$«325^
0
Izvestje
c. kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1913./14.
Na svotlo dal ravnatelj
Anton Štritof.
Vsebina:
1. a) Katalog učiteljske knjižnice (nadaljevanje). Sestavil prof.
Iran Maselj.
b) Ob stoletnici bitke pri Lipskem. Predaval ravnatelj Anton Štritof.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani, dne 4. julija 1914.
Založila c. kr. II. državna gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
^3
mmmi» n t immmmmiTii 1 imi i it t immmi-nmi ni nmmr iimmmmmr im imi
.V,V#r'<	’-f-’i/KüV-	' V-' ' ■' ''i'
\	.iV,v: -.■ :gi. '
'v;
■ ■
■?> ■?<«.ykh:'iv.
. ..	-	....	.	v	'■	'■',••	■	.	■
Izvestje kr. II. državne gimnazije
v Ljubljani o šolskem letu 1913./14.
Vsebina:
1. a) Katalog učiteljske knjižnice (nadaljevanje). Sestavil prof.
Ivan Maselj.
b) Ob stoletnici bitke pri Lipskem. Predaval ravnatelj Anton Štritof.
2. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj.
V	Ljubljani, dne 4. julija 1914.
Založila c. kr. II. državna gimnazija.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Na svetlo dal ravnatelj
Anton Štritof.
Katalog učiteljske knjižnice: 5. nadaljevanje (XI., XII. in XIII. odd.). Sestavil prof. Ivan Mctselj.
XI.	Matematika.
(Nadaljevanje.) D
2047. Mnnril Max, Lehrb. d. Geometrie f. die oberen Klassen der Gymn. u. Realgymn.
(IV. VIII. Kl.). Wien, 1910.
2018. Matek Ul., Aritmetika za nižje gimn. II. del. V Ljubljani. 1898.
2049.	—	Geometrija	za	nižje	gimn. I. in II. del. V Ljubljani. 189(5. — 2 zv.
2050. Močnik Franz, Lehrb. der Arithmetik (u. Algebra).
1.) fiir ünfrrgymnasion. Wien.
a.) I. Abtli. Filr die I. n. II. Olasse.
a.) 15. A. 1807. — 1 zv. ß.) 25 A. 1879. — 1 zv. f.) 29. A. 1885.	1	zv.
o.) 40. A. 1909. Bearb. von K. Zahradnfčok. 1 zv. h.) II. Abth. Für die 111. ti. IV. Classe. a.) 12. A. 1871.2) ß.) 18. A. 1879. — 1 zv.
y.) 30. A. Bearb von K. Zahradniček. 1910.	1	zv.
2.) f. die oberen Classen der Mittelschulen. 16. A. Wien. b. 1.
2051.	Lehr- u. Uebungsbuch d. Arithm. f. Unterrealschulen. 13. A. Prag,	1870.
2052	Aritmetika za nižje gimnazijo. V Ljubljani
a.)	I.	del.	Po	26. nat. poslovenil J. Celestina.	1882.
b.)	II. del.	Po	20. nat. poslovenil .1. Celestina.	1884.
2053.	—	Lehrb. der Geometrie (Geometrische Anschauungslehre).
1.) f. (die) Unter-Gymnasien. Wien.
a.)	I. Abth	—	a.)	4 A.	1859.	—	1	zv.
ß.)	17. A.	1879.	—	«)
lt.)	II. Abth.	—	a.)	4. A.	1861.	—	1	zv.
ß.)	12. A.	1879.	—	4)
2.) f. die oberen Classen der Mittelschulen. 12. A. Wien 1874.
2054.	—	Lehrb. d. Geometrie f. Lehrerbildungsanstalten. Wien 1878.
2055.	—	Geometrija za nižjo gimnazije. Po 14. nat poslovenil J. Celestina	II. del.
V	Ljubljani. 1884. — 2 izv.
' Prvi del matem. (XI. odd.) in vsa zgodovina (IX. in X. odd.) je bil objavljen v izvcstjti
1.	1913. — I., II., III. in IV. odd. tor prva polovica V. odd. so izšli 1 1908., druga polovica
V.	in ves VI. odd. (razven slovanskih jezikov) 1. 1909., konec VI. in ves VII. odd. 1. 1910.,
VIII.	pa 1.1911.
5	Tvori sicer 1 zv., pa je s 15. nat. I. dela (I. a.) skupaj vezan v eno knjigo.
3	Skupaj vezan s I. delom aritmetike (ß.) v eno knjigo.
*	Skupaj vezan z II. dolom aritmetike (}.) v eno knjigo.
2056. Močnik Franz, Anfangsgründe der Geometrie (Lehrb. d. Geom.)
1.) f. d.i. bis III. Kl.d. Mittelsch. Bearb. von Joh. Spielmann. 28. A. Wien 1909.
2.) f. d. IV. bis VIII. Kl. d. Gymn. u. Realg. Bearb. von Joh. Spielmann. 26. A. Wien 1910.
2.	a.) IJisungen der Aufgaben in Moßnik’s Lcbrb. der Geom. f. d. IV. bis
VIII.	Kl. d. Gymn. u. Realg. Bearb. von Joh. Spielmann. Wien 1912.
2057. Montag Ign. Bern., Populaires (!) Handb. zur leichten u. schnellen Selbsterlernung
der Buchstabenrechnung und Algebra. Kin Commentar zu Moyer-IIirsch’s Sammlung von Beispielen, Formeln u. Aufgaben aus d. Buchstabenrechnung u. Algebra. Theoretischer Theil. 3. A. Braunschweig, 1864. — 1 zv. 1)
2058. Napravnik Franz, Vollständig gelöste Maturitiitsaufgaben aus der Mathematik.
Für Schüler der obersten Kl. an Realsch. u. Gymn. Wien u. Leipzig. 1907.
2059. Nitsche Josef, Lehr- u. Uebungsb. d. Arithmetik
a.) für d. I. u. II. Gymnasialklasse. Wien. 1902. — 1 zv.
b.) für d. III. u. IV. Gymnasialklasse. Wien. 1904. — 1 zv.
2060. PauNcllitz Philipp, Lehrb. d. Arithm. f. d. I. u. II. Kl. der Mittelschulen als Behelf
einer rationellen mathematischen Vorbildung. Wien 1870.
2061. Schick Ernst, Katechismus der Praktischen Arithmetik. Kurzgefaßtes Lehrb. der
Rechenkunst für Lehrende u. Lernende. Leipzig, 1863.
2062. SchiiTner Franz und Travničok Josef, Geometrie des Raumes. Der Mittelstufe
II.	Teil. (Für d. V. Kl.). Wien. 1911. — 1 zv.
2063. Schlümilcll 0., Fünfstellige logarithmische und trigonometrische Tafeln. 7. A.
Braunschweig, 1880.
2064. Schmidt Jos., Arithmetik und Geometrie für die Unterstufe der Mittelschulen.
I.,	II., III. Heft. Wien 1910. — 3 zv.
2065.	— Lehrbuch der Elementarmathematik. Ausgabe f. Gymn. und Realg. II. Bd.
Wien 1911. — 1 zv.
2066. Schnellinger Josef, Grundlehren der allgem. Arithmetik u. Algebra f. d. 3. u. 4. CI.
der Gymnasien u. verwandte (!) Lehranstalten. Wien, 1875.
2067. Scllliuse C. H., Die Grundlehren der neuern Geometrie. Erster Theil: Dio Theorie
des anharmonischen Verhältnisses, der homographischon Theilung und der Involution,	und	deren	Anwendung	auf dio geradlinigen	u.	Kreis Figuren.
Nach	Chasles:	Trait6	de GöomtStrio Supörieure frei	bearbeitet.	Braun-
schweig, 1856. — 1 zv.
2068. Schram J., Lehrb. d. Arithmetik f. die zwei ersten Gymnasialclassen. Wien, 1877.
2069.	— Anfangsgründe der Geometrie oder geometrische Formenlehre für dio untorn
Klassen. I. & II. Hälfte, Wien. 1871. — 2 seä. = 1 zv.
2070. Slampt'ler S., Logarithmisch-trigonometrische Tafeln nebst verschiedenen ändern
nützlichen Tafeln u. Formeln, und einer Anweisung, mit Hilfe derselben logarithmische Rechnungen auszuführen.
a.) 3.	AuH. Wien.	1846. — 1 zv.
ß.) 6.	Aufl. Wien,	1860. — 1 zv.
2071. SiippailtNcllitNch Richard, Mathematisches Unterrichtswerk.
1.	Arithmetik f. Gymn., Itealgymn. u. Realschulen.
a.)	I. Heft.	Für	d. erste	Klasse.	Wien. 1909. — 2 izv.
b.)	II. Heft.	Für	d. zweite Klasse. Wien, a.) 1909. — 2	izv.
_______________	ß.) 1910.2) -	1 izv.
1 Zadaj ima	(z novo paginacijo)	sledeči	dodatek : Resultate der	in Montag’s Buch-
stabenrechnung 2. A. vorkominondon Übungs-Aufgaben. Antworten-Heft. Braunschweig, 1862. ’ Ta natis je nekoliko, pa le nebistveno spremenjen.
c.) III. Hoft. Für d. dritte Klasse. Wien, a.) 1909. — 2 izv.
p.) 1910.D — 1 izv.
d.) Lehrb. d. Arithmetik f. d. IV. u. V. Kl. d. Gymn. u. Realg. Wien 1910.
2072.	2.	Geometrische	Anschamingslohre (Grundrisz d. Geom., Lehrb. d. Geom.).
a.) f. d. I. Kl. d. Gymn., Roalg. und Realschulen. Wien 1909 (2 izv.) ter Wien 1910 (1 izv.)2).
b.) Grundrisz d. Geom. f. Gymn. u. Realg. I. Heft (für die II. Kl.).
a.) Wien 1909. — 2 izv. p.) Wien 1910. — 1 izv. 2)
c.) a.) Lehrb. d. Geometrie. Mittelstufe. (Planimetrie und Stereometrie).
Wien 1910.
p.) Lösungen der Aufgaben in Suppantscbitsch Lehrb. der Geom. f. d.
IV.	u. V. Kl. dorGymn. und Realg. Bearb. von K. Helly. Wion, 1911.
d.) Lehrb. d. Geom. (Trigonometrie u. analyt. Geom.) f. d. VI. bis VIII. Kl. Wien 1912.
2073. Tafeln, Nautische, der k. k. Kriegsmarine gewidmet. Triest 1853.
2074. Thannahaiir Josef, Geordnete Aufgabensammlung, enthaltend mehr als 3000
algebr. Aufgaben .... Ein Uibungsb. (!) f. Schüler der Mittelschulen. 2. A. OlmUtz, 1877.
2076. Tilšek Ivan, Niže mörstvo. l’o hrvaškem Vekoslav-a Köröskenji-a predelal.
V	Ljubljani. 1872.
2076.	— Matematična terminologija. (Natisnil J. Blaznik) v Ljubljani. Lastna založba.
b.	k. in b. 1. — 4 izv.
2077. Vega Georg, Vorlesungen über die Mathematik, sowohl überhaupt zu mehrerer
Verbreitung mathem. Kenntnisse in d. k. k. Staaten, als auch insbesondere zum Gebr. des k. k. Artillerie-Corps. I. Bd (Rechenkunst u. Algebra). 7. A. Ueberarb. von Willi. Matzka. Wien, 1850. — 1 zv.
