KATOUŠK CERKVEN LIST. Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za cclo leto 4 gld. kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide bani,a a izredno ter posebno. Navadno ali veliko sveto eto je tisto, ki je bilo 1. 13^0 postavljeno od papeža Bonifacija VIII, da naj se obhaja vsacih 10O let, od Klemena VI djano na vsacih 50 let, od Gregorija XII na vsacih 33, in poslednjič od Pavla VI in Ksista IV na vsacih 25 let, kakor se obhaja še dandanašnji. V^ liko sveto leto na zadnje je bilo 1875-J^TG J^vfeeui katoliškem svetu. -V ? . Nenavadno, posebno aveto leto razpisujep papeži v velikih potrebah, britkostih, nadlogah kersan-atva. Tako ^posebno sveto leto ao bili P.ijvlX dovolili v 11. 1846, 18ol, 1B54, 1S(31, I8ii9 o priliki Vatikanskega cerkvenega zbora. ** k^-f- - Tudi prešnji papeži so večkr-t razpisavali posebno sveto leto, tako n. pr.: Urban VIII I. 1628 za vesoljni mir, in zopet 1. 1631 za zmago cesarja Ferdinanda II zoper krivoverce; Aleksander VII 11. 1650, 16t»l, 16^3 in 1664, med drugim, da bi spmsili pomoč z nebes zoper Turka; v ravno ta namen Klemen X 1672: in ko so bile turške trume prišle do Dunaja in so žugale tudi na Laško predreti, je zopet papež Inocencij 11. veh serp. 1683 razpisal sveto leto; enako Klemen XI 1. 1 i0o za mir av. Cerkve in edinost keršanskih poglavarjev, ko je bila vojaka med Francijo, Španijo itd. Benedikt XIII je bil 1. 1728 razpisal sv. leto, da bi jenjale šibe potrea*ov, nalivov in druzih k >zen. Enako Klemen XII zoper potrese 1730, in zoper živinsko kugo 1732 in pozneje še trikrat v vojskah, zoper Turka itd. Zoper strahovito kugo in cerkvene stiske sta bila Benedikt XIV in Klemen XIV razpisala sveto leto. Med posebne svete leta se štejejo tiste, ki jih papeži razpisujejo, kadar vlado nastopi^ kakor so ga bili razpisali Leon XIII me3ca svečana 1879. Ali je potrebno sedanje sveto leto? Ce kterikrat, je gotovo zdaj potrebno, ker pregrehe se grozno množijo dan na dan in hudobije so tolike in tako vkoreni-njene, da le Bog sam zamore pomagati, česar pa ga moramo goreče prositi in pokoro delati, da bomo uslišani. Ranjki preslavni orleanski škof Dupanioup -panlii i je že leta 1876 prašal v enem sv.j h po r. Dii-e Ir jih del: „Ou allons nous", to se pravi: „Kam gremo?" In odgovoril je z besedami brezbožnih: „Vsi vidijo, da gremo k razdjanju. k razpreženju, v prepkd, v nič-veratvo!" „Uoitk" pristavlja, kako se že žanje sad peklenskih naukov, in vsak dan bo huje, ako seu&ujavi nagel pomoček nasproti ne stavi. Ali kakošen je^ta^o-močekV Veda, zbornice, policije, posilni poduki? Z roko se lahko dotipa, da kake liberalne naprave in napredki nikakor ne celijo rane; delajo jo vedno le še hujši. Ker hudo izvira iz vojske, zoper Boga, zato samo povernjenje k Bogu samore človeštvu zdravilo podeliti." Tako imenovana veda je sedanji čas velik del odpadla od Boga in mnogi samo zato priporočajo zani-karne, pohujšljive, krivovčrske bukve, da bi šo druge zapeljali k brezverstvu in k brezboštvu. Veda le tistega k Bogu pelje, kdor iše resnice in tacih bukev, Časnikov itd., ki resnico uče in k Bogu vodijo. Mnogo je društev, družb, zbornic itd., pa silno veliko več je kužljivih kakor pa dobrih in spodbudnih. Prevdarite n. pr. tudi društva, kterih aamen ima biti: narod olikovati in povzdigati, pa kakor so po večem vravnane, povejte, če z marsikterimi časniki, igrami, govori, petjem, s svojimi plesi, maškarami dostikrat sere ne odvračajo bolj od Boga, kakor p« da bi jih k njemu vodile? IjL-kaj se y mnozih novih šolah večkrat godi, to je le preveč znano. TtSTppotrebno" Je, da se svet z vsimi svojimi napravami v resnici zopet k Bogu oberne; pomočke k temu ima le sv. Cerkev, ter eden velikih pomočkov je ravno sveto