Štev. 3. Y Mariboru 18. januarja 1877. Tečaj XI. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom >a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina so pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi so no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Tužen glas slovenskega kmeta. Iz Babinec pri Ljutomeru dobili smo dopis, katerega pa postavimo na to odlično mesto, ker nam močno pojasnuje in potrjuje resnico zadnjega vvodnega članka: „zakaj je tako trda za denar!" Želeti bi bilo, da sestavek berejo zlasti naši slovenski poslanci ali tisti, ki se hočejo letos pri kmetih za poslanstvo pri volitvah za deželni zbor oglasiti. Res sicer je, da razve blagega Hermana in dr. Radaja nobeden sedanjih slovenskih poslancev ni naročnik „Slov. Gosp." Ali popolnem vendar ne morejo prezirati tega, kar se objavlja v glavnem glasilu slovenskih kmetov in jihovih duhovnikov na Štajerskem. Vsaj pri prihodnjih volitvah bodo volilci od kandidatov brez dvombe marsikaj tirjali, kar so brali v „Slov. Gosp." „Nam se bolj ko ne na kmetih slabo godi, ker ne moremo od nobene strani nikakega denarja dobiti in zato trpimo veliko uboštvo. Platiti se mora v sedanjem življenju vsaki den, naj se hoče ali nehoče, pa se mora. Kupčija stoji pri miru; nikdo ne more nič prodati, čeravno kaj ima. Za vino nam nikdo nič ne obeta, akoravno še se najde starega in novega, z zrnjem in živino je ravno tako, le kaki domači krčmar, mesar in pek še kaj kupi, pa še to pod pol cene. Ker se vsake reci preveč iz tujih dežel privaža, zato se pri nas kupčija nič ne giblje. To pa je znano vsakemu človeku, da kmet ne živi, in denarja ne dobi od nobene druge reči za davek in za druge potrebe, kakor iz poljedelstva, vinoreje in živinoreje. Kar ima kmet za prodati, je „fal", kar pa kupi, je silno drago. Naši trgovci menda preveč za druge dežele skrbijo, da se le denar od nas spravlja. Zraven tega pa še imamo prevelike naloge k davku. Kam bomo prišli, ako se nam bo nadalje tako godilo? Menda nas želijo spokupiti in ob vso lastnino spraviti tisti mogotci, ki sedaj vse veljati hočejo in iz mest in trgov na kmeta tiščijo? Res jako strašno nam je potrebno, da si naročamo časopisov, da iz njih poizvemo, pri čem da smo, posebno pa da si varujemo trdno versko prepričanje in zaupanje v Boga in ohranimo krščanske šege med seboj, zraven pa še se pri vseh političnih in drugih rečeh naučimo obnašati, kakor nam je kot Slovencem, kristijanom in kmetom neobhodno potrebno. Najvažnejši nam so: „Slov. Gospodar", „Slovenec", „Novice" in za otroke „Vrtec". Ali kaj pomaga, če pa ni denarja. Dobro bi bilo, ako bi se osnovalo več „bralnih društev" in se več gospodarjev zbralo in se pogovorilo za kakov časopis, kterega bi vsi skupno plačevali in prebirali. Prav dobro bi bilor ako bi se osnovale kmetske zbornice, v kterih bi si lahko kmetje svoje pravice zagovarjali. Pred kakimi 20 leti je bilo slabo; ali tako brž vendarle ne, kakor je sedaj. Imeli smo zmirom vožnje, da smo vozili vino, zrnje in kaj druga na razne kraje, mesta in trge in si prislužili kakov denar, da smo leži izbrcnoli dolgove od sebe. Zdaj pa, ker se je železničina proga od Prager-skega kraj Ormuža na Ogersko naredila, se vozi vse po železnici. Zraven pa si ljudstvo tako glave beli, kako je to? V prejšnjih letih, kedar je bilo kaj slišati o kaki vojski, je bila vsaka reč draga, sedaj pa je vse brez cene. Pri nekaterih drugih rečeh smo si tudi lehko kaki krajcar prihranili n. pr. okrajne ceste smo imeli razdeljene, da njih je moral vsaki posestnik navoziti sam in je tudi rad storil. Zdaj pa moramo k davku plačevati, da le ubogi kmet s krvavimi žuli zasluženi denar da iz rok in ob tistem času, v kterem bi lehko ceste navozil, doma pri peči sedi in si premišljuje dolgove, ktere ima na strašnih dokladab. Še več takih reči smo prei brezplačno opravljali pa jih ne bom našteval. Nadalje vse želi in želi povzdigo kmetskega stanu in za napredek ali žalibože kako? Ako mladi mož in žena prevzemeta posestvo, nevesta, kde imajo dolgovi začetek in kde konec. Kako bode takrat se trudil in učil umnega poljedelstva, ker mu povsod manjka denarja? Kde je tedaj naš zlati, rajski čas ? — Pri naš imamo večjidel vse volitve za občinske župane dokončane in kolikor je se volilo, je zve-| čina vse dobro. Voljeni so taki možje, ki njim je in jim bo mar za pravo versko, cesarsko in narodno. Saj je tega tudi treba. Brž ko ne prišle bodo volitve tudi za deželne poslance; takrat pazimo, da zmaga povsod naša reč in da nas ne bodo dobili kaki nemško-liberalni gospodje v pest. Saj imamo lepo število takih mož, kteri bodo za nas skrbeli in že skrbijo. Cerkvene zadeve. Naš mifostljivi gospod knezoškof bodo letos zakrament sv. birme delivali v dekanijah staro-tržkej, velikonedeljskej, zavraškej, v mariborskej na desnem dravskem pobrežju — izvzemši predmestno faro sv. Magdalene v Mariboru — in naposled v Hočah. Birmovanje se bo v Hočah in pri farah mariborske dekanije na desnem dravskem pobrežju vršilo v drugej polovici meseca