Poštama plačana v gotovini Ženski 1940 - LETO XVIII Svet FEBRUAR Obrazi in duše: Marica Nadliiek-Bartolova (Marja Boršnik) — Erika, Tomo in njegova mati (Milica S. Ostrovška) konec — Odgovor (K. Borova) — Oh spominih na Marico Bartol-Nadliškovo (Kristina Šu-ler — Poljska balada (Ruža Lucija Petelinova) — Izprijenka (M. Husova) ■— Kaj je bilo posebnega na XIII. koTigresu Mednarodne zveze za žensko volivno pravico in žensko državno udejstvovanje (Ema Mu-ser) — Javni dogodki doma in po svetu — Umetnost: Gospa Mirca Sancin (V. I. R.) — Obzornik — Nove knjige: Knjige Goriške Matice za leto 1940 (K. V.) — Jože KarlovSek: »Slovenski domovi« (E. Piščan-čeva) — Priloge: »Naš dom^Garterüauhe.ricah«-Sö iu'.pa tarn posedle-tudi- pö--Slhpen~ ; • ski.,hx]igi...od sede^ndesetik,Im■ -daljei .ko jim-.je.-'zmezifal■ nuditi.Stritar .du- • iiajskbn. -Ziionom. .gradivo. kv s£-.-j€.'po - mehki sentime-ntahipl^memtsrn- 14^«^ li-zmu .m -mfiscan k-a pribhziti.Lii : gd.pra'iiihjeje-urednotxti selB tedäj, ko se )e tud% -v torhö za kruh ■•;■•.•• - . . 'Kdina iluiha.- ki je. hla'ža't&dAhj-^- HJeke-ynere .da^tna -.r je bila vzgojit^ljiika.:'Najvisja selskq. izdhrazhak so znale -t udi-, -iinkaj ■•■svojega. -n^it^ega - povedat- i.v.. M ■■'msQ .-s a mo. sanjarile irn ■ rti or al iz i - •, > vale., temveč-.'Sezas^naleceld■■ v iS-Umost'o]nö,-.h.or.bo\ -.mednjimi.;}E...biVa:. Mßv.ica■: - \adXisek..-učiteljL£ß .tr^askenr pr-'exin^e-stJU Sv.->- • • •.•::•• ■ . . . ■iudx.Martta .'^proa se-.hoj-ec_e-ti.jm..za Sfr-ttar^eiju- d udi .o.n'ü dosledno^ presoja -z' ■ . idealistično... iehtmčo. spočetka --ne d' jnanj--. vsilj wo-hot-r^jsne .'predhodnite-. ■ I ud-r ■ - • v. njenih.prvencih ■j6. -vclik0..nebögijen'e--\'ientirn-6ntahi0£t.i^^ beio-ćrnih triaCajev.--: veltko:-taksne\ --.kur. .Ke-rsmk :vr iimenj-e-nv-ti>^nt. 'P.esjako.i\e.- oZnt^cuj^^i-ža-ifier.Eulno...-- A' /e7io "okoljß vendarle ^zß- ko-j v od jjpcetka d0-771 a^re:^ .preprosto ■..--.j^a: tadt: 'dejarije: ■ sš- r-nz-uija-lern vetrfie-ie. -cim. bolj -s^. odm.ika. Stntaj-ju-- in ^se -pin-bliziije - Kersnukiu^ ■ > -r .. . Ksrshik'tie postane-:samo'n-jen hierar'ni-voditelj.. marvsc (iidi-nje.n življenjski... -m-moski- vzor. J p .je ci^sti.v.relecr^.-iz-katerega zaje-ma: svcrje-.hxr.perte)-t:fe xn snoje sanjß-..-•iti- ji- 0sXa)-lej'0 V.-ple-rnenit0'Sti .ođpox'£di.'iiv£t^ ^.vsć.-.Zhv}^ćJ.ij.&i'..tudi:poteni.-..ko-'jc. Kei'S::.-. ■ -}ii}c-clovek-..zđ.zd&vnaj-.nlrte-u^-. -P.i'sta■ ISlaricimh.■ jwz.akon--j-e'-plad.dozimtjct t^ga njej : . najdražjega: človeka,....pnka-zar^ii sarkot n/idjjp.nprepm-.j/o -vecuii-^-ze starejsi mosht^-.-.ki -Jih. veze. zuroka. äh'-zakon.. zaradi-^es-ar -jim -ostan'^:'prava- ijühez'e.n• nedos^ßljwa .' -na -: / pr. dr.-.Sira-riaki.-Oz .£ivljert.fa.-mlade .jns.atelj.■Sta72}i-o:-i^Slike.'.in:-\. Shcice IZ Mijenja. U IZ igr-alec Patel (P.od sU^o, T7 1897) Paiel .. [ f nta-..margana.j ■ -LZ Ić^frfni so ti-ijunalfi ■■le-.-i.zr.az--:hr.epenenja.. m. foniazxje'. ■ ■ o^artdjene zertskt^. tezece jz-'sive virikdanjosti :k qloueku-. Jit bi^-jö. doumel in -kv hi- ga-:-mogla obcud:omtb .^o^nend-arle-jyern.eje -prikazan:: od. marsiM.o.ksneg^-drugegä mD-.-. ■ skega, zu--katerega..le-masla jnsaieip.co.. niodr-l -v. n-eposred-ni-svoji--okolu-t. Takoi.-se-,... namrec f-idi. dn' jo, zlasti prva deta-.. tr-.tKSYikdaii]i. \nios^kt-- ne-' 'zaniynajo-.-:pj'ev£c.^ zat^ ■ ji.'m tudi ne posveča ..dovolj ■ pQ:^ornost%. .f se bolf se-.poslMja ženske,- -ki. igrajo-. v.- • -nieivem d£lu..neprimer.rf.o vazn.ejsöjvlogo:.--. v • . ••" . • .•.• ..••- r" . ... .ß-tavni-uv' skoraj-■•edini- proHlefn- nje-inh d-fl je." ^ljubezen, ki.-je -^kor-aj-- zmeroiur ■ zajeta iz zettskeg/i -.stahsca'. " • " ••■• . ..• • •-• -- :-Njen-a:.j.unakmja^m vec'-td.-ealmi gi'Ofića: ah sh-i.vnostna-tii.jka.^ terhveo-drobna-..' : pr^pro.iitu ..ženska-Lz. malo.mescanskihs po veelni iz -ucitelji^hih-krogov.\-ki. 'doživlja* ■ iisodo pisateljice .in njenih prijatcljic ah - dvligiJi nnposred.nih zti-an-k. .Zato 'v- te-h zgcrdhak m v&lik&- -s&nzacij^' -mogocfnh strasti. - tem- več -tihesio.. trpljenja -.m-■ Werne .i^danostt. ■ \ ■..-•:- -•• s;• • .•■, .,•.•-•••■ • •.;.;..-.••■ - -.. ■ .»Srednj-i stan-^e za ženske.-najslahsT!^nichV;Obledele 'slike' '•.i7/,pretclBosli-;'so- spet Mva^r^sničnoš^^^ " .;:■'.: . . ■" > ■ ■', ■' . '' ' . ■ : ■ Nic'™g i.i ni žal/da.je--šla:na: sestanek-.. ; ,■• •■ 1 . . -^^Sfe -jfi/se' .vipline,- zave,. lastoi-jayo rnes'tecB daleč'in vsa -prva -niladošt preteklbst.'-''In'čeprav Enka veseli' , .'.sv>jih ;sv«zii;niöy'in- čf^^ KäK'p'telp/stbl-;" '. piti .še enkrat 'v-hladnei' i'n mračno, globel,' o,s-yiižiti. bj. kraikegäj, viočega :šou-ca o'su-^ -. .•š«uo.dlan-v c-urljajoči'--,s'tnden«iiđ :^a'diba,ti še-biikrit'' ■ .dtožii.o,ilebteči y'eterc- ž glnajtie.' '. .'. . . -■ - .- ■ -. - ' . Orkester'nežiio igra, . Spremlja njune ve'dre besedil, "ki tajijo otožnost, ■ ure'ja . neop.a-zno -đrsg0.vpolnpč. .'Toraove '0Či^ "posledniq. senco zadrege,';'gov.()rijo.-. že i.iišno .0 hrepenenju ;dbl^ti let,., ki'-se je nbcoj-izpolnilo. Iiv čeprav 'se ž nobeno -fcesedd -ne izda, Erika le jame. umikati oči od'mjegovüi in ravnodušno begati : njiini-.pa sosednih, mizah. Zaželi si .oditi. ■ -:.,.. ". , .■' ' .. . 'V Tomovih-očeE je neprikrita bolečiria. Toda-Je za; tremitek: Tedaj zaigrajo' ' v^sel- .foks,. š. sope^he mize .vstane :iakpj, .^bek' par^ zapleše. y 'ozltem prpsfpni .'liied ' TpÄo ve,- da. se lepi ..večer' bliža ipncu: iii. je jiptein'.yse izgubljenb.. Zato. .- tvägä-še posledice;' -iaj pfide^ze i&.'^olj; .(ue pi Bi-'le'pnstefä.?' i'V : .\. .:;; ! ,,;. .. -Kakp vse. dragaee .bi lii-io k.ak% y žaidjeiiiK, ■sjh£đečih-.beznicah-/-kj& plesal'' dcslej pri kreščeči-muziki z ženskami, ki-sg'.mu. bile zoprn«, predstavljati pa ši .je-skušal, da pleš:e z nje, z" Eriko. Zdaj bi bilo naposled zares'. , ' : '- ^ ^ »Preden .g'reya — bi .hotela en sam, ples — za slovo, .Saj pač ne. bo, več prilike, da bi-se,tako pomenila kakor nocoj,-prija-teljski.« , .' .. . ' " ;. , -Eriko, stisne duši.,. Plesati z iijim? Š tem .fantom, kj .se.iie;i-gra .z- lepimi-■■ .be-sedain.i.i_-.teÄyefr zajem poineni:.tb' žs; ' - preveč? Ni-.nji3n-.p-ies le'- Iaž^Nagio .treba preudariti položaj; Teko,'j'e-. Toda odreci '■ - je• skoraj: nemogoč-G. .Mislil .be, da-me je.srain prej mestno-gpšppdo,- od katere 'me . ta qH oni:pozna.-Zatp.ker. je Tomu videti, dti inu je;-nlučno v obleki, ki jš ni-vajen. ., Tn'v.tr«tje je uslišala pro'š'n-jo-: fnbram,'moram.. .'--'-'.;-"• ... .- -' .'.■ ';.■■ . ' ■ Počasi-je rekla.: '»Čakaj,' na.sl(>đn.ji ples.« 'Vi'deti je bilo,; kako se'je Herada' od-^ ločila. On je-.t-o'yed'el že prej; nič se ne-začudi. ■ ' ■ -'. '- -. -. . ^ -. Zaigrajo tango .in'.ystaiieta. .'-'.■-■'.." . .; TpniDvä duša :-Vrirta. - G-lej,' tokrat drži zares -Eriko v.