2078. Villicus Franz, Lehrb. d. Arithmetik f. Unter-Gymnasien.
I. Theil, mit einor Aufgabensammlung f. d. I. Gymnasialkl. Wion. 1866.1
II. Theil, mit einer Aufgabensammlung f. d. II. Gymnasialkl. Wion. 1869. / J ®‘ '
2079.	— Arithmetische An/gaben mit theoretischen Erläuterungen für Unter-Gymn.
Erster Theil (f. d. I. Gymn.-Kl.). Wion, 1883.
2080. Walleiltin Franz, Methodisch geordueto Sammlung von Beispielen und Auf-
gaben aus der Algebra u. allgem. Arithmetik f. d. Mittelschulen, Lehrer-Bildungsanstaltcn u. andere gleichstohende Lehranstalten. I. und II. Theil. Wien. 1878. — 1 zv.
2081. a.)—Maturitätsau/paien aus d. Mathematik. Zum Gebrauche für die obersten
Klassen der Gymn. u. Realschulen. 9. A. Wien. 1908. — 1 zv.
2081. b.)—Auflösungen zu den Maturitätsfragen aus der Mathematik. Zum Ge-
brauche .......5.	A.	Wien 1906. — 1 zv.
2082. Weber Gotthelf, Algebra zur Selbstbelehrung mit Beispielen und Aufgaben.
Stuttgart. 1869.
2083. Wiegand Aug., Lehrb. der allgem. Arithmetik. Für den Schulgebr. bearbeitet.
5. A. Ilallo, 1866.
1 Razven letnice zgornjemu natisu dobesedno jednak.
3	Ta natis je nokoliko, pa le nebistveno spremenjen.
(S
XII.	Prirodoznanstvo vobče; prirodopis in prirodoslovje.
Dodatek: zdravilstvo in higijena.i)
1.	Splošna dela.
2084. Archiv des Vereins der Freunde der Naturgosch, in Meklenburg. Herausgegeben
von Ernst Boli. Neubrandenburg. 1.—3. lieft. 1847 — 1849. — 3 snopiči.
2085. Aus der Natur.2) I)io neuesten Entdeckungen auf dem Gebiete der Naturwissen-
schaften. 27., 29. u. 32. Band oder Neue Folge 15., 17. u. 20. Band. Leipzig, 1864-1865. — 3 zv.
2086. Bach M., Studien u. Lcsefriichto aus d. Buche der Natur. Für jeden Gebildeten,
zunächst für die	reifere Jugend u. ihre Lehrer.
1.	Bd.	4.	A.	Köln, 1872.	—	1	zv.
3.	Bd.	2.	A.	Münster 1874.	—	1	zv.
4.	Bd.	1.	A.	Münster 1875.	—	1	zv.
2087. Bernstein A., Naturwissenschaftliche Volksbücher. Wohlfeilo Gesammt-Ausgabe.
Der 4. Aufl. 3. Abdruck. Berlin. 1880. — 21 delov v 5 zv.
I. Th. Die Geschwindigkeit. — Die Schwere d. Erde. — Das Licht u. d. Entfernung.
— Zur Witterungskunde. — Von d. Bliitho u. d. Frucht. — Die Nahrungsmittel f. d. Volk.
II. Th. Die Ernährung — Vom Instinkt d. Thiere.
III.—V. Th. Von d. geheim. Naturkriiften.
VI.—VII. Th. Ein wenig Chemie.
VIII. Th. Etwas vom Erdbeben. — Von der Umdrehung der Erde. — Von dor Geschwindigkeit dos Lichtes.
IX. Th. Von der F. nt Wickelung des thiorischen Lebens. — Nutzen . . . des Fettes im menschlichen Körper.
X.—XIII. Th. Loben der Pflanzen, der Thiere und der Menschen.
XIV.—XV. Th. Die praktische Heizung.
XVI.—XVII. Th. Die Bewegung im Sonnensystem. — Eine Phantasie - Reise im Weltall.
XVIII.—XIX. Th. Die Sonne und das Leben.
XX.	Th. Erweiterte Kenntniß des Weltalls. — Die Käthscl der Sternschnuppen und der Kometen.
XXI. Die Spoktral-Analyso und die Fixsternwolt. — Unsere Sinne, unsere Seele, unsere Sprache. — Die Unendlichkeit und die Naturwissenschaft. — Die Lage dor Sonne.
2087 a. — Neue Folge Naturwiss. Volksbüchor. Berlin, b. 1. — 9 delov v 4 zv.-'t)
1.	Th. Die neuere Chemie.
II. Th. Neuoro Fortschritte dor Astronomio.
III. Th. Physikalische Kultur-Fortschritte.
IV. Th. Natur- und Kultur-Loben.
V.	Th. Neuere Messungen im Weltraum. — Kleine Kräfte und große Wirkungen. Dio Naturwissenschaft im Erwerbsleben. — Wottor-Verkiindigung.
VI. Th. Entstohen und Vorgehon im Weltraum.
VII. Th. Dio neuesten Fortschritte in dor Erkonntniß der ansteckenden Krankheiten. VIII. Th. Die Beziehungen der Contralorgano des Nervensystems zu den seelischen
Thätigkeiten.
IX.	Th. Die Elektricität in ihrer Anwendung.
1 Mnogo prirodoznanstvonega gradiva, i prirodopisnoga (XII. odd.) i prirodoslovnega (XIII. odd.), zlasti pa geološkega (XII. 4.), jo najti tudi v VIII. odd. našega kataloga (iz 1. 1910./11.), kor je le prečesto težko dognati, ali spada delo v VIII. ali v XII., oziroma XIII. oddelek. V tem oziru prim. zlasti štev. 1662, 1696 in 1813, pa tudi štev. 1706, 1713 in 1770 ter op. 1. na str. 15. VIII. odd. — Prav isto velja pogosto tudi o veroznanstvenih (IV. odd.) in prirodopisnih spisih. Gl. n. pr. štev. 2103 *Natur u. Offenbarung*, pa tudi štev. 2086 s. v. «Bach» in št. 2114 s. v. <Baltzer». Glede prirodoslovja pa primerjaj op. 1. [pod XIII.] na str. 19.
a Glej našega kataloga Vlil. odd. (1910/11.) str. 15. op. 1.
3	V., VI., VII., VIII. in IX. dol so namreč skupaj vezani v en zvezek.
2088. lieudant F. S., Milne-Edwards, A. v. Jussieu, Populäre Naturgeschichte der drei
Reiche. Vollständig in 12 Bänden. 1) Aus dom Französischen übersetzt und heratisgegehen von der «Gesellschaft zur Verbreitung guter und wohlfeiler Bücher». Stuttgart. 1844.
I.—IV. Bd. Die Zoologie. Von Milne-Edwards. A. d. Franz. v. L. Carl. 1 knjiga.
IX.—XII. Bd. Die Botanik. Von Jussieu. Aus d. Franz. von Kießling. — 1 knj.
2089. DekkerH., Auf Vorposten im Lebenskampf. Biologio d. Sinnesorgane II. Stuttgart.
b.	1. (Ordentl. Veröffentlichungen des «Kosmos» pro 1911. IV. Bd.). — 1 zv.
2090. Fisclier J. G., Naturgoschichtl. Lehrb. f. Schule u. Haus, oder . . . Belehrungen
über die vornehmsten Gegenstände aus dom Thier-, Pflanzen- u. Mineralreiche. 2. Abdruck. Braunschweig, 1848. — 2 zv.
2091. (laea2) Natur und Loben. Zeitschrift zur Verbreitung und Hebung naturwissen-
schaftlicher, geographischer und technischer Kenntnisse. Ilerausgegobon unter Mitwirkung von Avč Lallemant, E. Bibra, B. Ellnor . . . etc. etc. [von Horm. J. Klein]. 1. Bd. Köln, 1865.3) — 13. Bd. Köln u. Leipzig 1877. — 2 zv.
2092. Ilaeekel Ernst, Kunstformen der Natur. Leipzig und Wien. 1899 —1904.4)
10 seš. + Supplement-Heft. (11.)
2093. Heller K. B., Leitfaden der Naturgeschichte. Für Bürgerschulen und die
Oberklassen der erweiterten Volksschulen. Wien, 1871.
I.Th.: Thierroich. — II.Th.: Pflanzenreich. — III.Th. Mineralreich. — 3 seš.
2094. Hintcrwaldner Joh. Max, Wegweiser für Naturaliensammler. Eine Anleitung zum
Sammeln u. Conservieren von Thieren, Pflanzen und Mineralien jeder Art, sowie zur rationellen Anlage und Pflege von Terrarien, Aquarien, Volieren etc. Wien, 1889.
2095. Hmnboidt Alexander, Ansichten der Natur, mit wissenschaftlichen Erläuterungen.S)
I.,	II. Bd. Stuttgart und Augsburg. 1860. — Skupaj 1 knjiga.
2096.	— Kosmos.5) Entwurf einer physischen Weltbeschreibung. Mit einer biogra-
phischen Einleitung von Bernli. Cotta.
a.) Stuttgart. 1870. — 4 zv.
b.) Stuttgart, b. 1. Jubiläumsausg.*») zum 14. Sept. 1869. — 4 zv.7)
1 Zvezkov V.—VIII. (mineralogija) nam manjka. a Gl. VIII. odd. str. 15. op. 1.
s Oklcnjenega imena urednikovega	v I.	zv. ni.	Tudi	sicer zvezka v naslovu	nista
čisto jednaka.
4	Skupnega naslova ni. Na ovitku prvih 3 seš. stoji letnica 1899, na ostalih nič, na
dodatnem (11.) pa 1904.
6 Gl. VIII. odd. str. 15. op. 1.
“Tega dostavka v naslovu zgornje izdaje ni, čeprav ima (gl. zv. I. str. III, — XVI.) doslovno isti Cottov uvod o Humboldtovi stoletnici kot spodnja.
7 I zgornjo i spodnjo izdajo je po Humboldtovi	smrti	na novo za	tisk	priredil
Ed. Buschmann, kakor kažeta dodatka na koncu obeh	izdaj	(gl. zv. IV. str.	505.	ter 491.
zgornje, ozir. zv. IV. str. 691. spodnjo izdajo), in sta obe, dasiravno v naslovu precej različni, po vsebini izvirniku doslovno jednaki, spodnja	pa tudi po vnanjosti	od strani do
strani, da bi mogla služiti tudi učonjakom v citiranje	(gl. I.	p. 2 ); zgornja	ima	pa večji
format, zato vsaka stran več vrst in vsak zvezek manj strani nego izvirnik, vendar	pa	jo
snov	tudi tukaj porazdeljona ravnotako	na 4	zvezko	kot v	izvirniku; razlikuje so	pa	od
spodnje daljo tudi v tom, da jo vanjo sprejet (zv. I. str. XIX. sl.) tudi Humboldtov 1844. 1. v Potsdamu pisani predgovor («Vorrede»), v spodnji ga pa ni, dalje da so ji (IV. 437 — 501.) dodani tudi «Fragmente . . .», ki jih v spodnji manjka.