leto. f Kako brezverstvo, nihilizem, vse sovraži in iše \ zatreti, so je vidilo zdaj, ko so brezverci ^ruskega cara razmesarili. V Petrogradu, v Parizu, na Švicarskem je /veselje brezvercev nezmerno veliko, ker so enega mo-; Ročnega človeka raztergali, česar ie zmožen vsak tiger lAjAi volk. Kislo pa se morajo v teh groznih okolisinah « deržati tudi premožni brezverci in mogočni liberalci, * kteri sami Cerkev čertijo, kakor nihilisti. Zakaj neki ? • Zato, ker tudi njim gre za nohte. V_J^acizu n. pr. so rudečkarji, za večkrat pretijj_tudi Gambettu; zdaj pa, ko so pri gostarijah vese o obhajali petrograško kervavo djanje, je eden govornikov brez ovinkov zahteval, da naj tudi „trinoga Gambetta" umorijo! Mis!iLbi_kcl<>, da Gambetta, preganiavec mnihov in terlicakatoličanstTa. ie~vendar V^p^tjg^tjg" Recimo, da erc-nihilisti pokol jejo vse MJDRfmo-rajo vendar poslednjič tudi med seboj kogar adi ktere imeti, ki jih bodo vodili, jim odkazovali in velevali — sej še hudobni duhovi imajo načelnika satana —, in po njih načelih bode tedaj tudi tisti „trinog", ki mora ravno tako pod sekiro priti?! Vidi se tedaj, da ničverci niso le samo naj veči hudodelniki in rabeljni, ampak so tudi naj veči „norci", ki sami ne vedo, kaj delajo. Hudobija in brezbožnost je slčpa, vertoglava, ki sama ne vč, kaj dela. In kako malo človeška moč premore zoper njih satansko hudodelstvo, se je pokazalo v Petrogradu. Le sv. Cerkev ima pomočke za ozdravljenje te slepote in eden tacih pomočkov je sveto leto. Brezvčrec Tridon je rekel: „Nasprotovanje (reakcija) je v dvoru papežev; katoličanstvo — to je včliki sovražnik prekucijstva, in tega mora prekucijstvo uničiti (annichilarlo)." Res, pravi „Unita", iz dvora papežev izhaja v novič reakcija, pa ne reakcija zoper pravi napredek, ne zoper odkritoserčno in rodovitno prostost, pač pa nasprotovanje zoper kraljemorstvo, zoper klanje ljudi, zoper uničevanje. To dobrodelno nasprotvauje je Rim v dvorih papežev, in imenuje se usmiljenje, pri-zanašanje, odpušanje, sveto leto. To reakcija, ki iše živ|jp"j^ '■-hraniti '»''sarjfiin oblast vladam, grečo ii|iifidftmr lastino bogatipi. red, svobodo, vaj-nn*^ £¿13). Spoštljivo se priklanjamo in poTivafoo pntleskujemo t&j zveličavni reakciji svetega leta, ki izhaja iz dvora ^j9onarXIir " Znamenite so tudi besede: „Ubit je car, ki gre is Mihelskega dvora, kjer je obiskal včliko knjeginjo Katarin reiskovavea. Pervemu so sezuli čevlje in nogovice in LOteli so mu se vso drugo obleko sleči, pa preiskovani je začel vpiti in ko pride poveljnik, se je pritožil, da se ne spodobi tako ravnati z duhovni. Potem je poveljnik ukazal, naj se vsi žepi dobro preiščejo, sicer pa raj se pretipa, ali je kje kaj denarja ali enacega blaga. Na taki način so potem preiskavali vsacega, pa tudi postelje, zaboje in druge reči. Pri njih ve': so kaj našli. Jaz sem bil v naj hujših skerbeh, skoraj brez uma. Oče provincijal mi je bil po binerti dveh mojih tovaršev dal nekaj zlatega peska shraniti. Djal sem ta pesek nekaj v blazino, n^kaj v zaboj pri topu, pod kterim sem stanoval. Vse to sem tako dobro skril, da niso nič našli, in zlato mi je prav prišlo in tudi mojim tovaršem, ko smo pozneje bili v velikoletneu: zaporu... Ko smo se celih 5 mesecev po morji neprenehoma vozili, zagledali smo 20. maja 17GI Portugalsko in srečo smo imeli še tisti veeer v lisabonskem zavetniku se ustaviti. Ravno tisto noo s^ je veter spremenil, in ako bi ne bili že takrat v barkostaji, gotovo bi bili še več časa morali po morji se klatiti, in zarad pomanjkanj i živeža in zarad bolezni bi b;li utegnili vsi pomreti. (Dalje u.isl.) C* r krene tlolorila yietfe ispo*lnr-ijanja «r. He ¿njega Teleta. (Dalje.) Kaj je potrebno k temu, da se sme sv. R-Šnje