-sy'ojih . rokah, pravo .-Eriko I -lil. prigovarja ši, naj užlva-še -bplj, dp :sainih. nebes. O 'Bog,- zakaj lie more -biti: z njo sam? Niti malo je ne -bi stisnil .tesneje k sebi.,'ne pr-av tako. rahlo bi jo držal, samb motile ga ne bi mize okrog, ki. se jim treba umikati,, in neštele oči,- ki -obsojajo Vsak^nerodeo korak;. Saj Tomo je'.:đober pleöalec,.veiidar-je vaj«n. kr^kejv; . šil>, Jie'o.viranih:kreteiij, ki-se jih mora-zdrže-vati- v-togi kavarni..- . ■-.' v Sii.-i.iiili je I'.--;jSc'. -Sauia sva. ' y ' - .s :. -.-Ih-'dve 'rdeči, iisi'iiapora-s.agorita «redi lijegbvih .lic...iPa' -jo -vendar prosi" "liov.' . in; ..še-za'.nov ples.'. ..... '.'-'■ ,'•'.-'.-'..'.-' ' .'- .■.■■.. -- Njej je naposled dobro ob tem .preprostem-človekij-, ki- veje od- njega, toliko iskrene toplote,-Nikogar ne Ijiibi, le pričakuje yeliko ljubezen. -In! ob pojočih zvokih jo.,tre4ü.tno obideV keikor bi bil tisti--veliki -čudež že. tu! tisto vseganiogočirb- prvo.- . bit-no čustvo,-ki:terja pravico-đ(} njenega srca.'.Ko pa.glašba.utihne,-'spoziia' da je to vse -le-varljiva domišljija in da-m'inbgoče. ' - '. - - ' . 29 Moćno je utrujena, ne more več. In mu pove: jutri jo čaka delo. On se bridko nasmehne, prikima. Toda njegov nasmeli govori: Jaz bi ne bil nikoli utrujen in če bi zahtevala, bi zdržal nečloveške napore, zate. Pa vem, seveda vem. Gresta. Zima je, suh mraz. Zvonko poje korak po zmrzlem tlaku. Tomo molči. V rokah še vedno trepet od dotika njenih voljnih, rok. Eriki je mučno. Govori, kar koli, samo da prežene izdajalski molk. Vsaka minuta večnost zanjo. Z očmi išče vogal hiše, ki v njej stanuje. Naposled. Seže v torbico, najde ključ, odklepa vezna vrata. Odprta so. Zdaj mu bo dala roko, a Tomo hoče vendar še spregovoriti, še nekaj povedati, nekaj lepega, za vse življenje v spomin. Prave besede pa ni, in če bi jo le še našel, saj bi ne mogla skozi zadrgnjeno grlo, ko niti najbolj, vsakdanje ne zmore. Mraz je, izza ogla zabrije. Eriko strese, stegne roko v pozdrav. Konec, konec. Njegova se obotavlja, naposled le seže v njeno.- »Zbogom, Tomo, in dobro se imej!« Že zaškrtne od znotraj ključ. Tomo stoji pred zaklenjenimi vrati. Še stoji, ne more odtod. Erika se zažene po stopnicah, ne da bi prižgala luč; zgoraj si oddahne, srce naglo utriplje, tako ji je, kakor bi nekdo bežal za njo in ji brez besed, s samim nasihiim pogledom očital težke grehe. Tomo pa se naposled počasi odpravi. Ne čuti mrzlega vetra. Ne mudi se mu. Mirno gleda po ulici predse. Zapuščena je. Nobene žive duše. Le svetilke se zibljcjo v vetru, otožne, samotne. Sama zaprta okna, zaprta vrata. Sicer pa, kaj neki je mogel želeti več? Kaj je zamudil in kaj bi ji le bil mogel reči, da bi bilo imelo kak smisel? Bedak! Zaprta vrata — nič posebnega. Navajen je na to. Kaj ni stal že nekoč na njenem pragu s svojimi bosimi nogami, ki se jih je še držalo blato z vrta, in je čakal s solato v naročju? Že tedaj je vendar spoznal, da ne bo nikoli smel prestopiti tistega praga. Zaprta vrata. Povsod. Onstran so ljudje. Spijo. Marsikje še v snu objeti. Tomo pa je čisto sam. V teh hišah ni zanj nikogar, mrtvo mesto, nikjer nikogar, zanj mrtev svet. III Pod nenavadno vročim poznopoletnim soncem se blišči v utrujenem zelenju belo mesto. V visoke, nove palače se je vrnil polni Utrip mestnega življenja. Tudi na ulicah se spet srečujejo znanci, se sprašujejo po preživelih počitnicah. Po snežno-belem širokem sprehajališču med nasadi se spet sprehajajo gibki, skrbno napravljeni ljudje. Grmički in drevesa začenjajo kazati kakor lani prvo znake razkošnih jesenskih ban-, ljudje pa niso tisti od lani. Prikrivajo, delajo se pogumne, prikriti pa ne morejo nemira. Tu- ostrejša kretnja, tam nenaden obrat ob pogovoru mimoidočih, pa spet razdražen stavek, a največ vidiš v očeh: sprašujejo, skrit strah je v njih, pomiritve prosijo. Tu pa tam že solzne oči: mož je sinoči odšel, kdo ve, kako bo. — »Leta 1914 — Rusi za hrbtom — tri leta, pravijo Angleži — zaklonišč ni — Bohinjska Bistrica-Gobbels — meja. zaprta...« take besede ujameš povsod, na trgu med kmeticami, na gosposkem sprehajališču in celo med otroki! Želiš si počitka od vsega tega — polovica je vendar izmišljena, nalašč pretirana, si praviš, doma pa čakaš samo na dnevnik, nervozno navijaš radio. Tudi Erikin mož ga je jel navijati, se je nato razjezil in vzel časnik v roke. Sedi za mizo in se ne meni za nikogar. Erika tiho vstane in stopi k jedilni omari, đa bi shranila kristalni pladenj. Roka ji oprezno in skoraj božajoče odkriva steklo, vrat, počasi polaga pladenj na prostor. Saj m mogoče, da bi bilo kdaj drugače, da 30 bi morala nenadoma zapustiti lepi, z ljubeznijo zgrajeni dom, kjor je vsalta stvarca na svojem edmo pravem mestu. Kako lepo je bilo, ko sta z možem delala načrte za vilo m se od daleč nista slutila. - Ne, ne, ni mogoče. Saj je še vse, kot je bilo in n]en moz tudi se ni moral z doma. Sicer pa se mu kot inženirju ne bo treba Kolikokrat so nas že plašili, do najhujšega pa le m nikoli pnslo. i udi tokrat ne sme in ne bo, vsaj pri nas ne bo.« Ko se tako sama bori z dvomi, spregovori nenadoma mož: »Pomisli, celo našo ladjo so potopili!« Erika se ozre. »Trgovsko ladjo v severnem morju. Ta je pa lepa! Nekaj mornarjev se niti resiti ni vec utegnilo.« ^ Mornarjev? Mornarjev? — Tomo je mornar, na trgovski ladji. — Neumnost' Prav njegova ladja bi morala biti, seveda! Nič ne reče, le čaka, kdaj bo mož odložil dnevmk m zagrabil drugega. Tedaj seže navidezno ravnodušno po njem, a roke 31 vendar trepecejo. In res! V srce se ji zareže ostra bolečina: Da, on je, Tomo Visic, prav on. —« Da bi prikrila razburjenje, gleda dalje v časnik, nič ne vidi, nič ne reče, čaka, da se pomiri sunkovito bitje srca. Ene same misli je polna: Zaman sem se slepila, strahota je tu, segla je v moje življenje, samo najavilo se je, zdaj pa pojde dalje vse strasnejsa bo, vse do propasti. ' 1 r j i , ^ Vstane. Njen pogled gre mimo moža, in čeprav ga sicer ljubi iz vsega srca se ji ta trenutek zasludi, ko sedi tako sveže obrit in vonjav in spočit za mizo. ^ ^ Gre v sosedno sobo, kjer spi njen edinček. Poltema je. Ničlie stopi k posteljici. Brezmiselno gre k oknu, gleda skozi ozld pas polodprtili žaluzij m bleščečo se cestno belmo za zelenjem vrtička pod oknom, misli na Toma. Nikoli ga ni Iju-bUa, a_da je moral umreti med prvimi prav on, to je nepričakovano težko seglo v njeno ze itak zmedeno razpoloženje. Noče, nekaj pa jo le sili, đa si predstavlja valove, ki jih obsevajo le luči s potapljajoče se ladje, široki obraz, razprte oči, obupne, poslednje zamalie z rokami. |ln zdi se JI, da shsi smrtno grgranje človeka, ki tone. Groza! To grgranje, to hropenje, ki čedalje bolj narašča, se že oglaša od vsepovsod! To m vec samo njegov