tribune*, ki jo bo italijanska televizija oddajala na prvem programu. Drevi ob 19.20 bo prva oddaja, med katero bodo številni predstavniki strank naslovili pozive volivcem. HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiimiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumiiifiiiuiiii V OKVIRU ^GRAŠKEGA TEDNA» Us lužbenci ACI pred zasedenim sedež em K. Jungivirth o kulturnem življenju na Štajerskem Med Trstom in Gradcem živahni kulturni stiki V okviru «graškega tedna* je odbornik za kulturo avstrijske Štajerske prof. Kurt Jungwirth včeraj priredil na sedežu deželnega sveta tiskovno konferenco, na kateri je prikazal kulturno življenje v Gradcu in na Štajerskem. Konference so se udeležili tudi avstrijski generalni konzul v Trstu dr. Blechner, tržaški župan Spaccini, občinski odbornik za kulturo Faraguna, ravnatelj deželnega odborništva za kulturo Ver-nier, občinski odbornik za politična vprašanja Abate, ravnateljica mestnih muzejev Ruaro, ravnatelj univerzitetne knjižnice Battisti, ravnatelj Ljudske knjižnice Crise, ravnatelj muzeja Revoltella Montene-ro, številni časnikarji in drugi povabljenci. Po kratkem pozdravnem nagovoru načelnika tiskovnega urada dežele Rinaldija je odbornik Stopper toplo pozdravil gosta in naglasil številne vezi, ki obstajajo med našo deželo in avstrijsko Štajersko na kulturnem in drugih področjih. Prof. Jungwirth je nato orisal kulturno delovanje v Gradcu, in sicer tako glede umetnosti kakor tudi slovstva, šolstva, glasbenega življenja in posebnih kulturnih pobud. Pri tem je govornik naglasil zlasti področja, na katerih je prišlo v preteklosti in v zadnjem času do sodelovanja z umetniškimi krogi iz Italije in iz naše dežele. Omenil je razstave deželnih likovnikov v Gradcu, italijanska dela v graški Operi, pobude Trigon v okviru «graške jeseni*, fotografske razstave v sodelovanju vseh obmejnih dežel in vprašanje poučevanja tujih jezikov in posebej italijanščine na avstrijskih šolah. Izrazil je upanje, da bo tudi z našo deželo prišlo do izmenjave šolskih dijakov, kakor se že dogaja s Slovenijo. Konferenco je zaključil župan Spaccini, ki je dejal, da bo po pobratenju med našim mestom in Gradcem lahko prišlo do tesnejših stikov med našo in štajersko deželo, tako na kulturnem kakor tudi na drugih področjih. Da je Trst po- sebej posebno vnet za takšno zbliževanje priča že samo dejstvo, da so bile vstopnice za obe graški prireditvi v Verdijevem gledališču že prejšnji teden razprodane. Jutri praznik finančne straže Jutri ob 10.30 bodo v vojašnici korpusa finančne straže na Pomolu Fra- Kriza, ki je že dalj časa tlela pod pepelom v notranjosti javnega podjetja ACI, je včeraj izbruhnila z vso silo na dan. Uradniki in drugo tehnično osebje ACI v pokrajinskem sedežu društva v Ulici Cumamo, so po sindikalnem zborovanju sklenili, da zasedejo vse urade ACI za nedoločen čas. Obenem pa nameravajo opozoriti na nerešena vprašanja vse člane avtoklubs, saj prav ti plačujejo letno mastno članarino in imajo pravico, da so seznanjeni s tem, kar se dogaja. Šli smo k zasedenim uradom in se pogovorili s prisotnimi sindikalisti. Prisotni so bili vsedržavni tajnik osebja ACI, ki je vpisano v CGIL Troiani, nadalje član pokrajinskega vodstva sindikata FIDE - CGIL Fregonese in član vodstva tržaške delavske zbornice CGIL La uren ti. Tako smo izvedeli za razvoj dogodkov in za povod, ki je delavce in uradnike napotil k tako drastičnemu ukrepu. Že dalj časa se v pokrajinski upravi avtokluba ACI pritožujejo, češ da primanjkuje denarja in da bo treba določene storitve podražiti. Resnici na ljubo, je do tega že prišlo po januarju, sedaj pa je tržaška direkcija ACI sklenila, meni nič tebi nič, kar ukiniti vrsto storitev, namenjenih članstvu. Tako je sklenila, da v najkrajšem času ukine servis cestne pomoči, servis za pranje avtomobi- telli Bandiera slovesno praznovali 199-1 lov, avtošolo in parkirišča ACI letnico obstoja korpusa. | proti plačilu. Jasno je, da bi v liiiiuiiMiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimimiuiimimiim VČERAJ POPOLDNE PRI VIŽOVLJAH Na železniškem prelazu brzovlak podrl delavca Aldo Pahor je z mopedom, kljub spuščenim zapornicam, prečkal tir V tržiški bolnišnici se bori s smrtjo 45-letni delavec Aldo Pahor, doma iz Vižovelj 9 B, ki ga je na železniškem prelazu nedaleč od njegovega doma podrl vlak. Zgodilo se je ob 18.30, ko se je Pahor, kot vse kaže, vračal proti domu. Mudilo se mu je, zato se pri prelazu s spuščenimi zapornicami, ni ustavil. Zlezel je z mopeda «be-ta* 48 kub. in nameraval prečkati tračnice. Očitno ni slišal akustičnega signala drvečega brzega vlaka Rim — Trst (št. 811), ki je od potoval iz Tržiča ob 18.15. Vlak je nesrečnega delavca podrl. Vlak je skuter popolnoma uničil. Ko je strojevodja začutil, da je butnil v človeka, je pritisnil na hitro zavoro, vendar se je vlak ustavil šele dvesto metrov od prelaza. Uslužbenci so izstopili in poskrbeli za to, da je nekdo telefoniral rese valni ekipi rdečega križa v Trstu. Pahor je bil namreč hudo ranjen, ja dr. D’Onofria. Vlak je po desetih minutah odbrzel naprej proti Trstu, ker so železničarje obvestili, da prihaja na isti tir drug vlak. Res so pozneje prihiteli bolničarji z rešilnim avtom in z vso naglico odpeljali težko ranjenega Pahorja v Tržič. Tu so na ortopedskem oddelku ugotovili, da ima večkrat zlomljeno desno roko, veliko rano na nogi, ki je prav tako zlomljena. Hude poškodbe ima tudi v prsnem košu, tako da se zdravniki boje notranjih poškodb. Po prvi zdravniški pomoči je dežurni zdravnik odredil nujno operacijo, vendar si je strogo pridržal prognozo. Po operaciji so nesrečnega Pahorja odpeljali na kirurški oddelek, v odsek za oživljanje. Njegovo stanje je še vedno zelo resno in zaskrbljujoče. Zadevo sedaj preiskujejo agenti ž! 'ezeiške policije, obvestili pa so tudi dežurnega sodnega funkcionar takem primeru odpustili iz službe večje število delavcev in uradnikov. To je izzvalo ogoročeno reakcijo delavcev, ki se prav te tedne borijo za priznanje vrste pravic, ki jih določa «pravilnik o staležu osebja*. Tega pa ravnateljstvo v Trstu sploh ne spoštuje že več let. Obenem uslužbenci zahtevajo, naj se njihov stalež uredi na osnovi pravil, ki veljajo za poldržavne ustanove, saj je ACI javnega značaja in opravlja izrazito javne usluge. Na te zahteve je direkcija ACI v Trstu odgovorila s tem, da je sporočila ukinitev omenjenih uslug. Tedaj so sindikalne organizacije (v glavnem CGIL) sklicale sindikalno zborovanje osebja. Soglasno so prisotni (bili so vsi) sprejeli sklep, da se zasedejo uradi in drugi prostori v pokrajinskem sedežu ACI v Ulici Cumano, dokler ne bodo pojasnjene določene okoliščine. Tako so delavci postavili pogoje naravnost rimskemu vodstvu ACI. ker se s pokrajinskim vodstvom ne marajo razgovarjati o vseh vprašanjih. Tako zahtevajo, naj rimsko vodstvo odpokliče ravnatelja dr. Jacobbeja, predsednika ACI dr. Bressanija pa naj pokliče v Rim na razgovor. Tu naj dr. Bressani pojasni rimskemu vodstvu, kako je mogoče, da se v Trstu govori o nerazpoložlji-vosti sredstev, ukinitvi javnih storitev in odpustu osebja. Govoriti je namreč treba o celotnem proračunu in načinu upravljanja avtokluba. Po mnenju sindikatov so v Trstu skušali voditelji ACI prizadeti o-sebje, kar pa predstavlja hudo grožnjo za zaposlitev v mestu, ki ga itak pretresa globoka gospodarska in družbena kriza. Proti večeru se je položaj le nekoliko omilil, ko je v sedež avtokluba prispel ravnatelj in zaprosil sindikaliste za razgovor. Vse kaže, da zasedba kljub temu razgovoru, ne bo prenehala, dokler rimsko ravnateljstvo ne bo odgovorilo na zahteve. V okviru sodelovanja med srednjo šolo «Srečko Kosoveh in prosvetnim društvom «Tabor» na Opčinah je bila sinoči v openskem Prosvetnem domu izredno prisrčna prireditev. Ob tej priliki so bili nagrajeni dijaki in dijakinje, ki so se udeležili literarnega in likovnega natečaja na temo o kmečkih uporih. V samem začetku je prof Marija češčut spregovorila o pomenu kmečkih uporov. Med drugim je poudarila, da so bili slovenski kmečki upori važen mejnik v slovenski zgodovini, kar nam priča tudi obdelava puntarske snovi v literaturi. Mnogo piscev, ki so se lotili te zgodovinske snovi, med njimi pa prednjačijo predvsem primorski leposlovci Bevk. Pregelj, Gradnik, Lovrenčič in drugi, ker skoraj vedno so v tej snovi videli in jo tolmačili kot epopejo primorskega človeka, ko je bil socialni in nacionalni boj. V imenu prosvetnega društva «Ta-bor» je pozdravil vse prisotne predsednik Rudi Vremec in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tej prireditvi. Med drugim je povedal, da je komisija, ki je pregledovala literarne izdelke, pregledela 72 izdelkov. Nagrajeni so bili Barbara Škerlavaj, Davor Korošec, Maja Lapornik, Giorgio Škabar, Magda Ferlat. Za likovna dela pa so bili nagrajeni Romeo Malalan. Gior gio Škabar, Franko škerlavaj. Franko Brišček, Marko Piccini. David Malalan, Pavel Pečar, Ciril Ostrouška, Viviana Purič, Nataša Kralj, Nives Guštin, Loredana Vac-lik in Ticijana Grissan. Sledil je pester kulturni spored, ki so ga izvajali udeleženci tečaja dikcije, ki ga je vodila Bogdana Bratuževa. Najprej sta Giuha-na Sosič in Zdenka Hrovatin recitirali dva odlomka iz dveh literarnih del o kmečkih uporih, nato sta peli Mirjam Levstik in Nevija Žerjal ob spremljavi kitare. Nato je zaigral na harmoniko Marino in osnovni šoli v Škednju in pri Sv. Ani. Najprej so nastopili z recitacijami in petjem otroci iz škedenjskega otroškega vrtca, nato so učenci I. in II. razreda osnovne šole prikazali prizor iz otroške igre «Sneguljčica», sledile so deklice 4. in 5. razreda s kratko baletno točko, potem je učenec Igor Piciga zaigral na harmoniko. Občinstvu je zelo ugajala igrica «Papagajček Koko», ki so jo uprizorili učenci in učenke 3. razreda osnovne šole, potem so deklice 4. in 5. razreda zaplesale «Češko besedo» ob koncu pa so nekaj pesmic skupno zapeli učenci iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca ter zaključili svojo prireditev s koroško «Gor čez izaro». Izzivanje na «valeti» dijakov znanstvenega liceja Prejšnje dni so dijaki zadnjih razredov slovenskih višjih šolskih zavodov na Tržaškem imeli tradicionalne «valete». Zbrali so se, v večernih urah s svojimi profesorji na večerji in se, ob živahnem razgovoru, zadržali v prijetnem vzdušju pozno v noč. Na «valeti» dijakov znanstvenega liceja «France Prešeren* pa je prišlo do neljubega dogodka. Zbrali so se namreč v nekem javnem lokalu med Prosekom in Križem. Sredi plesa pa se je v dvorani pojavil tuj človek, star kakih 35 let, z hradico in vidno plešo in zakričal: «Naj živi Duce! Vse vas bomo zažgali!* Takoj nato je moški zbežal iz gostilne, a so ga dijaki dohiteli na dvorišču. Tu je še nekaj momljal, da bodo Sloven ce zmetali v fojbe in podobne neumnosti. Le čut odgovornosti mladih je moškemu prihranil hujše posledice. Pač pa je vodstvo liceja prijavilo provokatorja (ba-Bak Barbara Škerlavaj pa je bra- j Je §re M človeka, ki stanuje v la eno izmed nagrajenih del - VERDI Štirje znani solisti dunajske oper», ki pa živijo v Gradcu: pranistka Margarita Kyriski, mezz sopranistka Elisabeth Kinsky, t®10!1 Ervvig Erb in basist Artur Korn do izvajali solistične parte Haendlo'^ ga oratorija «Mesija», ki bo na P gramu danes ob 21. uri v c®vi manifestacij ob pobratenju med Trs in Gradcem. Orkester in Aiot Gradca bo vodil dirigent Alois strasser. Vabila za koncert so na r polago pri gledališki blagajni. V petek in v soboto bosta zak in imela pri izvolitvi njenih parlamentarcev najčešče odločilni glas. Toda kaj je KD naredila za Slovence. Ni osvojila niti globalnega zakona SDZ za zaščito Slovencev. Jarc je dejal, da se KPI strinja z oceno SDZ, da imamo Slovenci odprtih nešteto vprašanj, vendar je potrebno tudi povedati, zakaj so odprta in kdo je kriv za takšno stanje. Po oceni KPI je za takšno stanje kriv desni center v državi in tudi levi center na deželi. Slovenska demokratska zveza je imela te dni več volilnih zborovanj, največ pa jih je imela ravno v nedeljo ko s0 njeno politiko pojasnjevali goriški in tržaški kandidati za deželne volitve in izvoljeni predstavniki. V nedeljo sta v Podgan govorila dr. Drago što- Izleti SPD priredi 8. Julija izlet v republiko San Marino. Vpisovanje se je že začelo na sedežu SPD v Ulici Malta 2. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 17. junija avtobusni družinski izlet v Žabnice v Kanalski driini. Tam bodo goriški planinci sodelovali na kulturno-športnem srečanju s planinci iz Trsta in z Jesenic. Vpisovanje na sedežu SPD v Ul. Malta 2 do jutri, 14. junija. SPD v Gorici priredi (7. junija vzpon na Ojsternik. Zbirališče bo v Ukvah ob 7. uri zjutraj. Na Oj-sterniku se bodo Goričam srečali s planinci Planinskega d; š.va z Jesenic. Vzpon na Ojster ;; bo veljal za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakogar*. Razstava na osnovni šoli na Vrhu Razna obvestila Goriški'>župan poziva vse volivce, ki niso še dobili na dom glasovnice, naj se od jutri naprej obrnejo na županstvo, volilni urad, in dvignejo dokument Na istem uradu bodo izročili tudi duplikate glasovnic tistim ki so jo izgubili. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Enrico Fioretto, Ce-ciglia QuagUa, MassimUiano Valli-ne, Andrea Fantini, Manuel Rosini, Manuel Del Vecchio, Martina Lorenzon, Robert Černič, Massimi-liano Mania, Giampaolo Lenhard, Annalisa Fogar, Maria Chiara Mau-geri, Marta Grion, Lorenzo Russian. SMRTI; gospodinja 83-letna Cate-rina Ferri vd. Prešim, upokojenec 73-letni Antonio Fontanini, upokojenec 75-letni Giuseppe Visintin, J gospodinja 74-leina Melania Bassi! vd. Muradore. Prosvetno društvo e SOVODNJE« priredi v Kulturnem dom* v Sovodnjah v soboto, 16. junija ob 21.30 Koncert pevskega zbora iz MIRNA Med odmorom bo pel Sovodenjski nonet Vljudno vabljeni! liiiiiiiliiliiliiiiliiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn, iiiiiiiiiiMini, m iiiiiiiimimiiMMiimiiiiinHHinmmMHHummMHmitmmiMnuMmtnMMnmmm OBČNI ZBOR ZVEZE INDUSiRUCEV V GORICI Goriško gospodarstvo se iz krize izkopava na prepočasen način in z velikimi težavami Poročilo predsednika Caselgrandi ja - Pozdravna nagovora Lupierija in De Simona V ponedeljek popoldne je bil v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici redni letni občni zbor pokrajinske Zveze industrijcev, na katerem je njen predsednik Remo Caselgrandi podal poročilo in pregled dela zveze in splošen položaj goriškega gospodarstva. Zborovanja se je udeležilo kakih 50 pred stavnikov raznih podjetij in predstavniki oblasti. Med temi naj omenimo deželnega predstavnika Zveze industrijcev dr. Modiana iz Trsta, predstavnika deželne uprave dr. Riccija, deželnega odbornika dr. Tripanija, predsednika trgovinske zbornice geom. Lupierija, župana De Simoneja, itd.. Med predstavniki gospodarstva sta bila prisotna tudi industrialec Ivan Prinčič iz Krmina in Dr. Vilko Cotič iz Sovodenj. Zborovalce je pozdravil v imenu trgovinske zbornice njen predsednik Lupieri, ki se je zahvalil vsem tistim, ki sodelujejo pri razvoju gospodarstva naše pokrajine. Omenil je nekatere važne probleme, med njimi akcijo za obnovo in reorganizacijo proste cone za Gorico in Sovodnje, kjer bo treba bolj elastično urediti kontingente, dalje gradnjo avtoporta, ureditev železniške carinske službe na postaji v Gorici za mednarodni promet ter zaključil z ugotovitvijo uspeha le- tošnjega sejma Espomego, ki se je razvil ter mu z ugodno novim sejmiščem pripravljajo osnovo za nadaljnji razvoj. Za tem je predsednik Zveze in- dustrijcev Caselgrandi podal obširno poročilo o splošnem gospodarskem položaju v državi ter se pri tem podrobneje dotaknil položaja gospodarstva v naši pokrajini. Pred tem se je spomnil lani umrlih predstavnikov goriškega gospodarstva, med njimi bivšega ravnatelja tekstilne tovarne v Podgori Vitto-ria Monola, njegove hčerke Eveline Monolo in predelovalca masla Fer-rante Piottija, ter deželnega odbornika Dulcija in drugih. Govornik je nato rekel, da je med državami Evropske skupnosti Italija tista, v kateri se najmanj dela in proizvaja. Poudaril je važnost problemov, ki čakajo na rešitev, med temi gradnja stanovanj, zdravstvena reforma, prevozništvo, izvoz v inozemstvo itd. Pri pregledu gospodarskega položaja. na Goriškem je govoril o tekstilni industriji, kjer je opaziti nekaj izboljšanja, zlasti pri proivzod-nji in prodaji umetnih vlaken. V gradbeni industriji pa je položaj še vedno kritičen ter smo tudi' lani zabeležili občutno zmanjšanje novih gradenj in načrtovanj. Na tem področju je potrebno večje zanimanje in sodelovanje državnih organov in vlade, ki vse preveč zavlačuje z izdajo ustreznih ukrepov za poživitev gradbene dejavnosti. Glede položaja na Goriškem je Caselgrandi ugotovil veliko podražitev vsega blaga in potrebščin ter neupravičeno dolžil tudi sindikalno gibanje, «da ovira gospodarski razvoj s svojimi zahtevami in stavkami*. Govornik je omenil še gradnjo avto ceste do meje, v skladu z gradnjo na jugoslovanski strani podaljška proti Ljubljani, ter možnosti razvoja industrijske cone. ko je z ureditvijo konzorcija dana osnova za njeno delovanje. Kar se tiče gradbene dejavnosti, je ugotovil, da so bile le redke dražbe za oddajo dei in še ta niso bila vedno oddana v zakup. Opaziti je tu- i ai precejšnjo zunanjo konkurenco domači tekstilni industriji in bo v tem oziru potrebna večja pomoč tudi od strani dežele. V tem oziru bi se dalo kaj več ukreniti z večjim kreditiranjem in drugačno finančno pomočjo ter z razširitvijo operativnega obmejnega področja. Govornik je zaključil z zahvalo upravnemu osebju zvp-ze in vsem tistim, ki so pomagali pri razvoju goriškega gospodarstva v lanskem letu. Za njim je spregovoril goriški župan De Simone, ki je po pozdravu omenil težave pri ponovnem dvigu goriškega gospodarstva ter obljubil tudi sodelovanje občinske uprave v prizadevanjih za dvig in razvoj krajevnega gospodarstva predvsem pri stane vanjski gradnji, izdelavi načrtov, gradnji infrastruktur itd. Tudi on je omenil obnovo zakona proste cone, ureditev industrijske cone v Gorici in druge aktualne probleme vključno avtoport in avtocesto ter priporočal tudi v bodoče sodelovanje gospodarskih operaterjev z občinsko upravo v korist vse skupnosti za gospodarski napredek v okviru socialne pravičnosti. Za županom je govoril še deželni odbornik dr. Tripani o sodelovanju deželne uprave z goriškimi gospodarstveniki ter predstavnik deželne Zveze industrijcev dr. Modiano o splošnih gospodarskih problemih s postnim ozirom na položaj v naši deželi ter izrazil zaupanje v boljši razvoj gospodarskega položaja v bližnji prihodnosti. Vsem se je zahvalil Caselgrandi in priporočal v bodoče še večje razumevanje pristojnih organov pri reševanju aktualnih problemov našega go sp^darstva. I. M. GLASBENA MATICA - GORICA priredi v petek, 15. junija ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključno glasbeno produkcijo gojencev glasbene šole v Sovodnjah Vabljeni starši učencev ki vsi ljubitelji glasbe! Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 «D’amare si rouotre* S. Mangano in L. Capoliccbio. Barvni Film. CORSO 17.30—22.00 «Snoopy, cane con-testatore*. Barvna risanka. MODERNISSIMo 18.00—22.00 e Olio alla riscossa*. S. Laurel in O. Hardi. CENTRALE 17.00—21.30 «Bandi ti g Parigi*. S. Preal in H. Lambert, barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »La bambokv na». U. Tognazzi in I. Rey. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30-22.00 »Vogliamo i colonelli*. Barvni film. EXCELSIOR 16.00—22.00 < Trap pola par un lupo*. PRINCIPE 17.30—22.00 «H furore dd-la Cina colpisce ancora*. Barvni film. I\ova Gorica SOČA »Konjeniki*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Sledovi črnolaske*, jugoslovanski barvni film ob 18.30 ki 20.30. DESKLE «Kavboji», ameriški barvni film ob 20.00. . RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORKI Danes ves dan in pom« e dežurna lekarna Pon toni e Bassi. Raštal M tel. 83-349. ---------- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich. teL 72-340. ODMEVI «MORNAR IŠKE ZAROTE» Stanje in vloga oboroženih sil na Grškem Zavezniki so z budnimi očmi spremljali dogodke v deželi, ki predstavlja najšib-kejši člen obrambnega sistema Zahoda Čeprav se je burja okrog neuspele zarote grških mornarjev postopno pomirila, se morda, oziroma verjetno, le ni zaključila s tem, da so se «poročeni» mornarji z rušilca «Velos» vrnili domov, »samski* pa so ostali v Italiji in drugje. V Grčiji so nedavni dogodki pokazali, da grški režim nima nasprotnikov samo med upokojenimi, marveč tudi med aktivnimi oficirji, čeprav to prikrivajo oziroma v uradnih izjavah tega ne priznavajo. Medtem se neuspela zarota ne odraža samo v stanju na Grškem: vsaka kriza v kaki deželi, pripadajoči določenemu vojaško - političnemu bloku, ima znatno širši odjek; vodstva vojaških zvez jo pozorno spremljajo, da bi potegnila iz nje ustrezne zaključke, stremeč zlasti za tem, da bi ugotovila, ali bi tok dogodkov utegnil biti nevaren za njihovo zvezo. Tudi se ne pomišljajo intervenirati v korist tiste skupine, ki je, po njihovem mnenju, najbolj privržena bloku. Po uporu na ladji «Velos» so bila v svetu postavljena mnoga stara in nova vprašanja: kakšne so oborožene sile Grčije? Kako bo njihova zarota, čeprav je propadla, vplivala na stališče zaveznikov iz Atlantskega pakta? Grčija ima razmeroma precej močne oborožene sile, vsekakor ne samo zaradi lastnih potreb. Po podatkih londonskega inštituta za strateška raziskovanja, šteje grška vojska 157.G00 mož, polvojaške sile pa 22.500 orožnikov in 65.000 pripadnikov nacionalne garde. V kopenskih silah je 118.000 mož, razporejenih v eni oklepni in enajstih pehotnih divizijah, eni brigadi komandosov, dvanajstih lahkih pehotnih bataljonov, poleg tema ima vojska na razpolago 450 tankov. Mornarica šteje 18.000 mož, ki so razporejeni na dveh podmornicah, osmih rušilcih, štirih eskortnih rušilcih, trinajstih torpednih čolnih, štirih hitrih patrolnih čolnih z raketami morje - morje nekaj patrolnih ladjah minolovcih desantnih ladjah itd. V letalstvu je 21.000 ljudi, ki razpolagajo s 190 borbenimi letali in 28 helikopterji. (iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniii v Časopisi v Indiji Po podatkih UNESCO za 1. 1971 izhaja v Indiji 821 dnevnih časopisov v skupni nakladi nad 9 milijonov izvodov. Verjetno je Indija v zadnjih dveh letih, odkar je UNE SCO zbral in objavil te podatke, do danes ohranila svoje mesto na seznamu dežel z največjo dnevno naklado časopisov, in to zaradi tega, ker je število njenih dnevnikov v stalnem porastu, vtem ko se njihova naklada dviga za okrog 10 odstotkov na leto. Med dnevniki odpade največje število na lokalne časopise. V Indiji izhajajo časopisi v petnajstih različnih jezikih in še nekaj desetin v raznih narečjih. Približno polovica skupne naklade dnevnih časopisov izhaja v štirih velikih mestih: Delhiju, Kalkuti. Bombayu in Madrasu. Med dnevi V:i, ki imajo več izdaj, je po nakladi na prvem mestu «Indian Express* z okrog 462.000 primerkov. Po uradnih podatkih pride v Indiji na en primerek časopisa največ čitateljev na svetu, časopis pogosto kroži po vsej vasi, od hiše do hiše, ali pa ga po vaseh čita-jo na skupnih sestankih, tako da na en izvod pride poprečno do petdeset prebivalcev. Nekateri poznavalci razmer v grških oboroženih silah zatrjujejo, da se je monarhija tradicionalno najbolj opirala na oficirski kader mornarice, ki pretežno izhaja iz vrst grške aristokracije. V drugih rodovih vojske izhajajo oficirji, zlasti nižji iz uradniških, drobnomeščan-skih in pa delavsko - kmečkih družin. Ugodnejši položaj teh slojev oo prihodu polkovnikov na oblast vpliva verjetno tudi na politična razpoloženja in stališča njihovih sinov v uniformah. Po vsem sodeč je »mornariška zarota* ostala precej izolirana, tako da verjetno njene posledice ne bodo kdove kako občutne. Grški zavezniki iz Atlantskega pakta s tem v zvezi niso bili dali kdove kakšnih pomembnih izjav, kar pa še ne pomeni, da so bili do primera brezbrižni. Nasprotno, ZDA in NATO so preveč vložili v grške oborožene sile in vse preveč jim je pri srcu južnoevropsko bojišče, tembolj še, ker predstavlja le to po njihovi lastni izjavi najslabši člen v obrambnem sistemu Zahoda. JUŽNI TIROLCI V 13. ST. POD VISOKO RODICO Rut že nekaj stoletij ni več nemška vas Od številnih proslav, ki so se to pomlad zvrstile po Tolminskem je bila nedavna proslava v Rutu (3. 