Trlo očitno in slovesno izpostavljati ? Da se Najsvetejše sme slovesno izpostavljati, k temu ie potrebna — da povemo z besedami učenega Gardel-lini ja — auctoritas et deccntia, to je: škofovo dovoljenje in spolnovanje obredoslovnih cerkvenih do-ločil. Samo neslovesno, privatno izpostavljanje sv. Reš-njega Telesa, pri kterem se Najsvetejše ne vzame iz tabernakeljna, je v oblasti župnikovi, nikakor pa ni v njegovi oblasti slovesno, očitno izpostavljanje. Papež Henedikt XIV je pital škofu Ermlauskemu: ,, 111 u d imprimis certissimum est huic sedi Apostolicae, in quibus-cumquc ecclesiis etiam privilegio immunibus, sive saecu-laribus sive regularilms, non licere exponi publice divi-nam Kucharistiam, nisi causa puhlica et episeopi facultas intervenerint; solius autem episeopi partes esse, ut causae publicae meritum expendat et declaret. Kakor pa navad d duhoven svo jelastno novega slovesnega izpostavljanja ne sme vpeljavati, tako tudi novih procesij ali obhodov s sv. Rešnjim Telesom ne. Dunajski provincijalni zbor 1. 185S, kterega določila so bile poterjene v Rimu, govori o tei zadevi tako le: „Praeter Procession em in festo corporis Christi habendam, aliamve, proqua expressa An'.istitis licentia obtenta fuerit, SS. Sa-erametitum ex ec-oles a proferre non licet, nisi ut ad aegro-tum portetur, vel quando instans profauationis pericu-lum translationem tieri jubeat.4' Kjer so nektere slovesne izpostavljanja Najsvetejšega že davno v navadi, so opravičene le tedaj, ako so se začele z izrečenim privoljenjem škofovim, ali pa da so škofu vsaj dobro znane, pa jih molčč odobrujc in dopušča. Škof je pa ravnajo pri tem, se vé da, v duhu cerkvenih pravil in določil, ter zlasti zahtevajo z% očitno izpostavljale Najsvetejšega, da je za to kaka „causa publica et rationabilis". Z-avcn privoljenja škofovega je za slovesno izpostavljanje sv. Kešnjega Telesa potrebna tudi „decentia", spodobna naprava in oprava altarja. K temu je najprej treba, da se Najsvetejše izpostavi v češenje na vzvišenem kraju, ua posebnem tronu verh tabernakeljna, kjer ima sic.r stati altarni križ. Naj spodobnejše je, da se Najsvetejše izpostavi na velikem altarju, ki ima biti z v so okolico njegovo takrat slovesno in dostojno ozališan. Relikvije svetnikov se med izpostavljenjem sv. Rešnjega Telesa ne smejo postavljati na isti altar. Za čas 40urne pobožnosti je še tudi ukazano, da naj se podobe svetnikov na altarju, kjer je izpostavljeno Najsvete.se, za-gernejo ali oduesó. Cerkev namreč hoče, da se med iz postavljanjem vsa pozornost duha obrača le na sv. Režnje Telo. 'I udi vse znainnja žalosti in smerti se morajo odstraniti tam, kjer je v češenje izpostavljeno Najsvetejše, kakor n. pr. černe preproge, mertvaške podobe, tumba itd. Tudi tako imenovane kanontable bi, izvzemši čas 8v. maše, vsled nekega določila (S. Rit. C. leta 1864) ne smele bili na altarju, kedar je sv. llesnje Telo slovesno na njem izpostavljeno. Sicer pa se ima dotični altar primérno in po moči lepo ozališati, zlasti s cvetlicami, pa vsa olepšava naj bo vravnana tako in tako razstavljena, da se berž spozná, da veljá Najsvetejšemu. K do-tojni opravi altarja med izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom gre tudi primerna razsvetljava. Tako imenovana „Instructio Clementina" določuje, da ima na altarju pred Najsvetejšim goreti najmanj 20 sveč, — ali to veljá le za Rim; drugej se imajo v tem ravnati po svojih škofijskih ukazih, ali po starodavni navadi kraja. — Benedikt XIV je ukazal kot škof v Bolonji: „Duodecim saltem cerei circurnardeant." Gar-dellini zahteva dvanajst sveč, kadar je sv. Rešnje Telo slovesno izpostavljeno v monštranici. „Minorem haud convenire crederem ob decentiam, qua sacra illa actio