2097. Jahrbuch, Illustriertes, der Naturkunde. Leipzig. Wien.
I.	Jahrgang.	\	you norm. Bordrow. — 2 zv.
III.	Jahrgang. 1905. /
2098. Jahrbuch der Naturwissenschaften 1885 — 1886. 1886 — 1887. 1887 — 1888. Ent-
haltend dio hervorragendsten Fortschritte auf den Gebieten: Physik, Chemie und chemische Technologie; Mechanik; Astronomie und mathein. Geogr.; Meteorologie und physik. Geogr.; Zool. und Bot., Forst- und Landwirtschaft; Mineral., Geol. u. Erdbebenkunde; Anthropologie und Urgeschichte; Gesundheitspflege, Medizin und Physiol.; Länder- und Völkerkunde; Handel und Industrie; Verkehr und Verkehrsmittel. Unter Mitwirkung von Fachmännern horausgegelien von Max Wildermann. I., II., III. Jahrgang. Froiburg im Broisgau. 1886. 1887. 1888.0	3 zv.
2099. Kluge K. Emil, Lehrbuch der Naturgeschichte für Handels- und Gewerbeschulen.
Leipzig 1857.
2100. Koppe. K., Leitfaden f. den Unterricht in der Naturgosch. 6. A., bearb. von
Fr. Craemer. Essen. 1878.
2101 Kosmos. Handweiser f. Naturfreunde und Zontralblatt f. das naturwissenschaftl.
Bildungs- und Sammelwosen hrsgeg. vom Kosmos, Gesellschaft dor Naturfreunde. Stuttgart. VIII.—X. Jahrgang. 1911—1913. — 3 zv.
2102. Lindner F. W., Malerische Naturgeschichte dor drei Reiche, f. Schulo u. Haus.
Mit bes. Boziehung auf d. pract. Loben bearb. . . . unter Mitwirkung von Fr. H. A. Laclimann. Braunschwoig. 1844.
2103. Natur und Offenbarung. Organ zur Vermittlung zwischen Naturforschung und
Glauben f. Gebildete. Münster. XI.—XIV.2) Bd. 1865 — 1868. — 4 zv.
2104. Naiurkräfte, Die. Eine naturwissensch.Volkgbiblioth. München.8) — Skupno 25zv.
I.	liadau R., Die Lehre vom Schall. 1861».	\	v	cn(	knji	;
II.	l’isko Fr. J., Licht und Farbe. 1889.	>
UI.	Cazin, Dio Warme. Nach dom Französ.	. .	.	hrsgg. v.	Phil. Carl. 1870. ( v . ...
IV.	Pfaff Friedr., Das Wasser. 1870.	I
VI.« Carl, Die electrischon Naturkräfto. 1871.	y	m(	knjj	j
VII.	Pfalf Fr., Die vulkan. Erscheinungen. 1871. ’
VIIL \ Zittel K. A., Aus d. Urzeit. Bilder aus d. Schüpfungsgesch. } *•	J”*'	'	1 zv-
IX. /	nälllC.	lo7a.	“	1 ZV.
X. Lommel E., Wind und Wetter. 1878.
XI. ltatzel Fr., Vorgesch. dos europäischen Menschon. 1874.
XII. Tliome 0. W., Pflanzenbau und Pflauzonloben. 1874.
XIII. Kollniann J., Dio Mechanik dos monschl. Kiirpors. 1874.
XIV. Merkel Friedr., Das Mikroskop und seine Anwondung. 1876.
XV. Zech P., Das Spektrum und die Spektralanalyse. 1875.
XVI. Ilartiuann C. E. R., Darvinismus und Thiorproduktion. 1876.
XVII. Senft Ferd., Fols u. Erdboden. Lehre v. d. Entstohung u. Natur dos Erdbodens. 18711.
XVIII. Nicmeyer P., Gesundheitslehro dos monschl. Kiirpors. 18715.
XIX. Kanke Johannos, Dio Ernährung dos Menschen. 1878.
XX. Hämin Wilh., Die Naturkrttrto in ihrer Anwendung auf die Landwirtschaft. 1876.
XXI.	u. XXII. Oraber V., Dio Insecten. 1877—1871). — 8 zv.
XXIII.	Mayr G., Dio Gesetzmäßigkeit im Gosellachaftsleben. Statist.	Studien.	1877.
XXIV.	I’faff Friedr., Dio Naturkräfto in don Alpon . . . 1877.
XXV.	Krebs G., Die Erhaltung dor Energio als Grundlage dor	noueren	Physik.	1877.
XXVI. u. XXVII.	JUger G., Dio monschlicho Arbeitskraft. 1878. — 1 zv.
XXVIII. Kanke Johannes, Das Blut. Eine physiol. Skizzo. 1878.
XXIX. Lorenz Jos. R., Wald, Klima und Wassor. 1878.
XXX. Heller Arn., Dio Schmarotzer mit besonderer Berücksichtigung dor für don Menschon wichtigen. 1880.
1 Gl. VIII. odd. str. 15. op. 1.
1 XIV. zvezku manjka 9., 10. in 11. snopiča. s Gl. op. 1.
1 V. zvezka manjka.
Botanik. — 4 zv.
Thierreich. — 8 zv.
2105. Oken. Allgom. Naturgeschichte f. alle Stände. Stuttgart. — 13 zv.
I. Bd. Mineralogie u. Goognosie bearb. v. F. A. Walchner. 1839. — 1 zv.
II.	Bd.	1839.
III. Bd. 1. Abth. 1839.
2. Abth. 1841.
3. Abth. 1841.
IV. Bd.	1833.
V. Bd. 1. Abth. 1835.
2. Abth. 1835.
3. Abth. 1836.
VI. Bd.	1836.
VII. Bd 1. Abth. 1837.
2. Abth. 1838.
3. Abth. 1838.DJ
2105a. — Abbildungen zu Oken’s allgemeiner Naturgeschichte. — 1 zv.2)
2106. Pokorny Alois, Illu8tri(e)rte Naturgoschichto der droi Reiche.3) Für die unter(e)n
Classen der Mittelschulen. Prag.
I. Theil: Naturgeschichte des Thierreiches. Bearb. v. 11. Latzel u. Jos. Mik.
23. A. Wien und Prag. 1893.
II. Theil: Naturgeschichto des I’ilanzenreiches.
a.) 6. Aufl. 1868.
ß.) 19. Aufl. boarb. v. R. Latzel u. Jos. Mik. Wien u. Prag. 1893.
111.	Theil: Naturgeschichte des Mineralreiches. 11. Aufl. 1882.
2107. Ruff Georg Christian, Naturgeschichte für Kinder. Wien. 1846.
2108. Schincil Otto, Grundriß der Naturgeschichto. Unter bes. Berücksichtigung biolo-
gischer Verhältnisse. — II. lieft. Pflanzenkunde. 5. A. Stuttgart und Leipzig. 1905. — 1 zv.
2109. Schoedler Friedrich, Das Buch der Natur. 11. A. Braunschweig. — 2 zv.
I.	Theil: Physik, physik. Geographie, Astronomie u. Chemie. 1861.
II.	Theil: Mineralogie, Goognosie, Geologie, Botanik, Physiologie und Zoologie. 1860.
2109a. — Knjiga prirodo. Založila in na svetlo dala Matica Slov. v Ljubljani.
1. del: Fizika. Poslovenil Ivan Tušek. 1869. — 3 izv.
2. del: Astronomija in Kemija. Poslov. Ogrinec (ozir. Erjavec). 1870.4)
1 zv. v 3 izvodih.5)
3. del: Mineralogija in Geognozija. Poslov. J. Zajec. 1871. — 1 zv. v 2 izv.
'4. del: a) Botanika. Poslovenil J. Tušek. 4
b) Zoologija. Poslovenil Fr. Erjavec./ 1876’ ~ 1 zv' v 2 «vodih.
2110. Schulze K., Unterwegs oder der Naturforscher u. Sammler. Für die Jugend und
ihre Freunde. Wien. PeBt. Leipzig. 1880.
1	V zadnjem zvezku (VII. 3.) so nahaja za str. 1872. «Universal-Rogister zu Oken’s allgemeiner Naturgeschichte, Stuttgart. 1842» in obsoga 468 strani.
‘ Pa jo samo tekst, slik pa ni.
a	Ta	(splošni) naslov imajo le ono izdaje, ki jih je priredil še Pokorny	sam. Isto
velja	tudi	o označbah	dela (I. Theil itd.) — črke, ki stojo v oklepajih, so v	nokatorih
izdajah izpuščeno.
4	Ta	snopič tvori	pravzaprav nadaljevanje „Fizike“, zato se začenja šele	s str. 229.
5	Se	on izvod (4.)	pa se nahaja za Erjavčevo mineralogijo (štev. 2198 našega	kataloga),
s katero tvori skupaj ono knjigo.
2111. Unterhaltungen aus dom Gebiete der Natur. Hrsgg. unter Mitwirkung . . . vom
Oesterr. Lloyd in Triest. Triest. 185G. — 1 zv. (Folio).
2112. Volksbücher, Naturwissenschaftliche. Hrsgg. v. Kosmos, Gesellschaft der Natur-
freunde. N. 24/28. Kleines Wörterbuch der Naturwissenschaften. In Verbindung mit A. Gerike, E. Ilaaso etc. etc. heraasgegeben von G. Niemann,
b.	k. in b. 1. — 1 zv.
2144.	Voss Willi., Joannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines österr. Naturforschers und dessen Kenntnisse dor Pilze Krains. (Aus den Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien [Jahrgang 1881] bosondors abgedruckt. Wien, 1881.) — 1	zv.
2113. Zimmermann F.W. A., Dor Erdball	u. soino	Naturwunder.	Populäres	Handbuch
der physischen Geographie.l) Berlin.
I. Bd. 1. Abtli.: Allgem. irdische u. kosmische Verhältnisse. \
_	,	...	.,	,..	(	16.	A.	18G5.— 1 zv.
2.	Abth.: Die Atmosphäre.	I
II.	Bd.	Tollurischor Magnetismus.	Die	Gewässer	der	Erdo.	16. A.	1865.
III. Bd. l.Abth.: Die foste Erdrinde.2) 21. A. 1865. — 1 zv.
2.	Abth. (= IV. Theil). Pflanze, Thier u. Mensch. 18. A. 1866. — 1 zv.
2.	Zoologija.
2114. ßaltzer Joh. Bapt., Ueber die Anfänge dor Organismen u. die Urgeschichte des
Menschen. Fünf Vorträge, zur Widerlegung der von Prof. C. Vogt.. . . gehalt. Vorlesungen «Ueber die Urgesch. des M.». 3. A. Paderborn, 1870.
2115. Berge F., Schmetterlingsbuch odor allgemeine Naturgeschichte der Schmetterlinge
und besondere dor Europäischen Gattungen. Nebst einer vollständigen Anweisung zum Fang, zur Erziehung, Zubereitung, Aufbewahrung und überhaupt zu allen dem Sammlor nothwondigon Dingen. 3. A. Stuttgart. 1863.
2116. Bergli R. S., Vorlesungen über die Zelle u. die einfachen Gewebe dos thierischon
Körpers. Anhang: Technische Anleitung zu einfachen histologischen Untersuchungen. Wiesbaden 1894-
2117. Brehm A. E., Das Leben dor Vögel. Dargestellt für Ilaus und Familie. Glogau.
b.	1. (1867V)4)
2118. — Tierloben. Allgemeine Kundo dos Tierreichs. 4. A., hrsgg. von Otto zur
Strassen. Leipzig u. Wien. — Skupaj 7 zv.