boj s smrtjo! Nenadoma so vsi tisti, ki umirajo na morju m na kopnem, na tujih, neznanih bojiščih na severu in na vzhodu in še "iv P^'lli na ^^»P'^đu, tako pošastno blizu. In niso več mrtve šte- viiJce padhh, sami neznanci, nenadoma so vse to živi ljudje, iz mesa in krvi, razklana krvaveča telesa — sami najbližji, bratje — kakor Tomo. Ne, ne, bolna si, Erika, živci so prenapeti! Ti je treba takih predstav? ^^ Strese z glavo, kakor bi se hotela rešiti dušečega pritiska, z rokami gre preko oci m prsti občutijo njihovo vročično toploto. Tiha je soba in vila in ulica. , Eriki pa vse šumi. Predstave se pijano prepletajo, misli jih boleče sekajo, stiskajo celo kot s kleščami. Vojna, vojna? Eno je že doživela, toda tedaj je bila otrok. Zamolkel pok, ki ga spremlja pojemajoče grmenje, lakota, ki jo je zaslutila — drugega nič. Tomo pa je služil, da bi vzdrževal starše, so ji pravili. Oče se je vrnil invalid, /.aradi kruha — kakšne živalske poželjive oči, polodprta usta, napete mišice, ko je zagledal beli kruh v njenih rokah. Kakor da že tedaj nekaj ni bilo prav. Le ka ? Ua je stegnila roko, da mu je dala — miloščino? Ne, ne, saj sta se razumela L Crt Tnj'o?"^'^ ponižanja, le tovariško je bilo. Sploh pa, .v kaki zvezi je njegova • Kako votlo je zadonelo, ko je padla trda materina roka na njegov hrbet? Zaradi nje. Tedaj ni razumela. Zdaj ve: ljubila ga je mati, zelo ga 31 . je rfiiTjilb.; zatö 'gä jš laülarila; .trenätentq- je- viatili/ globbti .prcpld,,. .ki/ ja' loži,' jniiiiloslMn prij;>li-lja. ; ■ • // V" . .' : '' ; ' :..■ ■ ' ■ . . • vlnipotem.'je.frišlo. i^pč'le bik,;ie, ulične: svetilke sQ ineaio gorele in s zibaJe'. ^ v ' vetru; ie je . bila ' oaklenila: vežna; vrffta,^ blcz - besed stal jTotao.'.pXed.nio; .:..>>'Zbögömv.Tomav'dpbi'o: se;ipie .On pä .je^ .m rekel, ni lupgcl recy.ToinO:!, : : .Kapaka;:, ttapata/le.i3ć.4e- n siiiela/eidrečiP./Ne, oV . jii-fariva, ona'rle!' V-,-.'. . ' ^ . ' "Jii kljttb t(Smü)sp.et y.:,Klrtftiii- grom,.i^zprte .oči:./ . ■ '-v'-Proč,'proč.!.■ i; :-■■.'; ■■;'.■■' ■■'' . .::/ v. -Misä'pa. i.: nc'ti -vujiie ne ljjlp;.fcäi-^i; ga :eaJ:a3ftJ \ delo .v taid' fraiico.ski; ,tiemšfei to.Varni.;; klavniči.;- mqrdi.v -mdniku?.; ;•: ; : ; ■p%0ča! 'in. Sok/ kuto ■ ' :.■ - > >. ^ .; ■ ' ' : " Rrika " 'XomoV Princezipastirček, prince-ia;— pastirček, zabij.a. jeklena. ■• jasno> njeno "west paiti^jefc,-prelepa; praVljica/^ ■.z.ŽolosL- inm-kc^cemi ■"'" ' . .. -.: , - ■ Potem's.e.Erika jedko .nakrenjzi: zdaj, pa še uživam, f.elp v.-.takeiu trenutku ' iiži v.ani ob fep.ofni, .primeri, :še. v-bridte ; . ■.' .■■•..:. '. Todfi' kaW čudno; očitek m vzrasel' v meni -šaMiv se ..nekdo. )? -tu.rnekdo- di-lig. ; je,- 'ki- inl■ očitii: uspelo' .Jirimerp: Gesta pred. vilo- se; W.ešči,.V..šĐncn.!. Sriirliio ■ bled. i&. .ženili,obrazy;spf^(«a;..sp ujma.ust pbr£i^:.v; pkyiru^ r^^ . ■ . Rrika se-zdirzrie,-. pornane-z .rokaiiii. opi'i se naglo lodtrga öd olma, da.: bi; še. . otresla predstave. Tudi ona je rnati in-sini ima. Res, še cistp majhnega" srna. A ko bi. njen.sin moral tako umreti, mlad in poln.moči in ne-da bi vedel, zakaj?' . ■ Stöpi k pesfe.ljici. Sprejme- jo" vabljivi- vonj po otroškem m.ilu in .top.lem -mate- ■ .rinisn' -mleku. Hltrati. j-o- prešine;, ko; zagle^a .v polrtaku-. spo.kojni, v,.snri zatdelv :: sntčfcev -obräz.: Tak.P ji; jfe; >fe.M.. pokleknila .in,; kakor ;syptinjo .ppljubila^ .tisti; ^ehkiv^ -'.nerodni,;.rahlo sklenjeni-rbcici/ki p-očiv^ ob .zglavju, .■ : - . " ■ ■. ■ V ■ täda n-ekdo .je še -vediio tli, nekdo se .vtiva-.-if. -pj.ena .Mstva: Erika';čut-i.- nje^p-' -sovražno bližiiio. Saj jä tudi'Tomova maii-v .dedkih; Irenutklh, ko.'je .utegii-ila,-stala . . tako' ob; spečem, tomil in' gledala vSa-.stečn-a v';n)egova z-drava. Užka, a: so .]0 .tako. ■'osleparili, njega in njo!.. ' . ' '.'; .:-".:- . . ' ' '..V'' ':;- . ■ ^ ' -Zdai :pa pogleda: Erikinega'sina z žar'ečimi; škodoželjnimi,■inaščevalnimi',opm.i, Ih. ni veio-na:. Toliko iobrRzöv ima. .Obraze. yselv>garanih,'vYse:iiyljerij^ ■röaier; ki sp v.teh kratkih dneh .izgubile sinove.'. ' - ' ■ :".....; : ■ ■ ' ' ; .Erika bi r.ada:đvigniia rPke. pomirila. In.rada. kakör.koli njihovo bolečino,', jih pobožala po čelu, jih rptila, naj .je'iie gledajo .tako sovražno. Saj jih razume, takp popolnoma, jiii razume in vse bi.,storila,, da. bi.jim zmanjšala njihovo dp smrti ne-"ulql.äzljivo .bolečinp: SaniO: naj. lako, strašno, ne. gle4ajo;:.v njenega sina, da ne pade^ 'sovraštvo n'!mj;:'nedoJžw '..'VC-'.; . -'; :'.. .ixoia, one lie .marajo, iijene tpja^be; ^ipirfiišljivo; šbVra^o je-, med ..njimj in' irjp: ■ ■-. :■ ^'^>đaj■s''e:■v':Wazneril: strahu neri'addma;^ bb.v'arovati, sovražniK oči; gi pokriti s'švbjini telesom.. Dlrok odpre ofi,. se nasmehne. ■ :i':daj -ga parile poljubljati, poljubljati, kakor bi, se bala, da ga kmalu -ne bo mogla . već, k4r je .blizu strpišna, maščevalna ura, ki z.^jo nihče prav. it.e ve. , - Odi bolnega, krcevilega iobjema otr6k z^joče'.'V -irenulliil pozabi..Krila na vso' ' gro.zp, Koče. s.amp iitolažiti'sinčka. ■ . ' . Konec . 32 Odgovor ■-. .; d.Va--;.-" •.■; Jipi.räHeh cve't. v skaljeno--rkko -zdfsne^. • ' ,-prüla ,fe', 'di^agd:tvqja\7nist^l h\nAni. - ■ / :Kot_:svätJl-de^ a/vode ■ ■je haniL h-dga, tvaj jyozätdv vy Stopila šva v zaznamovano leto.,', O'b-'tvĐjpn'.lišhi.-foig.in' n^m':sl.oniff^ .. -.{fr-veter '' • SiniDcx döl^Q 'šni-o pricdHövaliy'] ■■ ■'■ dq: s^-hd-ć^enj-v^gal na.-drugi'.sir-^^^ ■ '-/'.St-äl •seTn'TW' st^aii-čisto-'Sätn, '.-. i'xöhena:. zvezda• iiafi.merio'f'iii /uzcveldi ■ ž'", .-iz ^ßtä:', .•' '.. ■■ ■ '■kakoje ha'.koroški hrani 'vam?^ ■ Mär naš nikoli'več ne bo: šindv,..0eetonj, iopl&td-rodne koče v; varstvo, vzela?: , - v" h^L rdanes 'je-'tčtm: -praznik-, . kj.er 'ste-'id..'-:.:". -.v \ Po 'Ziljip's.ej-višijQ-.bele ibeee,■ ■ ■ z. i>osčenkami v rokcvh si gatit&. poti,^ '■ .: ' gorele, hgdo. cerkvi y)l(imßnece • • ' . ; .v iii'vos?^'sveč'h<} -Xr'ä/ v-a '•••'•.'.•; s"'. 'zn^,' dragq,,:_iudi-:H-:.h:os_ 'tja; -pri^la^.--^r--'..^ • Pk 'žamajz!-Saf:'nirWegU- bpg/i-•. . •■ ne- b^ ■zhiidüä\luB'4z''väUh^^^ ■': ö'/'hÖg:neti$mi^j.ehö .pp^hil 'je^'n'ä-.'h-äs: ' - ■■'■ iti y 'molk ■ža'gi'Trii yrirpvz-je; o'krä^.:'."•'-■ • • • ■■y,\--ko.:'hi'-te rad' toplo'v/ ö^em ■.;. :•;'-r^ili-'preko,'i'^eh 'zäßfiezem dohräp'. \. • " ••. '■[■■'. ki\näjti loči j ■■■-'.■■ •• .'.;•". ; ' kot-h:ole,či7ta'fy'(^a^eljatli,; ' 'dčt hi .si-s tvojimi dldtir^i\ćči zakril,; ■. [ v megli iit'-vettu išče. H poti'.' .'. _ ■ _ 'vse dolge ure £'a.lostnih noči, _ ' • • 7n.; danes je. tain, prazni'k,' kjer .štervi: Piy Zilji .vsej. od .strehe vise -ledenk^^ . prj^igdte-jubscenke,. ''.■■[ ' ■ .;. o, ä'C^ypiizgi'fo -patTie/tudi.ti' -'.- ' ■ 7T£ v', cerkvi ij ^.svöji'-.iibi -kanp-i^^^^^^ • .yZ ziLvesoTdičo. o.kno. , • • . . 