maja, v starotržkej dekaniji pa pozneje. Posa-mesni dnevi se bodo natančno še v pravem času naznanili! Prekrasen kelih iz zlata bodo katoliški Po-ljaci v Gališkem in Ruskem stanujoče letos poklonili sv. Očetu kot dar in znamenje svojega veselja in čestitanja ob priliki 501etnice škofovanja Pija IX. Kelih bo izdelan iz čistega zlata in bo okinčan z 11 podobami poljsko-slovanskih muče-nikov, svetnikov in svetnic. Teh imena so: Vojteh, Stanislav, Jozafat, Andrej Bobola — ti držijo papeževo krono in ključe sv. Petra — Jažek, Janez Ranty, Kasimir in Stanislav Kostka in naposled 3 svetnice: Kunigunda, Salomeja in Bronislava, ki držč podobo Matere božje Čenstohovske. Pridna novina na Bavarskem „Bairisches Vaterland" in jeni urednik sta te dni učakala izredno veselje. Denarji, katere je vrli mož za sv. Očeta nabiral, so dosegli znatno svoto 50.000 mark ali 25.000 fl. Toliko je storil majhen list in jegovi bralci na Bavarskem! Govoriti prepovedali so usmiljenim sestram v bolenišnici v Brilsselnu na Belgijskem. Frajmav-rerji ne trpé, da bi bolenik iz ust pobožnih strežnic zaslišal kako sveto, krščansko besedo. Neko sestro so celó kaznili, ker je bolenika poškropila z blagoslovljeno vodo. Sedaj naj taji kdo, če zainore, da frajmaurerji niso besni antikristi! Prisega je sveta reč, to vemo vsi verni in podučeni katoličani jasno in določno; živega Boga nebes in zemlje postavljamo za pričo resničnosti svojih obljub. Na Pruskem je sedaj 3 leta, kar tamošnja vlada tirja sledečo prisego od vsakega novega škofa: Jaz prisegnem pred vsemogočnim in vsevedočim Bogom in na sv. evangelje, da bo-dem državnim postavam vestno pokoren". Na sebi to ni spodtekljivo; vsaki katoličan namreč že zanaprej pričakuje, da državne postave ne bodo ničesar tirjale, česar škof nebi storiti smel. Ali take pruske postave niso, ampak one so nalašč nasnovane in dane, da se po njih sv. katoliška vera zatira in pokonča, one postavljajo prav za ! pruskega kralja za papeža, njegove ministre pa za kardinale. Tem privoliti ne more noben škof in zato trpijo preganjanje. Nečejo Prusom lutrov-cem izdati Kristusa, nečejo sami pomagati sv. Cerkve razdirati, zato so ali v ječah zaprti ali iz dežele izgnani! Krščanska ljubezen. Stareji bralci „Slov. Gospodarja" se morebiti še spominjajo, kako grdo so predlanskim graški liberalci španjskega kraljeviča Don-Alfonza — sorodnika našega svitlega cesarja — in jegovo ženo v stolni cerkvi napadali in naposled so morali vojaki liberalne smeti pomesti. Lani na sv. večerje Don-Alfonzo, ki redno v Gradcu stanuje, ukazal svojim služebnikom več vozov naložiti z živežem in obleko, v najubož-niše ulice peljati in vse med stradajoče siromake in nage reveže razdeliti. Sijajn dokaz prave krščanske ljubezni, ki hudo z dobrim povrača! Liberalci ne delajo tako, ampak za uboge rajši — tombolo igrajo ali hodijo v teatre zijat in plesat in le če tukaj kak krajcar ostane pri vstopnini, ga dajo revežem vrči! Gospodarske stvari. Špargel (Asparagus officinalis.) II. Te jame ostanejo do jeseni odprte in se potem za pol črevlja z gnojem izpolnijo, ki se spomladi za dva palca na debelo z prstjo prekrije. Grebeni, ki jih izkopana prst med jamami nareja, se črez leto z razno zelenjavo obsadé in tako tudi v tem času v korist spravijo. Drugo leto se zopet gnoja v jame nanosi, ki se zopet z prstjo prekrije in tako leto na leto, dokler je vsa špargel-nova greda popoluoma vzravnana, kar se večidel po drugem ali tretjem letu zgodi. Drugi posajajo sadike v luknje in mnogo tesneje. Vendar je ta način zasajanja mnogo manj primeren in priporo-1 čanja vreden. Namesto sadik se more jeseni tudi samo seme v jednaki vsaksebnosti, kakor sadike, zlasti če teh zmanjkuje, potikati. Tudi ta način zasajanja priporočajo. Vendar se pa tako zasajen špargel pred četrtim letom ne sme rezati, sicer špargelnovi koreni slabi in malo trpežni postanejo. Seje se pa tako, da se 4—6 zrn v jame jeseni potegnjene in črevelj globoke položč in za palec debelo z prstjo pokrijejo. Spomladi seme požene in poleti se lepo in močno okoreniui. Ako na jednem mestu več sadik skupaj izraste, je treba slabejše izpuliti in le jedno ali k večemu dve močnejših pustiti. Tudi je dobro zlasti v malih vrtih, ker se špargelnove korenine močno v zemlji razraščajo, špargel v razne grede med drugo zelenjavo posajati. Tako se korenine dobro obra-stejo in močne postanejo. Da se špargelnove grede vzdržijo in da prav debela stebla prirastejo, jih je treba vsako jesen z kratkim gnojem pokriti, ki se potem prav rano spomladi podkoplje. Podko-pavati se pa sme le prav plitvo, da se špargel- nove glavine v zemlji ne poškodujejo. Nekteri se pri tem delu poslužujejo gnojnih vil namesto lopate. Polivanje špargelna z vodo, v kteri se je ali guano, tičji prekmorski gnoj, ali živinska sol raztopila, po porezovanju o vlažnem vremenu ima za prihodnje leto izvrsten včinek. Spargel se porezuje od prve spomladi noter do kresa. Po kresu pa le bolj po redkem, da imajo korenine čas zopet okrevati. Za porezovanje se izbere