IV.	Bd. \ Die Lurche und Kriechtiere. f 1. Bd. 1912.
V.	Bd.	/	Neubearbeitet	von Franz Werner.	1	2.	Bd.	1913..
VI.	Bd.	)	.	, .r .	...	.......	(	1.	Bd.	1911.
VII Bl	Die Vogel. Neubearbeitg. von William
VIII Bd. Mar8ha11’ VOl!°"det V°" F-Hoi"Po1- 3.' Bd.' 1911.'
IX. Bd.	)	maM Un<1	°- ZUr Stra88en-	>	4.	Bd.	1913.
X. Bd. Die Säugetiere. Nouboarlioitot v. Ludwig Ileck. 1. Bd. 1912.
1 Gl. VIII. odd. str. 15. op. 1.
2 Izšel tudi pod posebnim naslovom «Die Wunder der Urwelt. Eine populäre Darstellung der Geschichte dor Schöpfung und dos Urzustandes unseres Woltkiirpors sowie dor verschiedenen Entwicklungsperioden soiner Oberfläche, seiner Vogetation und seiner Bewohner bis auf die Jetztzeit. Nach den Resultaten dor Forschung und Wissenschaften».
s Glej VIII. odd. str. 16. op. 2. tor štev. 1819, 1823, 1828, 1833, 1835 in 1836 v našem katalogu (VIII. odd. 1.1910/11.)
*	Ta letnica se nahaja v predgovoru.
2119. Car Lazar, Ein Beitrag zur Copepodon-Fauna des adriatischen Moores. 1). k.
in 1). 1.1)
2120. Cliadima Jos.. Uolior die von Leydig als Geruchs-Organe bozeichneten Bildgen
hei den Arthropoden b. k. (Graz) in b. 1. (1873).a) — 1 seš.
2120a. — Ueber die Homologie zwischen den männlichen und weiblichen ilussern(!)
Sexualorganon der Ortboptera Saltatoria Latr. b. k. (Graz?) in b. 1.8) — 1 seš.
2121. Claus Carl, Grundzüge der Zoologie. Zum Gebrauche an Universitäten und
höheren Lehranstalten sowie zum Selbststudium. 3. Aufl. Marburg und Leipzig. 1876.
2122. Erjavec France, Domače in tuje živali v podobah. Na svitlo dala družba
sv. Mohora. V Celovcu.
I. del: Domače četveronožne živali. 1868. \
II. del4) četvoronogih živali. 1869.
III. del: Ptico. 1. snopič. 1870.	I	Skupaj 1 knj'ga'
IV. del: Ptico. 2. snopič. 1871.	J
V.	zvezek:4) Golazen. 1873. — 1 zv.!>)
2123.	—	Maše škodljive živali v podobi in besedi. Na svitlo dala in založila Družba
sv. Mohora v Celovcu. I., II., III. snopič. |V Celovcu] 1880—1882. — 3 sn.
2124.	—	V naravi. Izbrani naravoslovni spisi. Za mladino izbral Gvidon Sajovic.
V	Ljubljani 1909.
2125.	—	Freyer Heinr., Fauna der in Krain bekannten Säugothierc, Vögel, Reptilien
und Fische. Nach Cuvier’s System geordnet etc. . . . Nebst einem vollständigen Register der lateinischen, deutschen u. kranischen oder slavischon Namen. Laibach. 1842. — 2 izv.
2126. (iaiiglliauer Ludw., Die Käfer von Mitteleuropa. Wien. I. Bd. 1892. — II. Bd. 1895.
-	III. Bd. 1899.
2127. Gegenbaur Carl, Grundzüge dor vergleichenden Anatomie. Leipzig, 1859.
2128. Giebel C. G., I>ie Naturgeschichte des Thierreichs. 5 Bde. Leipzig. 1859—1864.
2129. Hamann Otto, Europäische Höhlenfauna. Eine Darstellung der in den Höhlen
Europas lebenden Tierwelt mit besond. Berücksichtigung der Höhlenfauna Iirains. Jena. 1896.
2130. llaiistein, R. v., Lehrb. dor Tierkunde mit bes. Borücks. der Biologie. Verlag . . .
in Eßlingen und München, b. 1.
2131. Knauer Friedr., Handwörterbuch der Zoologie. Unter Mitwirkung von Dalla
Torre in Innsbruck. Stuttgart. 1887.
2132. Kopezky Boned., Naturgeschichte der Thiero in ihrer Anwendung auf Handel
und Gewerbe mit vorzüglicher Berücksichtigung dor europäischen Säuge-t.liiere. Wien 1851.
2133. Leunis, Schulnaturgeschichte ß)
2134. Liibeil Aug., Anweisung zu einem methodischen Unterricht in der Thierkunde
und Anthropologie. I. Cursus. Das Betrachten oinzclner Thierarten. 2. A. Leipzig. 1869.
1 Obsega str. 237—256.; je toroj separatni odtisk, menda iz «Archiv f. Naturgeschichte L. Jahrgang. I. Bd.», kakor je čitati pod črto (str. 249.).
3 Razpravica (8 str.) je separ. odtisk iz «Mittheilungon des naturw. Vereines (GrazV). Jahrg. 1873», kakor pove opazka pod črto na zadnji strani.
s Glej op. 2.	,
4 Opozarjam na mešanico v označbi delov in v porazdelitvi snovi na zvozko !
6 V tem zvezku je vezan tudi še en (drugi) izvod III. in IV. dola.
*	Knjigi manjka naslovnega lista, toliko naBlova stoji pod črto.
2135.	Möller	L. u. H. Hesse, Naturgeschichtsbilder. Kin Hilfsbuch für	Elementar-
und Volksschullehror, Seminaristen und Naturfreunde. Loipzig.
I.	Teil: Die Vortroter dos Tierreichs. 2. A. 1880.
2135a.	—	Der Mensch. Supplementheft des I. Thoils der Naturgoschichts-
bilder. 1876.
2136. Nalepil Alfred, Grundriss d. Naturgeschichtc des Thierreiches für dio unteren
Classen der Mittelschulen und verwandten Lehranstalten. Mit besonderer Berücksichtigung der Beziehungen zwischen Körperbau und Lebensweise, a.) 1. Aufl. Wien 1902. — 1 zv. ß.) 3. Aufl. Wien 1905. — 1 zv.
2137. Pokorny A., Živalstvo. Prirodopis za nižo gimnazijo in realke. Poslovenil
Fr. Erjavec. V Celovcu 1864.
2137a. — Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnjo razrede srednjih šol ... .
Poslovenil Fran Erjavec. Zal. in na svetlo dala Matica slov. v Ljubljani.
V	Pragi, a.) 2. izdanjo. 1872. — 1 izvod.
p.) 3. izdanjo. 1881. — 2 izvoda.
2138. Sajovic Gvidon, Anatomie, Histologie u. Ersatz dor Borstenorgano boi Lumbricus.
(Separat-Abdrtick aus don Arbeiten der Zoologischen Institute. Tom. XVII.
Heft 1.) Wien 1907. — 1 soš.
2139. Sclnnarda Ludw. K., Grundziigc dor Zoologie. Zum Gebrauche an don Ober-
Gymn. 1. Theil. Systomat. Zool. Wien 1853.	1	zv.	v	2	izvodih.
2140. Sclimeil 0., Lehrb. der Zoologie f. höhere Lehranstalten u. dio Hand dos Lehrers.
Unter besond. Berücksichtigung biologischer Verhältnisse bearbeitet. ll.A. Stuttgart und Loipzig. 1904.
2140a. — Leitfaden dor Zoologie. Ein Hilfsb. f. d. Unterricht in d. Tier- u. Menschenkunde. Unter bes. Berücksichtigung otc. ... 12. A. Stuttgart u. Leipzig. 1906.
2141. Schmidt-Gübel H. M., Dio schädlichen und nützlichen Insecten in Forst, Feld
und Garten. 1) Wien. 1881.
1.	Abth.: Die schädl. Forstinsocton. -- II. Abth.: Die schädl. Insecten dos Land- u. Gartenbaues.a)
Supplement zur I. und. II. Abth.: Dio nützl. Insecten — Die Foindo der schädlichen. — Skupaj 1 knjiga.
2142. Selcnka Emil, Zoologisches Taschenbuch f. Studierende, zum Gebrauch bei Vor-
lesungon u. praktischen Übungen zusammongestellt. 4. Aufl. Loipzig 1897.
1.,	2. Heft. — 2 seš.
2143. Tliome Otto Willi., Lohrbuch der Zoologie f. Gymnasien, Realschulen etc. . . .
Braunschweig, 1872.
2144. Verhandlungen der kais.-königl. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien.
Jahrg. 1865. XV. Bd.«) Wien, 1865. — 1 zv.
2145.	—	des zoologisch-botanischen Vereins in Wien. Bd. VII. Jahrg. 1857. — 1 zv.
2146. Vienac. Sbirka poučnih i zabavnih spisali za mladež i naš puk. Izdajo Vjoncoslav
Zaboj Marlk. U Zagrebu.
Knjiga I. Črtice i pripovosti o životinjah. 1. in 2. snopič. 1861—1862. — 2 sn.
1	K temu besedilu, spada tudi mapa kolor. slik na folio-listih; 6 listov odpado na I.,
6	na II., 2 pa na suplem. oddelek, skupaj 14 folio-listov. — 2 izv. (1. 1881. in 1. 1896.)
5	K temu oddelku imamo tudi specialno mapo zgoraj omonjonih slik (izd. 1. 1896.) z naslovom tega oddelka: «Die schädl. Ins. d. L.- u. Gartenb.», tako da imamo sliko toga odd. v trojnem izvodu.
3	Gloj odd. XII. 1. s. v. c Kosa* tor XII. 3. s. v. * Krašam in « Fuss>.
2147. Werner Franz, Die Reptilien u. Amphibien Oesterreich-Ungarns u. d. Occupations-
liinder. Wien, 1897.
2148. Woldricll Joh. N., Leitfaden der Zoologie f. den höheren Schul-Unterriclit. 2. A.
Wien, 1876.
2148a. — Jan N., Somatologija ali nauk o človeškem telesu učiteljiščem in višjim učilnicam spisal. Po 4. natisu poslovenil Fran Erjavec. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani, 1881.
2149. Ziegler H. E, Zoologisches Wörterbuch. Erklärung der zoologischen Fach-
ausdriicke. Zum Gebrauch beim Studium zoologischer, anatomischer, entwicklungsgeschichtlicher und naturphilosophischer Werke. Verfaßt von
E. Bresslau u. II. E. Ziegler unter Mitwirkung von revidiert u. hrsgg.
von H. E. Ziegler. 2. A. Jena 1912. — 3 seä. = 1 zv.
3.	Botanika.
2150. Anstalten, Die botanischen, Wiens im Jahre 1894. Wien. 1894.
2151. Bill Joh. G., Grundriß der Botanik für Schulen. 2. A. Wien. 1857.
2152. Cilenšek Martin, Naše škodljive rastlino v podobi in besedi. Izdala in založila
Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1892—1896. — 5 sn. = 1 zv.
2153. Detllier W., Das kleine plianzenphysiologische Praktikum. Anleitung zu ptlanzen-
physiologischen Experimenten. 3. A. Jena 1909.
2154. Dolliner (ieorgius, Enumeratio plantarum pbanerogamicarum in Austria infe-
rior^!) crescentium. Vindobonae. 1842.