est peragenda". — Praški, v Rimu poterjeni provinci-jalni zbor je ukazal: „Quandocunque SS. Eucharistia publice adoranda exponitur, accendautur ad minimum duodecim candelae, quae continuo ardeant. Kar tiče tvarino, iz ktere imajo biti sveče pred Najsvetejšim goreče, veljá o njih to, kar za sv. mašo: sv. Cerkev zahteva „luminaria cerea". Vsaka druga tvarina je prepovedana; pač pa je dovoljeno to, da zraven teli ukazanih 12 sveč tudi še druge ne voščene goré pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem ln dopisi. It Ljubljane. (/z govora v katoliški družbi 16. sušca 1881. Govoril M. Lazar o nauku mladine v Bosni.) Velik svetnik je sv. Vincencij Pavljanski. Bil je junak, res, bil je apostelj keršanske ljubezni. Umeri je pred 220 leti; vendar vkljub grozni smerti se vedno krepko živi, da, rekel bi, močnejše, krepkejše. Ne mislim samo, da živi v svetih nebesih, kjer je prejel krono pravice, kakor pravi sv. Pavel, temuč tudi pri nas, revnih siromakih, on čversto živi v svojih bogoljubnih sinovih, v svojih miloserčnih hišicah. Kdo je pač vstanovil toliko bolnišnic, toliko hiralnic, toliko sirotišnic, toliko društev, toliko ss. misijonov, če ne ravno močni duh velikega aposteljna, sv. Vincencija? Kako žalostno je bilo_ za^bolije n, pr. v Ljubljani o časih službovanja gosp. kaplanaJ£eša, poznejšega dekana v Kranju! Ko je bil pustni večer poklican v bol-ntsniciT k\unirajoči, ni našel ne ene postrežne duše v vsem poslopji; vse se je bilo šlo razveseljevat, vse po svojih znanjih. DarovaKne, samo sebe zatajoče ljubezni do bolnih, ubozih ne stori denar; tft stori le samo pravi božji duh Jezusa_Krji8tuSa, ki uči: kdor "komu naj manjših sTofi kaj v mojem imenu, ta Meni stori. , . Iz te prave keršanske, božje ljubezni do bližnjega, se ve, da zarad Boga, zapusti toliko naših slovenskih pobožnih devic ljube stariše, brate, sestre, pač da, vse na tem svetu, da le Kristusa pridobi, spominjaje se besedi s v. Pavla: Vse cenim za blato, da Kristusa pridobim. Kdor pa očeta ali mater bolj ljubi, kot mene, mene ni vreden, govori Jezus sam. Zarad tega notranjega, božjega ognja se poda toliko devic k blagim, miloserčnira hčeram sv. Vincencija. pranji c e gredo še raji_v Zagreb, kfit_v_ Gradec, že zarad jezika hervaškega, kterega se kmalu naučč. Od ondot pa hitijo v Jugoslavijo^ Bosno, Hercegovino in v druge kraje, nevedne siromake "učit, bolnim streč, kakor ne- utrudne bučelice, ki od zore do mraka neprenehoma iščejo sladkega meda. Tudi Turki jih močno čislajo, kakor vemo iz mnozih zanesljivih virov: Slišali smo, kako so jih mohamedani v Sarajevem, Mostaru in Banjaluki visoko spoštovali; čitali smo, kako jih je sultan C v zaslišanje sprejel in pohvalil, njihov trud in djanje /¿¡odpiral. O delavnosti teh naših junaških in blagodušnih rojakinj dobivamo sem ter tje poročila iz ondotnih jugoslovanskih okraj in. Pisala mi je večkrat prednica iz Ifanjalnke. n. pr. kako dobroserčni so ubogi bosanski otroci: Ce ga hočem, se ve, samo nekoliko za uho po-tipati, ako se otrok kaj spozabi, mi koj ponudi sam še drugo uho. Ta prednica je Sestra Gregoriia Ješfrtova iz Stmžiša poleg Kranja, kije že G, letvam dgli za pred-nico. „ZgodT Danica" je že pred nekoliko leti prosila za-njo podobic in druzih reči, primernih za darila. Ubogi Bošnjaki namreč imajo toliko zaupanje do usmiljenic, da na zemljo sklonivši se pred nje ne odidejo, dokler -^He dobijo kake podobice, ali kacega čaja za domače bolnike. To prednico sem prosil pred 4 leti, da naj mi pošlje vse šolske knjige, kterekoli se rabijo v bosniških šolah. Poslala mi je mali katekizem, veliki katekizem in pa v cirilici pisano knjižico za zemljepisje in zgodovino, z opazko, da druzih knjig pod turško vlado nimajo v