juterni čas in treba je paziti, da se še v zemlji tičeča steblica ne poškodijo. Pravilno zasajene špargelnove grede trpé 20—25 let, vendar so pa med 5—15. letom najbolj rodovitne. Najbolj izvrstne sadike se dobivajo iz mesta Ulm ali Darmstadt na Nemškem. Zadnje se najbolj peščeni zemlji prilegajo. V novejšem času se povsodi od vrtnarjev kupčevavcev špargelnove sadike odrejajo in sicer z dobrim vspehom, ker dobrota pridelavnega špargelna ne odvisi toliko od plemena, ampak bolj od daljnega ravnanja ž njim. Sadike se razpošiljajo spomladi v jerbasih, zabojih ali sodih, v ktere je pa treba prozračne luknje zavrtati. Kakor hitro pošiljatev na svoje mesto dospe, morajo se špargelnove sadike brž iz jerbasa, zaboja ali soda ven vzeti in vse zavit-kovine kakor slame, mahu itd. lepo očediti in, če bi bile malo zvlažnele, na suhem kraju popolnoma posušiti. Pred posajanjem je treba vse poškodovane ali nagnjite koreninice porezati in popolnoma potrebiti. Pred mesecem aprilom naj se špargel ne posaja. Ako so korenine že nekaj pognale, dostikrat zaostanejo ali celó ne poženejo, zlasti o mrzlem in mokrem vremenu. Kdor si tudi po zimi hoče špargelna prirediti, ta ga mora ali v gnojnih gredah ali pa na navadnih gredah siliti. Prvi način ni kaj priporočanja vreden, ker se po njem špargel le enkrat siliti more in tudi stebla so po njem večidel le drobna in mala. Dosti boljši je drugi način, po kterem se takole ravna: napravi se okoli navadne špargelnove grede po 20" do 2 črevlja globoka in 2 črevlja široka graba. Prst se za čas pomeče na bližnje grede ali se celo drugam odpravi. V grabo se nanosi čvrst konjski gnoj, ki se trdno stepta in tako vzviša, daje z postranskimi deskami zaboja od gnojnih gred jednako visok. Razume se, da se mora črez gredo povezniti zaboj gnojne grede in sicer tako, da se strani zaboja natlačenega gnoja vznotraj trdno dotikajo. V zaboju se špargelnovi gredi do 6 palcev na debelo natrosi suh, slamnat gnoj in zaboj se pokrije z okni in, če jih ni, z lesenimi zbitki ali prostimi deskami, ktere se o lepem vremenu odpró, o mrzlem pa z slamnatimi odejami ali prosto slamo debelo pokrijejo. V 14 dneh začne špargel navadno že poganjati. Zdaj se mora vsak drugi dan gnojna odeja odvzeti in špargel porezati. Če gnojna odeja mokra postane in se plesnoba na nji začne potvazovati, je treba stari gnoj z novim nadomestiti. Gnoj po okolnih grabah se mora kakor hitro se izhladi in začne svojo toploto pozgubljevati navadno vsakih 14 dni predelati in z novim pomešati ali pa se na mesto starega celo nov topel konjski gnoj dene. Na tak način v prinaša vrt »kozi dva meseca črstve špargelne. Ce se take špargelnove grede poleti pri miru puste in se špargel ne porezuje, jih je mogoče več let zaporedoma siliti. V ta namen se pa ne odbirajo najmlajše in najboljše grede, ampak bolj stare, ki že ne „nosijo tako obilno. Spargel ima, kakor je že omenjeneno v kuhinji in v novejšem času tudi v trgovini visoko ceno, kar njegovo pridelovanje le še bolj priporoča. Seme se jemlje le od močnih rastlik in po večem le jedno leto kalivno ostane. Zrna dajejo prežgana in zmleta dober nadomestek za kavo, ki se sme po vsi pravici priporočati. Korist svinjerejstva je znatna na vsak način. Od prešičev imamo prijetno meso, špeh ali boh za slanino, ki nam služi kot zaseka v zabelo ali v začimbo, potem mast ali salo, maslo (žmavc) in naposled ščetine in kožo. Dobimo pa vse to z primeroma majhnimi stroški in v kratkem času. Svinja sploh je požrešna stvar in povžije rada tudi take reči, ki so na sebi malo vredne, se toraj v gospodarstvu malo porajtajo in pogosto popolnem zavržejo, da brezkoristno konec vzamejo. Toda svinji pokladane se spremenijo v meso, špeh in — denar. Takih reči, takih odpadkov je v vsakem gospodarstvu mnogo: pominje, repina in korenjeva zel, otrobi, tropine, želod, bukevca, droži, prge; posebno tam, kder redijo mnogo krav in koz, pa mleka ne prodavljejo frišnega, ampak delajo sir, puter in maslo, nahaja se veliko za svinje prekoristnih ostankov in odpadkov. Kdor jih svinjam privošči, temu rastejo, kakor da bi jih narazen vlekel. Nobena žival so tako brž in tako popolnem ne udebeli, kakor svinja; tudi razun kravjega masla nobena zabela ni tako dobra in zdrava, kakor od prešičev; vsi ljudje jo rabijo razun Judov in mohamedanskih divjakov. Ali tudi plodnost svinjskega plemena je velika; presice se dajo rade ubrejiti in skotijo vsako leto znatno število praščekov. Zato redijo nekateri gospodarji veliko plemenjač in gledajo iz njih dobiti mogoče veliko mladičev. Vendar to se splača le tam, kder se za more razprodati lehko in mnogo praščekov odojči-čev (Spanferkel), potem pri žlahtnih svinjskih plemenih, čijih praščeki so še vedno jako dragi n. pr. praščeki angleškega sufolškega plemena. Sicer pa je pri svinjerejstvu glavni dobiček iskati in najti v reji na meso in špeh. Po tem načinu spravi gospodar mnogo sicer malo vrednih reči v denar. Svinjetina, frišna, vsoljena, prevojena, klobase ali krače najdejo povsod več ali menj dobrih