2155. Eiclller A. W., Syllabus der Vorlesungen über specielle u. medicinisch-pharina-
ceutische Botanik. Als 2. verm. u. umgearb. Aufl. des «Syllabus der Vorlesungen über Phanerogamenkunde». Berlin 1880.
2156. Fleischmann Andr., Uebersicht der Flora lvrain’s, oder Verzeicbniß der im
Herzogthume Krain wildwachsenden u. allg. cultivirten, sichtbar blühenden Gewächse sammt Angabe ihrer Standorte . . . Aus den Annalen der k. k. Laudwirthschaftsgesellschaft in Krain, Jahrgang 1843, besonders abgedruckt. Laibach 1844. — 2 izv.
—	Flora a. d. südl. Staats-Eisenbahn von Laibach bis Cilli. Laibach 1853. — 1 seš.
2157. Franeč R. H., Das Leben der Pflanze. Stuttgart.
1. Abtlg.: Das Pflanzenlebon Deutschlands und seiner Nachbarländer.
I.	Bd. 1906. — II. Bd. 1907.
II.	Abtlg.: Floristische Lebensbilder. I. Bd. 1908. — II. Bd. 1911.
2158. Fritsch K., Schultlora für die österreichischen Sudeten- und Alpenländer (mit
Ausschluß d. Küstenlandes). Schulausgabe der «Excursionsflora f. Österreich». W'ien, 1900.
2159. Fuss Mich , Auszug aus dom Berichte über eine botanische Rundreise durch
Siebenbürgen von Ferd. Schur auf Anordnung der k. k. siebenbürgischen Statthalterei redigirt. Ilermannstadt, 1859.
2160. Iloclistetter Chr. F., Naturgeschichte des Pflanzenreiches in Bilderu. Nach der
Anordnung des . . . Lehrbuchs der Naturgeschichte von G. II. Schubert.
2. Aufl. Eßlingen a. N. h. 1. (Folio). — 1 zv.
2161 llück F., Lohrbuch der Pflanzenkunde f. höhere Schulen und zum Selbstunterricht.
Mit besonderer Rücksichtnahme auf die Lebensverhältnisso der Pflanzen bearbeitet auf Grundlage der 4. Aufl. von «Dalitzsch-Roß, Pllanzenbuch».
I.	T : Unterstufe. — II. T.: Oberstufe. Eßliugon u. München. 1908. — 2 zv.
2162. Karslen Hermann, Flora von Deutschland, Oesterreich und der Schweiz. Mit
Einschluss der fremländischen medicinisch u. technisch wichtigen Pflanzen, Droguen und deren chemisch-physiologischen Eigenschaften. 1. & II. Bd. 2. A. Gera-Untermhaiis (Reuss). 1895. — 2 zv.
2163. Kerner von Marilaun, Ant., Pilanzenlehen. 1. Bd. (Gestalt und Leben der Pli.)
Leipzig. 1888. — II. Bd. (Geschichte der Pfl.) Leipzig u. Wien. 1891. — 2 zv. (2144). Kraäan Fr., Studien über die periodischen Lebcnserscheinungen der Pflanzen.
Im Anschlüsse an d. Flora von Görz. (Aus den Verhatidluni/en der k. k. zoolog.-bot. Gesellsch. i. W. [Jhrg. 1870] besonders abgedruckt.) b. k. in b. 1.
2164.	— Beitrüge zur Kenntniss d. Wachsthums der Püanzen. (Aus d. LXVII. Bd.
der Sitzb. d. k. Akad. der Wissenschaften. I. Abth. Jahrg. 1873.) — 2 snop.
2165. Lorinscr Gust., u. Lorinser Friedr., Taschenbuch der Flora Deutschlands u. der
Schweiz. Nach der analyt. Mothodo bearb. 2. Ausg. Wien 1851.
2166. Botanisches Excursionslmch für die deutsch-österreichischen Kronländer und das angrenzende Gebiet. Nach der anal. Meth.	bearb. 2. A. Wien. 1860.
2167.	—	Friedr. Willi., Die wichtigsten eßbaren, verdächtigen	und giftigen Schwämme
mit naturgetreuen Abbildungen .. . Wien, 1876. — (1	zv. besodila-j- 1 zv. slik).
2168. Luerssen Chr., Grundzüge der Botanik. Repetitorium fiir Studierende der Natur-
wissenschaften und Medicin und Lehrb. f. polytechnische, land- und forst-wirthschaftl. Lehranstalten. 3. A. Leipzig 1881.
2169. Maly Jos. K., Flora von Deutschland. Nach der analyt. Methode bearb. Wien. 1860.
2170. Müller lv., Der Pflanzenstaat oder Entwurf einer Entwickelungsgeschichte des
Pflanzenreiches. Eine allgem. Botanik 1. Laien u. Naturforscher. Loipzig 1860.
2171. Neilreich Aug., Nachträge zur Flora von Nieder-Oesterreich. Herausgg. von der
k. k. zoolog.-botan. Gesellschaft in Wien. Wien 1866.
2172. Paulin Alf., Prirodopis rastlinstva, /a nižjo razr. srednjih šol. V Ljubljani. 1898.
2173.	—	Schedao ad floram exsiccatam Carniolicam. Labaci.
Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhiiltnisse Krains. Laibach.
1.	Heft. 1901. — 2. II. 1902. — 3. H. 1904.
2174. Peterinann Wilh. Ludw., Taschenbuch der Botanik, Leipzig, 1842.
2175. Pokorny Al., Rastlinstvo. Prirodopis za niže gimnazije in realke. Poslovenil
Ivan Tušek. V (Jelovcu 1864.
2175a. Prirodopis rastlinstva s podobami. Za spodnje razrede srednjih šol. Poslovenil Ivan Tušek. 2. izd. Založila in na svetlo dala Matica slovenska v Ljubljani 1872. V Pragi [1872], — 3 izv.
217G. Pospichal Eduard, Flora des Oesterreich. Küstenlandes. Loipzig und Wien.
I.	Bd. 1897. — II. Bd. 1. Hälfte. 1898. *
2.	Hälfte. 1899. / skuPaJ 2 «v.
2177. 1‘rantl K., Lehrbuch d. Botanik f. mittlere u. höhere Lehranstalten. Bearb. unter
Zugrundelegung des Lehrbuchs der Botanik v. J. Sachs. 4. A. Leipzig, 1881. •)
2178. Rabenhorst L., Kryptogamen - Flora von Deutschland, Oesterreich und der
Schweiz. 2. Aufl. bearb. von A. Grunow, F. Hauck, G. Limpricht, Ch. Luerssen, P. Richter, G. Winter u. A.2) Leipzig.
I. Bd.: Dio Pilze. Von G. Winter (u. II. Hehm -j- A. Fischer).
1. Abth. 1K84-. -J- Register der 1. Abth. Bearb. von G. Oertel. —1 zv.
2. Abth. 1887. -|- Register der 2. Abth. Beorb. von G. Winter. — l /.v.
3. Abth. 1896. Bearb. v. H. Rchm. + Reg. d. ». Abth. l'earb. v. 0. Pazschke. — 1 zv.
4. Abth. 1892. — 1 zv.
II. Bd.: Die Meoresalgen. Von Ford. Ilauck. 1885. — 1 zv.
III. Bd.: Dio Farnpllanzen. Von Ch. Luerssen. 188‘J. — 1 zv.
1 Glej štev. 2180.
2 Ta (prvotni) krog sotrudnikov se je v teku 25 let, odkar delo izhaja, znatno spremonil.
IV.	Bd.: Die Laubmoote. Von K. Gust. Limpriclit.
1. Abth. 1890. — 1 zv.
2. Abth. 1895.	-	1	zv.
8. Abth. Abschluss der Nachträge u. darauf Folgendes von W. Iiiin|>richt. + Syno-nymen-Kogister . . . und Verzeichniss der Litteratur sowie der Exsiccaten-ausgabcn. 1904. — 1 zv.
VI.	Bd.: Die Lebermooso. Von Karl Milller.
1. Abth. 1906-1911. — 1 zv.
2. Abth. (šele izhaja).
2179. Reellfeld Phil. Jac, Franz de Paula Illadnik. Sein Leben und Wirken, nacli
vorhandenen Papieren dargestellt. Herausgg. durch den histor. Verein für Krain. l>. k. in b. 1. — l seš. (v 2 izv.).
2180. Sachs Jul., Lehrbuch der Botanik. Leipzig, 18G8.
2181. Sclllitzberger S., Unsere häufigeren eßbaren Pilze in 23 . . . Abbildungen nebst
kurzer Beschreibung und Anleitung zum Einsammeln und zur Zubereitung. 8. Aufl. Cassel, b. 1. (1892?). — 1 seš.
2182.	— Unsere verbreiteten giftigen Pilze, naturgetreu nach ihren Entwickelungs-
stufen in 18 . . . Gruppenbildern nebst Artbeschreibung u. Anleitung zur Pilzkenntnis in chemischer u. toxikologischer Hinsicht dargestellt u. bearbeitet Cassel, 1889. — 1 seš.D
2183. Schlosser .1. C., i Vukotinovič Ljud., Bilinar. Flora excursoria. Uputau šahiranje
i označivanje bilinah u Ilrvatskoj, Slavoniji i Dalmaciji. Zagreb 187G.
2184. Sclimeil ü., Lehrb. der Botanik f. höhere Lehranstalten u. die Hand des Lehrers.
Von biologisch. Gesichtspunkten aus bearbeitet. 8 A. Stuttgartu. Leipzig. 1904.
2185. Schulze Max, Die Orchidaceen Deutschlands, Deutsch-Oesterreichs u. der Schweiz.
(Jera-Untermhaus. 1894.
218(>. Schwalb K., Das Buch der Pilze. Beschreibung der wichtigsten Basidien- und Schlauchpilze, mit besonderer Berücksichtigung der essbaren und giftigen Arten. Wien, 1891.
2187. Seubert Mor., Die Pflanzenkunde in populärer Darstellung mit besond. Berück-
sichtigung der forstlich-, ökonomisch-, technisch- und medicinisch-wichtigen Pflanzen. 4. Aufl. Leipzig u. Heidelberg. 1861.
2188. Stalil’s großes illustr. Kräuterbuch. Ausführl. Beschreibung aller Pflanzen und
Kräuter in Bezug auf ihren Nutzen, ihre Wirkung und Anwendung, ihren Anbau, ihre Kinsammlung und Aufbewahrung. Nebst Anleitung zur Bereitung aller möglichen Arzneien, Kräutersäfte, Syrupo itd. itd. Nach den neueston Quellen. Neu-Ulm. b. 1.
2189. TllOinč, Flora von Deutschland, Österreich u. der Schweiz. 2. Aufl. Gera, Reuss j. L.
I.—IV. Bd.: [Phanerogamen-Flora -f- Farne| 1903—1905.2) — 4 zv.
V. Bd.:
VI. Bd.:
VII. Bd.:
VIII. Bd.:
IX. Bd.: 1. Abt.
2. Abt. X. Bd.: 1. Abt. 2. Abt.
o
a>
3 S'«
oJ ož .« t) li O
I. Bd. (Moose).
II. Bd. (Algen). 1. T.
2.	T.
III. Bd. (Pilze). 1. T.
1904. — 2 izv. 1907.- 2 izvjl)
1909. — 1 zv.