6. 1973) ena zadnjih, a po odmevu, ki ga je zbudila med prebivalci rega dela zelene Baške grape, bo še dolgo ostala v spominu. V sodelovanju z vaško skupnostjo so v tem lepem kraju (kamor je možno priti z avtomobilom šele prav v zadnjih letih) izvedli svoj dobro izbrani in pripravljeni spored učenci osnovnih šol Simona Kosa iz Podbrda in Dušana Muniha z Mosta na Soči; nastop šolske mladine je z besedo, pesmijo in živim prizorom prikazal zgodovino kmečkih puntov in posebej še tolminskega; deklamator-j je je pripravila Marta Berginc, pevske točke pa Miran Klavez. Za zaključek je zgodovinar Bran-! ko Marušič predstavil publikaci-| jo Goriškega muzeja Berilo o Ru-! tu, zbornik še neobjavljenih in že [ objavljenih člankov o tej vasi, ki ga je sam uredil in opremil z opombami. Le maiokatera slovenska vas ima tako svojevrstno zgodovino kot Rut na Tolminskem (nekoč Nemški Rut). Zgodovina Ruta se začenja v 13. stoletju, ko je tedanji oglejski patriarh Bertold iz mogočne tirolske plemiške družine Andeehs - Merania povabil nekaj kmečkih družin iz okolice Innichena (= it. S. Candido) v Pustriški dolini na Tirolskem, naj pridejo na Tolminsko in se naselijo na prazni zemlji. Ti novi naseljenci so govorili svoje nemško tirolsko narečje (Simon Rutar trdi, da so to bili nekdaj ponemčeni Slovenci, ker je najstarejša slovenska naselitev segla do Pustriške doline). Novi naselni-ki nad ozkim koritom Koritnice so skozi stoletja obdejovali polja in gojili živino, počasi pa so se med slovenskimi sosedi popolnoma poslovenili; svoj stari tirolski govor so tudi starejši pozabili že v preteklem stoletju, ostalo je le nekaj drobcev iz zabavljivih pesmic in rekov, pač pa so se ohranila številna ledinska imena in seveda tudi priimki. Nekateri nemški publicisti so v preteklosti radi poudarjali in poveličevali ta «nemški jezikovni otok*, a tiste čase so bili Rutarji čisti Slovenci in se od ostalih Tolmincev niso razlikovali v drugem kot zaradi posebnega načina mešanja sičnikov s šumniki in obratno. Edino zvezo s svojo nekdanjo domovino jim je predstavljala miloščina, ki so jo do «novejšega časa* — kot je leta 1882 zapisal Simon Rutar — zbirali pod imenom «Kafergeld» ali «hroščev denar* in je pošiljali v Innichen, kjer so potem brali maše za Rutarje, da bi jih Bog obvaroval hroščev in drugega mrčesa. Berilo o Rutu, ki je bilo predstavljeno ljudem na proslavi v Rutu, obsega v prvem delu sedem prispevkov (nekateri so prevedeni), ki so bili prvič objavljeni v raznih časopisih in knjigah, najstarejši (napisal ga je Štefan Kociančič) je izšel v celovški »Slovenski bčeli* že pred 120 leti; kot avtorji sledijo še Carl von Czoernig, Simon Rutar, Ivan Koš-tial in Milko Kos. Ti članki se predvsem ukvarjajo z izvorom in navadami nemškorutarjev, medtem ko sta v drugem delu objavljena prispevka Cirila Kosa (Simonovega brata) in Cirila Zupanca. Kos je prvič objavil spominske zapiske, ki jih je napisal že v petdesetih letih pod naslovom Rut med vojnama. Prikazuje nam vas Rut pod fašizmom, ko je tu živel eden vodilnih tigrovcev, njegov brat Simon, in ko je prav prek Ruta prihajala v notranjost Italije antifašistična in revolucionarna literatura, pa tudi orožje. Tudi članek Cirila Zupanca je važen del Berila, saj nam pod naslovom Rut med narodnoosvobodilnim bojem predstavi dogodke iz časov zadnje vojne in pomemben delež prebivalcev Ruta in Granta v boju za svobodo. V drugem delu Berila sta objavljeni tudi dve pretresljivi poslovilni pismi Simona Kosa iz Ruta, ki je bil usmrčen po zloglasnem drugem tržaškem procesu 15. decembra leta 1941. TOMAŽ PAVŠIČ iHiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii, iimimiiiiu/iiminiiimiiiiml'mii llllltli miitiiiiiiimiiiitmuiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiimimiiitiiiiiiii nuuuun, iiiiiiimmu mmummmmmmi, iimiin m ■iiiimmiitiiiimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiimimiiiiuii ČE NAMERAVATE POTOVATI V SOVJETSKO ZVEZO Z Jugotonrsom v Moskvo in Leningrad Preko ljubljanske podružnice agencije je do zadnjega letošnjega poleta v prejšnjem tednu potovalo v Sovjetsko zvezo nad 3600 potnikov 1. Sovjetska zveza je bila še do pred nekaj leti za navadnega Evropejca skrivnostna daljna dežela, ki jo je v poenostavljeni predstavi poosebljala neizmerna prostranost. Seveda, predstave o njej so bile lahko tudi drugačne, kakor je kdo pač gledal na to zemljo oktobrske socialistične revolucije, toda er.o je gotovo: v zadnji svetovni vojni nam je bila s svojim herojstvom blizu, bila nam je zgled patriotizma njenih ljudi, bila je upanje in vera. da se bo ob njenih armadah in njeni prostranosti skrhala barbarska sila nacizma. Danes Sovjetska zveza tudi za poprečnega Evropejca ne more biti več skrivnost. Prej hermetično zaprta se je v zadnjih letih začela odpirati svetovnemu turizmu. Res je ta turizem šele v povojih, ves o-bremenjen z začetniškimi težavami, v marsičem še vedno ujet v spo- ne okorne birokracije in morda tudi nekakšne prirojene nezaupljivosti do Zapada. Toda vse to je mogoče razumeti in prav nobenega dvoma ni, da se bodo z leti in z nadaljnjim odpiranjem, s pridobivanjem izkušenj stvari spremenile in da se bodo sovjetske turistične strukture prav kmalu morale še vse drugače, kot danes, soočati s problemom, kako biti kos reki tujih turistov, če jih že današnji turistični potok ali celo potoček pogosto spravlja v zagato. No, hotel sem reči, da je danes mogoče priti v Sovjetsko zvezo razmeroma lahko in tudi poceni. Vse mogoče svetovne potovalne a-ger.cije imajo v svojih programih izlete v Moskvo, Leningrad, Volgograd, celo v Sibirijo tja do Irkutska. Meni je bila dana možnost, da sem potoval v Sovjetsko zvezo s potovalno agencijo Jugotours in če me bo kdo kdaj vprašal, kako naj potuje v Rusijo, ga bom brez po- iillilfSS!! Samostan in pokopališče Novodevičji TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Koncerti; 19.10 Higiena in zdravje 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeni spored; 16.00 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 11.30, 13.30, 16.30, 17.30, 20.30, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 «20.000 lir za vaš program*; 9.00 Otroški kotiček; 9.45 Glasbena oddaja; 10.45 Orkester R. Casadei; 11.00 Glasba po željah; 13.00 E. Sequi: Pisma; 13.40 Mini juke box; 14.00 Skladbe za klavir; 15.00 Plošče; 16.40 Sledijo si pevci; 17.00 Primorska poje 1973; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke; 18.30 Primorski dnevnik; 19.30 Operne skladbe; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Skladbe resne glasbe; 21.00 Orkester; 22.00 Pop jazz; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti program; 13.20 Spored s Corradom; 14.00 Plošča za poletje; 15.10 Program za mladino; 16.40 Oddaja za najmlajše; 17.05 Sončnica; 19.25 Plošče resne glasbe; 20.20 SREDA, 13. JUNIJA 1973 Koncert operne glasbe; 21.20 Radijska drama: «Glasovi v prostranstvu*; 22.20 «Andata e ri-torno* z Mino; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 15.30, 18.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo A. Celentano in «Le Orme»; 8.40 Kako in zakaj? 8.54 Operni odlomki; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.00 Dogodki in osebe iz kulturnega sveta; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 «Andata e ritorno* z Mino; 20.50 Sestanek petih — posebna reportaža; 21.40 «Supersonic»; 22.43 F. Dostojevski: «Zločin in kazen*, HI. nad.; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Igra klavičembalistka Mariolina De Robertis; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Stare skladbe; 13.30 Berlioz, Strauss; 14.30 Simf. orkester iz Rima; 15.40 Vivaldije-ve skladbe; 17.05 Vesti iz vsega sveta; 17.35 Sodobni jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni program; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Operna glasba; 22.00 Gui-do M. Gatti: Operne skladbe (ponovitev). SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Iz glasbenih šol; 10.45 Glasbeni spomini; 11.20 Pri vas doma; 13.10 R. Simoniti: odlomka iz o-pere «Partizanka Ana*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Recital pozavnista Branimirja Slokarja; 17.40 Iz albuma slov. avtorjev; 18.10 Glasbena galerija; 18.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 20.00 L^hko noč, otroci;! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert Simf. orkestra RTV Ljubljana; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Poljudna znanost: Šport za vsakega — kolesarstvo; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Poljudna znanost: O življenju v morju; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 F. Cristaldi; Kako se Azija spreminja — zadnje nadaljevanje; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Film: «Do-ve la terra scotta*, Gary Cooper in Julie London. JUG TELEVIZIJA 18.05 Mačkon in njegov trop; 18.35 Obzornik; 18.50 Budimpešta: nogo met Madžarska — Švedska, prenos: 20.50 Kozmetično ogledalo; 21.00 in 23.45 TV dnevnik; 21.35 Hazarder -ameriški film. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poro čila; 21.30 Nadaljevanka «Saga o Forsytih»; 22.40 Film: »Smodnik iz morskega dna*. misleka napotil na ljubljansko podružnico te agencije, ki deluje v sklopu velikega gospodarskega podjetja Generalexport v inozemstvu sicer že 10 let, v Jugoslaviji pa šele četrto sezono. Do zadnjega potovanja v SZ je v treh sezonah samo preko ljubljanske podružnice Jugotoursa potovalo iz Slovenije v Sovjetsko zvezo več kot 3600 potnikov, ljubljanske podružnice pa se poslužujejo tudi potniki iz Hrvaške, iz Zagreba, iz Dalmacije, pa celo iz inozemstva, kar sem lahko ugotovil že na primeru skupine, s katero sem delil svoja doživetja na tem potovanju. Ljubljanska podružnica Jugotoursa ima polete v SZ, zlasti pa v Leningrad in Moskvo, od letos tudi v Volgograd na programu od maja do konca oktobra redno vsak teden in ji doslej zaradi pomanjkanja potnikov ni bilo treba odpovedati niti enega poleta, že samo ta podatek sam po sebi priča o poslovni resnosti in ugledu agencije, nedvomno pa je za turiste privlačna tudi zaradi cen in prvovrstnih uslug in aranžmajev, ki jih ima s sovjetsko državno agencijo Intu-rist. Prednost agencije je končno tudi v tem, da razpolaga z lastnimi letali družbe AviogeneX, tupo-ljev 314 A, ki lahko sprejmejo vsakokrat po 80 potnikov. Na Šeremetjevu Po triurnem prijetnem poletu se je naš jekleni ptič pod zanesljivim vodstvom pilota kapetana A-leksandra Markoviča spustil na moskovsko letališče Šeremetjevo 2. Malo prej se je nad letališčem ulila ploha, toda ob našem pristajanju se je zjasnilo in nebo je bilo kot umito v zgodnjem popoldanskem soncu. Pregledovanje in žigosanje dokumentov se je odvijalo za naše pojme dokaj počasi, zato pa je bila hitrejša in površna carinska kontrola. Vse je bilo v redu in z izjemo podpisanega so se vsi izletniki lahko z avtobusom odpeljali v nov moderen in velikanski hotel Inturist v samem srcu Moskve v neposredni bližini kremeljskega obzidja. Zataknilo se je zaradi nesporazuma z vstopnim vizumom in v času, ko so zadevo urejevali, sem bil nekakšen gost sovjetskega Aer-flota. Z zavzetim pojasnjevanjem in posredovanjem moskovskih predstavnikov Jugotoursa, tovarišev Stankoviča in Gordane ter našega ljubljanskega vodiča Cirila, je bil moj, sicer povsem izjemen primer, hitreje rešen, kot bi lahko bil in če sem se že takoj na začetku trčil ob določeno uradno togost, sem po drugi strani imel dovolj časa in priložnosti, da sem lahko spoznal tudi vljudnost in prijaznost ljudi, s katerimi sem bil v stiku na glavnem letališču Šeremetjevo 1, na katerega so me prepeljali z osebnim avtomobilom, da bi tam v kar največjem možnem udobju počakal na ureditev zadeve. V ogromni tranzitni dvorani letališča je vladal vrvež od jutra do večera saj je praktično vsakih pet minut priletelo ali odletelo kakšno letalo. Tu si lahko srečal ljudi najrazličnejših narodnosti od Azijcev do Afričanov in Američanov, potni- ■iiiiiiiiiiiliiiilimlliilliiiiiiiiiiiiliiNiliiiiiiiilliiiiililuiiiiiilIlliiiliiiiiiiniiuouMiiiiiiiiiiillimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiliiiilliiiilMUiiiiinmiiiiillmiiiiilll« Ne zanemarjajte obveznosti do družinskih članov. Vaše današnje odločitve bodo dobro premišljene. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nastopil je primeren trenutek za izvedbo nekega načrta. Srečno razdobje v srčnih zadevah. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pretiran ponos vam lahko odtuji dobre prijatelje. Najboljši odnosi z ljubljeno osebo. Prehodna živčnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne poslušajte nasvetov oseb, ki so znane po svoji površnosti. Vaši dosedanji upi se bodo izjalovili. Pismo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš odgovor bo zaprl usta vsem tistim, ki so vas po krivici obrekovali. Ne bodite preveč popustljivi. Hotel Inturist v Moskvi ke na notranjih sovjetskih in na mednarodnih progah, poslovne ljudi in navadne turiste. Imel sem vtis, da so med temi poslednjimi prevladovali Angleži, sicer pa je bilo mnogo predvsem potnikov iz vzhodnoevropskih držav, zlasti iz Vzhodne Nemčije. V pogovor sem se zapletel z nekim inženirjem iz Bangladeša, ki je s skupino rojakov bil namenjen v Berlin in potem v London, pa je skupno z njimi zaradi podobnega nesporazuma v zvezi z vizumom, delil mojo usodo le s to razliko, da so njihov primer reševali mnogo bolj počati, kot mojega. Seveda, pri njih je šla vsa zadeva po strogo uradni poti, kar zahteva svoj čas, mojo pa sta imela v rokah predstavnika Jugotoursa in jo za sovjetske pojme, kjer je čas malone enakovreden prostranosti dežele, tudi uredila presenetljivo hitro. In ko mi je ena izmed hostes, ki so se vrtele po letališkem poslopju, prišla povedat, da me čaka v tranzitnem uradu predstavnik Jugotoursa z urejenim vizumom, sem to od zadovoljstva objel, pa čeprav je bila od vseh, kar sem jih videl, morda najmanj po mojem okusu. Zamujeni čas sem potem po zaslugi vzornega sodelovanja med Jugotoursom in sovjetskim Inturistom nadoknadil skoraj v celoti, povrhu pa sem od ostalih sopotnikov bil bogatejši za dragoceno izkušnjo in spoznanje, kaj pomeni v turizmu elastičnost in širo-kogrudnost. S Tatjano po Moskvi Tovariša Stankovič in Ciril sta me z avtom takoj odpeljala v hotel Inturist, kjer sem se pridružil ostalim sopotnikom. Seveda sem moral najprej potešiti njihovo radovednost kako je bilo na letališču, kaj sem počel in kako so ravnali z menoj. Prijetna mi je bila njihova solidarnost, čeprav smo se poznali le nekaj ur ali pa sploh še ne. Takoj po kosilu me je čakalo pr- vo prijetno presenečenje. Da bi nadoknadil čimveč zamujenega, mi ie moskovska agencija Jugotoursa z zavzetim zanimanjem ljubljanskega vodiča Cirila, oskrbela samostojen o-gled nekaterih mestnih zanimivosti. Na razpolago so mi dali avtobus in vodičko Ir.turista Tatjano, pristno moskovljanko z dobrim znanjem srbohrvaščine (tudi vse ostale vodičke naše skupine so obvladale srbohrvaščino. ne pa tudi slovenščine) in ves popoldne sva se vozila po širokih moskovskih bulevarjih, se sprehajala po Rdečem trgu, se preko reke Moskve povzpela na Leninske griče do mogočne palače univerze Lomonosova in uživala z višine pogled na Moskvo s športnim parkom pod seboj, z mogočnim Kremljem v daljavi in v nebo štrlečimi konicami sedmih na las podobnih si zgradb iz obdobja stalinske arhitekture. Nemogoče je s tega razglednega kraja zaobjeti s pogledom vse ogromno področje 900 kvadratnih kilometrov, na katerih se razteza Moskva s svojimi sedem milijoni prebivalci. Verjetno bi se bilo treba povzpeti na mestni 534 m visoki televizijski stolp, da bi lahko spravili podse celotno panoramo mesta, Ko človek stoji pred spomenikom velikega ruskega genija Lomonosova, nekakšnega Leonarda Da Vin-cija, sredi gred škrlatno cvetečih tulipanov in občuduje maestozna u-niverzitetna poslopja, se kar izgublja sredi številk, ki ti jih z vnemo natresa vodička: 700 znanstvenih ustanov je v Moskvi in v njih dela kakih 40.000 znanstvenikov, število študirajočih ljudi pa se dviga v stotisoče. Vsaka primerja s predrevolucijsko Rusijo je sploh nemogoča spričo neslutenega razvoja v teh poslednjih 50 letih. Toda Moskva je velika in časa r,a razpolago je malo, ravno še za skok na sveto m znano pokopališče Novodevičji v gaju istoimenskega samostana in nekdanje jetnišnice, kjer počivajo najslavnejša imena ruske kulture in literature in kjer lahko ob vsaki uri najdeš na grobnici velikega Čehova svežo cvetlico, ki jo je nanjo položila roka neznanega občudovalca u-metniške besede Čehova, kjer počiva cela vrsta ruskih in sovjetskih znanstvenikov, narodnih herojev revolucije in druge svetovne vojne in kjer lahko prav ob robu pokopališča najdeš tudi skromen grob Nikite Hruščova z njegovo sliko, vso obdano s cvetjem in skupinami o-biskovalcev. Med sprehajanjem mimo spomenikov kulturnih velikanov te omamlja čar njihove nesmrtne genialnosti in sveži vojn modro cvetočega španskega bezga ti daje vtis njihove žive prisotnosti. Tudi Tatjana pravi, da se zaradi tega ob prostih urah rada sprehaja v tem gaju, ki je minljivost in življenje hkrati. Morda bi se še sprehajala in pogovarjala o tem in o onem, ko naju ne bi kazalci na uri opozarjali, da nas takoj po večerji čaka nova obveznost, nov program, novo doživetje. j. k. (Nadaljevanje sledi) Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Popravili boste napako, ki ste jo nehote povzročili. Znatna sreča v tveganih stvareh. Prijetno srečanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri obrambi vaših idej boste pokazali precejšnjo dozo poguma. Vaš prijatelj v težavah bo potreboval pomoč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naključno, toda srečno popoldansko srečanje. Oseben uspeh na novem delovnem polju. Večer s prijatelji. RAK (od 23.6. od 22.7.) Nepričako-vani uspehi bodo pomembni za vaše nadaljnje življenje. Nervozni ste in zato potrebujete počitka. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh vašega sodelavca bo istočasno tudi vaš uspeh. Optimistično in vedro razpoloženje v krogu družine. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zapravljajte dragocenega časa v nekoristnih diskusijah. Pri iskanju novih prijateljev ne pozabite na stare. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Od vas bodo zahtevali, da boste nastopili v vlogi pomirjevalca v nekem sporu. Ljubljena oseba ima veliko zaupanje v vas. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Z zaključnih razstav naših osnovnih šol Osnovna šola »Dragotin Kette* v UL sv. Frančiška Osnovna šola v Mavhinjak lili ..... Osnovna šola v Nabrežini Osnovna šola v Slivnem Osnovna šola na Prosekn lllluniilliiiflllimiimillillliiiiiiiimililliiiiiimillimifiiiininiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiillllinilM”111111111 Uspešen nastop GM v Nabrežini Tudi z zaključnimi glasbenimi i produkcijami ,ki jih prirejajo go-1 jenci glasbene šole Glasbene matice, gremo proti koncu. V soboto so imeli zaključno prireditev gojenci, ki obiskujejo glasbeno šolo podružnice v Nabrežini. Nastop je bil v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden*, ki je bila ob tej priliki nabito polna. Prišli so starši gojencev, prija telji ter ljubitelji glasbe in naše mladine. Pester in bogat spored, ki so ga profesorji dobro pripravili, gojenci pa dobro izvajali,' je ob vsaki točki napovedovala gojenka Nevenka Terčelj. Obsegal je kar 23 točk, od katerih so bile-nekatere res dobro izvajane. Podružnico v Nabrežini vodi že več let prof. Sergij Radovič, ki vodi tudi domači otroški pevski zbor «Kraški slavček*, ki je nastopil v prvi točki sporeda ter zelo dobro zapel Gobčevo «Zapojmo pesem*. Kiparjevo «Mi ptičica zapoje* in Premrlovo «Zdravico». Vse mlade pevce so prisotni nagradili z burnim ploskanjem. Po zboru so nastopili posamezni gojenci z raznimi instrumenti, kot n. pr. harmoniko, violino, klavirjem, violončelom, in klarinetom. Lahko rečemo, da je bil sobotni nastop resničen koncert ter pravi užitek za ljubitelje® sbe, kajti zlasti nekatere skia so starejši gojenci zelo dobro^. dali. Na tem nastopu smo zah" priliko slišati tudi nekatere - „ tevne skladbe svetovno zna skladeteljev, kot so Beethovc*-Chopin, Fugazza, Šostakovič, . čaturjan, Pavčič in mnogo dru§ ’ Na zaključni produkciji*.^ brežini so nastopili. vc> Kante-Žerial odlično podal ve narodnih in Knitteljev »ValceK • Prisotni so bili z ansamblom ko zadovoljni, da se morali har nikarji ponoviti obe točki. _ _ ja. Navzoči so vse nastopajoče 6^ sbenike ob posameznih toc. ^ kakor tudi na koncu nagradi dolgotrajnim aplavzom. ^ NOGOMET V MEDDRŽAVNEM SREČANJU V TURINU Bobby Moore bo jutri proti Italiji odigral stosedmo tekmo za Anglijo Postavi obeh enajsteric bodo objavili po današnjem treningu - Nastop Rive ni gotov TURIN, 12. — Italijanski nogometni reprezentanti, ki se bodo v cetrtek pomerili z Anglijo, so da-nes zjutraj počivali. Kasno popoldne Pa so opravili običajni trening, kakega si je ogledalo nad 2.000 oseb. Prening je trajal nekaj več kot uro. Odigrali so kratko, 25 minut trajajočo trening tekmo, v kateri je Padlo devet golov: 3 je dosegel Fac-chetti, dva Marchetti, po enega pa Sabadini, Bellugi, Anastasi in Pulici. Edini, ki je opravil trening posedi, je bil Riva. Preskusil je nam-mč poškodovano nogo, v kateri eu-;* še vedno precejšnje bolečine. Za-m je njegova prisotnost v četrtko-VJ tekmi precej dvomljiva. Dr. Fi-m je potrdil, da se stanje Rivove B()ge ni nič izboljšalo. Vsekakor E® je — po besedah zdravnika dr. pinija — povsem mogoče, da bo pečina že v kratkem povsem pre-? a in tako z nastopom Rive ne bi “do težav. Trener Valcareggi je izjavil, da “?do italijanski reprezentanti opra-j j poslednji trening jutri opoldne P Po njem bo objavil postavo enaj-“tfice, ki bo igrala proti Angležem. Tudi Angleži so opravili trening, t* je privabil na tribune precej gle-alcev. Zanimanje za nastop Angli-6 v Turinu je dokajšnje, zlasti ker 6 nudi tokrat Italiji resna prilož-■ °st za zmago nad «mojstri z oto- ka: Angleška reprezentanca je nam- ^ trenutno v slabi formi, kar popinje tudi njen poraz v tekmi s ■ Oljsko, pa tudi nekateri italijanski u°i so premagali v zadnjem času "'"""tlillmiiiM n mulil MIH Ulil n več znanih angleških enajsteric. Mnogo pozornosti so na današnjem treningu posvetili gledalci in prisotni strokovnjaki kapetanu angleške ekipe Bobbyju Mooru. Srečanje z Italijo bo namreč zanj že 107. nastop v dresu angleške državne reprezentance in bo s tem posekal angleški rekord vseh časov, ki ga zdaj drži Bobby Charlton s 106 tekmami v vrstah reprezentance. 107 nastopov za državno reprezentanco je vsekakor izredno število, zlasti če pomislimo, da je trenutno rekorder v številu reprezentančnih nastopov v italijanskih vrstah Facchet-ti s 67 tekmami. Bobby Moore je star 32 let in je pomagal osvajati skoraj vsa možna nogometna odličja: angleški pokal, pokal pokalov, svetovno prvenstvo itd. Izven nogometnega sveta je spreten trgovec in cenjen časnikar. Temu nogometašu je vodstvo italijanske reprezentance posvetilo mnogo pozornosti. Zlasti zaradi njegove izredne izkušenosti (za svoj klub Westham je odigral 540 tekem) bo prav gotovo predstavljal za «azzurre» v nasprotni obrambi težko prehodno o-viro. Tudi trening Angležev je trajal približno uro. Odigrali so krajšo tekmo, vendar se niso posebno naprezali. Tudi v njihovem taboru niso brez težav: še vedno ne vedo, če bo lahko igral poškodovani Cur-rie. Verjetno 'bo padla končna odločitev po jutrišnjem treningu. Vsekakor pa kaže, da bo postava angleške ekipe v četrtkovi tekmi z Trgovska akademija osvojila «Pokal ZSLFP» Tudi letos so se dijakinje vseh višjih slovenskih srednjih šol v Trstu pomerile v ženski odbojki. Zmagala je trgovska akademija, ki je premagala vse tri ostale šole. 2. je bila klasična gimnazija (premagala je realno gimnazije in učiteljišče) 3. učiteljišče (z zmago nad realno gimnazijo), 4. pa realna gimnazija, ki je ostala brez točk. Po tem turnirju, s katerim so naše šole zaključile letošnje tekmovanje za «Pokal združenja staršev liceja F. Prešeren*, je končna lestvica taka : 1. trgovska akademija 11 2. realna gimnazija 8 3. učiteljišče 4 4. klasična gimnazija 3 * * * Pretekli četrtek je bilo v Trstu tekmovanje nižjih razredov višjih slovenskih srednjih šol v moški odbojki, veljavno za pokal, katerega je dal na razpolago Bor. Po izredno izenačeni in zagrizeni borbi je zmagal 1. razred realne gimnazije. 