383 Deželni zbori. Deželni zbor kranjski, V 5. seji dne 22. novembra je po prebranem in odobrenem zapisaiku 4. seje gosp. deželni glavar pri- občil telegram iz Dunaja, po kterem presvitla cesarica hvalo izreka za Čestitanje deželnega zbora o njenem godu, potem pa naznanil sledeči peticiji: a) primarja dr. Pestotnika za vštetev v državni službi dovršenega časa pri primerjenji penzije eventuelno tudi priznanje 1. desetletnice, b) krajnih občin Turjak, Lužarje, Videm in Podgora, da bi se rudarska cesta od Kneja do Kar-lovica vvrstila med skladne (kantonske) ceste. Prva prošnja se izroči finančnemu, druga cestnemu odseku. Potem je izročil dr. Poklukar in sodrugi interpelacijo do c. k. vlade: ali jej je znano ali pa hoče pozvedeti, kaj se je z lanskimi prošnjami zarad nepogojne sprejeme oseb in blaga na Rudolfovem kolodvoru v Ljubljani zgodilo, in ali hoče njih ugodno rešitev pospeševati? — Vladni zastopnik je brž odgovoril na to, da so se prošnje predložile c. k. ministerstvu kupčijstva, in da bode zdaj vnovič to reč sprožil pri ministerstvu v smislu interpelacije. — Poslanec Matija Koren z druzimi je izročil interpelacijo do c. k. vlade: ali misli deželni zbor vprašati, kako on sodi o dokončni določbi sedeža c. k. okrajnega glavarstva, c. k. sodišča in dav-karstva Planinskega, oziroma da bi uradni sedež v Planini še ostal. Vladni zastopnik obljubi na to odgovoriti v eni prihodnjih sej. — Poslanec J. N. Ho rak z druzimi izroči predlog, da bi se postavno uravnavali davki pridobitnih in gospodarskih društev osnovanih na principu samostalne pomoči. Deželni glavar obljubi, da bode utemeljenje tega predloga djal na dnevni red prihodnje seje. Prošnja županov davkarskega okraja Postojnskega, Bistriškega, Senožeškega in Vipavskega, da bi se stroški odgonstva kakor doslej nakazovali iz deželnega zaklada, izroči občinski odsek finančnemu odseku. Po vsem tem se prestopi na obravnavo dnevnega reda. Predlog finančnega odseka o proračunu zaklada posilne delalnice za leto 1873. (potrebščine 46.238 gold. 25 kr., dohodki 43.945 gold. 50 kr., toraj pri-manjkava 2292 gold. 75 kr., ktera ima poplačati deželni zaklad) obvelja. Dalje obvelja predlog, da se prošnja paznikov posilne delalnice za povikšanje sluz-benin ne vsliši. — Predlog finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1873. (potrebščina 213 gld. 62% kr., dohodki 977 gld. 25 kr., toraj presežek 763 gold. 62*/% kr.) obvelja. — Predlog finančnega odseka o proračunu zaklada za zidanje norišnice za leto 1873. (potrebščina 431 gold. 9 kr., toraj presežek 4696 gld. 66 kr.) obvelja. — Tudi predlog finančnega odseka o proračunih kranjskih ustanovnih zakladov za 1. i873. obvelja (in sicer: Zaklad kranjskih dijaških ustanov: stroški 20.189 gold. 14 kr., dohodki 21.015 gold. 56% kr., presežek 826 gold. 42% kr. Zaklad kranjskih dekliških ustanov: stroški 1185 gold. 24% kr., dohodki 1137 gold. 50 kr., primanjkava 47 gold. 74 % kr. Zaklad učiteljske ustanove: stroški 607 gld. 26 kr., dohodki 636 gld. 89 kr., presežek 29 gold. 63 kr. Glavarjev zaklad za uboge: stroški 4752 gold. 9 kr., dohodki 7259 gold. 32% kr., presežek 2507 gld. 23% kr. Kranjski muzealni zaklad: stroški 1546 gold. 66% kr., dohodki 1683 gold. 10 kr., presežek 136 gold. 43 % kr. Grof Saurauov ustanovni zaklad: stroški 132 gold. 35% kr., dohodki 127 gold. 50 kr.. primanjkava 4 gold. 85% kr. Zaklad Kalister-jeve ustanove: stroški 4115 gold., dohodki 4115 gold. Zaklad Holdheimove ustanove za gluhoneme: stroški 802 gold., dohodki 819 gold. 97 kr., presežek 17 gold. 97 kr. Wolfov ustanovni zaklad za gluhoneme: stroški 162 gold. 15% kr., dohodki 880 gold. 66 