1910,— 1 zv.
2. T.	1. Abt.	1912. —	1	zv.
2.	Abt.	1912. —	1	zv.
3. T.	1. Abt.	1913. —	1	zv.
2.	Abt.	1913. —	1	zv.
1	Prvi spisek obsega 20, drugi 23 str., vezana sta pa oba v en zvezek. V naslovu omenjenih slik ni najti ne v onem, no v drugem.
*	Ti 4 zvezki tvorijo Thomd-jevo Floro, V. in sledeči zvezki pa imajo še sledeči posebni naslov: Kryptogamon-Flora von Deutschland... bearbeitet von W. Migula, so torej svoje samostojno delo in nekaka spopolnitev Thomč-jeve flore.
3	Kden izmed teh dveh izvodov (ki je bil podarjen) jo na koncu nepopoln.
2190. Tušek Ivan, Štirje letni časi. Iz nemškega po E. A. Rossmässler-ji predelal.
Izdala in založila Matica Slov. V Ljubljani. 1867. — 1 zv. (v 2 izv.)i> Verhandlungen i. t. d. glej štev. 2144 in štev. 2145.
2191. BOJIH Hl BACHJIIH, HAMA.7I1IOE OCHOBAHIE POOJLHHOCJIOBIHnPO IIHHOIIIH
I’VMIIAUIA H HMJKHIIH PEA.lblllM III KO Jlhl B'l, !(,. K. AVCTPIÜCKOH ^EPJKABfi. BT. lViyym, 1854.
(2144). Voss Willi., Materialien zur Pilzkunde Krains. I., II., III., IV. (Aus den Verhandlungen der k. k. zool.-bot. Oes. in W. [Jahrg. 1878, 1879, 1882, 1884] bes. abgedruckt). Wien, 1878, 1880, 1882, 1884. — 4 seš.
(2144). — Die Brand-, Rost- und Mehlthaupilze (Ustilaginei, Uredinei, Erysiphei et Peronosporei) der Wiener Gegend. (Aus don Verhandlungen <ler k. k. zool.-bot. Ges. in Wien [Jahrg. 1876] bes. allgedruckt). Wien, 1876. — 1 seš.
2192. Wettstein Rieh , Leitfaden der Botanik f. die oberen (Hassen der Mittelschulen.
a.)	1. Aufl.	Prag. Wien.	Leipzig. 1891. — 2 izv.
ß.)	4. Aufl.	Wien 1910.	— 1 zv.
2193.	Willkomm	Mor., Schultlora von	Österreich. 2. Aufl. Wien, 1892.
2194.	Wretsehko	Matth.,	Vorschule der Botanik f. den Gebrauch	an	höheren Classen
der Mittelschulen.
«.) 1. Aufl. Wien. 1866. — 1 zv.
ß.) 7. Aufl. Vollständig umgoarbeitot u. neu herausgg. von Ant. Heimerl. Wien 1901. — 1 zv.
2195. Zeitschrift, Oesterreichischo botanische. Gemeinnütziges Organ f. Botanik und
Botaniker, Gärtner, Oekonomen, Forstmänner, Aerzte, Apotheker u. Techniker.
Mit Original-Beiträgen von Andorfer etc. etc. etc. Redigirt von Alex. Skolitz.
Wien. XXII. - LVI. Jahrg. 1872-1906. — 35 zv.»)
4.	Mineralogija in geologija.4'
2196. Abel 0. u. Himmelbaner A., Mineralogie und Geologie fiir die V. Klasse der
Gymnasien. Wien 1910.
2197. Bruder G., Geologische Skizzen aus d. Umgebung Aussigs. Eine Anleitung zur
selbständigen Naturboobachtung. Aussig, 1904. — 1 seš.6)
2198. Erjavec Fr., Rudninoslovje ali mineralogija za niže gimnazije in realke. Po
Sigm. Fellöcker-ji spisal.*») Izdala in založila Matica Slovenska v Ljubljani.
V	Ljubljani. 1867. — 5 izv.7)
1 Prim. op. 6.
2 Do lota 1888. Letnik 1889-1892: Redig. von Rieh. Wettstoin. Ilerausg. von Alex. Skofitz, letnike 1893 in naslednje pa jo urejeval le Wettstoin.
> Sledečim letnikom manjka nekaj številk: 1875. št. 12., 76. št. 5. in 6., 78. št. 2., 79. št. 1. 80. št. 8. in 12., 83. št. 3., 1906. št. 11. in 12. Ostali so popolni.
*	O geologiji gl. VIII. odd. str. 15. op. 1. in str. 3. op. 2. ter v XII. odd. op. 1. na str. 6. Prim. pa še posebej VIII. odd. str. 16. op. 2. — Gledo mineralogije je opomniti, da je često, zlasti v učnih knjigah, združena s kemijo (XIII. odd.). V teh slučajih išči Bpis v XIII. odd., če stoji v naslovu kemija na prvem mostu, sicer pa v XII. Tako prim. v XIII, odd. št. 2237,
2253,	2256 in 2306, pa tudi štev. 2305.
6 Manjka naslovnega lista in prvih 24 str. — Morda *izvestje» ?
9 Delo je samostojno, no prevod, zato sem ga uvrstil pod Erjavec. Prim. sicer št. 2199.
7 Eden izmed teh je skupaj vezan s Schoedlerjevo knjigo prirode sn. I. (lizika). Gl. štev. 2109a.
2198 a. Erjavec Fr., Prirodopis rudninstva ali Mineralogija. V porabo nižjim razredom gimnazije in realke. V Ljubljani. 1883.
2199. Fellücker Sigm., Lehrbuch der Mineralogie u. Geognosio. Für Obergymnasien und
Oberrealschulen bearbeitet a.) Wien. 1855. — 2 izv.
ß.) 2. Aufl. Wien 1860. — 1 zv.
2200. Picker Gust., Grundlinien der Mineralogie und Geologie für die V. Kl. derösterr.
Gymnasien. Wien. 1905.
2201. Fischer Sigm. Casp., Handbuch der Mineralogie nebst einer kurzen Abhandlung
über Geognosie, Uber die Bildung und Benützung der Mineralien und einer Anleitung, dieselben zu bestimmen. 2. Aufl. Wien, 1840.
2202. Glowacki J., Mineralogija in komija za IV. gimnazijski in roalno-gimn. razred.
V	Ljubljani, 1910.
2203. (irinnn Job., Grundzüge der Geognosie odor Gebirgskunde für prakt. Bergmänner.
Prag, 1852.
2201. llartinann K. Friedr. Alox., Handwörterbuch der Mineralogie und Geognosie. Leipzig: 1828.
2205. Hinlerlechner K, lieber Basaltgesteine aus Ostböhmen. (Scparat-Abdr. aus dom
Jahrb. d. k. k. geol. Iteiclisanstalt, 1900, Bd. 50, H. 3). Wien 1901. — 1 seš. — Beiträge zur Kenntnis der geologischen Verhältnisse Ostböhmens. I. Teil. (Der Gneissgranit und die Dislocation von Pottenstein a. d. Adler.) (Ibid.
H.	4.) — 1 seš.
2206. Bemerkungen über die krystallin. Gebiete bei Pottenstein a. d. Adler und ... (Separat-Abdruck aus den Verhandlungen der Je. k. geol. Iteiclisanstalt, 1901. Nr. 5). — 1 seš.
Granitit als Einschluss im Nephelin-Tephrito des Kunötitzer Borges h. Pardubitz in Böhmen. (Ibid. Nr. 7.) — 1 seš.
-	Vorläufige petrographische Bemerkungen über Gesteine dos westböhmischen Cambriums. (Ibid. Nr. 8). — 1 seš.
2207. Hochstetter F. und A. liiscliinx, Leitfaden der Mineralogio u. Geologie f. die
oberen Klassen an Mittelschulen.
<*.) Wien 1876.
ß.) 2. Aufl. Wien, 1877.
2208. Hornstein Ferd. Friedr., Kleines Lehrbuch der Mineralogie. Unter Zugrundelegung
der neueren Ansichten in der Chemie für den Gebrauch an höheren Schulen bearbeitet. Kassel 1875.
2209. Kner Rud., Leitfaden zum Studium der Geologie mit Inbegriff der Palaeontologie.
Zum Gebrauch für Studierende. 2. Aufl. Wien, 1855.
2210. Koltell Fr., Tafeln zur Bestimmung der Mineralien mittelst einfacher chemischer
Versucho auf trockenem u. nassem Wego. 7. Aufl. München. 1861.
2211. MollS Friodr., Die ersten Begriffe der Mineralogie u. Geognosie für junge prak-
tische Bergleute. I. Teil. Mineralogio. II. Teil. Geognosio. Wien, 1842. — 2 zv.
2212. Naumann C. Friedr., Elemente der Mineralogie. Leipzig.
a.) 5. Aufl. 1859. — 1 zv.
ß.) 13. Aufl. von Ferd. Zirkel. I. & II. Hälfte. 1898. — 2 zv.D Y-) 14. Aufl. von Ferd. Zirkel. 1901. — 1 zv.
2213. Neumayr Molch., Erdgeschichte. Leipzig [u. Wien]. I. Bd. Allgem. Geologie. 1890.
II.	Bd. Beschreibende Geologie. 1887.	2	zv.
1	Vsaka polovica je vezana zase, tvorita pa obe le en zvezek, kajti strani so v drugi polovici štote kar naprej.
II.	drž. g.	2
2214. Schwippel K., Die Erdrinde. Grundlinien der dynamischen, tektonisclien und
historischen Geologio. Für Studierende sowie auch für Freunde der Naturwissenschaften. Wien, 1897.
2215. Seill't Feld., Lehrbuch der Mineralien- und Felsartenkunde. Jena, 1869.
2216. Sliiiliw N. S., Eleinentarbuch der Geologie für Anfänger. Autorisierte (Iher-
setzung von C. Karczewska. Dresden. 1903.
2217. Tschermak Gust., Lehrbuch der Mineralogie. Wien, 1864.
2218. BO*3flII b KACH.'llH,nEPBIHHOHflTIH O HAPCTBh HCKOIIAEMhlXT. I1.IH
MiHEPAJiorifl iih>kuii>ixi. pvmha3i0 hpeajihl>ix.i> iiiKo.'ri>
H’l, EJ. K. AYCTP. ^EPJKAB^. ICI> BfißHH, 1854. — 1 zv.
Dodatek: zdravilstvo in higijena.l)
2219. Frud, Const. Alb. Ant., lieber Thierquälerei in sittlich-religiöser, rechtlicher und
legislativer Beziehung. Klagenfurt 1846. — 2 izv.
2220. Klennning (!. F., lieber Geistesstörungen und Geisteskranke. Berlin, 1872.
(Sammlung Virchow und Iloltzcndorff, VII. S., 155. 11.)
2221. Fiister Ant., Der Verein wider Thierquälerei. Wien 1846.
2222. tiriischl Ant., Die Perkussion u. Auskultation. Inaugural-Diss. Wien. 1841.	1 seš.
2223. Ilaarscliwund, Der. Aerztlicher Rathgeber bei allen Krankheiten der Haare sowie
der Kopfhaut. Unter Mitwirkung mehrerer praktischer Acrzte herausgegeben von Edm. Bühligen. 84. Aufl. Leipzig, 1878. — 1 seš.