kupcev; špeha, masti in žmavca potrebuje vsaka gospodinja. Stroški za hrano in postrežbo svinj so primeroma najmanjši in se težko kde drugod hitreje in tako dobro zopet vrnejo, številne železnice pospešujejo pošiljatev svinjetine na vse kraje! Nek gospodar na Nemškem podaje iz lastne skušnje sledeča poročila. Enoleten prešič velikega angleškega plemena daje po 200 kilo mesa in špeha, dvaleten pa 400 do 450 kilo. Sedaj plačujejo na Dunaju iztrebljene prešiče po 44—54 kr. kilo, to daje pri enoletnem angleškem prešiču 88 do 108 fl. pri dvaletnem pa 176—216 fl. ali še celó 198—243 fl. Naše domače svinje sicer ne vzrastejo tako hitro do tolike teže, vendar dajejo še vsekako veliko dobička. Ministerstvo za deželno brambo in poljedelstvo je ukazalo, da ima vsaki posestnik, dokler ne bode popisovanje konj dokončano, vselej svojemu predstojniku naznaniti, če je kakega konja kupil ali prodal. Da se kuretnina opita, naj se namoči toliko graha, kolikor se ga rabi za 2 dni in s tem grahom naj se kuretnina pita; vode ne sme manjkati ; gosi dobijo tako prav velika jetra. Sejmovi lia Štajerskem. 21. jan. v Teharjih ; 22. jan. v Mozirju; 25. jan. v Artičab, v Koprivnici, v Slov. Gradcu, v Gomilcah; 27. jan. v Mariboru. Sejmovi na Koroškem 20. jan. pri sv. Hemi na Krki; 25. jan. pri št. Paulu. Dopisi. I\ Iz Trsta. Pozno sicer, pa še upam ne prepozno pridem „SI. Gospodarju" in vsem znancem, rodoljubom z voščili za srečno novo leto! „Gospodarju" pred vsem želim, da se mu raztegne število naročnikov od 1600 na 2000. Zakaj nebi četirje stari naročniki vsaj po enega novega vjeli? Vzlasti duhovniki, ki nosijo na svojih ramah veliko družbo sv. Mohorja, zakaj nebi vedeli privabiti tudi v sedanjih razmerah sila koristnemu „Gospodarju" več privržencev, da bi vsaj brez skrbi in strahu živel? Nadjam se, da mi bo mogoče v prihodnje ljubim rojakom včasih podati kakšne novice iz Trsta *) iz prvega, največega in najbogatejšega mesta cele slovenske zemlje in ktero je v trgovini najimenitnejše v celem cesarstvu. Prištevajo Trst tudi najlepšim mestom, posebno zarad njegove mične lege na obrežju jadranskega morja. Stanovnikov ima okoli 120.000, ljudi izmed vseh narodov. Lahi so 6icer v večini, a tudi Slovencev je blizu 30.000; Nemci ne dosežejo števila 10.000. Za njimi sledijo Srbi, Hrvatje, Grki, Turki, Angleži, Francozi, in drugi; vsaki dan dohaja in odhaja mnogo tujcev, bodisi v svetek ali petek; tukaj je vedno živahno gibanje, goma-zenje, voženje, ropotanje, kričanje, da človeka, dokler se ne privadi, prehaja omotica. Bolje, kakor druga mesta, zadeva Trst znani prigovor: človek toliko velja, kolikor ima. Zdatno je število mestjanov, ki imajo po milijonih premoženja; nekdo *) Zahvalivši se za mični dopis lepo prosimo za prilično nadaljevanje. Ured. ! mi je djal, da je med temi „kralji denarja" tudi okoli 15 Slovanov. Toda zraven nahaja se tudi velika revščina ; na tisoče jih je, ki živijo „iz roke med z ob 6", — in capinov. Veliko število je tukaj raznih društev in časnikov; pa tudi v Avstriji za nje ni nikder večje svobode, kakor v Trstu. — Slovani imamo žalibog edin časnik „Edinost", ki se z vso marljivostjo trudi za narodno reč, a po občni malomarnosti dobiva premalo podpore. Enaka je z društvi, med kterimi omenim „Čital nico". Lehko bi imela 500 udov, a vpisanih je le 140. Mnogo tukajšnjih Slovencev ima bliže pri srcu materijalne dobičke, kakor duševne in narodne zadeve, in zatoraj na „Čitalnico" še ne zmislijo ne. Sicer gre odboru vsa hvala; kajti skrbi za časnike, za petje, gledališčne predstave in druge zabave, kolikor mu moč. Zima je letos tukaj tako topla, da imam vsaki den okna odprta, in še na peč ne zmislim. Od sv. Križa na murskem polju. (Šola — pošta — tatovi). Naša šola šteje v prvem razredu nad 160, v drugem nad 120 otrok; tedaj veliko nad postavno število. Iz tega se vidi, kako potreben bi bil 3. razred, na kterega naj naši šolski očetje skoraj resno mislijo. Potem fantom iz-stopivšim iz drugega razreda ne bo treba v viši razred v Ljutomer hoditi, ampak se bode pri primernem razdeljenju otrok in dosledno tudi gradiva že doma lehko toliko naučili, kar jim je v življenju treba; kar zdaj se vč ni mogoče; kajti, da učitelj otrok v spodnjih razdeli h ne zanemari, se ne more z otroci v višem razredu zadosti pečati. Po takem bi se tudi leži red in mir ohrauil. Da črez 160 otrok v šoli imeti in vendar vse v redu in miru ohraniti, ni lehka reč, bo vsak obstal; in da je pri tako velikem številu otrok sopuh zlasti ob zimskih dnevih strašansk in moriven otrokom in učitelju, bo zopet vsakdo sprevidel. Zares, učitelji, ki se imajo s tolikimi otroci vkvarjati, bi večo plačo zaslužili od onih po mestih, ki pogo-stoma še niti pol toliko otrok nimajo; razmerje plače pa je ravno nasprotno. Ljutomerska šola pri naših to šolo obiskavajočih otrocih nima zaže-Ijenega vspeha; čemur se ni čuditi, kajti zjutraj, ko bi se imel učenec učiti, mora l'/t ure aH še daljno pot v Ljutomer storiti, in ko večer po tako dolgi poti ves vpehan domu