šolah. Nadjarn se, da Vas ne bom dolgočasil, ako Vas nekoliko poučim iz tega katekizma, to je, ako vam pojasnim, kaj po večera ta knjižica v sebi obsega. Poglejte knjižico, kako je majhna, pa ima mnogo t vari ne v sebi. V tem namreč je: abecednik, raolitvenik, katekizem in poštevnica (računica), pa še poduk, Icako se pri sv. maši streže. Na pervi strani je pisano: „Skol-ska knjiga Ilie, sina pok. Ante Gargiča: Mare Pilipo-viča. Dade o. Fra Trano Livaučič iz Jajica, meštar (šolski mojster = učitelj) Banjalučki 22. stud. 1870." Posebno je, da se šolarček ni zapisal s primkom, omenja garno svoje reditelje. Dal mu je knjigo frančiškan (fra-njevec) iz Jajica, pri kteri terdnjavi se je ravno naš domači polk hrabrega skazal. Slava večna visokodušnim in hrabri"! sinovom sv. Frančiška, ki so 40(j) let bili edina nepremakljiv^ «k^j^ za varstvo sv. vere v Bosni, StnTateri so se vsi silni valovi turškega fanatizma razbili! Naslov je knjižici: „Bukvar. S napomenkom čla-nakali (členov) nauka Vjere za katoličku mladež. U Vi-lajetskoj Tiskarnici godine 1869." Na tretji strani je tiskano: „Bla^ovoljenjem Pre-uzvisenega Gospodara Saffet-Paše Upravitelja Bosanskog Vilajeta (okraja) Carskim troškom pritiskano; narodnim učilištom podareno." Čudno se mi je zdelo, da je turška vlada dala tiskati keršanske knjige, pa še na carske stroške, ter jih je podarila narodnim šolam. To je še kosec tolerance. (Konec sledT.) Z bohinjske Bistrice, 20. sušca. {Zahvala.) Radostno in z naj veči zahvalo poročam, kako dobro se v Vaši okolici obnaša v „Danici" nastavljeni „Kolednik sv. Miklavža za cerkev na boli. Bistrici'4. Zraven druzih doneskov, v „Danici" naznanjenih in nenaznanjenih, sem prejel v ta namen od p. n. gg. kanonikov A. Zan.ejc a in pl. H. Pavker-ja — od vsacega po 20 gl., in preč. stolni prošt p n. gospod Jožef Zupan pa so mi poslati blagovolili za se 100 gld. in zraven za ranjco J. R. še 20 gld. Oveseljen že z naj manjšim darom, pa šc posebno v svojih velikih skerbšh poterjen in poživljen po toliki blagoserčnosti in velikodušni radodarnosti, iz s« rc» hvaležno kličem v svojem in cele farc imenu: Bog poplačaj do zadnjega solda z naj bogatejšim usmiljenjem vsem dobrotnikom caše cerkve ter nam nakloni še daljnih, dobrotnih rok, da bi težavno in drago delo srečno dognati zamogli. «/• Mesar, župnik. Mariborski postni list priporoča ondotnirn vernikom bratovšino sv. Rešnjega Telesa za češenje Najsvetejšega in za pomoč ubožnim cerkvam. Pristavlja, da to prašanje so najpervo duhovni pastirji v svojih dušno pastirskih shodib na vse strani prevdarili in rešili. Z vedno pričujočnostjo Jezusovo v presv. Zakramentu ae naj lepše vjema vedno češenje od strani vernikov. Že papež Pavel III je 30. vinotoka 1539 bratovšino pre3V. Zakramenta poterdil za Rim; družba vednega češenja pa je sad 17. stoletja. V 18. stoletji se je ta bratovšina razširila tudi v Avstrijo in cesarica Marija Tersaija se je v Tirnovi jierva zapisala vauio in je tudi osČerbela, da so se v^to zadevajoče knjižice ^v raiuc fezik^ našega cesarstva prestavile. Proti koncu minulega SfoTčtja je imela ta družba v Avstriji že udov na sto in sto tisoče v. ter sc je sveto Rešuje Telo častilo noč in dan. Pozneje se je češenju pridjal namen: skerbeti *a ubožne cerkve, in tako je bila družba vstanovljena v Bruselju na Belgiškem 1. 