2. je bil 2.B trgovske akademije, 3. 2.B realne gimnazije in 4. 2.A trgovske akademije. 5. mesto sta si razdelila l.A in l.B trgovske akademije. !ll!Hlllllllllll|||||imilllllllll|llll|||||||l||]it||||||||||||||||||l|||||||„l||,|„|,|„|||H||m|1|V||1|mn|||||)(|||||||||||||||||)|||||1|||||(||(||u Italijo taka: Shilton; Madeley, Hughes, Storey, Mac Farland, Moore; Currie (Hunter ali Bali), Channon, Chivers, Clarke, Peters. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V NOVI GORICI Prijavljenih 34 ekip v malem nogometa finalni turnir bo septembra ■ Tudi zdravniki med nogometaši razpis občinskega sindikalne-sveta Nova Gorica - komisija za fPort la' in rekreacijo, se je za de- vske športne igre prijavilo naj-c delovnih kolektivov go za pano- hiali nogomet in to kar 34 ekip. (J/l 28- maja se to tekmovanje odvija v predtekmovanju s> 3 ekipe vsaka z vsako v 12 Upinah. Za nadaljnje tekmovanje . Je uvrstilo sledečih 9 ekip: PPVS . th Gorica, Vozila - I, Avtopromet (V’ Grosist - II, Salonit - I, Bolni-Vozila - Et in Jadran ciciban, Prej m ko je M ekip izpadlo že l2^EEes se v četrtfinalu pomerilo s ®kip, da bi se nato še trije pari yP°Prijeli v polfinalu še v juniju, )(jj^Ptembru bodo 3 zmagovalne e* 1^ Igrale vsaka z vsako v finala 25 občinskega prvaka, ki bo ca septembra zastopal Novo Goji 5 v malem nogometu v prven Vu Primorske v Idriji. dileme sodijo samo izprašani serifa *■ Sindikalisti so prikazali borbe- fer igro (ter večkrat tudi teh- Prav dopadljivo). Manjkalo presenečenj, saj so bile ne- Prf ni 'kitv. Vano ^ločene favorizirane im,. z več aktivnimi nogometaši . j PPVS - I, Gostol - I in Istra t)aT^° je prepričljivo zmagala sim-tavj Cna ekipa goriške bolnice v pošiljk ^ravnikov: dr. Koglot, dr. j8 dr. Seljak, dr. Klavora (dal ierUh’ zt^^branljiv gol), dr. Šaber in r^a 'atletski prvak Bizjak. Pre-«gah so ppj- s 3:0 in Eletr0 Go- vanJ Z splošno je to tekmo- tiJ(]|6 zelo zanimivo, napeto in Ve]ji Vzburljivo, saj čisto pritegne brx]„.° število gledalcev, ki vneto lj0 svoje ekipe. koiit?^°vljeno je, da člani delovnih go*tlvov želijo igrati večkrat no-zato bi bilo potrebno nekaj jim nuditi to možnost s tem, da bi bile de- lavske športne igre tudi jeseni ali pa, da bi uvedli kar ligaško tekmovanje v malem nogometu. Varl R. STRELJANJE BUKAREŠTA, 12. — Na mednarodnem strelskem tekmovanju v Romuniji je med posamezniki zmagal Italijan Cremona, ki je dosegel 549 krogov od 600 možnih. Tekmovanja se je udeležilo 329 strelcev iz 19 držav. TENIS PRED WIMBLEDONSKIM TURNIRJEM Poklicni igralci grozijo s stavko zaradi N. Pilica LONDON, 12. — Mednarodni teniški turnir v Wimbiedonu bo trajal od 25. junija do 7. julija, kot je bilo prvotno predvideno, tudi če bodo poklicni teniški igralci stavkali. To je danes sporočil tajnik mednarodne teniške zveze Basil Reay. Zveza poklicnih teniških igralcev je namreč zagrozila s stavko, če ne bodo Jugoslovanu Nikoli Piliču preklicali kazni, s katero so mu za mesec dni prepovedali nastopiti. «Pilič v Wimibledonu ne bo smel nastopiti* so izjavili organizatorji-tega turnirja, «ker ga je mednarodna teniška zveza suspendirala. Turnir pa bomo vseeno izpeljali, čeprav bi poklicni igralci stavkali*. Ženski nogomet postaja vedno bolj privlačen za gledalce, ki jih ob srečanjih mladih nogometašic nikoli ne manjka. To sta enajsterici Visca in ljubljanske Olimpije, ki sta se pred dnevi pomerili med seboj v Podgori v okviru praznovanj ANPI imiiiiiiiriiiuitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiii m m iiiii immumii m iiiiiiiiiiiiiimimii minil mmmii ii iiii imiiiTiiiiimiiiiiiiimiiii NASE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Primorje prvo v A skupini poprvenstvenega tekmovanja Breg med začetniki kljub poprečni igri odpravil šibko Muggesano Primorj'e — Rosandra PRIMORJE: Kapun, Forza, Štre-kelj, Šegina, Timeus, Verša, Sergij Husu, Valter Husu, Milič, Gabrijel Husu, Černjava (po 60. min. Vergi-nella) 12 Ferfolja. STRELCA: Černjava in Gabrijel Husu. Z zmago nad Rosandro si je Primorje zagotovilo 1. mesto v A skupini mladinskega poprvenstvenega tekmovanja. Neposredni tekmec Pro-sečanov, Giarizzole, je namreč zgubil tekmo z Don Boscom in se je moral tako zadovoljiti z 2. mestom. V nedeljo bodo odigrali «rdeče-rumeni» polfinalno tekmo s S. Gio-vannijem, ki je osvojil 2. mesto v B skupini. Tekma z Rosandro je bila povsem enolična, saj so bili Prosečani za razred boljši od nasprotnikov. O-bramba se je spet povrnila v vrhunsko formo. Med branilci sta se najbolj izkazala Forza in zelo zanesljivi Šegina, pohvaliti pa moramo tudi požrtvovalnega Timeusa. Premoč slovenske enajsterice se je poznala predvsem na sredini i-grišča, kjer so prikazali Verša, Gabrijel in Valter Husu hiter ter zelo učinkovit nogomet, kar je precej zmedlo nasprotnike. Niti napadalna vrsta ni razočarala, čeprav tudi tokrat Milič ni našel pravega ritma. Razveseljiv je zadetek čemjave, ki je iz tekme V tekmo bolj borben in prizadeven. M. K. ZAČETNIKI Breg — Muggesana 2:0 BREG: Giacomini, Novello, Kuret, 2:0 D., Krmec, Bertesina, Krevatin, Kalin Kraljevič, Divis, Klun, Lovrečič. STRELCA: Lovrečič in Bertesina (iz enajstmetrovke). V predzadnjem kolu začetniškega prvenstva so se najmlajši Brežani pomerili s šibko Muggesano. Tekma ni bila zanimiva, ker so bili «plavi» za razred boljši od nasprotnikov. Naši zastopniki pa so i-grali raztreseno in neorganizirano ter so zapravili mnogo ugodnih priložnosti za gol. Breg se je takoj po začetnem žvižgu pognal v na-1 pad in od prvih akcij je kazalo, da bo nasul celo vrsto žog v nasprotno mrežo, toda Muggesani je uspelo zaustaviti vse Bregove akcije. To je «plave» vznemirilo in so začeli igrati preveč individualno, tako da je prišlo na sredini igrišča do velike zmede. Šele proti koncu polčasa je Brežanom uspelo povesti, ko je Kraljičev siloviti strel vratar gostov slabo odbil in je prisebni Lovrečič z lahkoto realiziral. Po odmoru so «plavi» še dalje napadali, da bi povišali rezultat. Kraljič je z vseh strani streljal na vrata a ni imel sreče. Proti koncu polčasa je preigral celo vrsto nasprotnikov in ko se je končno znašel sam pred vratarjem, ga je nasprotni branilec grobo udaril. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je lepo poslal v mrežo Bertesina, ned-vomno-najboljši- na igrišču. ~i.u* Jolo MOTOCIKLIZEM MONZA, 12. — Mednarodno motociklistično dirko na 500 km dolgi progi v Monzi, ki bi morala biti 24. junija, so prenesli na 7. julij. RIM, 12. — Italijanska državna atletska reprezentanca se bo 18. in 19. t.m. v Helsinkih srečala s Finsko in Kenijo. MINULO SOBOTO Uspelo gostovanje Kontovela v Mariboru Povratno srečanje bo jeseni na Kontovelu V soboto je Kontovel priredil izlet v Maribor, kjer je sodeloval s svojimi mladinci na mednarodnem turnirju košarke za pokal prijateljstva. Poleg Kontovela so se turnirja udeležili: tržaška SABA ter oba organizatorja, in sicer Marles iz Maribora in Radenska iz Radencev. Že ob samem prihodu v Maribor sta igralce in izletnike toplo pozdravila predsednika Marlesa dr. Franc Rostoher in Radenske prof. Žnidarič. Že ob 15.30 so se morali naši košarkarji zbrati na košarkarskem i-grišču v Radencih. Marles — Kontovel 45:22 (22:8) MARLES: Slaček 12, Kranjc 8, Leben 6, Rukavinec, Borec 6, Pogorelčnik, Pokrivač 2, Meško, Predin 3, Brunec 4, Florjančič 4. KONTOVEL: Bukavec S., Regent, Luksa 6, Štoka, Bukavec D. 2, Starc 2, Čuk 3,, Lisjak 7, Nabergoj, Peri-ni, Ukmar, Ban 2. Po vseh predvidevanjih je zmaga pripadla Marlesu, ki se je na igrišču predstavil kot solidna in homogena ekipa. Kontovelci pa so dali vse od sebe, da bi obdržali rezultat v častnih mejah. Istočasno so «minikošarkarji» Radenske in Kontovela igrali na šolskem igrišču. Radenska — Kontovel 19:14 (8:6) RADENSKA: Černjavič 6, Strnija 3, Jud 6, Klemenčič 2, Vrbjak, Zemljič, Jug, Stelcar 2, Kerman. KOŠARKA B V prvenstvu 1. moške košarkarske divizije je tržaški Libertas premagal včeraj Kontovel s 63:33. iimiim iiiii m m niiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiii ii iiiirKiiiiiiiuiiiiiiiiiMimiiilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiin DREVI s TEKMO PROTI INTERJU 1904 Tudi Borovi odbojkarji na turnirju S. Giacoma «Plavi» so glavni favoriti za končno zmago i ? ,17 nt-ssa? as sr /vrcirirr: ‘2" r-s: za gledalce, zlasti ko bodo Repenči ustanovili svoje domače društvo ne bo prijetno le igrati, ampak bo privlačno tudi Drevi se bo pričel v organizaciji športnega društva S. Giacomo odbojkarski turnir, katerega se bodo poleg organizatorja udeležile še naslednje šesterke: Inter, II Carso in Bor. To so ekipe, ki so pred kratkim končale prvenstvo v 2. moški diviziji. , Sam turnir bo precej zanimiv, saj so vse štiri šesterke končale prvenstvo na vrhu lestvice. Kot je znano je prvo mesta-■*. .veliko prednost ja pripadlo Boru. Slovenski odbojkarji niso utrpeli niti enega poraza in njihova zmagovita pot se je nadaljevala še na kvalifikacijah za napredovanje v 1. divizijo. Premoč izrednega Plesničarja in tovarišev je bila precejšnja in tako bo Bor prihodnje leto igral v prvi diviziji. Glede na ta neoporečni uspeh so slovenski odbojkarji veliki favoriti tudi na tem turnirju. Vsi spopadi bodo dokaj zanimivi, ker je izenačenost nastopajočih precejšnja, če r,e bo prišlo do kakšnih nepričakovanih razpletov je prvo mesto že vnaprej oddano Boru. Ostale ekire se bodo tako potegovale le za mesto pod samim vrhom. Drevi se bo Bor v prvem nastopi: na tem turnirju spoprijel z Interjem j 1904. Ta ekipa, katero trenira Pavlica, je letos napravila velik korak naprej. Njen napredek moramo, seveda, pripisati tudi štirikratnim tedenskim treningom. Vse tekme bodo v telovadnici v Rocolu. Tekma med Borom in Interjem se bo pričela ob 21.30. Uro prej pa bo na sporedu srečanje med organizatorjem turnirja S. Giacomom in ekipo II Carso. Turnir se bo nadaljeval v petek s tekmama Inter — II Carso in S. Giacomo —Bor. Obe se bosta pričeli ob isti uri kot v sredo. Če ne bo prišlo do sprememb bosta zadnji tekmi v nedeljo. Ob 9. zjutraj se bo Bor pomeril z II Carsom, zvečer pa bo zadnje srečanje turnirja med Interjem in S. Giacomom. Posamezne dvoboje bodo igrali na tri dobljene sete. Bor bo poslal na igrišče vse igralce, razen Požarja, ki ima letos maturo. G. F. ATLETIKA Edi Podberšček 63,92 m v metu kladiva Mladi slovenski atlet iz Štandre-ža pri Gorici Edi Podberšček napreduje od tekmovanja do tekmovanja. Letos je že večkrat izboljšal svoj osebni rekord v metu kladiva. Na nekem tekmovanju v Rimu je zagnal orodje 63,92 m daleč. Po tem dosežku si je slej ko prej zagotovil mesto v državni reprezentanci potem ko italijanski rekorder Vrechia-to iz Vidma ne trenira več tako intenzivno in se trenutno bavi z a-tletiko samo rekreacijsko G. F. V ITALIJANSKI PRESTOLNICI Evropsko prvenstvo za policaje RIM, 12. - V Rimu evropsko nogometno KONTOVEL: Starc 12, Regent, Bukavec, Ban, Milič, Prašelj 2, Majovski, Orel. Obe ekipi najmlajših košarkarjev sta se zagrizeno pognali v igro. Pri Kontovelu se je najbolje odrezal Starc, pri Radenski pa Černjavič. Večer se je zaključil s tekmo pionirjev Rogaške in SABA. Zmaga je pripadla domačim z rezultatom 57:38. Naslednji dan so se na igrišču Ljudskega vrta v Mariboru srečali pionirji Kontovela in Radenske. Radenska — Kontovel 36:35 (19:19) RADENSKA: Zamuda, Geder 1, Matjašec 8, Černjavič 8, Lukač 15, Puhek, Žnidarič 4. KONTOVEL: Bukavec S., Terčič, Luksa 14, Štoka, Bukavec D., Starc I. 2, Čuk 2, Lisjak 3, Nabergoj 4, Ukmar, Starc K. 10, Ban. V najzanimivejši tekmi turnirja je bil Kontovel poražen le za točko. Rezultat je bil vseskozi izenačen in obe ekipi sta se zagrizeno borili za vsako žogo. 15 sekund pred koncem, ko je Radenska vodila z dvema točkama, je imel Lisjak na razpolage dva prosta meta, a je zgrešil prvega in s tem zapravil možnost, da bi izenačil. V tej tekmi sta najbolje zaigrala Luksa in K. Starc. Druga tekma je bila med Marlesom in ekipo SABA, ki se je morala vdati boljšim nasprotnikom z rezultatom 52:40. Pokal prijateljstva je osvojil Marles, ki je vse tekme dobil. Ne glede na rezultate je bilo v kontovelskem taboru razpoloženje odlično. Vsi so občudovali