pride, mu tudi ni za uk. Zato tretji razred pri sv. Križu! — Pošte pri sv. Križu jako pogrešamo. Lani smo prosili za njo, imamo tudi tukaj sposobnega moža, ki je že več let pri pošti služboval, pa vse zastonj, ni se nam dovolila; in vendar bi stroški le majhni bili, ker pošta iz Ljutomera v Radgono ima svojo pot skoz sv. Križ; zdaj imamo v tednu le dvakratno zvezo s pošto v Ljutomeru in to po listo-noši pač v pravem pomenu, ki po več dni list nosi, predno ga dotičnemu preda. — Pretočeni teden je bila v Celju obravnava s tatovi, ki so pred 2 letoma svoje dolge prste po žitu, puranih, kokoših itd. križevskih posestnikov stegovali. Vsi šeSteri so bili obsojeni k 1 teden do 18 mesecev zapora pooj8trenega z postom. Po takib postnih dnevih bi želeli, naj jim še to, kar dobijo, zabelijo z brezovim oljem, po drugih dnevih pa jim naj eno „rihto" več dajo, tisto, kterej je ime: batine! Iz ljutomerske okolice. (Občinske volitve — kmetijska poddružnica.) Pri nas so se nedavno vršile občinske volitve. V trgu imajo starega, prejšnjega župana; mož je sicer nemškutar (ali bolje Nemec), vendar eden najraz-umnejših in mirnejših nemčurskih mož v varožu. Ko bi Slovenci v trgu le več sposobnih mož za občinsko predstojništvo imeli, ne bilo bi težko priboriti si narodne večine v občinskem predstojništvu. V okolici so si v nekaterih občinah izvolili nove in to boljše predstojnike, n. pr. v Babincib, kjer je izvoljen narodni kmetovalec g. Kšela. Na Cvenu se je za županstvo in sploh za javne zadeve zaslužni občinski predstojnik g. Rajh županovanja naveličal. Želeti bi bilo, da bi se na njegovo mesto razumni mož Spindler na Krapji izvolil. V Pristavi bode še dalje županoval g. Novak, razumen narodnjak in izversten čebelorejec. V Pre-siki je zopet izvoljen g. Poljanič, ki že nad 25 let županuje; na Podgradji so izvolili čvrstega kmeta Antoliča ; kajti vrli narodnjak g. Mohorič se je bil odpovedal volitvi. S temi volitvami občinskih predstojnikov smemo popolnem zadovoljni biti in le to željo izrekamo, da bi oni vselej in vsikdar le v slovenskem jeziku uradovali in nemških odlokov od glavarstva še sprejemali ne. Vsaj so vsi edino le slovenščine do dobrega zmožni, torej že iz tega uzroka, (ako bi že ne bilo §. 19.) niso dolžni spjejemati nemških pisarij, a še manj^ poročati v nemščini. Na Štefanovo je bil v Ljutomeru občni zbor kmetijske poddružnice, ki je bil od kmetov iz trga in okolice v obilnem številu obiskovan. Uo sedaj se pa nijeden Slovenec za njo nič brigal ni. Kako to? V njem so gospodovali samo nemčurji, ki so le nemščino mlatili; zato pa nobenega kuieta v tako nemško družbo mikalo ni. A naposled so se nemčurji sami med seboj sprli in se razšli, t. j. izstopili. Šlovenci pa niso hoteli te sramote storiti tukajšnjemu kraju, da bi mu poddružnica prenehala; zato so pa v obilnem številu pristopili in izvolili v odbor narodnjake. Ti bodo pa kmete sklicovali v večkratne shode, v katerih se bodo kmetijske zadeve v domačem jeziku razpravljale. Dohajajte torej kmetje v obilnem številu k takim shodom, kedar se bodo vam naznanjevali. Iz Koroškega. (Razne novosti). Naša dežela ima strašno visoke deželne doklade namreč 78 %> sosedna Štajerska jih ima 38%» klerikalna Tirolska pa samo 29°/0- Jasen dokaz, kako ume na Koroškem gospodariti večina liberalnih in nemčurskih poslancev! — V državnem zboru na Dunaju se jc nekoliko goldinarjev vrglo tudi koroš-kej deželi: za delan je in popravljanje cest 170.000 fl. za reguliranje Drave 10,000 gld., za gimnazije | 38.900 fl. za realke 23.800 fl. in za reguliranje . Žile prvi donesek 30,000 fl. — V Celovcu in njegovem mestnem zastopu gospodarijo že mnogo let sami liberalci in prusaki, a sreče nimajo velike. Nedavno so zgubili pravdo zoper g. Weinlander-ja, predstojnika pri št. Ruprtu; celovški gospodje bodo morali dragi vodovod Satuiški zopet predelati. — Sedanji minister Stremajer je že dokaj sladkih besed spregovoril gledč narodne ravnopravnosti in potrebe sv. vero varovati; toda šolske gosposke in učitelji hodijo svojo pot. Nedavno je eden izmed učiteljev v Bleiburgu v pričo duhovnika in dveh cesarskih uradnikov grozno psoval in z svojim ostudnim jezikom blatil presveto Rešnje Telo tako, da so ljudje močno pohujšali se in strmijo, kako je mogoče, da se tako bogakletno obnašanje in predrzno žaljenje katoliških vernikov nekaznovano pušča. Kaj Čuda tedaj, ako se katoliški stariši čedalje bolj bojijo, takim antikristom in grabljivim volkovom svoje nedolžne otročiče do-pošiljati, rajši puščajo šole — prazne! Okolica bleiburška je vsa slovenska in v mestu je mnogo otrok, ki ne razumijo ne besede — nemški. Ali vkljub temu so nastavili tam učitelja in učiteljico, trda Nemca, ki ne razumita besedice — slovenski. Šolarji in učitelji z učiteljico vred se debelo gledajo, drug drugega ne razumeva. — O blagi §. 