kr., presežek 818 gold. 50y2 kr. Baron Flodniggov zaklad za slepe: stroški 2230 gold. 74 kr., dohodki 2345 gold. 53 kr., presežek 114 gld. 79 kr. Ilirski zaklad za slepe: stroški 384 108 gold. 9V2 kr., dohodki 328 gold. 76 kr., presežek 148 gold. 66y2 kr. Invalidni zaklad cesarice Elizabete: stroški 68 gold. 40 kr., dohodki 172 gold. 50 kr., presežek 104 gold. 10 kr. Invalidni zaklad Postojnske jame: stroški 45 gold., dohodki 45 gold. Zaklad Tre-visini-eve invalidne ustanove: stroški 116 gold. 40 kr., dohodki 116 gold. 40 kr. Zaklad Metelkove invalidne ustanove: stroški 45 gold., dohodki 45 gold. Zaklad invalidne ustanove Ljubljanskih gospž štev. I.: stroški 80 gold., dohodki 80 gold. Zaklad invalidne ustanove Ljubljanskih gospa štev. II.: stroški 516 gold., dohodki 537 gold. 50 kr., presežek 21 gold. 50 kr.). — Dalje obvelja predlog finančnega odseka o računskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1871. — Predlog finančnega odseka o proračunu kranjskega normalnega šolskega zaklada za leto 1873. (potrebščina 13.587 gold. 43% kr., dohodki 10.953 gold. 35 kr., primanjkava 2634 gold. 8Y2 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada) obvelja. — Dalje predlog obvelja, da se donesek iz normalnega šolskega zaklada k službenim učitelja v Adlešičah povekša od 50 na 150 gold. na leto, in sicer dokler se ne uravnavajo pravne razmere učiteljev. — Predlog finančnega odseka o računskem sklepu kranjskega normalnega šolskega zaklada za leto 1871. (dohodki 9862 gold. 3% kr., stroški 9146 gold. 64 kr., konečni gotovi blagajnice ostanek 715 gld. 39y2 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 85.444 gold. 89 y2 kr.) obvelja. — Predlog finančnega odseka o proračunu bolni snega, porodnišnega, najde-nišnega in norišnega zaklada za 1. 1873. obveljd (in sicer: pri bolnišnem zakladu: potrebščina 47.914 gold. 51 kr., dohodki 49.565 gold. 46 kr., presežek 1650 gold. 95 kr. Pri porodnišnem zakladu: potrebščina 4688 gold. 98 kr., dohodki 303 gold., primanjkava 4388 gold. 98 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. Pri najdenišnem zakladu: potrebščina 50.523 gold. 24 kr., dohodki 3805 gold., primanjkava 46.718 gold. 24 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. Pri norišnem zakladu: potrebščina 12.494 gld. 46 kr., dohodki 886 gold. 91 kr., primanjkava 11.607 gold. 55 kr., ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. Pri obravnavi najdenišničnega zaklada se oglasi dr. Jan. Bleiweis in poroča o stanu porodnišnice in najdenišnice, odkar se je odpravila najdenišnica, do-kazavši, koliko se je od tega časa prihranilo deželi, po stenogr. zapisniku tako-le: ,?Meseca julija letošnjega leta preteklo je leto in dan, kar je najdenišnica bila odpravljena. Ko smo na delo šli, da bi odpravili najdenišnico, navdajala nas je želja, da bi deželi prihranili mnogo stroškov. Zanimivo bode morebiti si. deželnemu zboru slišati, ali se je vresničila ta naša želja ali ne. Prosim, da smem na kratko pregledati, kako stojimo danes v primeri s tem, kakor je bilo v prejšnjih letih, predno se je najdenišnica odpravila. Od 1. julija 1870. do 1. julija 1871. L vstopilo je v porodnišnico ljubljansko 341 žensk in oskrbovalni stroški so znašali 5636 gold. 40 kr. Tako je bilo predlansko leto pred odpravljeno najdenišnico. Po odpravljeni najdenišnici, to je, od 1. julija 1871. do 1. julija 1872. leta jih je vstopilo v porodnišnico 144 in oskrbovalni stroški so znesli 2093 gold. 40 kr. V primeri z unim zneskom, kakor sem ga gori imenoval, se kaže tedaj razloček od 3543 gold. Ta znesek se je v enem letu po odpravljeni najdenišnici porodni š n e m