gostoljubnost gostiteljev Marlesa in Radenske. Povratno srečanje bo letos zgodaj jeseni na Kontovelu. H. L. ODBOJKA NA MEDNARODNEM TURNIRJU Mlade italijanske odbojkarice v Beogradu FIRENCE, 12. — Italijanska državna ženska mladinska odbojkarska reprezentanca bo nastopila na mednarodnem turnirju v Beogradu v dneh 14., 15. in 16. t.m. Tam bo igrala proti A ekipam Vzhodne Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Mlade italijanske reprezentantke, ki so od 10. junija trenirale na skupnih pripravah v Gorici, bodo nastopile v Beogradu, da bi si pridobile potrebne mednarodne izkušnje. V italijanski mladinski reprezentanci bodo pod vodstvom trenerja Bellagambija nastopile te igralke: Marchese (Valsanson Genova), Torretta (OMEL Vigevano), Perci-valli in Martinelli (Vignoni Brescia), Pellacani (CMA Modena). Bonacini in Visconti (La Torre Reg-gio Emilia), Pozzetti (FINI Modena), Dei (Valdagna Scandicci), Polmonari (limpia Ravenna), Pizzo (Torre Tabita Catania), Pezzoni (CUS Parma). prvenstvo, katerega se udeležujejo policijske reprezentance šestih držav V prvih tekmah je Italija igrala proti Belgiji neodločeno 0:0. Anglija pa proti Zah. Nemčiji 1:1. Nastopajo tudi Norvežani in Švedi Kot o-pazovalci so prisotni tudi Jugoslovani in Turki. * * * MILAN, 12. — Jutri zvečer bo na sporedu tekma Reggiana — Bologna, veljavna za italijanski pokal. RIM, 12. — V Rimu vlada veliko zanimanje za mednarodno odbojkarsko srečanje med moškima reprezentancama Italije in Sovjetske zveze. Na sporedu bo v petek zvečer. že doslej so prodali več tisoč vstopnic. Sovjeti bodo 20. t.m. nastopili tudi v Bologni, prav tako proti italijanski državni reprezentanci, katero bodo sestavili izmed teh igralcev: Barbieri, Bendani, Forlani, je v teku j Giovenzana, Mattioli. Nannini Net> policijsko i dni, Panizzi, Piloti, Ricti, Salem- me, Sibani, Vannucci. KOŠARKA MILAN, 12. — Italijanska moška košarkarska reprezentanca, ki j* opravila v Braziliji serijo sedmik tekem, se je včeraj vrnila v Italijo. Reprezentanti se bodo zopet zbrali v Cortini v začetku avgusta, ko se bodo začeli pripravljati za nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni. Dr. ^Qksander ®a/a • Peter Partizanski ^ zdravnik 86 iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika h, Levček, Tine in Tone so zelo radi hodili prek Snežnika JUb velikim naporom, ki jih je terjala pot na Primorsko. Tam v -iih vedno lepo sprejeli. Nahranili so jih, oprali in preoblekli sveže perilo in jim naložili hrane, perila, oblačil in seveda ravii. Včasih se je med vsemi temi rečmi našla steklenica ki ni bila namenjena za dezinfekcijo ran. Takrat je bil t ik v bolnici. Steklenica je šla od ust do ust in prinesla ronutek varljivo olajšanje. ta ^hdjenje v bolnici v Simonovi dolini je bilo še kar prijetno. daJJenoi in bolniki so se dobro počutili. Jedli so dvakrat na jZ1, v glavnem jelenovo meso in krompir, včasih tudi krompir-tjJ5 ž§ance. V bolnici sta kot na Berinščku vladala ves dan 'ha!«8, .in mir- Bolniki in ranjenci, ki so se lahko gibali, so lj0 •Ja;je se stražili. Straža je bila blizu ceste, po kateri bi lah-e5 ^rišel sovražnik in ki je bila kak streljaj od položaja bolni-v Primeru, da bi stražar opazil sovražnika, je bila njegova tja0g:a> da takoj obvesti bolnico; če pa to ne bi bilo mogoče, Sg in se nato umakne. Strel bi nas opozoril in lahko bi Sq tak°j umaknili. Ponoči nismo postavljali straže. Le dežurni s« vrstila vsaki dve uri. Njihova naloga je bila kuriti ogenj in °.stiati buden. Dežurali smo vsi, kar nas je bilo v bolnici j 1 smo bili za to sposobna. Sam sem skoraj vsak dan odha-Uro daleč v odred in tudi tam opravljal dolžnosti zdravnik : Kljuib napornemu vsakdanjemu delu v bolnici', kot je prinašanje vode, hrane, patroliranje v okolici, ponočno odhajanje v Loško dolino in na Babno polje, smo še našli čas, da smo hodili na jelene. Bil je ravno čas jelenovega ruka. Vsako noč smo poslušali nedaleč od nas zateglo, votlo rukaoje zdaj s te zdaj z druge strani. Bilo je nekaj otožnega in veličastnega v jelenovem glasu. Ko se je narava popolnoma umirila in je napetost, ki je vladala čez dan v bolnici zaradi neprestanega pričakovanja, kdaj nas bo sovražnik napadel, popustila, so se prebudili gozdovi. Sele takrat sem občutil, koliko dolgujem tem gozdovom, ki nam nudijo ne samo varno zavetje, ampak nam odkrivajo svoj skrivnostni utrip življenja, ki ga le redko kdo doživi. Nisem se mogel upirati naravi. Pritegnila me je z vso močjo in šel sem z drugimi nad jelene, samo da bi se še bolj približal skrivnostnemu življenju gozdov pod Snežnikom. BOLNICA BLIZU ŠOŠKOVE LOKVICE Proti koncu meseca smo se morali umakniti iz šimenove doline na nov položaj. Razlog za to je bila namera, da se v Simenovi dolini nedaleč od bolnice postavi taborišče za civilno prebivalstvo, ki se je umaknilo iz Loške doline že v začetku septembra ob napadu Loškega odreda. Od takrat je večina ljudi živela skupaj s hrvaškimi prebivalci, ki so prav tako zapustili domove in si postavili taborišče nekje na Cmolaškem Berinščku. Zvede;o se je, da je bilo življenje v tem taborišču zelo težko. Primanjkovalo je vsega. Otroci in starejši ljudje, večinoma žene, so trpeli hudo revščino. Spremljal jih je stalen strah, da jih zdaj zdaj napade sovražnik, jih pobije in jim pobere še to, kar so imeli. Krajev okoli taborišča, kjer so bili, niso poznali. Njihovi sinovi in hčere, ki so bili v partizanih, so bili daleč '"d njih. Novice iz Loške doline so le poredkoma prihajale do njih. v/inašali so jih redki kurirji, ki so nosili pošto iz Loškega odreda v civilno taborišče. Nekega dne v drugi polovici oktobra se je zvedelo, da se pripravlja napad na taborišče. Baje jih je nekdo izdal. To in pa okoliščine v katerih so živeli, je privedlo do odločitve, da se ljudje vrnejo nazaj pod Snežnik bliže Loški dolini. Izbrali so pobočje šimenove doline pod Škodovnikom. Vendar bi s tem bila bolnica preblizu taborišča civilnega prebivalstva. Ločil bi nas le slab streljaj. Morali smo se preseliti na bolj skrito mesto, globlje v gozd. Izbrali smo kraj blizu šoškove lokvice na koncu Županovega laza. Bolnico smo postavili na samem robu laza v globoki vrtači. Nedaleč od nas, niti sto metrov zračne črte, se je vila cesta, ki pelje z Babnega polja v Leskovo dolino. Nad njo se dviga dosti strmo, z gostimi gozdovi poraslo pobočje Berinščka, na katerem smo imeli prvo bolnico. še vedno smo torej bili na področju, ki smo ga v začetku izbrali, le da smo se sedaj premestili za nekaj sto metrov stran od prejšnjega položaja. V bolnici blizu šoškove lokvice so bili še vedno isti ranjenci in bolniki Pridružil se nam je Milan, ki je bil med tem časom v civilnem taborišču na Črnolaškem Berinščku. Sprejel sem ga v bolnico, ker se mu stanje še vedno ni posebno izboljšalo. Krvava griža ga je še naprej mučila. Potlej je ostal v bolnici vse do spomladi. Med osebje je prišla v bolnico Fanči iz Kočevja, njena sestra je ostala v odredu. Za kuharico je prišla v bolnico Vida, ki je bila laže ranjena v borbi na Babni polici in se je takrat zdravila kar v enoti, da bi bila skupaj s sestro Ančko. Na tem mestu smo ostali vse do konca oktobra, ko je postajo že tako hladno, da bolnikom in ranjencem ni bilo mogoče več zdržati na primitivnih ležiščih pod improviziranimi šotori. Med tem časom sem se zmenil na tihem z Levčkom, da poišče še bolj skriven kraj, kjer bi postavili barako za zimo. Odločili smo se za položaj vrb Požarja, prav v gozdnem predelu, ki je bil v Levčkovi lasti. On ih morda še dva ali trije partizani, mi-shnr da je bil med njimi Stanko Bavec, so zgradili v kakih treh tednih pravo brunarico. Bila je narejena do prvega snega. življenje v bolnici blizu šoškove lokvice je bilo kot prej v Simenovi dolini. V dnu vrtače je bila kuhinja. Za robom gozda, na precej strmem pobočju, M se spušča od laza proti vrtači, smo na primernih mestih postavili šotore za ranjence ir bolnike. Obdržali smo sistem konspiracije kot doslej. Osebje in sposobni bolniki ali ranjenci so stražili na robu, ki je gledal proti županovemu lazu. živeli smo v veri, da nas le od tam lahko napadejo, zato v druge smeri nismo postavljali straže niti izvidnice. Iz mesta izvidnice je bilo videti prek Županovega laza proti gozdovom nad Babno polico. S strani Otrobovca sovražnika ni bilo pričakovati. Tam se je še vedno nahajal Loški odred. Za hribom proti Simenovi dolini je bilo sedaj taborišče beguncev, ki so bili večinoma iz Loške doline. Tako smo bili tudi iz te strani «zavarovani». Kot doslej smo bili prepričani, da je dovolj, da odkrijemo sovražnika vsej pol ure prej. Tako bi bilo še dovolj časa, da pograbimo svoje stvari in se umaknemo napadu. Ranjenci in bolniki so tudi tu kot vedno doslej ležali oblečeni z vso svojo opremo in orožjem ob sebi. Na srečo se je tudi Slavec že toliko opomogel, da ga ne bi bilo treba več nositi. Ce bi imel bergle, bi lahko hodil sam, tako pa bi ga moral pri umiku podpirati kdo od osebja. Zelo smo se zanašali na svojo konspiracijo, mislim, da kar preveč. Mnogo kasneje sem izvedel, da so nas neko noč obiskali trije Babnopoljci, ki so zapustili enoto in se skrivali precej časa doma. Kasneje, ko so se dobro opomogla in nahranili, so se vrnili v enoto. Neko noč so šli mimo naše bolnice, ko so iskali primerno skrivališče v gozdu. Že od daleč so opazili rdeč sij v krošnjah dreves. Previdno so se približali in tedaj opazili mene, kd sem ravno tiste ure dežural. Sedel sem ob ognju Opazovali so me lep čas in premišljevali, če bi se mi javili ali ne No tega niso štorih. Umaknili so se zopet globlje v gozd O tem, da so odkrili bolnico, niso tedaj nikomur povedali (Nadaljevanje slediJ TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 13. junija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P1"1 oglasnem odoelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI* Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT * STOPNJEVANJE BOMBNIH ATENTATOV V SEVERNI IRSKI v Sest mrtvih in 31 ranjenih zaradi eksplozije v Colorainu V zrak je zletel avto znamke «ford cortina» v katerega so namestili 100 kg eksploziva - Angleška ulstrska politika v precepu LONDON, 12. — Splošne politične razmere po včerajšnjih in predvčerajšnjih spopadih v Belfastu so se danes v Ulstru še poslabšale. V malem mestecu Coloraine v lon-donderryjski pokrajini je eksplodirala bomba, ki je ubila šest ljudi, ranila pa 31 oseb. Do aanes je mestece Coloraine živelo v zatišju, saj ga je izbrala za svoj sedež celo angleška uradna komisija, ki je raziskovala lani vse dogodke v zvezi s spopadom med katoliškimi demonstranti in. angleškimi padalci v Londonderry-ju, kjer je bilo ubitih 13 ljudi. Coloraine leži ob meji z Iskro republiko. Davi se je tudi tu pojavila gverila. Že v jutranjih urah je eksplodirala bomba, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Po glavnem a-tentatu pa je eksplodirala še dru- ga bomba v neki garaži blizu Ha-nover Plače, ki je sicer povzročila veliko gmotno škodo, ni pa ranila nikogar. Bomba je razbila desetino avtomobilov, tcda v tistem trenutku ni bilo v bližini nobene osebe; ker so uslužbenci že prej opazili eksplozivni naboj. Osrednji dogodek pa je eksplozija okoli sto kilogramov dinamita, ki so ga neznanci naložili v avto znamke «ford cortina» zelene barve, ki je bil parkiran v Ulici Rail-way Road, kjer je v tistem trenutku vrvela množica ljudi. V tem primeru m prišlo do običajnega opozorila (kar je v navadi gverilcev organizacije IRA), da se bo nekaj hudega zgodilo. Nenadoma je dinamitni naboj eksplodiral ter ubil pri priči pet ljudi. Neko žensko, ki je bila hudo ranjena, so ■llilliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiimiiiiilllll ZAHTEVA OSREDNJEGA ODBORA UIL Sindikati sobesedniki pri sestavi nove vlade Tajnik Manni zahteva odločno politiko proti fašističnemu nasilju RIM, 12. — Današnja sindikalna dejavnost je bila v Italiji zelo razgibana. Trije so glavni dogodki v ospredju pozornosti delavcev in uslužbencev ter predvsem sindikalnih predstavnikov. Prvi dogodek zadeva sejo osrednjega odbora sindikalne organizacije UIL (Unione lavoratori Ita-liani). Na današnji seji je podal svoje poročilo generalni tajnik Raffaele Vanni, ki je poudaril pomembnost