19, ki govoriš o narodni jednakopravnosti! kde si, kam si prešel ?! Politični ogled. Avstrijske dežele. Slovani visoko spoštujejo ruskega generala Črnajeva, ki je lani Srbe vodil v strašni vojski zoper Turke; teh sicer ni premagal, a vendar ga smejo Jugoslovani pozdravljati kot osvoboditelja. Kajti on je srbsko vojsko vprič« Turkov uredil tako, da je tem branila vstop v Srbijo, on je vzbudil mogočni ruski narod; na njegovo ime so dali Rusi denarjev in prostovoljcev, on je predramil Rusijo tako, da je sicer miruljubni car prisiljen vojsko začeti zoper Turke, da reši kristijanc turškega jarma. Slavni Crnajev je pretekle dni prišel na Dunaj in 11. t. m. tudi v zlato Prago, kder so ga slovanski Cebove sijajno sprejeli ; vse mesto bilo je po koncu, vsak je hotel junaškega moža videti; pozdravili so ga češki veljaki dr. Rieger, mestni župan Skramlik itd.; 12. jan. namenili so mu napraviti veselico v gledališču; toda ko je iz cerkve prišel v svoje stanovanje, vstopili so tudi 3 policaji in mu zauka-zali Prag in Cesko takoj zapustiti, kar je tudi storil; z večernim vlakom se je odpeljal na Prusko; to je češko ljudstvo v Pragi neizmerno razdražilo. na tisuče jih je privrelo pred hišo Črnajeva in naposled pred kolodvor vriskaje in pevaje: ura, slava Crnajevu; Hej Slovani; Kde domov muj. Kričali so tudi: pereat Magjanim (smrt Magjarom), pereat Turkum . . . Naposled je vlada poslala več bataljonov pešcev in nekaj škadron konjenikov, ki so ljudi silama iz ulic hi trgov razgnali. Magjar-ski in turško-nemški listi se tega močno vesele. No, Slovani pa nismo veseli in si moremo misliti Vsak svoje. — Državni zbor bo 22. t m. začel zopet zborovati. — Pri vojakih je lani do konca oktobra zbolelo 43629 mož, največ na mrzlici; 40 vojakov se je samih umorilo. — Iz Avstrije se čedalje več ljudi seli v tuje dežele, 1. 1871 samo 6129, lani pa že 10,000, največ ljudi zapušča Češko in Tirolsko. — Na Dunaju zatirujejo sedanjim ministrom nepovoljno knjižico na Pruskem tiskano: „Lasser, genannt Auersperg", knjižica neki z številkami pojasnuje besede poslanca Skeneta v drž. zboru, kije rekel, da sedanji ministri veliko denarjev potrošijo v to, da sami sebe naministerskih stolih ohranijo. Mogoče, da je vse samo natolcevanje, vendar sitno le je. — Svitli cesar so sedaj v Budapeštu, kder se pogosto pogovarjajo z ministri o spravi Avstrije z Ogersko in pa zastrau Turčije, ki utegue vsak trenutek dobiti boj z Rusi. Vnanje države. V sosedni pruski Nemčiji bile so nove volitve za nemški zbor v Berolinu, ki so pa za liberalce in preganjalce sv. Cerkve jako slabe in sramotne bile; zgubili so mnogo poslanstev; še jedna taka volitev in zgubili bodo celd večino, katero so sedaj po sili še ohranili. — Na Francoskem so začeli zopet močno gibati se privrženci cesarske rodbine Napoleonove in hočejo mladega cesarjeviča oklicati za francoskega cesarja Napoleona IV. — Angleži so se lani sprli z Kitajci v Aziji, a sedaj je zopet vse poravnano ; Angležem se bode več mest za svobodno kupčijo odprlo, kar je za krainarske Angleže povsod glavna reč. — Japonci so začeli sedaj jako veliko Žide izvažati v Ameriko, kar je tam ceno Žide močno stisnilo. — Italijanske novine so začele Avstrijo pikati in pravijo, da mora Italija vzeti Trst in južno Tirolsko, ako naša avstrijska vojna zasede Bosnijo in Bolgarijo. No, bodemo že videli! Turške homatije. Evropski ministri in poslanci v Carigradu ne opravijo nič zoper Turka, ampak mu še le pomagajo vso reč zavleči in časa pridobiti močneje zoper Ruse orožati se; na videž se mu grozijo, v resnici pa ga podpirajo; zato bo gotovo in morebiti skoro — boj, in sicer silni boj. Angleška ladja je Turkom pripeljala 10 milijonov patron za puške in kanone, druga ladja pa samo 40.000 novih pušek; iz Amerike na poti že je 200.000 pušek za turške brambovce in iz Belgije jih je došlo 50.000; sultan poživlja od 15—70. leta vse Turčine v boj, mohamedauski popi pa ljudi ščujejo in dražijo povsod tako, da se je za življenje ta-mošnjih kristijanov močno bati; v Bolgariji je 5 regimentov divjih črkesov po vseh vaseh nastavljenih, ki žugajo vsaki trenutek začeti strašno klanje in pobijanje vseh kristijanov, če bi poknila na meji vojska zoper Ruse. Trdnjave Vidin, Ruščuk, Silistrija, Sunila, Varna in Tulca so sedaj najbolj napolnjene s turškimi vojaki, ki ondi pričakujejo Ruse; ob enem se je močno turško brodovje raz- delilo v 3 oddelke, prvi stoji pri izlivu Donave v Črnomorje, drugi pri Varni, tretji v Batumu v Aziji in dovaža Turkom v Armeniji streliva in živeža. Magjari, turški bratje, pa v Temešvaru kupičijo zrnja, moke, sena itd., katero hočejo Turkom doposlati po Donavi. Ali vkljub temu je za Turke slabo, denarjev ni, živeža ni, vojaki so bosi in stradajo in izurjenih, vajenih vojakov ne morejo blizu ne toliko na noge postaviti, kakor mogočna Rusija. Južna ruska vojna sama, katerej zapoveduje veliki knez Nikolaj, je sedaj že zbrana blizu Donave ter šteje 12 oddelkov ali korov, t. j. 320.000 mož, 540 kanonov in 60 mitrajlez, ki vsaka po 300 krogelj iz sebe škropi in naposled mnogo težkih kanonov za razdiranje trdnjav. Najnovejša poročila pravijo, da so ruski vojaki zaradi bolj toplega vremeua jako zdravi, sicer pa dobro rejeni in