u zakladu prihranil. Dostaviti moram pa še to, da nosečih zmirom manj prihaja in da jih je v preteklem mesecu oktobru 1872. leta vstopilo samo 6 v porodnišnico. Profesor porodo- slovja jako toži, da mu manjka materiala za šolo svojo, al dežela naša se raduje o tem prihodku. Tako je bilo v porodnišnici. Pogledimo zdaj, kako stoji stvar v najdenišnici. Dokler je bila še najdenišnica, sprejelo se je vsako leto okoli 168 otrok v deželno oskrb, in preračunjeno je, da en otrok deželi stroškov prizadeva v 10 letih — tako dolgo namreč je v deželni oskrbi — 330 gold. Preteklo leto ni noben otrok več v ljubljansko najdenišnico bil sprejet, — in s tem se je prihranilo deželi 5544 gold. v enem letu. V 10 letih po takem se bode prihranilo deželi gotovih 55.440 gold. Skupaj tedaj se je prihranilo v preteklem 1. letu 9087 gold. To slavni zbor so številke, ktere niso izmišljene, ampak tako je v resnici! Takrat, ko smo odpravljali najdenišnico, se je sem ter tje glasila skrb, da bi utegnile potem naše ženske v Trst zahajati. Slavni zbor bode iz sledečega poročila, ktero tudi na kratko podam, previdel, da ni bila upravičena tista skrb; ne le, da jih ni toliko šlo tje, še cel6 manj jih je šlo v Trst. Deželni odbor dobiva vsak mesec poročilo, koliko Kranjic vstopi v najdenišnico v Trstu, in iz uradnih teh poročil smo izvedeli, da jih je prišlo letos meseca ja-nuarija 6, februarija 4, marca 2, aprila 2, maja 6, junija 2, julija 7, avgusta 5, septembra 3 in oktobra 2 v tržaško najdenišnico. Z ozirom na leto 1871., 1870. in 1869. nazaj se nam kaže, da, ko jih je od oktobra meseca leta 1869. do oktobra 1870. vstopilo 69, in v istem času leta 1870. do 1871. 52, jih imamo letos dozdaj le 39. Po vsem tem slavni deželni zbor previdi, da moremo zadovoljni biti, da se je deželi toliko breme odvzelo, in pri vsem tem ni škode trpela morala v nobenem oziru, kajti ni bilo slišati od abortov, nalašč narejenih , — ni bilo čuti od izpoloženih otrok, — ni bilo čuti od detomorov. Po takem tedaj mislim, da moramo jako zadovoljni biti v zavesti, da smo prihranili deželnemu zakladu velicih stroškov, pa smo poleg tega skrbeli tudi za boljo moralo, kajti otroke smo dali njihovim lastnim materam nazaj.u (Pohvala.) Pri daljni obravnavi se prošnja primarjev deželnih dobrodelnih naprav za enakomerno premenjenje njihovih desetletnic v petletnico ni vslišala; tako tudi za zdaj ne odobril predlog vladni, da bi se iz deželnih sredstev ustanovile štipendije za učiteljske pripravnike; tudi ne prošnja zdravoslovcev iz Kranjskega v Gradcu za ustanovitev mesta operacijskega gojenca na kirurgični kliniki v Gradcu ali v Beču, prošnja društva v podporo rudarskih akademikov v Ljubnu (Leoben) za podpro, in društva v podporo pravoslovcev na Dunaji za podporo; zalogi za slovanske dijake Graskega vseučilišča pa je deželni zbor dovolil 100 gold. iz deželnega zaklada s tem pogojem, da se ima ta donesek glavnici navedene zaloge všteti. V 6. seji dne 25. novembra po prebranem in odobrenem zapisniku 5. seje naznani deželni glavar po dr. Razlagu podano prošnjo mnogoterih občin iz Do-lenskega, da bi se železnica iz Ljubljane v Karlovec napravila po Temeniški dolini; prošnja ta se je izročila gospodarskemu odseku; — prošnja kancelista Smukavca, da bi se preklicala disciplinarna razsodba, se izroči finančnemu odseku. — Dr. Razlag nasvetuje, da se ima c. kr. vlado prositi, naj na postavnem potu pripomore k premembi splošne vojne postave, gled& na enoletne prostovoljce tako, da se ti po oprar-ljeni enoletni djanski službi tudi morejo brez zadržka izučiti bogoslovja in za duhovnike posvečeni biti, potem 385 pa vvrstijo med