'Jiö-i/ majii.--b'o pod;njipi'-vžcye't^l .jasmin., 7ni P^fičo "'ša''poHjr".-^:-.V tih' spQrhin:-'{ ' ' Ob spominih na Marico Nadlišek-Bartolovo* Kristina š ul e r Ob Tvojem bledem, negibnem obrazu, -preko katerega se je bil razlit čudovit sij miru, sem globoko dojela resnico: dobe tonejo — ljudje se razhajamo in izginjamo — ostane le to, kar si iz čistega nagiba storil kdaj za svoj narod. In zdaj, ko Te ni več, samotno romam po stezah in cestah v ono dobo, ko se je zganila med naiim ženstvom vsa zadržana sila literarnega udejstvovanja; sprožila si jo Ti, ki si čutila v sebi močan, neizprosen klic po uveljavljanju naše žene na kulturnem polju. ___ Bilo je leta 1898. Zaneslo me je v Trst, v razgibano žarišče slovenstva, kjer je takrat bivala Marica Nadliiek-Bartolova. Bila je tedaj polna mlade sreče in zanosa. Pripovedovala mi je o svojem uredniškem delu, koliko noči prečuje ob korekturah raznih literarnih prispevkov, ob odgovorih na pisma in kritike, ob vsem ogromnem delu, ki si ga je naložila sama, in to sredi dobe, ko se je bilo treba boriti za vsak korak ženske osamosvojitve. Kakor je poklicala slovenske žene k delu na kulturnem polju, tako jih je znala tudi voditi in je iskala vsakršne prilike, da se je osebno seznanjala s .mojimi sodelavkami. Vsa njena pisma so bila zmeraj vedra in močna vzpodbuda k delu. Sledili so časi, ko smo se razšli vsi, ki smo doživljali skupno one prelepe čase prvega ženskega razmaha. Kolikor je bilo ustvarjalne sile v nas, je moralo še na dan — toda čutili smo, da je planil preko nas močan val nove dobe^ Leta 1929. Naselila sem se v Ljubljani in živela v zatišju. Resnično svetal in topel žarek iz dobe »Slovenke« me je zajel ob pri'em obisku Maričinem. V intimnem razgovoru so zaživeli vsi spomini in obe sva občutili toplo vez, ki jo je ustvarilo med nama skupno doživljanje prvih ženskih podtrigov pri nas. Odmaknili sva .5« udejstvovanju v javnosti, a vendarle sva budno sledili vsem pojavorn na našem kulturnem polju, predvsem v književnosti. S kakšnim zanimanjem je spremljala Marica nov velik dogodek v ženski literaturi: obsežno izdajo Zofkinega Izbranega dela in kako močno jo je prevzela obširna monografija o Aškercu,^ ki jo je prebirala z vso vnemo v zadnjih tednih svoje težke bolezni. Kako stvarna je bila njena kritika, kako čudovito prožna njena miselnost ob novih literarnih pojavih in dogodkih in kako močno sugestivna vsa njena osebnost. Kadarkoli me je obiskala ali sem jaz nam.erila svoj korak na njen dom, vselej sem bUa kakor poživljena, vsa ogreta od njene tople iskrene besede. Doživljala sem ob teh prilikah neštetokrat, kako je njena profinjena duševnost, njena srčna dobrota priklepala tudi mlajše ljudi, kako jo je vsak, kdor jo je spoznal, moral vzljubiti in spoštovati. Kako vestna, skoraj bi rekla, pedantična je bila pri vsem svojem delu, priča bogata korespondenca, ki jo je urejeno hranila iz dobe svojega razgibanega literarnega dela. Že takrat se je z občudovanja vredno stvarnostjo zavedala, koliko dragocenega gradiva tiči v teh pismih za one, ki bodo hoteli kdaj pravilno oceniti in osvetliti dobo našega prvega ženskega lista. Preblizu so mi še bolestni trenutki, ko sem gledala njeno trpljenje v zadnjih mescih, da bi mogla nanizati podrobnosti iz najinih lepih ur — preveč trpko je oh spominu nanjo spoznanje, kako življenje udarja in bije ob kremenite ljudi. O njenem literarnem delu bodo spregovorile .literarne zgodovinarke in ji dodelile v naši literarni zgodovini pomembno mesto, ki ji gre. Mene pa preveva ena sama grenka misel: Nismo izgubile le nesebične, idealne delavke, ki je zaorala z vso silo svojega bitja in duha v ledino naše ženske kulture, izgubili smo za našd dobo vse več — človeka. ♦ 2. januarja 1.1. je umrla v Ljubljani Marica Bartol, pisateljica in urednica prvega slovenskega ženskega lista »Slovenke«. — Uredništvo. 34 Poljska balada* Ruža Lucij a Petelinova. Stopinja lahna kakor sen davnine se bliža vrtu smrti — Pere hachaise. na njeno pot z lahkoto mesečine lijo zamolkli zvoki polonez. Ob grobu se prosojno bitje skloni, kot bele rože položi roke gomili k vzglavju in noctumi toni iz grude se sanjavi prehude. In z njimi dviga mehko se vprašanje: ^Od kod sh draga, kakšen je tvoj glas? Si žar'ljubezni, ki posmrtne sanje spremlja v novega življenja klas?« Popotni duh otožno odgovarja: »Prek poljske zemlje besni konj divja, s kopitom kreše ogenj, ko udarja ubijajoč svobodo naša tla. Iz Varšave prihajam, ki častila je v cerkvi svetokriški tvoj spomin, svetinjo tvojega srca hranila kot luči ki dviga rod naj iz temin. Chopin, stvaritve tvoje sem ljubila . . . V 'svetišče Kriza se je konj zagnal; da žaro s tvojim srcem bi rešila, je moj pogum z nestvorom tekmoval. Dospela sva do žare istočasno, — krvavi plamen jo je raztalil, — z rokami sem posegla vanj in jasno zavest mi je nenaden mrak pokril. A iznenada, kot je hil izginil, odkril se duhu znova ves je svet, kot radij čudežni mi v rokah sinil je tvojega srca nesmrtni cvet. In boš dejal: — Ah, kaj si z njim storila? Kje skrivaš večnostni njegov zaklad? — čuj, genij naš, vsega sem razdelila, najbolj ubogim, najbplj žejnim nad. Postalo dih je in odsev sinjine in tvoje glasbe najsvetejši zvok, — ah reci, odgovori tz tišine, če ne zameriš mi zdaj praznih rok!?*- 35 Besede ni.h: tihe grobne jamey -U rosa na gomili ^ahlesii, ' ' ' rqe '^fs'uetlejs'a kapljica .se :vnamej popptn,ico'poljubi'7ia.oči..\ ' ; . Stppiv^ja lahhä kakar sen davv-ine odhaja:'ž-vrsta smrti —. P.ere Lačhaiie, na njeno pot z mehkobo mesethie ■ lijo -zanloVkli zvoki polonez. . , * ■ Znameniti .poljski ;sMa(iateIj Epođeric Cliopin' je ljiakopatt n® parišjcem "ijofcopai . .liščn Pere Lacbaise. V .oporoki je želel, "naj njsgov.o srce prenesejo v doniovirio.. Poljska je srce sTCfjega velikega rsiiia. liranila '.v varšavski cerkvi .Svetega. 'Krija.. Ob. sedanjem' padcu. Višave je med-drugimS svetinjanii kulturaega sredižSa Poljakov po.sialo žrtgv- ■ vojne ludi.;srce\,üesmTthega genija^.- -.. -' ' -..■.'..' - .. ■•... • ,: ■'.■■■■.- - ." •■, ■' ■ - Izprijenka; ■■■. \"■. ; M. TT u i- (1 v a ■ ■ ■ " ^ ■ ^ JVIina Brdnik.j.e jmela za-seboj toliko in {aiih,.grehov, đa šo jo-fe v bolnišnici;, .kjer .je:-bil4 na prisilnem zđravjj^ . . , " .• ■ skozi-vse 'prcgrae, IžapCfre, potepanja- in ".bolnišjiice-. V .njenem ođđelltu' je biltf^'dosti: žena, M jih; je živjjenje. pohodilo: .Pray gotoTo jd; da niso bile vs(l-a ŠG se zdele saine šebj-.vispkp .vzTdIehe.nađ Mmo,^^ Stresale nad ttjö'syoj prezir in. žaniq?yaijj.e, 3.adi tega'je V Bjihoy«rn 'ođ>Kaj. vam •iiiar.!<<'..je; sovražno-preseka^^ ':■■.'; ^ . »Nič hudega ti-ne&nlj Mina; Kaj .se tako obnašaš?