1843, na Bavarskem 1843, na Dunaju 1857. Poslednja je bila po cerkvenih postavali vstanovljena I. 1858 in povzdignjena od Pija IX v glavno družbo vsega cesarstva. Vstanovile so se naslednjič bratovšine v Lincu, v Pragi, v Olomovcu, Bernu, Pešti, Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Terstu, Inomostu in Boenu na Tirolskem. Viši^ pastirjir hvalijo vernike zarad skerbi za lepoto hiše Božje, jii_y:e^kot "ose mnaj 5 ti e t n as kušnj a jih jlči, kolika je niih_ gorečnost v tem ozjru. Tfad cerkev so t^ čas^ novi zvonovi se oglašajo s premnozih zvonikov, povsod so vidili, da verniki ljubijo lepoto hiše Gospodove. Pri vsem tem, pravijo dalje po besedi, ne spregledujte družbe, ktero vam danes priporočam. Sej je keršanski ljubezni tudi to v skerbi, ali morebiti drugi pomoči ne potrebujejo, če tudi mi sami z i sebe potrebe ne čutimo? Nahaja se še tudi v naši škofi,i mnogo podružnic, kterim marsikaj potrebnega manjka... Pa tudi zvunaj mej naše škofije bi taki darovi dobro doUI^li. prTubogim katoličanom v Bosni in Hercegovini. Še le zdaj, pod varstvom našega presvitlega cesarji, je tem ubogini revam mogoče, da si začenjajo vsaj r.«-koliko dostojnejše kapele in cerkve zidati, naiuestu pre-ubornih bajt, v kterih so dosihmal Božjo službo opravljali. Tod» preubogi so; kruta sila prejšnih časov jih je prehudo potlačila; sami si zdaj pomagati ne morejo. Z zaupanjem se ozirajo na nas, ki smo njihovi.brn^je ng. I« go kervi, temuč še* bolj po veri v Jezusa Kristusa. S*aj ne*f>o*de osrauioteuo zaupanje, ki ga stavijo v našo bratovsko ljubezen! Odpira se vam, preljubi moji! nov delokrog ker-Hinske pobožnosti, pa tudi keršanske ljubezni. Zato ve-se o in pstavlja poslednjič tudi še to, da bi bilo skerbeti za «hranitev Marija-Zvezde, ako se ima ohraniti Dunbrody (to je, misijon med Kafri), da brez Marica-Zvezde ne bode novega naraščaja za L)unbrody. Razgled po »vetu. Y Zagrebq_8odnja je_ namreč ravno klečala in molila samostanski kapeli, ko se je zver-ševal_ krivični sjdep. Eden stražnikov jo prime za rame in jo s silo pelje skoz miniški kor. Pobožna gospa se boji stopiti na kraj, ki je pristopen le samo minihom, iu braneč se stražnika v obraz udari. Pri sodbi se je prav čversto zagovarjala! ,.Jaz sem kristjana", je rekla, „in zato me tolaži zavednost, da morem za Cerkev kaj terpeti. Zoper Boga so divjali prederzneži, Njega so hotli pregnati iz hrama, ne pa minihov. EredllO leti sem darovala ž;vljenie—svojih sinov zat_MagQlLj[rancije jn nisem prašafa, *0era deželska vlada jih arene: dan d^ne* psTse nam iemlielfT^se naših otroF. ICaEor mati in kristjana protestujem''zoper neališauo krutost." " * / Nasledek njene neprestrašene besede je bil ta, da so jo obsodili samo na globo 200 frankov. — Take do-godbe jasno kažejo, da tako imenovani prostoraišljaki so rabeljni, bratje Barabovi. Njih „prostost" je sužnjost, njih „bratovstvo" je laž, njih „ravnopravnost" je farizej stvo. Rasko. Novi car Aleksander III, kakor se kaže iz njegovega razglasa, hoče svojo delavnost obračati posebno na notranji razcvet in vterjevanjc svoje velikanske deržave, z zunanjstvom pa gojiti ohranivno in mirno politiko. — Tako naj bi delale zares vse vlade, potlej bi bilo upati, da bi ce kdaj davki znižali, ali pa saj ne tako strašansko narašali, kakor že od davno. Katoliški veri pa na j bi pustili svobodo, prosto roko, da bi mogla narode v duhovnem oziru miriti; potlej še le bi se bilo nadjati bo'jSih časov. Na Ruskem, kakor pišejo, se obširno odkrivajo osnove nihilistov. V Petrograiiu so jih dobili kacih 20, ki so bombe delali. V Peški so zasačili derhal 18 nič-vercev, ki so razpošiljali razletavne streloine. Tudi nekaj njih tiskarnic so dobili. — Boje se rogovilstev po ce- sarstvu, zato se veliki oddelki vojašine odpravljajo na naj bolj nevarne kraje: v Kiev, Harkov in na Poljaku. Knez Gorčakov, če tudi se bolehen, je poklican domu iz Niče, da bo pri shodu, v kterem bode posvet o zunanji politiki. Kaže se, da novi car misli vstanoviti nektere obnove v cesarstvu. Že njegov oče je boje namerj«! vstanoviti zbornico, v kteri bi bila vsaka okrajina zastopana od 10 poslancev, 2 od