oblečeni, vsaki vojak ima svoj kožuh in 2 para črcvljev seboj. Konjeniki se vadijo v Dnje-stru v preplavanju rek, kar je vrlo previdno, kajti na Turškem vode nimajo mostov. Koder bo vojna mahnila, to se v6 še sedaj ni znano, le toliko vemo, da so Rusi se pogovorili z Rumuni zastran prevažanja ruskih vojakov, ranjencev itd. skozi Rumunijo ; tudi v Jašu, Galacu in Bukarešta kupičijo veliko zrnja, kruha, sena itd. To bi kazalo, da bodo Rusi vdarili črez Bukarešt in pri Ruščuku skušali prekoračiti Donavo; včeraj je telegraf naznanil, da Turki na nos na vrat hitijo iz Ruščuka v Dobrudžo proti izlivu Donave, ker se tam neki Rusi bližavajo turškej meji. Iz Dunaju se poroča, da je trenutek blizu, v katerem bodo Rusi prekoračili mejno reko Prut. Tedaj bodo pav tudi bržčas Rumuni in Grki, gotovo pa Srbi in Črnogorci začeli boj. Leto 1877. nima zastonj 2 sekirici ali 2 motiki, prvo kaže na boj, drugo na pokop! Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. Vil. Drugi den bil je god Marije snežne, patroninje farnej cerkvi v Solčavi. Postavil sem se pred službo božjo pred farovž ter sem opazoval gornjake, kako so počasi prihajali. Ljudje so več-jidel visoke suhe, vendar močne in žilave postave. Eden bil je nenavadno plečast, pravi orjak; znanci so mu smešnico naveseli, da če pest proti solncu stegne, pol ure široko tenjo naredi in tedaj se vse v senco njegove dlani obleče. -Prosto in redno življenje se jim bere na zdravih obrazih; tudi ženske so velike, močne osebe in ne zaostajajo veliko za moškim spolom. Vendar tako krepkega rodu je za ove gorate kraje res potreba. Posa-mesue hiše čepijo ali vesijo visoko na planinah, vsako reč od drugod je treba na hrbtu v koših nositi na strme vrhove. Po dnevu so le kar slabi starci in deca doma, vse drugo dela Bog vedi kde daleč od hiše na planini. Krepke postave Solčav-čanov potrjujejo stari pregovor slovenski: kdor je ovsenjak, je prav korenjak. Poglavitni živež jim je ovseni kruh in ovčetina. Kos ovsenjaka in ovnova pečenka delata Solčavčana srečnega včasih bolj, kakor je kak graščak, ki za gosposko mizo sedi, iz nad katere se kadijo najbolj izbrane in drage jedi. Solčavčan je pri svoji priprosti hrani večji-del vedno zadovoljen, kar povsod dela srečne ljudi; brez zadovoljnosti še na gostiji veselja ni. Kmeti po solčavskih planinah so sploh premožni ljudje; skrbna živinoreja in les jim pomagata do blagostanja. Pravijo, da se zamore pri marsikteri hiši v šktinji najti dolga nogavica polna starih sreber-njakov. Planinčanje radi noge med hojenjem visoko vzdigavljejo, kakor da bi vsako stopinjo imeli storiti črez velik kamen; tako delajo tudi če v svojih lesenih cokljah po gladki stezi cokljajo. Temu se od mladosti privadijo, ker res veliko po kamenju in skolovju plazijo in od otročjih let do smrti premnogo drapastih strmin prehodijo. Čudna posebnost solčavskim višavam je neka planinska cvetlica, ki pa ne raste prepogosto; latinski se jej pravi a8trimontana in je podobna arniki ali roži sv. Antona. V sebi ima posebno zdravilo proti gadovemu strupu. Zapazil je to najprej nek kmet, ki je na skrivnem stojé zagledal, kako sta se na belem pečevju vojskovali 2 kači, namreč navadna kača belouška (nestrupena) in pa strupeni modros. Srdito sta treskala nasprotnika drug v drugega. Kolikorkrati je prišel modros z svojim strupenim zobom pisanej kači do živega, tolikokrat je ta švignola do žolto cvetoče rože in si je ž njo rano ogladila iu zopet Smuknila na dvoboj. Ker so solčavski kraji jako nepristopni in od drugega sveta močno ločeni, so nekdaj mladenči pogosto v te skalne planine bežali, kedar so jih med vojake lovili. Tukaj so bili varni ter so se tako najleži ognili belemu jermenju in težkej puški. Pri kmetih so služili ali pa po gozdih za plačilo drvarili in se tako preživljali. Obuašali so se vselej pošteno in če se je kedaj med nje priklatil kak neporednež, so ga brž iztiráli. Hudob-nežev med seboj niso trpeli, vsak je moral takoj peté zopet odnesti. Gosposka in žandarji so sicer vohali za begunci, a večjidel zastonj. Leta 1850. se je dvema žaudarjema posrečilo jednega begunca vjeti. Brž ga vkleneta v železje in ženeta črez planine v Kaplo. Toda vest o vjetem tovarišu se raznese v planine in sedaj vzame vsak drvar svojo sekiro iu vsi vderejo po straneh in ovinkih tiho za žandarjema, nju prehitijo, v goščavi počakajo, nenadno napadnejo, prvega ubijejo, drugemu orožje poberejo in ga na-tepejo, jetnika pa rešijo in se ž njim veselo vris-kajé vrnejo. Ali to ni bilo prav in je imelo hude nasledke. Iz Celja in Kaple so kmalu prišle številue čete vojakov; vsa okolica jih je bila polna. Se gosp. župniku niso prizanesli. Oficirji so se mu v farovž po sili nastavili in v njem delali, kakor da bi bili prišli v hišo krvavega sovražnika. Se sedaj se vidijo sledovi in znamenja jihovega neu- ljudnega obnašanja. Vojaki so morali vse hiše po planinah in dolinah preiskati, povohalo se je v sleherni kot, ali beguncev vendar dolgo niso mogli zaslediti. Neko jutro zapazi vojak, kako se je