posvetovanja med sindikati in strankami v tem razdobju, ko se pripravlja ustanovitev nove vlade. Vanni je tudi poudaril potrebo, da bi se predsednik, kateremu bi bila zaupana naloga, da sestavi novo vlaob, predhodno posvetoval s sindikati. V zvezi s sedanjo gospodarsko krizo je Vanni menil, da je treba zavreti inflacijsko spiralo, ki je že hudo prizadela kupno moč mezdnih delavcev. Nadalje je poudaril, da je treba odločno razbiti takoj vsakršen poskus uravnove-šenja sedanjega sistema z deflacijsko politiko na škodo delavcev. Vanni je tudi zahteval, naj nova vlada odločno pobija fašistična nasilja ter sploh vse poskuse, da bi se omejevala svoboda izražanja. Po Vannijevem poročilu je spregovoril konfederalni tajnik Rugge-ro Ravenna, ki je analiziral sedanji gospodarski in finančni položaj v državi. Govornik je naštel štiri glavne zahteve sindikata UIL. Gre za posplošen je nekaterih pogodbenih rezultatov, organizacijo delovnega ir ni k a ter možnost pobude sindikatov pri procesih reorganizacije in preosnove podjetij. Ravenna je še poudaril, da se UIL ne odpoveduje stavkam, pač pa izvaja svojo politiko skladno z različnimi razmerami v raznih krajih. Danes se je sestal tudi generalni svet sindikalne organizacije CISL, ki je obravnaval številna vprašanja v zvezi z raznimi spremembami statuta. Na današnji seji je prišlo do izraza dejstvo, da v tej sindikalni organizaciji obstajata dve krili od katerih je ena povezana z generalnim tajnikom Brunom Stortijem, druga pa s pomožnim generalnim tajnikom Vitom Stalio. Današnja seja je dokončno potrdila, da ne obstaja nobena možnost, da bi se ti dve krili sporazumeli pred kongresom organizacije, ki bo v ponedeljek, 18. junija v kongresni palači EUR. Na današnji seji so delegati sprejeli nekatere spremembe statuta, toda v mnogih drugih primerih, je praktično obveljala manjšinska teza, ker je za določene spremembe statuta potrebna dVetretjinska večina. Večina delegatov ni dosegla potrebnega kvoruma ter je zato obveljala zahteva manjšine. Zdi se, da jutri ne bo prišlo do stavke 300 tisoč državnih uslužbencev. Po prvotni zamisli, bi morali ti uslužbenci stavkati tri dni. Da do stavke verjetno ne bo prišlo, je vsaj indirektno namignil tajnik organizacije CGIL — Feder-statali De Angelis, ki je izjavil, da morajo sindikalne organizacije upoštevati dejstvo, da je vlada odstopila in da sedaj sindikati nimajo nobenega sobesednika s katerim bi se lahko pogovarjali. Sindikalne organizacije državnih uslužbencev so napovedale 72 urno stavko, ker Andreottijeva vlada še ni začela izvajati sporazuma, ki je bil podpisan že pred časom. Od vseh sindikalnih organizacij je samo CISL izjavila, da bo izvedla stavko. škofija, zaradi članka, v katerem na neprimeren način prikazuje stanje katoliške cerkve v Romuniji in s tem skuša motiti prijateljske odnose Jugoslavije z Romunijo. Promet v New Yorku NEW YORK, 12. - Kot vsa velemesta ima tudi New York veliko problemov s prenasičenim prometom. Župan John Lindsay je kot vsi župani modemih velemest našel samo en izhod.; prepovedati zasebnim avtomobilom dostop v središče velemesta. Načrt za rešitev problema prometa je že v teku. Občina bo v kratkem najela vrsto redarjev, ki bodo imeli izključno nalogo kaznovati z visoko globo avtomobiliste, ki so parkirali svoje vozilo na prepovedanem mestu, zaostrili pa bodo tudi določila, ki prepovedujejo sicer pripeljali v bolnišnico, toda zdravniki ji niso mogli več rešiti življenja. Na srečo je prišlo do eksplozije četrt ure preden se je v bližnji srednji šoli zaključil pouk. Če bi bomba eksplodirala četrt ure pozneje, bi bilo število žrtev verjetno dosti višje. Do žaloigre v Colerainu je prišlo v trenutku, ko je v Londonu govoril v poslanski zbornici podtajnik ministrstva za Severno Irsko William van Straubenzee, ki je obsodil napade v prejšnjih dveh nočeh na angleške vojake v Belfastu. Vladni predstavnik je ob tej priložnosti poudaril zavzetost angleške vlade za rešitev severnoirskega vprašanja. Sedanje stanje v Severni Irski je posledica delnega poraza angleške politike v Ulstru. Pred časom so bile v tej pokrajini upravne volitve, ki so, kot je bilo pričakovati potrdile premoč protestantske večine prebivalstva. Sedaj pa se bližajo volitve v deželni zbor, ki pa ne bo imel več tistih značilnosti kot prejšnji «Stormont», kjer so bili protestanti v absolutni večini. Angleška vlada v bistvu še vedno podpira severnoirske protestantske skupine, čeprav prihaja v teh zadnjih časih do pomembnih razkolov. Med drugim pravijo, da se je severnoirska protestantka organizacija UDA razbila na dva dela: nekateri njeni pristaši zahtevajo odločno politiko, tudi proti angleškim oblastem, ki bi utegnila meriti na gverilo, drugi pa pravijo, da je treba le braniti sedanji politični ustroj severnoirske družbe. Prav temu razkolu je treba pripisati nedavne nastope v čisto protestantski četrti Belfasta proti angleški vojski. Do teh nastopov je prišlo že pred dvema dnevoma stopnjevali pa so se včeraj, ko so številne skupine žensk in otrok zahtevale izpustitev na svobodo enajst pripadnikov organizacije UDA, ki so jih angleške oblasti aretirale prejšnji dan. ZARADI HUDE SUSE Strašna smrt preti 6 milijonom Afričanov Neugodne meteorološke razmere, zlasti pa ravnanje človeka vzrok tragedije Včeraj je dopotoval na Brione predsednik Kamboške Fronte nacionalnega združenja princ Sihanuk s soprogo. Princa je spremljal letalski kapetan So Petra, ki je marca letos s svojim letalom bombardiral lajn Nolovo palačo v Phnom Penhu. Predsednik Tito je podaril hrabremu kapetanu samokres jugoslovanske izdelave v spomin na njegovo bivanje v SFRJ. Na sliki: Tito in Sihanuk ALŽIR, 12. — Pet let «dolga» biblijska suša, niti kaplje vode v zadnjih 12 mesecih: to je tragedija, ki je zajela pas afriškega ozemlja (5 milijonov kvadratnih km, na katerem živi 25 milijonov ljudi) južno od Sahare. Najbolj prizadete države so Senegal, Mali, Niger, Mavretanija, Čad in Visoki Volta (poprečen letni dohodek prebivalca 50 tisoč lir, 80 odstotkov prebivalcev nepismenih). Če še za nekaj mesecv se položaj ne bo spremenil je izjavil ravnatelj gospodarske komisije OZN za Afriko Mourtada Dial-lo, bo 6 milijonov ljudi umrlo zaradi lakote». Simptomi tega pošastnega smrtnega boja so že vidni: na tisoče mrhovin; milijoni ljudi, ki zapuščajo svojo zemljo; kmetje, ki žrtvu niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiH>*>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiii Podvojena kazen fašistom iz Reggia MESINA, 12. — Mesinski prizivni sodniki so podvojili kazen trem fašističnim pretepačem iz Reggio Cala-brie, ki so 12. januarja 1971 ubili policijskega agenta Antonia Bellotti-ja. Fašisti, 21-letni Luciano Dato. 20-let,ni Giuseppe Siconte in 20-letni Antonio Siclari, so obmetavali.’ s kamenjem vlak, s katerim so se agenti padovskega bataljona «Celere» vračali iz Reggia v Padovo. Eden od kamnov je prebil šipo in smrtno zadel nesrečnega Bellottija v glavo. Na prvem procesu so bili trije nepridipravi obsojeni na štiri leta zapora, prizivni sodniki pa so v celoti sprejeli zahtevo javnega tožilca in podvojili pretepačem kazen. Zanimiva razsodba WASHINGTON, 12. - Najvišje ameriško sodišče Je za današnjo razsodbo potrdilo zelo zanimiv princip ameriškega kazenskega zakonika: oprostiti je treba tiste, ki so neupravičeno presedeli v zaporu dolgo časa, ko so čakali na proces, če _____________> __ __________ _ bi tak princip obveljal tudi v Ita parkiranje in urejujejo odstranitev Jji’- ^ bdi državni zapori v nekaj vozil, ki ovirajo promet. «Vsi zasebni avtomobili — je dejal Lind-say — ne bodo imeli v kratkem več vstopa v Manhattan. dneh skoraj prazni. MOSKVA, 12. — V Moskvi so danes svečano pokopali šest članov posadke nadzvočnega sovjetskega letala «tupolev 144», ki je prejšnji teden strmoglavil blizu pariškega letališča! industrije svile. Škodo cenijo okrog Le Bourget. I 12 milijonov dinarjev. ZAGREB. 12. — Po poročilih iz Varaždina je včerajšnji potres v občini Ivanc prizadejal precej škode. Potres je poškodoval okrog 300 stanovanjskih in drugih stavb, med njimi šolo vajencev, občinsko sodišče, zadružni dom in tovarno varaždinske V VČERAJŠNJIH ZGODNJIH URAH V FRASCATUU ■ .. ■ . ..-.. M I ■ ■■ ■— ....— Krvav obračun med svaki: dva mrtva in eden ranjen Vzrok streljanja: navzkrižni gmotni interesi Morilčevo zadovoljstvo zaradi smrti dveh žrtev RIM, 12. — Dva mrtva in eden svak, 21-letni Angelo Pagano. Pet- Lis« fitiroc oproščena MESINA, 12. — Če neko dekle hodi poleti po sončni palermski uii-ci v «toplih hlačkah* ne žali javnega moralnega čuta. Tako je razsodilo kazensko sodišče v Mesini, kjer je bil danes proces preti 29-letni 'danski študentki Lise Wittroc. Kot smo že poročali je dekle obtožil palermski pretorski svetnik dr. Vincenzo Salmeri, ki je bil mnenja, da je dekle v «hot pant-sih» vzbujalo zaprepadenost mimoidočih, ker naj bi ji hlačke pokrivale le polovico zadnje plati, j «Pojem javne morale — je izjavil študentkin branilec odvetnik Marrone — je spremenljiv v času in je tesno povezan z estetskim čutom. Kar je lepo ne žali javnega moralnega čuta. Lepe ženske noge lahko razburjajo le lažne moraliste, ’ ostalim pa so estetski užitek*. Sodniki so sprejeli njegovo tezo in so oprostili Wittrocovo, ker ni kršila zakonskih določil. ranjen so žrtve krvavega obračuna med tremi svaki do katerega je prišlo v zgodnjih jutranjih urah v neki predmestni ulici v Frascatiju. Morilec je pleskar Benito De Angelis. ki stanuje v Rimu v Ul. Calascibetta v četrti Vermicino. Žrtvi strelov iz njegovega revolverja pa sta svak Bruno Gubbiotti, star 23 let ter njegov prijatelj Attilio Terzič. Pri streljanju je bil ranjen tudi drugi De Angeiisov ZAGREB, 12. — Svet okrožnega sodišča v Zagrebu je danes prepovedal razpečevanje časopisa «Glas koncila« štev. 12 od 10. junija, ki ga izdaja zagrebška nad- Včeraj je na stotine tokijskih prebivalcev manifestiralo po ulicah japonske prestolnice proti francoskim jedrskim poskusom na atolu Mururoa. Na sliki prizor z manifestacije ROGOVI . Nogometna tekma med dvema enajstericama neke avstrijske vasi je bila že pri koncu in stanje na igrišču je bilo izenačeno 4:4, ko je srednji napadalec domače ekipe prodrl v kazenski prostor nasprotnikov, nekoliko grobo odrinil tekmeca, si popravil žogo z roko in zabil odločilni gol. Nepričakovano sodnik ni žvižgal prekrška, ni razveljavil zadetka: ni ga bilo več na igrišču. Tekel je proti tribuni, kjer je z dobro pomerjenim krošejem «knockou-tirah navijača, ki je dvoril njegovi lepi in mladi soprogi. Vso tekmo je navijač, neki 38-letni Kurt, motil ljubko sodnikovo ženo, ob odločilni akciji pa jo je objel in poljubil na ustnice. «Nisem se mogel obvladati, ko sem to videh, se je pozneje nogometni sodnik, katerega so voditelji lokalnega moštva prijavili sodišču, opravičil pretorju. Mož postave je oprostil ljubosumnega sodnika, ker je odkril, da je bil mož žrtev majhne zarote. Voditelji enajsterice so nalašč naročili Kurtu, naj dvori ljubki sodnikovi soprogi, ker so vedeli, da je blazno ljubosumen. NEPRIJETNA POMOTA Larry. 