vojne duhovnike; —utemeljevanje tega nasveta pride na dnevni red prihodnjo sejo. — Dr. Zupan in sodrugi interpelirajo c. k. vlado: ali jo je volja, rublje vanje zarad zaostalih davkov v Bistriškem okraji vstaviti, dokler se davki ne odpišejo, in ali hoče vlada ukreniti, da se krmila ne zarubljujejo? Vladini zastopnik obljubi, da bode na to v eni prihodnjih sej odgovoril. — Potem se začne obravnava dnevnega reda. — Vladni predlog z načrtom postave o realkinih šolah se izroči šolskemu odseku v pretres. — K predlogu finančnega odseka, da se ima deželni inženir postaviti, poprime poslanec Kromer besedo, rekši, da ne bode zoper predlog glasoval, al dozdeva se mu, da deželni inženir ne bode mogel vsega tega opravljati, o čemur poročilo deželnega odbora govori, da skladne ceste ne bodo postale boljše in da bi on nasvetoval, da bi se skrb o skladnih cestah zopet izročila cesarskim političnim okrajnim gosposkam. Poročevalec Dež-man odgovarja, da bi v praktičnem obziru koristilo, ako bi se oskrbovanje skladnih cest izročilo političnim oblastvom, kajti one imajo eksekutivno moč; al nadjati se ni, da bi se o tem kaj spremenilo, kjer v vseh deželah je oskrbovanje skladnih cest izročeno samoupravnim organom. Potem obvelja predlog, da se s 1. ja-nuarijem 1. 1873. ima postaviti deželni inženir z letno plačo 1200 gld. — Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlaga načrt nove cestne postave, se je izročil cestnemu odboru v pretres. — Računski sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1871. (dohodki 592.528 gold. U% kr., stroški 479.208 gold. 1 kr., blagajnični ostanek 113.320 gld. 73y2 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 1 milijon in 433.629 gold. 84V2 kr.) se je potrdil. — Potrdil se je tudi računski sklep o zakladu za zidanje norišnice za 1. 1871. (dohodki 7442 gld. 83% kr., stroški 7418 gld. 59V2 kr., ostanek 24 gld. 24 kr., skupno premoženje konec 1871. leta 103.166 gold. 64 kr. — Predlog deželnega odbora, da be ustanovi niža kmetijska šola na Dolen-skem, se je izročil finančnemu odseku v pretres. — Potem utemeljuje J. N. Ho rak svoj predlog, da bi se postavno uravnavali davki pridobitnih in gospodarskih društev, osnovanih na principu samolastne pomoči. — V odsek za poročanje o volitvi deželnih poslancev Ljublj anskih pl. dr. Kalteneggerja in dr. Zupana so se izvolili pl. Langer, dr. Z ar ni k, vitez dr. Zavinšek, dr. Poklukar in grof Bar bo. Odsek se je brž sestavil ter izvolil dr. Zamika za načelnika, dr. viteza Zavinšeka za namestnika in dr. Poklukar j a za perovodja. Prihodnja seja bode 28. dne novembra dopoldne ob 10. uri. Deželni zbor štajerski V 5. seji je dr. Rollet, vseučiliščini rektor, predlagal v imenu tovarišev, med kterimi so Janeschitz (na-robe-Slovenec), Brandstetter in Seidl, naj poseben odbor predela postavo od 18. septembra 1. 1864., ki določuje, kdo in v kaki meri da nosi stroške za cerkvene potrebe. Namen te prenaredbe je, da se — po besedah barona Rasta — konkurenčnim odborom merodajin vpliv zagotovi pri potroških iz cerkvenega premoženja. Kar-lon je predlagal glede tega, da se izvoli poseben odbor 7 udov, Seidl pa, da gre stvar v odbor za občinske zadeve, kar je obveljalo, ker je — bolj liberalno. — Dr. Heilsberg, ustavak čistega plemena, je predlagal, naj deželni zbor vlado zarad direktnih volitev v državni zbor podregne, da pa med tem vlada spolnjenja še drugih liberalnih tirjatev odlašati ne sme. — V 6. seji je baron Walterskirchen oddal svoj predlog, da se samoprodaja soli odpravi in živinska sol sopet vpelje. V tej seji je dr. Heilsberg podpiral svoj predlog za direktne volitve v državni zbor najbolj