iz pokujene pečine kvišku vlekel tenek dim. Sedaj je bilo brž vse na nogah, vojaki obkolijo kraj in potem vzdignejo iz skritega gnezda celo družbo beguncev. Naberejo jih potem na črne, železne patrnoštre, pripnejo drugega drugemu, da se nobeden ni mogel še obrisati ne; iz nosov so jim visele dolge sveče, kakor po zimi iz kapov. Nobeden ni kazni ušel. (Dalje prih.) Slovstvo. Občna zgodovina za višje razrede narodnih in meščanskih šol imenuje se knjižica, ktero je po nemškem izvirniku prof. dr. Netoliczke poslovenil marljivi ljutomerski učitelj g. Ivan Lapajne in ki je ravnokar v Pajkovi tiskarni v Mariboru v založbi učiteljskega društva za slovenski Stajer prišla na svitlo. Knjiga obsega 88 strani ter v jako umevnem jeziku obravnava vse važnejše dogodke občne zgodovine. G. Lapajne je ž njo zopet pomnožil število slovenskih šolskih knjig in nasprotnikom slovenskih šol kmalu ne bode več mogoče izgovarjati se, da Slovenci nimamo potrebnih učnih pripomočkov. Vsem slovenskim rodoljubom priporočamo knjižico, ktera se za 25 kr. dobi pri vsakem knjigotržcu in posebič še pri g. Lapajne-tu v Ljutomeru (Luttenberg) in tamošnjem knjigarju! Smešničar 3. Strelko Nezadenovič daje tistim lovcem, kojim se strelni prah in svinec mili, sledeči nasvet; vzame se za nekoliko krajcarjev najmoč-: nejšega „šnoftobaka". Ž njim se potrosi kamen in zajcu nastavi. Ko ta zvabljen pride, povohne tobak in trohica potegnjena v nos je dosti, da začne zaje močno kihati in med kihanjem z glavo ob kamen treskati; naposled se ubije — sam. Kdor ne veruje, pa naj poskusi! Razne stvari. (Katoliško politično društvo v Konjicah) napravi v nedeljo 28. t. m. ob Vj4. uri popoldne besedo z veselico za predpust, h kterej se vsi udje vljudno povabijo. Odbor. (Spremembe v lavantinski Škofiji.) C. g. Lor. Obran je prestavljen za kaplana k sv. Hemi, — in č. g. Jož. H r o vat v št. Jakob v dolu. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Bezenšek, Dupeinik, Kralj in Flek po 11 fl., Vo-dušek 1 gl. (Strahovita in nagla smrt) je zadela 15. t. m. v noči ob treh 13 oseb v Brisali pri Zidanemmostu tik južne železnice nasproti Metikejevej olarnici; velik koz gore se je vdrl kot plaz, podrl in zasul G poslopij in pokopal 13 ljudi. Iz Trbovelj je prihitelo 50 knapov z vodji in inženirji pa so dopoldne izkopali samo jedno 31ctno dete mrtvo. Od Mačekovc rodbine je mrtva mati in G otrok; očeta ni bilo doma. Plaz je 800 metrov dolg in 200 širok. liOteriJtie Htevilkei V Trstu 13. januarja 1877: 85 46 80 81 83. V Lincu „ „ 4 54 75 39 67. Prihodnjo srečkanjo: 27. januarja 1877. Najnovejši kurzi nn Ounnjii. Papirna renta 6175 — Srebrna renta 68"--Zlata 74 ---Akcije narodne banko 818— Kreditne akcije 141,— — Napoleon 10-97 — Ces. kr. cekini 5 97 — Srebro 115-50 Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. (1 HI. = 1«'/I00 vag.) 2—3 Naznanilo. Mesta •C o 'S E >32 PH >N M Ječmen Oves Taršica Proso Ajda fl kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . 8 80 6 — 5 10 3 50 5 30 5 10 5 — Ptuj . . 9 30 7 — 5 — 3 20 5 20 5 10 5 Ormnž , 7 32 6 17 5 70 2 92 4 80 7 80 4 88 Gradec . 10 4 6 90 4 88 3 86 5 29 — — 4 88 Celovee . 9 88 7 80 5 16 3 36 4 92 4 46 4 94 Ljubljana 9 10 6 40 4 70 3 57 6 80 4 70 r» 85 Varaždln 8 20 6 40 5 80 3 70 5 10 5 50 4 60 Zagreb , ti 8 20 6 40 6 — 3 70 5 50 — — 4 40 Dunaj 12 40 11 76 8 80 8 54 6 50 — — — — Pest | 12 — 10 20 8 — 8 12 6 5 5 — — 300 pitanih ovac je proti gotovej plači na prodaj pri grajšinskem oskrbništvu v Turnišah pri Ptuju — Gutsverwaltung zu Turnisch bei Pettau. 3-6 Dobra kuhinjska sol po najnižji ceni v žakljih priredjena se dobi v veliki, privatni solni zalogi v Celju — Salz Depot in Cilli. — Zastopnik zaloge je gosp. R. Jud v Celju. Oznanilo* Srenjsko predstojništvo v Trbovljah naznanja, da bodo zanaprej v občini trboveljskej živinski in kramarski sejmovi 17. marca (sv. Jedrt), 1. maja (sv. Filip in Jakob), 9. junija (sv. Primon) in 18. okt. (sv. Luka); poslednja dva dosedanja sejmova pri podružnici sv. Marka izostaneta, ker je živino tje goniti prepovedano. Srenjsko predstojnico v TMljab 7. jan. 1877. Wallan, 1—2 predstojnik. Velika zaloma poliiátva. ~3N e. — POHISNA SPRAVA PO NAJNIŽJI CENI!! Podpisani priporočuje slavnemu občinstvu svojo veliko in dobro izbrano zalogo politiranega in lakiranega pohištva na primer: omare, postelje, mivalnike, vsakojaka zrcala, tudi z gotiškim okvirjem, stole spletene iz trstja ali slame, okenske preproge, popolne pohištvenske garniture, balzake, divane, kanapete, posteljske vloge itd. vse po najnižji ceni. Sprejemam tudi naročila za vse tapecirarska dela v mestu in na deželi ter jih točno in po mogoče nizki ceni zvršujem. Konečno omenjam še, da plačila sprejemam tudi po obrokih. Zagotovivši slavno p. n. občinstvo, da se mu bo pri meni vselej zvesto in z dobrini blagom ustrezalo, se mu z najodličuišim spoštovanjem priporočujem Karol Nell mlajši trgovec z sedlarskim, mizarskim in tapecirarskim blagom v graškej ulici štev. 75. v i-3 Oelju. E ÜKavoJe priNkrlilJa trgovec Haan.