2224. Human Al., Postrežba bolnikom. Za domačo potrebo in bolniške strežnice. Izdala
in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. V Celovcu 1899.
2225. KankilCarl, Beschreib, u. Abbild, der für sämmtl. Aiigenoporationen nothwendigen
Instrumente mit bes. Rücks. auf die an der k. k. Wiener-Augenklinik gebräuchlichen. Wien. 1842. — 1 seš.
2226. Lamberg J., Die erste Hilfe bei plötzlichen Unglücksfällen. Tabellarisch u. alpha-
betisch dargestcllt. Wien 1909.
2227. Liekinann A., Stottern u. Stammeln. Ihre Ursachen, Verhüt, u.Heilung. Berlin 1895.
2228. Lolnnayfr Antun, čovjek i njegovo zdravijo. Zagreb 1898.
2229. Mahl“ C. C., Paragramme u. Beiträge zur theoretischen u. practischen Medicin,
Ausstellungen und Verhandlungen. I. Abth.: Zur allgem. Pathologie und Theraphie. Braunschweig, 1854.
2230. Murnik Rado, Najhujši sovražniki. Lahko umevna razlaga o roditeljih nalezljivih
bolezni. V Ljubljani 1908.
2231. Radiča P., Zgodovina deželne civilno bölnice v Ljubljani. V Ljubljani, 1887. — 2 izv.
2231 a. — Geschichte des landschaftl. Civilspitales in Laibach. Laibach, 1887.
2232. Rikli A., Aufruf an die kranke Menschheit an Körper und Geist, nach den
Gesetzen der Natur-Hoillehro zu genosen, oder leichtfaßl. Darstellung der Natur-, resp. Wasser-Heilkunde, nach ihrem heut.Standpunkte. Laibach, 1857.
2233. Samec M., Vpliv vpijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na
člov. družbo v občo. Založila in na svetlo dala Mat. Slov. V Ljubljani. 1880.
2234. VVicImiann Job. Ernst, Ideen zur Diagnostik. Beobachtenden Aerzten mitgethoilet.
2.	Ausg. Wien, 1807. 3 Thoile. — 1 zv.
2235 Zagler .1. J., Pflichten gegen dio Thiere. München.
a.) 1. Aufl. 1844.a> ß.) 4. Aufl. 1846.
1 Spisi o šolski higijeni se nahajajo v 111. odd. (pedagog.). Gl. izvestje 1. 1907 /08.
2 Temu spisu je pridejan (od 39. str. dalje): «Jahres-Bericht dos Münchner-Vereins gegen Thierquälerei f. d. Jahr 1843, erstattet vom Dr. Perner». Spisa je izdalo to društvo.
XIII.	Kemija in fizika
z astronomijo in meteorologijo vred.O
2236. Annalen der Physik u. Chemie. Herausg. von J. C. Poggendorff. Leipzig.
127.-129. Bd. 1866. — 130.-132. ISd. 1867. — 24 sei. = 6 zv.
2237. liaobler Balt.., Kemija in mineralogija za IV. razr. realk in za sorodne šolo.
V	Ljubljani 1910.
2238. Baumgartner Andr., Die Naturlehre nach ihrem gegenwärtigen Zustande mit
Rücksicht auf mathem. Begründung. I., II., III. Theil. 8. Aufl. 1845. — 3 zv.
2239. ßrettner II. A., Leitfaden f. den Unterricht in d. Physik. 19. Aufl. von F. Bredow.
Stuttgart. 1875.
2240. liiirhach O., Physikal. Aufgaben zur elementar-mathematischen Behandlung. Für
den Schulgebrauch bearb. 2. Aufl. Gotha. 1872.
2241. Čebular Jak., Fizika za nižje gimnazije, realko in učiteljišča. V Gorici 1882.
2242. Eiseillohr W., Lehrbuch der Physik zum Gebraucho bei Vorlesungen und zum
Selbstunterrichte. 8. Aufl. Stuttgart. 1860.
2243. Elsner L., Die chemisch-technischen Mittheilungen der nauesten Zeit, ihrem
wesentlichen Inhalte nach alphab. zusammeugostcllt. Berlin. — 4 seš. v2knj.
1. lieft:	Die	Jahre	1846—1848.	—	1849.
2. Hoft:	Die	Jahre	1848-1850.	—	1851.
3. Heft:	Die	Jahre	1850-1852.	—	1853.
4. Iloft:	Die	Jahre	1852—1854.	—	1855.
2244. Erriinaiin H. u. P. Köthner, Naturkonstanten in alphabet. Anordnung. Hilfsbuch
für chemische und physikal. Rechnungen. Berlin 1905.
2245. Ex]ierimental-Physiker, Der Praktische. Ililfs- u. Handbuch zum Experimentieren
u.	Anfertigen von Apparaten, Maschinen etc. Für weitero Kreise bearbeitet nach «Experimental Science» von G. M. llopkins u. herausgegeben unter Mitwirkung der H. Weiler, Schirlitz, Schwartze, Rosenberg u. Taschek von Martin Krieg. Magdeburg, b. 1.
2246. Kahle II. u. H. Lampe, Physik dos tägl. Lebens. Rationelle Naturlehre. Leipzig 1874.
2247. Frick J., (Die) physikalische Technik oder Anleitung zur Anstellung von physik.
Versuchen u. zur Herstellung von physik. Apparaten mit möglichst einfachen Mitteln.2) Braunschweig.
«.) 2. Aufl. 1856. — 1 zv.
ß.)	6. Aufl. . . . von	0. Lehmann. I. Bd. 1890. — II. Bd. 1895.	— 2	zv.
y.)	7. Aufl. . . . von	O. Lehmann. I. Bd. 1. Abt. 1904. \
2.	Abt. 1905. j
II.	Bd. 1. Abt. 1907. ZV'
2.	Abt. 1909. >
2248. Uraetz	L.,	Die Elektrizität	u. ihre Anwendungen. 16. Aufl. Stuttgart.	1912.
2249. (liinther Siegm., Handbuch	der Geophysik. 2. Aufl. 1. & II. Bd. Stuttgart,	1897
&	1899. — 2 zv.
1 S liziko in s kemijo so bavi tudi mnogo v XII. odd navedenih del. Gl zlasti:
d.	Natur», «Bernstein», »(ima*, «Jahrbuch der Naturkunde> in «Jahrbuch der Naturwissenschaften», «Kosmos», *Naturhräfte», «Schoedler» in «Unterhaltungen». — Glede kemije posebej pa prim. zlasti štev. 2202, pa tudi štev. 2208 in 2210. — Tudi z VIII. odd. je XIII odd. zelo soroden; prim. tamkaj op. 1. na str. 15. in tukaj s. v. «Günther», «Milnch» itd.
s To je besedilo v naslovu 2. natisa. V 6. in 7. natisu je vsakokrat nekoliko spremenjeno.
2250. Ilandl AL, Lehrbuch Jer Physik f. die oberen Klassen der Mittelschulen. 2. A.
Ausgabe f Gymnasien. Wien, 1880. — 2 izv.
2251. HauckW. Ph., Die Galvanischen Batterien, Accumulatoren u.Thermosäulen. Eine
Beschreibung mit bcB. Rücksicht auf die Bedürfnisse der Praxis. 4. Aufl. Wien. Pest. Leipzig. 1898.
2252. Heller Aug., Geschichte der Physik von Aristoteles bis auf die neuste Zeit.
I. & II. Bd. Stuttgart. 1882 & 1884. - 2 zv.
2253. Heinmelmayr Fr., Chemie und Mineralogie f. die IV. KL der Gymnasien und
Realgymnasien. Wien 1910.
2254. Heiller J. Ferd., Lehrbuch der (technischen) Physik. Wien.
a.) 1. Aufl. Wien, 1852.	1	zv.
p.)	3. Aufl.	Nach dem	Tode des Verfassers fortgesetzt	u.	umgearbeitet
von	Fr.	Jos. Pisko.	1866. — 2 zv.
2255. Ilinunelbauer Alfr, Chemie u. Mineralogie f. die IV. Klasse d. Gymnasien u.
Realgymnasien. Wien 1910.
2256. Hüller Alois, Naturlehre
a.)	für	die	unteren Classen der Mittelschulen.	Verfaßt	unter Mitwirkung
von	Eduard Maiß.	3. Aufl. Wien 1900. —	2 izv.
b.) für die Oberstufe der Gynm., Realschulen und verw. Lehranstalten. Verfaßt unter Mitwirkung von E. Maiss (!) und Friedr. Poske. I. Hälfte. Braunschweig-VVion 1903.	1	zv.
2257. Hofer Jos, Populäre Physik. Zunächst f. Real- und Gymnasialschüler, und auch
zum Selbststudium f. Jedermann. Wien. I. & II. Bd. 1850 & 1852.
2258. Ilot'mann Aug Willi., Einleitung in die moderne Chemie. 5. Aufl. Braunschweig 1871.
2259. Hovestadt II., Lehrbuch der absoluten Masse und Dimensionen der physikalischen
Grössen. Mit 352 Fragen, 545 Erklärungen u. oiner Sammlung von .... Aufgaben. Für das Selbststudium u. zum Gebrauch an Lohranstalten sowie zum Nachschlagcn f. Fachleute bearb. nach System Kleyer. Stuttgart. 1892.
2260. Juli rituell der Erfindungen u. Fortschritte auf den Gebieten der Physik, Chemie
u.	chemischen Technologie, der Astronomie u. Meteorologie. Begründet von
II. Gretschel u. II. Ilirzel. Ilerausgeg. von A. Borberich, G. Bornemann u.
0.	Müller. Leipzig. 31. 37. Jahrgang. 1895 -1901.	7 zv.
2261. Kauer A., Elemente der Chemie f. Realgymnas. u. Unter-Realsch. 4. A. Wien, 1876.
2262. Klimpert Richard, Lehrbuch der allgemeinen Physik (Die Grundbegriffe und
Grundsätze der Physik) . . . nebst oiner Sammlung von 120 . . . Aufgaben . . . Für das Selbststudium u. zum Gebrauch an Lohranstalton bearbeitet nach Systom Kleyer. Stuttgart. 1889.
2263.	— Wiederholungs- u. Uebungsbuch zum Studium der allgemeinen Physik und
element. Mechanik. Eine Sammlung von 3000 l’rttfungsfragen und -Aufgaben nebst Antworten und Lösungen. Für Lehrer und Studierende. Dresden, 1894.
2264. Kohlrausch Friedr., Lehrbuch der prakt. Physik. 11. Aufl. des Leitfadens der
praktischen Physik. Leipzig u. Berlin 1910.
2265. Kunzek Aug., Lehrbuch der Experimental-Physik. 2. Aufl. Wien, 1851.
2266. Langi)«)!!' F., Chemie für Mittelschulen. 2. Aufl. Berlin 1874.
2267. Lanner AL, Naturlehre. Bearb. f. d. oberen Classen der Mittelschulen. Wien, 1902.
2268. Ijieliig Just , Die Chemie in ihrer Anwendung auf Agricultur u. Physiologie.
In 2 Theilen. 8. Aufl. Braunschweig, 1865. — 2 zv.
2269. Lielegg Andr., Erster Unterricht aus der Chemie an Mittelschulen. Wien, 1871.
a.) Ausgabe f. Realschulen.	1 zv.
b.) Ausgabe f. Realgymnasien. -- 1 zv.