s tem, da morajo deželni zbori več miru, časa in •—¦ dobre volje imeti, ako hočejo svoj posel prav izvrševati. Predlog se izroči odboru 5 udov, v kterega pa oče predloga voljen ni bil. To nekako kaže, da je celo mnogim graškim ustavakom vprašanje zastran direktnih volitev vsaj zdaj neprilično. — Walterskirchen zagovarja svoj predlog, naj vlada državnemu zboru postavo predloži, vsled ktere bi obrtnijska in gospodarska društva, ktera ne delajo za dobiček, ne plačale pridobnine, niti ne dohodnine; da bi jim tudi treba ne bilo štem-pelnov (kolkov) in vpisnine za svoje knjige plačevati; društva pa, ki delajo na dobiček, bi naj le poslednje plačevale. Ta predlog meri na to, da društva vso trgovino v roke dobijo. Da bi od neudov dobička ne imela, je le navidezno. V skrivni seji, ki je potem bila, se je sklenilo, da dobijo deželni uradniki za 1872. in 1873. 1. draginske priklade, in sicer taki, ki so plačani s 1000 gold. naj dobijo 20%, nad 1000 do 2000 gold. 15%, nad 2000 pa 10% letne plače. — V 7. seji je dr. Vošnjak do vlade vprašanje stavil, kako je z dejanskim izvrševanjem narodne ravnoprav-nosti v šoli in uradnijah, posebno še na celjski, mariborski in ptujski gimnaziji; potem zastran prestavljenih profesorjev Sumana in Pajka iz mariborske gimnazije? — Na to vprašanje pride odgovor še le v prihodnjih dneh. Danes se je odgovorilo baronu Ras tu glede koroškega kolodvora v Mariboru, da minister trgovine dela na to, da postane tukaj glavna postaja. V tej seji so se oddali sledeči predlogi dotiČnim odborom: dr. Ne ker mano v, da ni treba onim fantom, ki hočejo prestopiti v mestjanske šole, izvršiti 4. razreda ljudske šole, in da se namesto 10. leta določi 11. za prestop v omenjene šole; — Seidlnov (že lanski) predlog, da se sme vladin odgovor na stavljena vprašanja sopet v razgovor vzeti in sicer z dovoljenjem zbornice, ako se to predlaga, in pa Barenfeindov predlog, da se prisiljeno legalizira nje pri notarjih odpravi. Govornik je razložil vse sitnobe in velike stroške te postave, ki je čisto nič treba ni bilo. — Finančni odsek je predlagal in zbornica je temu pritrdila, naj deželni odbor pri vladi za to poskrbi, da se postava o živinski bolezni v vseh deželah na tanko spol-nuje, da bode pesebno ob mejah dežele straža bolj natančna kot dozdaj, da slednjič, če potreba nanese, vojaška poveljništva brez odlašanja dovoljno število vojakov dad6, da se na prvi glas o kužni bolezni meje napravijo. — Glede obdelovanja gozdov misli odsek , naj deželni odbor skrbno na to gleda, da se izse-kanju gozdov v okom pride, in naj okrajna glavarstva naravnost ukažejo, da se posekani gozdi sopet nasajajo; slednjič, da država postavi potrebnih „organovu, ki bodo skrbeli za izvrševanje gozdarskih postav. Predlog je bil sprejet. V goriškem deželnem zboru sta 21. dne t. m. stavila dr. Lavrič in Faganel 5 vprašanj do vlade, ali jo je volja, dokler se ne vpelje narodnostna postava, ukazati c. kr. uradnijam, da se Slovencem skaže ravnopravnost, in ali hoče v Gorici realno gimnazijo osnovati s slovenskim učnim jezikom? — Vladni zastopnik je obljubil odgovora, kedar bode zvedel, kaj ima odgovoriti. Galiski deželni zbor. Deželni zbor je 25. t. m. začel razpravo a dre se na cesarja. Adresa povdarja znano resolucijo in toži ministerstvo, da ni spolnilo obljub prestolnega govora ter odločno protestuje zoper prenaredbo volitev v državni zbor. Lawrowski je nasvetoval federalistično motiviran prestop na dnevni red, 15 Rusinov pod vodstvom Szaszkieviča je zapustilo zbornico. Deželni zbor dalmatinski se je izkujala italijanska manjšČina in je 28. dne t. m. se zopet prikazala v zbornici. 386