« :se ji je' dobrikäla sW^ kakor še dobrikairio popadljivemu psii. . ■ ' ■ . ; . . ' . .' ; .. : ^ ;Izprijenk.a,' ki je, fo dolgem gasu «lišala, da jo nekdo'kliče po imenu in ne ž vlačugo ali številko,, se je: Tiemirno. presedla. V njenih mračnih očeh ie bh.sknil kn^ . maj:opa-zcn utrinek in .takoj-ugasnil; . .. »Gospod?, ste!« je zakipelo iz'rije spvraštvo, Bolnice'so se' vračale in niti' ene ; ni Jiilo med njimi, ki bi .bUa izprijenko vsaj'. • ; ; . »Sprehajale ste-še:— k'w, ;kar!'laz pä:sedim't :sobi.;Pa'»e "h dolgoIk je'ko.- ■ . val'a- izpirijenka-.iiapKte' za.,beg.'In. res;je:še .tišti, večer. ušla.' Z;đra.vh'i.ki' so: 'rohiieli'.' nad vratarji i-n -vtatarji' spet naii'.p.azrii:ki,- lialsp je ušla,:p.a se'.ni'äalbi.dognati, 'Vedeli so le -tplikp, da je ^preplezala vrtni'2id-:-ler da.še potika' nekje pa meshk ' : '-.; ' -. '. ■ : Obveštiii :s'o-:'obl-äst., ki.-:je- .izprijenko. l^j.-k-rn.alii -nasla.- OPolLcij.ski ;'oponimi -.šb ' . jo' .boleli; -Umazano,'.škiistraiio'in v5o .-'i^ jp voSill. nazaj.'-.Eljub .temii jc;' 'Mina še in še uliajala; Po vsakem-.neuspelem begu ,]'e bila mračnejša.^z grozecim" ognjem v očeli, do i-oBa pplnih so-vraštva' in divjega nezlomljivega'nppta.' ' '' . 36 '- . '-■ :. '.:■'.■. ' ' '... ■ ■ ' ■ »NesreSi-Ijudskäl-Ali res De^veš, kaj đelaš'3.Z.a tvoje döhro. srao-te rt priprli. . Kp bps' zdiaya,. naj. t^'^.lodej," nese-kamor. koU,«-so jd'.ob Vsäkein...iipgoinl. zinerj^i. - ■ ■. Izgubljenka, je-trddxrafao molčala in vse'dobrotne adi. dštre besede;'so Se' odbijale öd'nje.-kakor dd stene;,.Obraz ji je pkalnenel, le. v. očeh-'ji, je tu pa tam n'e'käj , .,zadrliteiö in še.;.tisto, je:b'il'ö ibolj,živalsko-fco čloVeško.- Pšdobna; je bila'iujeti divji'' n-tački^ki rie mi-šli aa-pokoro/ä Se m ■ : ; ': .' ."■' :. . . '.■. ' .»Zjed je!, THövrätnb in hudobno bitfš. Kaj bi se'^^^^ . ' do dna-je izprijena/ Tatica-, vlkčugaj potepenka.-.Strasira je .nj^a pre- teklost., .Leta in leta je pres'e.dala v zaporih In-^ vedno znova se vrača .na stara pota.« , ,: ' '■ »Daj 'dedüp je-liudo ö'brfeinemfena. Poglejte, kaj, j?,riapisala seS'Era".'.Tpj, 'čigav pa je ta-zlati'koštrunček?«' je., jjograbila učena -sestra dvoletnega'' ,"fantlia.'»'Ali; ni leii?<<-je: z materinskim .ppririšdm'v^/ašala,-pfi.j.ate'|jiea.' '.. .' - ;:-' -'■';,. .. .„:": ;»Tato' ljubek '!in Mejp otročajl« sc je ,:igraia. z ptrokgin itčeila' gospodičiia; .■.■.'.•, _,' ;»To.je izgubljehkin'.'sin,'«' je poveda.la'tovarišical' . ', . - : :-„'. ..'.. - ;,' ■ '»Kaj'?- T.zguhijeiika■ Mina ima täke'ga otroka-'? Ima- sploh !otrpl^ .-se -je' : i'č'ildila'učena-'seštra/; ."',.:.' ••,''.. '•'- ■: v- ' '..' .• -»Dav .d^. rij™ :''. '; - -' ■'. ■ . '. -.'■ :- ;».ÖIii -aii'.ne vidiš,','3a- 'je-'S;oda-žanj?- ICđkšno 'aedjščino pa- j,© sp'r'ej,^ 's'Svojim • "rojstvom-;td- übo,gi:ötrpk^'P,a[ je ha,'videž ■-.'--' "■ '' ! ' -■ :.'' ■ ;':.>>jUia, ti .'misliš na biološko' d-ediiošt. P-pleg inatćrine. je 'tudi .oč.eto.va .dediščina!.' " In kaj^ "Veš^/če.iijegdva-:m :boljsa'.Qd mpje :in 'tvpje^<< 'je pripr^jsto"reklii.'prijate!jićć?,. .'v'ze'la.nelvä^.p'isanihVzpg ili ;jih razmetala ... .",';.. ' ■'■.■■;¥esE!r vrišc.'s.e;je.'dvi;|pii:l-p'o.d^ so: se loyili za.žpgiitni-.iri -ž^Bj.im'i,' '''äe&lTi,-Ki' 'sta-jk'äj,1im,al-ü p'ozab'iK'v ', , :'■,' ;' ':' - ■' .'■'. ''.'.'.''-.' '/^ - '' , '- : '.' ';' i!>>Mojä'xö'-gä-a'!,!<<::'je--zajokal 'štiri'Ie'tti,V'WceK; 'fco-.mli,je, pisana igrača 'UŠ,la,,-in.ed ■ trnjevo Ograjo^.--, -_.;: .," ; ■ .', : ' .,'V,' . :;. • ; ^ \ ' ' - '. ,'. . ^»Ne jokaj!■ Spet jo bovVnašla,«' je '.stopila iičena'sestra.k'ograji,' držec še vednii' ' v'naročju izprijenkinega-rina- S .prOšto' rokp je .razmaknila trnjeve'.bodičaste, veje' in obstala kot'pribita na mestu.'Izza'gostih trnjeivih vej, je kot iz tal. zrastia.in. , strmela divje skuštrana-,,izprijenkina' ,glaya. , , ' . ..■ , , »Mina .—-!«, je komaj zmogla besedo presenečena sestra, . ...,,.'-- - ' '■ '»Moj',s.ih!<< je' kriknila .izprijenka-in .st.e'l^ilä ok,r^'^ trnje, k otroku. y ljubezni ji je .ž,arel -di'vji- obraz:; .Trenutek" .samo-.in od .nje- j'e lipadlo .vse. ; .nizko,xp'umazano." \-': - ,', '■ ' \ : ■'. ;:>Moj'sili'^ "moj - sin ^1<< 'je'hiepelp .rijepo'ponižano^ v blato poteptano, bitje; , v.,-nedopoyeaijivi.'S"reči. ":; .■' .,■-..,'.";,,,"' ,":'-■,'' -; '-.■. ■".--■-■'-.'-'"." . .- ..-In )sp .j.^.."seštra'potisnila , otroka" v.: hlppeči niaterin objem; .so^ se. ,'po Mhiinein , obrazil..ndrle "o.biln"e,' pčiš.&ujoče'š0lžfe.^''F^^ 'g-a''je:y .sv-ojeni objemu tako strastno,: 'da je rnalCek 'zajokal pd; strahu pred močno.rekd- -ina't'ferino- ljube-žni.. .■ ■ ■.'■... '.■ ; Sesträ se je-:zayedla in .do dna .jo je pretreslo., . - . - . .»Za božjo-voljp', Mina;; kaj SI spet ušla?« , - '. . - 37 »Da, sestrica, đal Spet in spet in šele danes se mi je posrečilo. Vidim ga, imam ga!« je vrela prekipevajoča, dolgo zadrževana Minina ljubezen. »Sedemkrat sem bezala, sedemkrat iskala in zaman oprezovala. In bala sem se, da mi ga ne boste hoteli dati, pokazati, samo za kratek čas,« je pravila Mina z glasom, ki je bičal srce od suhe učenosti prevzetni sestri. »Sedemkrat je Mina ušla. Sedemkrat so jo pritirali nazaj, ranjeno in zbito mučeniško mater. In učeni in pošteni ljudje so jo še posebej kaznovali. Jaz pa sem bila ječar, ki strogo vrši svojo dolžnost. — Ha, mar smo vsi prokleti?« je prejela smrtni udarec sestrina razumska modrost. »Odpusti, Mina! Sama te povedem nazaj m nič hudega ti ne bodo storili.« »Oli, ali res? Pa bom smela večkrat videti svojega fantka?« »Boš, seveda boš. Mina.« »Veste, moj fantek je sin poštenega človeka,« je z velikim ponosom povedala Mina, ko je izročila sina nazaj. »Kdo je njegov oče?« »Ne vem za ime. Kako naj vpraša vlačuga za ime poštenega človeka? On mi ga je daroval, da — nekoč, na vasi je bilo. On je bil prešeren kmečki fant. — In tako lepo je z menoj ravnal. . . Takrat sem občutila, da bi bila lahko dobra in čistal Sestral Prosim vas . . . Ste hud\?« se je ustrašila Mina. »Ne, Mina, ne . . .« »Glejte, to sem zaslužila nocoj! ... da bo moj fantek imel novo krilce . . .« je s strahom potisnila Mina sestri v roke nekaj srebrnikov, zasluženih čez noč s presitimi ljudmi. »Samo dokler fantek malo zraste . . . sestrica, razumete! . . .« je rotil in prosil izprijenkin glas. »Da, da. Mina, saj ti nikdar niso privoščili poštenja. Majhna je tvoja krivica proti krivici vseh nas.« »In je moj fantek cel oče in ne samo po telesu, tudi drugače ... O, jaz to vem! In bo nekoč pošten človek!« je sanjala Mina na glas. »Bo, Mina, bo.« »In čeprav nima nič mojega na sebi, je le moj sin!