duhovnov, 2 plemenitnikov, 2 tergovcev, 2 meščanov in 2 kmetov. Zdaj se neki misli na začasno in pripravljavno zbornico plemen«tnikov, ktera bi volitve vravnavala, snovala vstavo. Za katolič instvo bi to na Ruskem gotovo bilo boljše, kakor pa dotedanji strogi absolutizem. Meatni svet v Petrogradu je sklenil, da hoče novo cerkev zidati na meatu, kjer je bil car napaden. Na Libsou ae je apostol jskerau polnomočniku preč. g. Piavimu posrečilo, da je razkolne antonijanske runihe v Bejtkasebu pridobil za povernitev v katoliško Cerkev. Pri Božji službi 3. sušca je preč. gosp. poluomo-nik ondi imel Božjo službo, pri kteri so vsi ud;e preklicali svoje zmote iu so bili rešeni cerkvenega izobčenja. Ljudstvo iz okolice je sulo v cerkev in je po svojih predstojnikih hvalo naznanilo apostoljskerau poslancu, da je razpor zatert. Mnihi pa so v posebnem pismu izrekli hvalo za srečni vspeh in naznanili, da se podveržejo naj višemu poglavarju sv. Cerkve Leonu XIII. Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 28. sušca. S. Ksist papež. — 29 S. Ciril škof. — 30. S. Kvirin muč. — 31. S. Balbina. — 1. mal. travn;». Spomin presv. Kervi N. G. J. Kr. S. Hugon škof. 2. S. Frančišk Pavlj. — 3. Peta postna ali tiha nedelja. S. Rihard. Zahvale: Št. 1. V neki silno znperni mi nadlogi sem obljubil devetdnevnico opraviti k Naši ljubi Gospej in ako bom uslišan in nadloge rešen, da hočem to po „Danici" razglasiti, tako sem obljubil. Ker sem bil že v nekterih urah uslišan, tudi razglašenje z veseljem spolnim. Z Gorenjskega. M. L. Št. 2. Pri naši hiši je pret la velika nesreča; skoraj ni bilo upanja, da bi je bili rešeni. Obernila sem s^ toraj z velikim zaupanjem k Naši ljubi Gospej pre-.v. Serca in sem jo prosila, da b! nas otela te nesreče, irt precej sem bila uslišana. Toraj naznanjam naj priserč-nejši zahvalo Bogu in Mariji, naši pomočnici! N. K» V molitev priporočeni: Mati svojega za vodenico bolnega 8 na serčno priporoča v molitev za zdravje, če je Božja volja. — Mati priporoča zanikarnega in divjaškega sina za spreobernjenje. — Neki spokornik. — Mir in edinost v neki hiši. — Pravo spoznanje in resnično poboljšanje nekterih zmotenih oseb. — Oseba v dušnih in telesnih potrebah. Zlate zerna za vsaki dan mesca. 28. sušca. Do dobrih in hudobnih bodi dobrovolje», in glej, da nikomur ne boš nadležen. 29. Serce vari nečimurnih želja, jezik praznega blebetanja, in vse počutke imej v pokoršini. 30. Boljši ti jc: neznan in malo čislan biti, kakor pa da bi te ljudje veliko hvalili. 31. Navadi se z malim zadovoljen biti, in potem boš malokrat žalosten. 1. mal. travna. Kdor iše minljivo, ne najde neminljivega. , . , 2. Hvali Boga tudi za terpljenje in brtkosti, ker Brg vse modro vodi na svojem svetu. 3. Ponižuj se pred vsimi, in pri vsih boš v milosti. Bogu boš vš*?č, od ljudi ljubljen, in sovražnik dobrega bo hitreje od tebe bežal zavoij ponižnosti, ki je predraga čednost. Sad fešenja sv. Jožefa. Mes' c sv. Jožefa gre proti koncu, s tim pa naj se ne konča češenje sv. Jožeta. Gospod je bil častiti sestri Mariji od Jezusa razodel, ktere milosti bode dodelil ča- stivcem sv. Jožefa, namreč: 1. Sv. Jožef bo svojim varovancem dosegel čistost in moč za premagovanje mesnih skušnjav. 2. Pomoč, da se bodo vernili od greha nazaj k poki ri in k prijaznost? Božji. 3. Pravo češenje do Marije. 4. Pomoč jim bo skazoval na smertni postelji in jih branil zoper hudobnega sovražnika. 5. Rešil jih bo bolezen in terpljenja, ako jim je to v zveličanje. in poterjeval jih bo v njih nadlogah. 0. Hudobni duhovi bodo bežali pri klicanji njego- vega s v. imena. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Pn. g. A. Sam asa je zopet z lepim darom počastil št. Jakopsko farno cerkev. Daroval ji je namreč kanon-table in par trirrgljatih svečnikov iz č verste ga masivnega blaga, kakoršni se rabijo ob straneh pri izpostavljenem sv. Rešujem Telesu. Bog plačaj sto- in stokrat blagodušnemu gosnodu njegovo dobroto, trud in skeib v prid naše Božje hiše. V Ljubljani, 22. sušca 1H81. Cerkveno predstojnistvo. Odpustki xa mesec majnik. Na neko vprašanje odgovor, da za obhajanje šmarnie v majniku je dala sv. Cerkev na vsak dan 300 dni odpustkov, enkrat v mescu pa popolnoma odpustek pod navadnimi pogoji. (Pij VII, 21. sušca 1S15, in 18. rožn. 1822.) U Podgraj, 21. sučea. {Zahvala.) Časniki slovenski so* razglasili, da je lani v Bistriškem okraji, na kranjsko-isterški meji, bila uničila toča pridelke tukajšnim še v rodovitnih let.h ubogim kmetom, ker ni ga na Kranjskem in tudi ne na Isterškem kraja, kjer bi nalivi toliko polju škodovali in tako močna burja razsajala, kakor tod. Vsled imenovane nesreče je nastala posebno v vasi Kuteževem, v duhovniji Podgrajski. tolika beda (revšina), V« manjkanje in lakota, da bi se ljudje težko ohranili brez pomoči usmiljenih ljudi. Za vas Kuteževo in za naj ubežniši siromake vi-k »rije Podgrajske je poslal podpisanemu prečastiti go > od Fater Avguštin Vanjkovie, duhoven reda sv. Beli i. dikta in ravnatelj slavne romarske cerkve Marija Celj ske (Maria-Zeli). 10 gl. Za blagi'dušni dar keršanske miloserčnosti v imenu i»l>ogih ©bdarovanih in v imenu svojem naznanjam prav l ri serčno zahvalo. Mili Bog poverni stotero blagemu gospodu z blagoslovom zemeljskim in z večnim zveli-čanjem. V Podgrajah, 21. sušca 1881. Štefan Jenko} vikar. V Teizaiki škofiji po novem imeniku je v ondotni Šk< fiji 223 duhovnov v dušnem pastirstvu, 18 katehetov, 18 njih v druzih službah, 5 pri mornaratvu, v pokoju 41 (med temi 18 v druziTrškofijah). VsehsRu paj 307. Iz druzih škofij je 9 duhovnov. Redovnikov 44 Kanonikov je v Terstu 7, v Kopru 6 in 1 kan. prazen kuratnih kanonikatov 7, dva prazna; prosta kan. ob stavljena 2, 1 prazen; kornih vikarij obst. 8, 1 prazna župnij obst. 93, 21 praznih; vikariji 2; kuracij obst 22, praznih 7; kapelanij pri podružnicah obst. 51, praz n h 13; župnijskih kooperatur obst. 99, praznih 38; samostanov 6, in 2 hospica; število duš 300.987. Lepa podoba ss. Cirila in fletoda se prodaja v katoliški bukvami. Napis naslednji ima v novi cirilici: Za niju tisucletnicu 1863 (veljd pa tudi za drugo nastopno tisučletnico). — Knezu Medu Pučicu, vlaBtelinu Dubrovačkomu, vitezu sv. Jovana jerusolimskoga, Dvorniku Njegove Kr. Svjetlosti Vojvodica parmanskoga, članu mnoge učene akademije. Po siici, što je u Sv. KI menta a časti se u Slovinskoj Crkvi Sv. Jerolima u Rimu. - Petar Mančun iz Dubrovnika u znak prija-telstva i štovanja. — Cena 1 gl. Število ljudstva ogerske deržave. Ogerskgsčedmo-graškem ima 13 milijonov 697.999 dušl^fika^ jem 21^16; flervaško in Slavonsko 1 mil. 191.845; vojašEa" meja 697.516. Skup 15 milijonov 608 tisuč 723 duš. Kuga. Iz Carigrada naznanjajo, da v Bagdadu na Turškem je vstala kuga, namreč v vasčh Nedjeff m Diagora. V manj kot enem tednu je umerlo kacih 100 ljudi. Dobrotni darovi. Za Študentovsko kuhinjo: Čast. gosp. župn. Jožef Jereb 1 gl. — Dve dobri roki 2 gl. Za stradajoče na Notranjskem: Gospa Supevčeva 10 gl. — Pn. gosp. stolni dekan J. Vole 5 gl. — C. g. župnik Jož. Hočevar 4 gl. — Č. g. župnik M. Hočevar 5 gl. Za opravo ubožnih cerkev: Iz Ljubnega 12 gl. — Iz Hrenovic 10 gl. — Z Janč 19 gl. 50 sld. — IzDo-bernič 43 gld. — Iz Prečine 17 gld. 30 sold. — C. g. Nik. Dolinar 5 gl. — Marjeta Marenčič 30 sold. Koledniku sv. Miklavža i za novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Gospa Supevčeva 50 gl. — V čast sv Jožefu za hišo Gospodovo v boh. Bistrici: Neimen. 100 gl. Za