7-letni angleški deček z debelimi lečami kratkovidnega, živi v Sheffieldu. Nekega dne. ko se je vračal s šole, je odkril na neki gmajni dve trupli. Pogumni deček se ni prestrašil: šel je na policijsko postajo in rekel dežurnemu agentu: «Na stezi pri Doctoru sem videl dve trupih. Pnevmatike so zaječale na a-sfaltu, ko so se policisti zapodili proti kraju zločina. «Tr,upih sta bili še na svojem mestu, a živi. Bila sta mlada' vaščana, ki sta se ljubimkala in ki so ju agenti neprijetno premotili. Nekoliko v zadregi so a-genti arhivirali zadevo z u-temeljitvijo: «Neprijetna po- mota». indvajsetletni Luigi Franceschetti se je rešil z begom, čeprav se je malo pozneje nekoliko poškodoval zaradi slučajnega padca. Pagano bo ozdravel v 20 dneh. Vzroki za krvav obračun še niso popolnoma pojasnjeni. Lahko se reče le, da se je De Angelis že v bližnji preteklosti sporekel s svakoma, verjetno zaradi navzkrižnih gmotnih koristi. Angelo Pagano ima dve sestri, ki sta se poročili z Gub-biottijem, oziroma z De Angelisom. Zdi se, da sta se Gubbiotti in De Angelis sprla zaradi delitve prejemka za neko delo, ki sta ga skupaj opravila. Včeraj okoli polnoči se je Gubbiotti srečal s svakom Paganom, Attiiiom Terzičem in Luigijem Fran-ceschettijem, ki so si vsi prijatelji. Prosil jih je naj mu pomagajo popraviti avto znamke «fiat 600». Z združenimi močmi so vozilo res popravili v dveh urah, nakar so se odpeljali v Frascati, kjer so nameravali popiti skodelico kave v kakem javnem lokalu. Med vožnjo so opazili, da jim je za petami avto j znamke «fiat 850» rumene barve z.a j katerega so vedeli, da je De Ange-j lisova last. Ko so prišli do pokopa-jlišča pri Frascatiju, so se ustavili, : da bi dolili nekaj vode v hladilnik, j Prav tedaj se je blizu njih ustavi) avto «fiat 850» in iz njega je izstopil moški za katerega se je šele pozneje zvedelo, da je bil prav De Angelis. Iz žepa je potegnil pištolo ter jo naperil proti Terziču, ki se je prav tedaj vračal od vodnjaka. Mladenič je utegnil le še vzklikniti: «Kaj pa dela ta norec,» ko ga je že zadela krogla naravnost v srce. Omahnil je na tla, mrtev pri priči. De Angelis je nato streljal na Gub-biottija in potem še na Pagar.a. Gubbiotti se je oddaljil od kraja napada, toda kmalu so ga rešitelji našli ter prepeljali v bolnišnico, kjer pa je izdihnil zaradi hudih poškodb. Tudi Pagano je bil ranjen, toda le lažje Preiskovalni organi so kolikor toliko pojasnili krvavi dogodek šele potem, ko so jim zdravniki dovolili, da zaslišijo Pagana. Ta je povedal da je nanje streljal prav De Angelis. Agenti so se odpeljali v Rim do morilčevega stanovanja. De Ange-lisa so našli v postelji. Moškega so zaslišali, toda ta je spočetka tajil vse, potem pa je dejal, da je streljal v silobranu. Rekel je še, da so ga zasledovali svaka in njuna prijatelja. Preiskovalci ne verjamejo tej tezi. ker je očitno, da je bilo prav narobe. Zdi se, oa je De Angelis z neprikritim zadovoljstvom sprejel vest, da sta njegovi krogli ubili svaka Gub- biottija in Attilia Terziča. mm iimriiiiimiiiiiimiimimin mnnmi ■■(■■mm,iiikih,um,imini,im,mn,i,,,,,,,,, PREISKAVA 0 ATENTATU PRED MILANSKO KVESTURO Bertoli je dobil bombo v Milanu V okviru preiskave je dr. Lombardi zaslišal tudi Valpredo MILAN, 12. — «Dognali smo nekatere okoliščine, a vam ne morem povedati za kaj gre». Tako je izjavil časnikarjem danes zjutraj milanski preiskovalni sodnik Lombardi, ki vodi preiskavo o atentatu pred milansko kvesturo. Sodnik je. doslej precej.točno ugotovil, kako je Bertoli preživel večer pred atentatom, a mora dokončno ugotovili, če je atentator res prinesel s seboj bombo iz Izraela, kar pa je malo. verjetno spričo strogega nadzorstva izraelske policije in nadzorstva ha izraelskih ladjah. Številna pričevanja dokazujejo, da Bertoli ni - povedal resnice o bombi. Dokazano je, da je Bertoli stopil v. stanovanje bivšega ^prijatelja* Rodolfa Mersija okrog 21. ure. Natakar je bil v službi v restavraciji «Alfio» in se je vrnil niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>AiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil„„„llllimmimil|lm||||||||||||||||f||||f||||| Polet skylaba HOUSTON, 12. - Po vrsti nevšečnosti, ki so jih povzročile razne okvare, se polet posadke ameriškega vesoljskega laboratorija nadaljuje v najlepšem redu. Včeraj so trije kozmonavti posneli vrsto zanimivih slik našega planeta. Znanstveniki upajo, da bodo s pomočjo teh slik lahko odkrili vrsto še skritih naravnih bogastev Zemlje. Čeprav manjka do zaključka poleta še deset dni, se strokovnjaki ameriške vesoljske ustanove že pripravljajo na izstrelitev druge posadke, ki ba preživela v skylabu 56 dni. Največji problem predstavlja še vedno sončnik. Kozmonavti pravijo, da ga sonce ni poškodovalo, a znanstveniki sodijo, da termični ščit ne bo zdržal do 27. julija, ko bodo izstrelili drugo posadko Zato bodo morali Conrad, Kerwin in Weitz pred odhodom verjetno namestiti še rezervni senčnik. PROCES PROTI LORENZU BOZANU Branike deset ur pobijal obremenilne indicije Danes bo govoril odvetnik Sotgiu, jutri pa se bodo porotniki zbrali v posvetovalni sobi GENOVA. 12. — Prvič odkar se je pred genovskim porotnim sodiščem začel proces zaradi ugrabitve in umora Milene Sutter je v sodni dvorani nekdo zagovarjal Lorenza Bozana: njegov branilec odvetnik Romanelli. Romanelli je govoril skoraj deset ur in je vzel v pretres vse indicije, ki so jih zbrali preiskovalci proti obtožencu: od izjav deklet, ki trdijo, da jih je Bozano napadel na ulici, do bolj konkretnih indicij kot so vlažna potapljaška oprema in madeži sečnine na obtoženčevih hlačah. Odvetnik je odločno zavrnil vse trditve tožilca in se je večkrat sporekel z njim med svojim izvajanjem, tako da je tožilec napovedal izčrpen odgovor. Ob koncu odvetnik Romanelli ni zahteval oprostitve za svojega klienta. Pozval je le poroto, naj hladnokrvno preuči dokazno gradivo in naj se ne pusti zapeljati od sovraštva in od gneva. Jutri bo govoril drugi Bozanov branilec, odvetnik Sotgiu, po rodu Sardinec, a ki živi v Rimu. Sotgiu je zelo . .znan odvetnik in jutri se bo poslužil vse svoje spretnosti, da bo prepričal porotnike, da Bozano ni kriv. Začel bo kot je vajen z globalno oceno procesa, nato pa bo podrobno obravnaval vse detajle, zlasti rezultate poskusov zasebnih izvedencev, ki so precej različni od u-radnih. Prof. Canepa na primer sodi, da Milena ni bila zadušena uro ah dve po ugrabitvi. Prvič trdi, da je morilec ni zadušil, drugič pa, da ostanki hrane v Mileninem želodcu dokazujejo, da deklica ni umrla 6. maja 1971, ko je bila ugrabljena. Prepričan je, da je bila ubita dva ali tri dni pozneje. Če je to res, bo treba preučiti vso zadevo v popolnoma novi luči in Bozano bo moral biti avtomatično oproščen vsake krivde, saj je bil v tistih dneh priprt. Kljub temu pa je Bozanov položaj zelo resen. Kot je dejal javni tožilec obrambi: «čakali smo mesec dni vaše protidokaze, a ni jih bilo». Ta teden bo za «svetlolasca z rdečim spiderjem* verjetno najdaljši teden njegovega življenja, v katerem bo zvedel za svojo usodo: skoraj gotovo je, da se bo porota sestala v posvetovalni sobi \ četi tek. domov okrog 23. ure. V pogovoru mu je Bertoli priznal, da je pripravljen na vse in mu je napovedal, da bo naslednjega dne povzročil velik kaos. Ker je Bertoli trdil, da ima s seboj bombo z veliko rušilno močjo in ker Mersijeva žena ni opazila, da bi imel obiskovalec peklenskega stroja v hlačnem žepu, je Mer-si, kot je sam izjavil preiskovalcem, stopil na hodnik in pregledal atentatorjev površnik. Tudi v njem ni bilo o bombi ne duha ne sluha. To je ključna točka preiskave. Bertoli se tisto noč in naslednje jutro ni vrnil na železniško postajo, kjer je imel prtljago. Kot je pričala lastnica penziona v Ulici Vitruvio. tudi ni stopil v svojo sobo. Na dlani je torej, da mu je kdo dal bombo tisto noč v Milanu Kdo? Dr. Lombardi bo jutri v zaporu San Vittore ponovno zaslišal atentatorja zaradi nekaterih nedosled nosti v njegovi izjavah. Preiskovalni sodnik bo nadalje zaslišal tudi arabskega državljana Al Adahala Mohameda Mansourija. Pred časom so ga preiskovalci priprli v zvezi s preiskavo o atentatu pred milansko kvesturo, pozneje pa so ga aretirali, ker je dal policiji lažne osebne podatke. Dr. Lombardi je v okviru preiskave danes_ zaslišal tudi Pietra Valpredo. Kaže, da so sodnika zanimale predvsem anarhistove izjave tedniku «Novella 2000», da je poznal nekega Franca Bertolija. Valpreda naj bi poudaril, da omenjeni Franco Bertoli ni atentator pač pa neki milanski anarhist, ki je bil aretiran leta 1968 pod obtožbo nedovoljene posesti razstreliva in takoj nato osvobojen. V zvezi s tem zasliševanjem je preiskovalni sodnik izjavil časnikarjem, da je zaslišal Valpredo kot «sodelavca pravice® jejo zadnjo rezervo vode v upanj® da bodo rešili živino; ženske, ^ splavijo spontano: otroci, ki ®®' rajo zaradi lakote in skorbuta. Tudi letošnje močno deževje ne b* korenito rešilo položaja, saj strokovnjaki sodijo, da bo potreo® vsaj pet deževnih let, da si Pr' zadete države opomorejo. Kakšna pa je znanstvena ute®?! ljitev tako hude suše, kije afri-k človek ne pomni? Se zemeljsko Pp“' nebje res spreminja in bo v ne desetletjih ta sprememba povzročil veliko preobrazbo našega planeta. Na ta vprašanja znanstveniki odgovarjajo, da smo brez dvoma topli dobi, ki je posledica ze® vi skega nihanja okrog svoje rotacijs*1 osi. Ta nihanja lahko povročajo tople ali hladne dobe, ki pa šop® večini kratke (seveda z vid® astronomskega in geološkega /a J voja Zemlje). Sedaj smo v t°P dobi, vsekakor pa to ni edini ra log suše ,ki je prizadela Afriko. Metereologi celo trdijo, da s0 spremembe podnebja bolj navidezP kot resnične, saj so ljudje že oa nekdaj tožili nad podnebjem ®.Pr. pisovali slabo vreme najrazlicnej. Šim vzrokom: od jedrskih eksptoz j do prevelikega števila reaktivnih ‘ tal itd. Znanstveniki opozarjajo 11 dalje, da so podnebje, klimats razmere našega planeta odvisni sončne energije, ki se sprem1® zelo počasi in v teku tisocletf Vsaka sprememba, ki se ne °®s v tako dolgem času je aperi01. in je ni mogoče točno predv® ■ Lahko gre za obdobje suše ali P obilnih padavin in danes «razsaj v Afriki suha doba. j. Po mnenju strokovnjakov Pa majo metereološke razmere ^ malo odgovornosti za položaj v friki. Kot vedno je največji kri človek sam. Krivi so evropski , lonizatorji, ki so uničili dva m F; milijona hektarjev gozda in sav ’ da bi naselili donosne kulture■ meriških lešnikov; krive so v • najbolj prizadetih držav, ki si ^ so upale prepovedati (kot je .g primer storila Tunizija) kcKJ . 0 (kot je znano koze uničijo v g zelenjad) m ki niso bile SP°® ;a voditi pravilne politike izkorišča vodnega bogastva. Na nekem senegalskem Poc^lja, ki ga je suša najbolj PrlZj so pred nekaj leti odkrili pod sko rezervo štirih m pol mi,.J nj. kubičnih metrov vode. Doslej . so izvrtali niti enega od 350 Pre,ra. denih vodnjakov za izkoriščanje gocene rezerve vode. In kar J g0 huje, poudarjajo strokovnjaki- . bili v zadnjih letih zelo vid® z ,a. suše. Že pet let letna količina P vin stalno pada, čadsko Jezer nat-se je od leta 1969 do danes no skrčilo. Namesto da bi se same o^3® . rale — piše socialistični tednik * ^ ne Afrique>< — so vlade at:r ^ držav raje prosile za pomoč - ^ narodne organizacije, kateri® ^ težko uspelo zadostiti potr®® . ..j0 friškega ljudstva. Potrebnih o a 350 tisoč fon živeža, razpo agaji le z 80 tisoč tonami. Poleg ^g, dostnih sredstev pa je treba UP ^ vqti tudi nerazvitost prizadej' -g. žel: dve od šestih imata Prl . nj, ča, železniškega omrežja ni, c jstvo edino učinkovito prevozno sr ^ je v teh pogojih letalo. razpolago 20 letal — je dejal Joseph Hamett, pokraj®slcl1 « np- tor katoliške ustanove za P° „re- razvitim državam — ki 1 f ,„:p vozijo tovor živil, ki zados J a teden dni 100 tisoč družina®1 moramo se podvizati*. , u. Podvizati pa se bo treba tu ’_^Qta god, ne samo v Afriki, saj jcev droži tudi milijonom Prev.-,,,najo, Azije. V Indiji na primer J h. da bo vsaj 200 milijonov lju1 , jn hranjenih, ker so najprej jja nato poplave uničile pr®e -.jjelal' Filipinskih otokih so letos P pa. 700 tisoč ton riža manj žara razita, ki je opustošil riževa A, začelo na Kitajskem so v skip . u. radi slabe letine in čuen na nik riža, bodo letos porabi pridelek doma. . Kot smo že včeraj poročali je^ ralm ravnatelj ustanove e xeie^ na nevarnost vedno manjši el;0d žita. V afriških državah soJ*' ^ že vidne socialne in Ps®° sledice pomanjkanja: števno oe. rilcev je naraslo za 25 ods pgrast pričakovano visok pa je u kriminala. ty0 V Indiji je pobesnelo P«g?V napadlo in porušilo 3 skladi jjjč v Agri; v Bombayu so za^® košjai koliko avtomobilov, simb°J . jjn-v Tumsarju so lačni prebiva čali policista, ki jim ni dovo ^upi0 pa v skladišče riža, njej?0''0 trofejo-Da so nesli po mestu ko ^ pSj. kazal seči po rezervah. .T^voz-Tajskem, ki je bila najvecj yeS 1 OU utoa pv ----------- _ orffl K Vidni so tudi znaki P01®®60^ trpi-)0 hičr.ega ravnovesja v ljudeh. za lakoto. A kako je ®°a.° „ nai tevati od Filipinca ali Indl;L0vesje' obdrži svoje psihološko ra ^ ko nima drugega živeža ko fi0č? mu suša uniči pridelek kar ^ Da preprečimo podobne ^a-— je dejal ravnatelj FAO ^tise morajo razvite države 0 .j[3 da ustvarijo velikanske zalog p0. in mesa, ki naj bodo vedno na lago nerazvitim državam.