« sta se menili sestra Sn Mina po poti v bolnišnico. Vsa krotka in s sijočimi očmi je hodila Mina ob sestrini strani. * »The, kaj naj vam rečem, sestra? Ste menda pesniške narave. Dobro, no, iie bomo je kaznovali tokrat. Kar pomirite se. Zaslužila pa je! Saj veste, predpisi so predpisi. Če tej, ki je najslabša, pogledamo skozi prste, bo pohujšanje za druge in človek res ne ve, kaj je kdaj bolj prav in na mestu,« se je končno omehčal šef. Drugi dan je sestra prinesla Mini blago za fantkovo krilce ter ga ji sama ukrojila. Mina je takoj začela z delom. S čudovito nežnostjo so se dotikali njem prsti pisane tkanine in ko je ostala sama v sobi. je zapela staro romarsko pesem, ki je po nekem čudnem naključju ostala na njenem dnu. » . . . Vodi nas, Marija, po eni pravi poti . . .!« Zdravnik in sestra sta obstala pred vrati. »Kdo to poje? Pa še pobožno kroži?« »Izprijenka šiva sinu krilce, gospod dolctor.« »Ne vem, kaj naj mislim, sestra. Še malo, pa me boste res prepričali o visoki pesmi ljudske duše. Poglejva.« »Ko boš sešila krilce, ti bo sestra prinesla fantka, da mu pomeriš,« je prekosil zdravnik samega sebe. Mini je padlo šivanje iz rok. »Gospod, gospod!« Vsak skozi svoji vrata sta sestra in zdravnik molče zapustila sobo zavrženih in osramočenih. 38 Kaj je bilo posebnega na XIII. kongresu Mednarodne zveze za žensko volivno pravico in žensko državljansko udejstvovanje Erna Muser I. Dansko so nazvali in jo nazivajo deželo enakosti in svobode. In v glavnem mestu te dežele enakosti in svobode, v Kobenhavmi, milijonskem mestu žtirimil i jonske državice, so se v juliju 1939. zbrale žene iz 22 evropskih in izvenevropskih držav in dežel, da SG udeleže trinajstega zborovanja Mednarodne zveze za žensko volivno pravico. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1904. Takrat so jo tvorile organizacije iz osmib držav, volivno pravico so imele tedaj žene v štirih državah Severne Amerike in v Zvezi avstralskih držav, danes jo sestavlja 40 združenj 33 držav oziroma dežel in volivno pravico so od tedaj pridobile in priborile žene že marsikje. Prve v Evropi so jo dobile Finke in Norvežanke kmalu po ustanovitvi Mednarodne zveze kot priznanje za pomoč v političnih osamo.svojitvenih bojih, večina ostalih evropskih žena pa s koncem svetovne vojne, spet torej ob političnih in socialnih prevratih. V zaznamku držav in dežel z žensko ali enako ali omejeno ali nikakržno volivno pravico je Jugoslavija v dokaj pisani družbi Francije, Švice pa Afganistana, Albanije in drugih brez sleherne glasovalne pravice. Vendar pa je Jugoslavija včlanjena v Mednarodni zvezi za žensko volivno pravico po dveh organizacijah, in sicer po Aliansi Ženskih pokretov in Jugoslovanski ženski zvezi, ki sta obe tudi bili zastopani na letošnjem kongresu po sedmih udeleženkah. Ker so s koncem svetovne vojne že v mnogih državah, včlanjenih v Zvezi, dobile ženske volivno pravico, se je 1. 1926. Zvezn preimenovala v Mednarodno zvezo za žensko volivno pravico in žensko državljansko udejstvovanje. Po pravilih je namreč namen Zveze ženskam vseh narodnosti pridobiti državljansko samostojnost s pomočjo volivne pravice in drugih za resnično enakopravnost moža in žene potrebnih socialnih, pravnih in gospodarskih reform, vzgoja žensk za državljanske dolžnosti in poglobitev njih vpliva na javno življenje. Ze po dvanajstem zborovanjii, ki je bilo 1. 1935. v Carigradu, je Zveza ustanovila Si^H mladine, ki mu predseduje Poljakinja Marija Ginsberg. Kajti gibanje, ki ne zna pritegniti mladih ljudi, ki izzoreva le v starih, zaslužnih začetnikih in borcih, je mrtvo gibanje, čeprav je tudi gibanje, ki sicer priteguje mladino, toda s kakršno koli silo že in s pomočjo kakršnih koli pretvez in lovk, obsojeno prej ali slej na propad. Gibanje, ki naj zmaga in mora zmagati, ki se mora v bodočnosti nerazdružno spojiti z življenjem, si mora pridobivati zavestnih, mladih somišljenic. Pa je le eno potrebno: priklicati mladim dekletom v živo in budno zavest način življenja, ki ga nujno žive ali bodo živele in prav zato nekako podzavestno žive. Sto in sto jih je, ki jih je življenje prisililo, da si z lastnim delom služijo vsakdanji kruh ali pa se pripravljajo za poklic, ki jim bo dovoljeval samostojno življenje; dejansko so emancipirane, osamosvojene, vendar pa se tega tako malo zavedajo. da se plašijo gole besede emancipacija. To je sužnost in strah pretekih stoletij, ki nam tiči še vedno v kosteh. Sužnost nam brani zavestno težiti po svobodi, po popolni in pravno priznani svobodi; strah nekdanje samice, ki ji je res bil mož življenjski pogoj, ker ji je bil gospodarska nujnost, pa nas odvrača od zavestnega priznanja dejanskega stanja. Iztrgati nas je treba iz ponižujočih in poneumnjujočih rok preteklosti, da bomo vse zaživele zavestno, ponosno, borbeno in delovno življenje. IjO-tošnjega zborovanja v Kobenhavnu se je udeležilo dovolj zastopnic mladine, iz Jugoslavije n. pr. tri cd sedmih, in zborovanje se je mnogo ukvarjalo z vprašanji ženskega gibanja v zvezi z mladino. Bili so sestanki, namenjeni le udeleženkam kongresa, na katerih so dekleta sama govorila o svojih tegobah in prizadevanjih. Zveza pa je priredila tudi veliko javno mladinsko . zborovanje in udeležilo se ga je t\idi mnogo mladih moških, ki so prav tako navdušeno pritrjevali raznim izvajanjem kot njih ženska okolica. Kajti feminizem ni naperjen proti moškim, le moški, ki se boje za svoje 39 ■ privilegije,■ ga tako/oz-načujeju; tiidi taki, ki so,'sicer -teoreti^iio za- Ysaka'Sno «Vabodö.- ■ "Zelo; vaznö \ sCziianjati' in Tzgajati. .tudi ,. Tiib^o'.rnladiiio "ia.,ffc-nn-nizcrn; 'da: ftani ne ■ ■ zraatojo. na^adiijaŠki nasprotniki:' Brez,' I>e'seđ ö:feniiriizTi:iu.jih 'ie treba že od'mJadili.:jtog" . postavljati na'isto..rayen .z dekleti, jilr iia.-. vajäti na- dela in" ria^iiii; življenja,- ki-llaj bi ; po starili .äegi^li bila primerna ianjo-ia de- • ■ .fcleta-. fij" ga je.. špr.ejelrtv,o -kot z-aključek ';os'ređnji- • ' točki' -kongresnega .'dela . »Zveza'- lla - jazpotjtl ■ svoje -i'gbdoyiii'e«. Izjavo uvaja uggtoyitev, .. da' :še -morajo ženske, .v ..času. -.ko .šp-.pdnosi: '. posameznika - .proti, drža-vi, in-: -drzpyc -.proti ■ 'ilržafi i;ako;ze'l.o -ne'goCb'vi.'.z.a'v.est-i/d<>tžn ■ '-ki jim ;5.b lialaga: pji'h ^eüiiiiistiCn'p'.prepri-:'- fanjei Kajti ii'ajhrabr'ejše'.:borilke. ža .fem;-nižem '-sb- s'e '.borilo .'za .syobbdp; pi^pr.ičanjajr . .;'za,,jtipžiiosl; .'s'vobpdnbgä'Razvoja- .bš^nijst 'ža .svo'bođ-np-izbira--pbkli^^ .;.ž6na pri .političri-^ 'j'n n-arađii'cm; ži-dj.eiiju-:^ ■ . .lijih' barba; je.. Kl.a-.Je'der-'Velik&' V - T's'akrfaemu:;z;atbajiju';: Jig'®^^ -..i-iienu,'. ražrčdu'■ ali - š'poh-i;: V- borbi/Iza , Si'Pje--" . smbt'r'Q.-'se -b.b're-. ženske. •iz.aJ-.-VŠe- 'čJoveStvd--' .Eajti ni svobode ■V,a;.-j'e.hö,'' kj«i\..syobbda'-ni 'pri-inana.-^ptaVlca^.Vsakega/^ -gbspo"da'rsk-e--. švobšde, Bitt-; 'kjer je' pravica: le aekla.:nekaterii-..::iün '.;čas,. fco so se mpgje ;žen« boriti fe za-'svo^e p'ra-vice-V družbi; ki-jim "čeprav.':je bilć.i'' nepopolna,' nudila možnost .'ražvoj'a -ih n-d --predka.;Prišel 'je ,'öas",-kb -še niprajo. -ž'ene, zveste 'svojiniosnovnim .,-načelbn}: posyetiti,-Hiožni.i v-ired .-graditvi- s'«'e.ta,--ki.'bp prinesel': več -pra-yite,. ye6-. svobode, .'re-inićen - mi.r, ..špipšnp; bla-go'štanje 'in^več •6reč'e"-.člp'yeštyu:, -' ' äelo' se. j'fe; 'đa 'ijj; biie'-'.hekalere.ibilgre-'; ..sist'lie^na'jr'aj.e glasovale...^ploli'.p.rdti. sfreje.tju; 'Izjave,/iiä>pa se' yendärl-e-'niso .tlpälö'.-:^ä dän..-■ls..šv'bjiiiii. 'vl^iist-yii; hbdEfliqkötifihiini, -torej:: ;tudi; nefejriiin'isl'ičniiiii; 'nažitanjii' .Zäiiijjiiyq.:' je, da se .večina' vendar 'tako deijioki^tskili . skandina-vsliJK -in splbli severnih \ držav ni. 40 . pri družila .. demokratsti ' veiini / : pa E: zarijaj. , ogrožajo Se ■! bKžiiie• Bed§mbkratskffi soše^; .dpv.' Eoiično -šo '.zbpjrovalke glasovale, dli-. naj xijaya ostane. izjäYa; "d^kiaraeija,: ali naj,: ■postans - sklep; ..resoluciji : Ostala' je • izjava. .V.cč'. aU .manj je ■mortlS-.vsV' tđ. bHo.le. igrač- . . karije •z-.beÄdamir 'je. đcjstvo,'..da.-. sq.-. ■jiied iideisienkami femiiiištičriega, kongresa ;..jiiie žonč,.' ki' lii / ige ■izjii.v.o demakratskih ; na&l; raäV.prepreö^ '^pfi;. ..ko-nelialsa .lega .ni 'bilo ■ iiiogMe' niti'.poizkusiti, ,oslabile: ."'■poiieii '.Ua^ne' -.deniokratsfc.c': 'izj Med; .^layninji näs'protnicänii Izjave kot 'ižjave^Je. ■:.'..lnla -'znitna. ''Angrezirija..'. fa'dy ■ ■ Asfor; -ki.; bi,. priSprižana seru- ö tem, .če. bi se kongrfeš; vi^šil-. !Šedajle, .'.npstopila s pra-C tolikänd. parlanien-.. 1.0rn.p.žgoyafn.0st'jo ,za'Ižjavc)- kot izjav!©, kar; . kpr jć hkstopila pi-oti. Izjavi kot izjavi. Bila jc pač izraz takTainili teženj, angleške vlad.e. ■Isto je bilo z zastopnicami maliii severnih držav.!, yediio .proti, .čloVekii »evarnastV :da ■:.ga' klj.nb" nasproti ti- potegne -za.-seboj ':skup"-ife.sl', ^.ki .še ji -.piiivi.: naro'd a;ll država, , .da ;. ,iz;da ;-sv0je..-iir.gjiričanje; in .!gri?;.x. btirbo • Via- ■ ti'e.7iu.tnö;-ali'.tfelo namikljeno iörišt.:'skupnij.-:■. šfi; kr-ji" pripaäa ket "Clövek "ali- (^l;žavljan■. . Žejii pa' še: posebej' preti nevarnost,- da se . kljub, svojemu feminističnemu - prepriimju post-avi proti nekemu . sptošnerfiu ideološke-.mu . gledanju, ki...ediap. laliko' izpolni .vse ■ -.ženska - smotre,, ker, .jo. ppt.ćgne za .seboj . sku'..''Po --. prevratu.'; se je-' '-i-pisalaria ljubljanski konsćrvatorij' .k. pro-f;Brez0š!šku,' pozneje JE zopet delala v Gradcu pri,pro-f. H.- Iiränierjli - in.-prof.-'-dr:' S.cljiaeidelnti^ t-er' tudi- tam pred štirimi leti položila inojstrski-iz|jit'.-iz - svoje strolte.. '' - . "- '. ■ 'Rledi.tem časoni: je- potekald mioiD, .to^a. iieurnorno :clelavnö-. življenje-^ p'b . so.progu- ' -uniMnikii in siku, ki^kažerda:bp..pQd.eđoval -.-;t^eaLe: svpjih; stärley^. !'..• ..■: :' >-'.Fßb-udo' za' -kortipazicijškp'" delo'" je 'äa'la'-'. gospcj' Mirci sopi-ogov^ .kcrmbrna ^šolaV pod- ' - lagp 'skladatelj .Artur Michel,; dd..-ji "je, po . dveb letih, ko je-še iskala svoj lastni izriz,.; priznal: »N-ažla-si svojo'pert.« .-'. .- . . '. Prva njena dela-. s'o. bili'.mladinsK . zbori.!' . klavirske. impre'aje in: jna'ftjse - skladbe. Cint : .. S.aHCinov^ sTcladbo - jiapiSe,- nima- do. n'fe-'^eK;' pravega .o.dnö'sa —; v-.lijej..d.pzö,reva. ie novo ..delo;.. Dela-'iiaglo,- vendar-.pa ji-Jijeno. vsestransko - iidejstvpvanje- n? dovoljuje/ da/iji . se. jaosvetila kpinpPžiciji v'-toliki,- liieri,' .'kcff bi'to želela saiiia-iii bi •želeli .rrii. Sedaj dela . na 'dklu p'e.šnii., Nekäfere pesSii,' zgrajene ' iia .Zupančičevč) iri Graduikovo'-besedilo, -so-: že ž -velikim -ušpehom" izvajali nii .".koncertih-' celjske, in- ijubljahsite 'Glasbene .MaUce; Svojske so- v zamisli, jasne v liniji in zelo pevne, vendar' pa nikdar sladkobne, prej ' trpke. Sveže.. Spremijeya'nje- je bogato in ' •izrazito; -zmOrb ga 'le,.nadpovprečni pianist, . .'Po. zah'töväh,- kate^re'-stavij'b te-pesmi ižv'ar '! •jalčcm iairpöäiisälcem:' bod(j :"težlSff icdaf po, -' - štal'e ijöjptilaTne. 'y običaj'iierri srnisln.-'besede, -Ljudje pa, ki iščejo'^resne^a-.' glasbräega.. užitka, .jib bodo' vsekakor, vedno . ceriili! . - : . Žena, riiati. gospodinja,'pianistka,'-profe-.sorida .in; šklad^teljica. študira sedaj. s,.spprp-,. gom, ki sprem'lja. ražvpj njenega nenavkd- ' :44 nega talenta z največjim veseljem in zanimanjem, vse proste večere še instrumentacijo. Sožitje teh dveh ljudi," ki sta mnogo želela in jima je bilo zato tudi mnogo dano, ustvarja v njunem domu harmonijo, katero blagodejno občuli vsakdo, ki se jima približa. Gospa Mirca ni ne Marica in ne Mirica, temveč nosi ime perzijskega pesnika, in kakor je nenavadno njeno ime, je nenavadna ta ženska, ki je polna življenja in se zanima za vse lepo na tem božjem svetu. Mlada je in zdrava in stoji žele na začetku svoje poti, zato trdno upamo, da nam. bo še mnogo podarila in da bo sloves njenega dela nesel sloves našega naroda tudi preko mej naše domovine. Njej in nam v ponos in. čast. ■ ■ * V. LR. Razstava Karle Bulovec-Mrakove v Jakopičevem paviljonu, ki je. bila odprta od 6. do 17. januarja je bila svojevrsten kulturni dogodek. Strokovna ocena bo v prihodnji številki. Obzornik Za nase najmanjše. »Unija za zaščito dece«. -v Ljubljani je začela akcijo za pre-sfcrbo dojenčkov s potrebnim perilom. Premnogo je mater pri nas^ ki ob rojstvu otroka ne vedo, v kaj bi -povile otročička. Kako velika je potreba, kaze veliko število prošenj, ki jih dobiva Unija dan na dan iz raznih krajev na^e domovine. Toliko je teh prošenj, da jim s sedanjimi sredstvi nikakor ni mogoče ugoditi, in marsikatera revna mati ostane brez pomoči in njen otrocicek prezeba v tej trdi zimi povit v stare cunje. Zato se obračamo na dobra srca Vaših bralk, da nam priskočijo na pomoč, da pošljejo darove, naj si bo'v denarju, naj si bo z obleko, katere njih otročiči m potrebujejo več. Vsak tudi najmanjši dar ho dobrodošel! Pomagajte nam, pomagajte našim najmanj-šimf. najbolj nedolžnim in najbolj nebogljenim! Unija, za zaščito dece v Ljubljani »Zveza narodnih žena in deklet« na Jesenicah je priredila 25. decembra v prosto-■ rih »Božičnico«. Ko je zažarela božič- na smrečica, je imela predsednica zveze božični nagovor na vse navzoče: na deco in odrasle, ki so obiskali prireditev v prav lepem številu. Vršile so se tudi lepe in primerne deklamacije dece s posebnim ozirom na letošnje božične praznike. Ves naslop je dosegel • splošno priznanje in marsikatero žensko oko je bilo do solz ganjeno. Posebno zadovoljni so bil obdarovanci, ki so prejeli praktična darila v perilu in blagu v vrednosti okrog 3000 din. Za vso navzočo deco in mlademu tamburaškemu zboru, ki se vadi pod okriljem »Zveze narodnih žena in de- klet«, pa je bila prirejena čajanka. Tako je vladalo zadovoljsLvo na vseh straneh. Za tako uspešno prireditev in obdaritev res potrebne decfe gre posebna zahvala delavnim članicam društva, ki so se z neumornim delom in z zbirkami samimi res izkazale požrtvovalne. »Zveza narodnih žena in deklet« se po-. novno zahvaljuje vsem, ki so omogočili lepo uspelo prireditev in obdaritev dece. Da bi bilo še mnogo takih src... V nekem mestu blizu Sarajeva so imeli dobrodelno prireditev. Na sporedu je bila zgodovinska Nušiceva drama »Knez Ivo od Seni-berije«. Preprosti srbski scljaki so gledali krutega Turka Kulina, kako odganja v suž-nost žene in dekleta iz Dobiica in kako jih hoče prodati bosanskim begom. Žene ječijo. dekleta jokajo, otroci obupno vpijejo — toda nasilni Kulin ima kamen namesto srca. Pa nastopi Ivo Knežević, velikodušen toda siromašen knez. ki bi rad še v zadnjem trenutku rešil usužnjene matere in deklela-Vse ponuja Kulimi, zadnjo posrebreno sveto podobo mu že žrtv\ije za svobodo srbskih žena. A to je vso premalo.'Ničesar več nima sam, pa začne zbirati prispevke med rojaki. Siromašni so ti kmetje, vse dajo, kar premorejo, toda brezsrčnemii Kulinu je vse to še premalo. Ne odstopi in ne odneha — tri tovore zlala zahteva za svobodo lepih suženj. Občinstvo v gledališču gleda ta pretresljiv prizor, kmetom stopajo solze v oči, sape jim zmanjkuje, tako nestrpno čakajo trenutka, da se Kulin omehča in pristane. Toda njegovo srce je hujše kot iz kamna — tedaj pa vstane med občinstvom gledalec, 45 ' ' svöj;- de^ftt:/-" Dta/ • -'»ßyo-.tj-," kn^^Že r^yq .fea' rablje 'iz- Srbiji-.; "bi-ate/.^veV OšfcBo^lrob.iiij^^ • ■ .-pri-. ; ' 'Stneriakci: gl^^Tcp-obČa-terie-;}^)^^^^ ' bod.e' ih'.sißisia' z^. žt-l^:«'; Säriio' igra'" je-'-biTii,-^ .trjšlj^^ raje ,je !biW. in" .firiJi. IjijbG^en;'- =st;q-.-'/.bpd-a,požr.tA'.o,v%l ij-f Si- • .jei"'. K Ha" ya • r'esi1 " -^l'ai^o.'ži^avj'e;' bllaC y- "v: sroflvS-š^b. in^e^b^'iX'i; "sbdnfrayl^anm'^ Xi-'f' 'r. Ćchlnja . Oistanc zvosta svojftniii: rod«.. ■"••bcrlmŽHl^',;^^ • •Ižefkajb^imka/,^^^ . • . je- -.ui^lCta 131-rhu V^Bodi-'; osmem kolenu sc je iz ju/iic Afiikc- vrmUnat roiJno.češko 2:eniIjo md\ .■•šti-;^rotifefo:rmaći>sM" mčral >; "gkrivai^. ip.oV-iikal'na^ '^nagoskd/Oe,- " iniel^Je ■ twdi' ■lil^erlpž-.j&Iiž^'fk'c^ "se) •;• -' sTifiböl riäiödö'e ^ B^qdtina-; -Kor.; .-s'oyift.'.-jTirija-i;-"]^? ijpdUv^^lji&Men^ äa^ je vzgiijaJ.-s.vbjV-iič't^^ • -^^jitö' "/iyiidmiiip-T v;.:, 'dü.bu';. iTi;. ; .^.e^-fefb;-- - .'očuVaEb:!-^dff^ • v^ikfe^jn 'lli'ä'-'^ lajii' pa 'fb "jö; "•;.. ■ .z'iv6diiim:Čelspm^ 'J^etl'poifočm «ui^'d^^^^^^ sto-';' V ''. pJi^. z v xstirrr- iprs taiiOTn .Ic'akQ ^ - y\ dayrii. d^Vil v. ." . •-..ni".-njena .'"'iEli^ - - je•^Iu^^dm^ia• ...Izginil a-'." : je özko/.pY^i^^äji^^ š. -o.fetbiii' šsf|e. 'vrrt^],.■Y^■df>lkbylrio fod li-btöeib'-'--' - vj&ke^aV y/ö'sm em »Jednota slü^ansklh zci;« t "Pjtbfti sc t^ _ : pyeiinVnciVatj" ■ in;"" iy^lj iti ". Ino;.: vče&k«:';' •' ;zti;ä5iäBogpitaila -Sift-olažfovav, s.kiäsä- ■•jfe.-sploli-'^";;'" Nov ii>peh JiolgarsKe /ene Sofif^kj urfj rb tai^ä^^ Doka/, kako uspfsi?» sf udejstvlijcjo " J.böl^a.rsk & rzehe y •..'jgt^^-bV-.-darsb^-rti^S^^^^^ kiV §p -"d'6Hili;'' litpT- a gf^^^^^ •'Faii^v EgppjJ-A^^^Iptafrrva/^A K'nTiba, Mag-:;:'. •• 'in ."Zlavka:: .-.žeVniK'-zasl^^^'/ljel^^ I užiške Srbkinjc_io sc danes \ tmini_ .mail JuiiSkb-srisli} nar^,. ki' živi. sevenio-' ■od, -sR' m^. p^^ yž&li-vse;; pieayi<;e';iri-: i mü jjäsiltiöy fcm jViosti; ■ lijiitisttq. je'"mor0lo-;umplKü^ ' KO se' oblekle/%-- črnindVia.'je-misa-še 'sltjkle-Cjiia:'. öbieicEi- dan^. ■: ^spomiiijit.. ■ ^uži;ske ■'närGränexsyplipde;-.:--' ' f ' ' .... ■ Mc bo iifrat ldavirjat dokler ne bo do-hioviua-o.svobojena,--l ako. i7,jiivj)-y.•P,a-■.rizü■. ''sveCjj-VBö ' znä-rii -fpi^'iät . Pädarßwski, . ■ W-yÄ' jijriŠsfedjj'lfc -p ■ Qoroo-T.: '.: vmtr ..j^či'. strtar ■požg.ana:;...{r,.,-razdejana ...'r^; ■i(ako';n.a:i- uiiva^srežo -afe-v:«!?/ ^;)^ v \ el Britain]; so knc tiidi ministri •'^ilapkšT P-J^renoo VrHeaä^ ,"..'pod.taj.iuÄv:d; za :..iiaroäilo.;zdravj:e, '..-eiu'(TO^štra^^ bri.ranska.'VvI.äJa . že., ve'čkrat. .poverila'- '.faži^ inefcarqdne' 'misije: Mesto. aÄwega-., poä^.; ■ tajnika.;..fejn -;'i;ÜnislrsKii je. Kii'ö '.ludi. poti Mäcd'önaMövo jlado . y- .zäi'sküi^ ■ rokäli^'':■ 'i:,:■ : - PofoČBilc . Ahglezinjtt -v .upravni sln/.bi. 'ggs^öds'rsifcd.'.W ■'.swbddÄ itt' so' VwedlijteliB^ iä itamćŠS'SikV.; V iipravii sltfžb'i: Seä^.'kq^piJtrebujeiß .žgii-' -slco delovno:.mož,":.iiavvseli.: kojiciK-'.iff. krajih,:; ;,.s'i): pä . i'Kdai'r: .il'rMbö, :.:pp kateri;; fetkö'.tii^... \ pprq£,eije ..^fen«-pstenefo lia.- sv.öji]i;:m'^tiH,, f ' jib. ,;tvi:ad.:,;g(ptri^bii]e,.' : ■.. - , ,,,.'..'■.'■'=;'' ■ ''• -' -■. - . Kako SI, ]c obnesla pi\a attgleška .'^zdravhiek? .B'j'i Garrett je.; hjlj - ■ p'r-i'aLÄ'iigleMnjä, 'ki jje, dovršila'zđraVftišlti-šliidij.; ,in. :Sičer na pariški Süxljdiirii ,1.. :1'87,0^.-;. :' $tiri-leta'pfši' ie.,\4sta!ioTiia;y';-I^^ .panzer,';':'malo, lekarijo, kjefc: ^ ■.siro'inasiii: ^^^»■■.'ni-z.ki ;c'eni.' V ;sblji..:atiđ.i:&ai-nQ:..je.,im .' }it ijidi .iiekai .pqitelj'..ža liajpatrdiiiefše Jiot., iiilie; iz .tega skroirtdega ,đispaHzerj.a "še -.'je .• '. raayiia . žw;s.ka; bolBisnipa; .'ki'- je '.dqb.il.s pQ ;! '■;smi:ti: öj.e-; uit'äjiovit^ljiee, ^jenä. imfe. rP'aT.;; ..H'eV-'Sj.e'f »Elizabets- . ^Hr'^ettaj Ali'dtl-s^w Hös.pital^-'.ogromnä,'.]npder.na-Vze.n^ böMis; . .^nS'ta/'K :s.4:>!\žiikitj tTrügilj fi»lii:išniG .lp'' • iciie,- Razv'en dWeli .'ktirjač'ev 'je- Vsrš.osebje' .žensko.;:!:; '; v:.'y/"•■ :■ ■.. V ■■. Vrtjaskr. poiiJi /.d- dekleta 'bodo, :i)ved,li ; .tjidi''v'^rei.jiV'ftdslej^ so ;potičey.aIj;''ta: pred-" '. met 3B"'ria'..đe'žki.K .in-'iićer . ^.a tficleji^'-.. -V,'-.. ,■ "■ ' ;■ Nove knjige Knpge fToriškc Matke /a Iclo J940 V;' ÖöxiS-k^ü; Matica J präariuje:;. dTaj'^Uetiiičo;; 'Syoj'e'gtf aeldvanjaV'Eefa 'i,W9; je 'iüdäla; sypjp, ..■pryo^liÄj.igo■^■k9lellar ■ zfir.kVo-;'tt.2p.v (jaSes , lijeni; sc^eia\^ci .,irt' ustanovitelji-l&bkq -zadovoljstvom ;'pžr0. .nažajV.''saj ložbti^ v.'d.^'eli .4isetletjih, dala:-Ijudstym; 1-67-. ■ knjig': iz-'/ najrazlicnejšilV. področij.. .Bogata'. ' spte^!' . . .■'.''.^ .. ■ ■' • . • leto,.; čiopišk'a' Maticći' poleg ■ koje'terja:'izdala fc knjig,'-KidSar; :;^diiLjj.ß. poleg-'<3ngi'iial.rüti ■le.posloynih..seštayk,dv'.:lfipi. ';.pr6.i'.ödi ..jž'i'Hžčine: ;!(!5fl8&nko) ^'.-ita-li'janšžitieN -(Panzitti),.. fi-ancožči.he- ■CJJftgo).';';!)! .- ieSQiie; '(ćapfek)' in'pp,ii-f5ni.spi.si, iz narodneg«"- gospo-, ■■'darslva, .vzgoje itd.' . .■;. ' ' -; '■ Po.-'UteÄ'rui' vreffnosfV-je .nleđ.' os.töliüii. - -knjjgami"::nedv6m4-6,..na-' -prycm ' nlest-u-; K. ■ Capt&vegu 'äorduittl-ä.-, -.{^revel "F. Bevk)', . .'t'jyki;.-zg6đba.'slp"-yaš^ .s'Ä-. ■ .Ameriko.; iskat