2270. Littrow, Wunder des Himmels oder Gemoinfaßlicho Darstellung des Weltsystemes.
7. Aufl. . . . bearb. von Edm. Weiß I.—IV. Abth. Berlin, 1886. — 2 zv.l)
2271. Mach E. u. Job. Odstrčil, Grundriß der Naturlehre für die unteren Classen der
Mittelschulen. Ausg. f. Gymnasien. Prag, 1886.
2271a. Mach E., Grundriß der Naturlehre f. d. unteren Classen der Mittelschulen. Ausg. f. Gymnasien. Bearb. von K. llabart. 3. Aufl. Wien u. Prag. 1898.
2272. Matzka Wilh., Ein neuer Bowois des Kräftenparallelogramms. (Aus den Abhand-
lungen der königl böhm. Gesellschaft der Wissenschaften. V. Folge, 9. Bd.). Prag, 1856. — 1 seš.
2273. Milteregger Jos., Lehrbuch d. Chemie f. Oberrealschulen. 3. Aufl. Wien. I. & II. Th.
1886 u. 1888. — 1 zv.
2274. Müller Job., Grundriß dor Physik u. Meteorologie. Braunschweig.
a.) 11. Aufl. 1872.	1 zv
ß.) 13. Aufl. . . . bearb von E. Reichert. 1881. — 1 zv. y.) 14. Aufl. . . . bearb. von 0. Lehmann. 1896.2) — 1 zv.
2275 Miiller-l’oiiillet, Lehrbuch	der Physik u.	Meteorologie.	Braunschweig,
a )	2. Ausg. dor 2.	Aufl.	III.	Bd.	1865 •*)
f>.) 10. A. herausg. v. Leop. Pfaundler unter Mitwirkung von ... In 4 Bd.
I. Bd. 1906.	111.	Bd. 1907.
II.	Bd. 1. Abt. 1909.	IV.	Bd. 1. Abt.	1909.
2276. Miincll Pot, Lehrbuch dor Physik. Mit einem Anhänge: Die Grundlehren der
Chemie u. der matli. Geographie. 5. Aufl. Freiburg im Breisgau. 1878.
2277. Muspratt Sheridan, Theoretische, praktische u. analyt. Chemie, in Anwendung auf
Künste u. Gewerbe. Encyklopiidio d. techn. Chemie.
I.	Bd. Frei bearbeitet von F. Stohmann u. Th. Gerding. Deutsche von . . .
Sh. Muspratt autorisierte Ausgabe. Braunschweig, 1856.	1	zv.
2278. Petri Fr., Leitfaden f. d. Chem. Unterricht. Anorganische Chem. 2. A. Berlin. 1876.
2279. I’isko Fr. .los., Grundlehren dor Physik. Brünn.
a.) 11. Aufl. . . . für Unterrealscbulen. 1880. f:.) 12. Aufl. Ilerausg. von Moriz Glöser. 1890.
2280. Pleiseltl Ad., Können nattlrl. Mineralwässer durch künstl. ersetzt worden? Wien. 1842.
2281. Raiumel.sberg C. F., Leitfaden f. die qualitative chemische Analyse, mit bes.
Rücksicht auf II. Rose’s ausführl. Handbuch der analyt. Chemie. 5. Aufl. Berlin, 1867.4)
2282. Robida K., Naravoslovje alj fiziko po domače zložil. V Ljubljani. 1849.
2283. Roget P. M , Darstellung des Galvanismus. Aus dem Englischen von Fr. Kotten-
kamp. Stuttgart. 1847. — 1 zv.
2284. — Darstellung des Magnetismus. Aus d. E. v. Fr. K. Stuttgart. 1847. — 1 zv.
2285. Rose Heinr., Handbuch der analyt. Chemie. 4. Aufl. Berlin, 1838. I. & II. Bd.
2286. Rosenlierg K., Experimentierbuch f. den Unterricht in der Naturlehre. 2. Aufl.
Leipzig. I. Bd. 1908. — II. Bd. 1910.
2287.	— Lehrbuch der Physik f. die oberen Klassen der Mittelschulen u. verwandten
Lehranstalten. 5. Aufl. Wien, 1911. Ausgabe für Gymnasien.
1 Vsi 4 oddelki tvorijo pravzaprav Io ni (1278 str. obsegajoč) zvezek, vezano pa je v 2 zvezkih.
’ V 14. natisu je naslov precej močno spremenjen.
s Ta zvezek ima tudi svoj poseben naslov: * Lehrbuch der kosmischen Physik». Kot dodatek ima: € Atlas zum Lehrbuch dor kosmischen Physik. 2. Ausg. dor 2. Aufl. Braun-schwoig, 1865». — Skupaj 2 zv.
1	Glej štev. 2285.
2288. Schabus J., Grundzüge der Physik, als Lehrbuch f. die oberen Klasson der Real-
schulen und Gymnasien. 6. Aufl. Wien. 1873.
2289. Schellen H., Die Spoctralanalyse in ihrer Anwendung auf dio Stoffe der Erde
und dio Katar der Himmelskörper. Braunschweig, 1870.
22Ü0. Schreiner Ilenr., Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na potrebe kmetskega stanu. Izd. in zal. Družba sv. Mohorja v Celovcu. I. in II. knjiga. 1889 in 1891.
2291. Senekovič Andr., Fizika za nižjo razrede srednjih šol. V Ljubljani. 1883.
2292. Siegmund Ford., Durch die Stornenwolt oder Dio Wunder dos Himmelsraumos.
Eine gemoinfaßl. Darstellung der Astronomie f. Losor aller Stände. Wien. Pest. Leipzig. 1880.
2293. Strecker All., Kurzes Lehrbuch dor Chemie. In 2 Thoilon. Braunschweig.
I. Bd. Anorgan. Chemie und Abriss dor organ. Chomio. Thoilwoiso nach
V.	llegnatilt ... selbständig boarb. 7. Aufl. 1867.
II. lid. Organ. Chemie. 5. Aufl. 18(58.
2294. Swohoda, Naturlehro f. Bürgerschulen. In drei concontrisclion Lohrstufen. Bearbeitet
von Laur. Mayor. Wien. 1886. a.) 2. Stufe (II. CI). 3. Aufl. ß.) 3. Stufo (III. Cl.). 4. Aufl. — 2 sn.
2295. Suhic Ivan, Elektrika, njo proizvajanje in uporaba. Izdala in založila «Matica
Slovenska». V Ljubljani 1897. — 1 zv.
2296.	— Simon, Telegralija. Zgodovina njena in današnji njen stan. Založila in na
svetlo dala Mat. Slov. 1876. (V Ljubljani).
2297. Ule Otto, Warum und Weil. Fragen und Antworten aus den wichtigsten Gebieten
der gesammten Naturlehre. Physikalischer Theil. 2. Aufl. Berlin, 1871.
2298. Urbanilzky A 1fr., Physik. Eine gomoinverständl. Darstellung der physikal. Er-
scheinungen u. ihror Beziehungon zum prakt. Lobon. Wien. Pest. Leipzig. 1892.
2299. Urbas Ant., Magnetismus, Eloktricität, Wärme u. Licht. Philosophisch-phisika-
lische(!) Skizze. Laibach. 1876. — 1 sn.
2299a, — Magnetizem, elektrika, toplota in svotloba. Filoz.-fiz. načert. V Ljubljani. 1876. — 1 sn.
2300. Vertovec Mat., Kmetijska kemija, to jo, natorne postavo in kemijsko resnice
obernjene na človeško in živalsko življenje, na kmetijstvo in njegovo pridelke. V Ljubljani. 1847.
2301. Vogtherr Max, Die Chomio. Neudamm. h. 1. (= Hausschatz dos Wissens. Abt. III.
Bd. 5.).
2302. Weinhuld Ad. F., Vorschule der Experimentalphysik. Naturlohre in elementarer
Darstellung, nebst Anleitung zum Exporimeotiren u. zur Anfertigung dor Apparate. 4. Aufl. Leipzig 1897.
2303. Physikal. Demonstrationen. Anloit. zum Experimentieren. 3. A. Leipzig 1899.
2304. Weili Edm., Bilder-Atlas dor Stornonwolt. 41 Tafeln nebst erklärendem Toxto.
Eßlingen b. Stuttgart. 1888.
2305 Wellisch Siogm., Das Alter dor Welt. Auf mechanisch-astronomischer Grundlage berechnet. Wien. Pest. Loipzig. 1899.
2306. Wolf K., Grundriß der Chemie und Minoralogio f. dio IV. Kl. der Gymnasien und
Realgymnasien. Triest. Wien. 1910.
2307. Zeisel S., Chomio. Eino gomoinfußl. Darstellung dor ehem. Erscheinungen und
ihror Beziehungen zum praktischen Lobon. Wien. Post. Leipzig. 1892.
2308. Žnidaršič J., Öko in vid. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljub-
ljani. 1880. — 2 izv.
Konec (XIV.— XVII. odd.) prih. loto.
Ob stoletnici bitke pri Lipskem.
(Predaval ravnatelj Anton Štritof dne 18. oktobra 1913. ob stoletni slavnosti
bitke pri Lipskem.)
Predragi učenci!
Predvčerajšnjim, danes in jutri, t. j. due 1(1., 18. in 19. oktobra, je stoletnica zgodovinskega dogodka neizmerne svetovne važnosti, stoletnica velikanske, nad vse krvave bitke evropskih narodov pri Lipskem. Pol milijona vojakov, kar je za tiste čase zelo veliko, se je na obeh straneh borilo skozi tri dni: topovi so grmeli, da se je zemlja v pravem pomenu besede tresla, puške so pokale, meči so sekali, da se je zdelo, kakor bi se svet podiral v neskončni, grozoviti nadnaravni nevihti; človeška kri je tekla v potokih, nad 100.000 mrtvih in ranjenih je pokrivalo bojno polje.
Pa kaj V Ali smo se danes zbrali, da proslavljamo morebiti samo to mesarsko klanje bitke pri Lipskem? Ali smo tako kruti in brezčutni, da se hočemo še naslajati nad drhtečimi vzdihi in jeki stotisočev, umirajočih v mladostnem cvetu na bojnem polju V
O,	današnje slavje stoji veliko više! Hekatombe človeških žrtev v bitki pri Lipskem so dovedle do odločitve nad 20letno skoro neprestano krvavo vojskovanje vse Kvrope proti najsilovitejšemu osvojevalcu in strahovalcu sveta, kar jih pozna Človeška zgodovina, proti silnemu Napoleonu; prižgale so evropskim državam zopet luč svobode, luč miru; postavile so daleč viden mejnik novi zgodovinski dobi.
In zaradi tega velikega svetovnega pomena bitke pri Lipskem praznujemo danes nje stoletnico.
Mi Avstrijci pa imamo še poseben povod, praznovati današnjo stoletnico. Saj je bila ravno Avstrija največ udeležena v dolgih francoskih vojnah in je tudi za končno odločitev v bitki pri Lipskem največ pripomogla in žrtvovala, imela je vrhovno poveljstvo in bitka sama se je izvršila po načrtih, ki jih je napravil lladecky, pozneje slavni naš vojskovodja oče Radecky. Zmaga pri Lipskem je torej v prvi vrsti zmaga Avstrije.
In končno je za našo ožjo domovino Kranjsko še en veleznamenit povod, veseliti se današnje stoletnice. Vzporedno namreč in istodobno z bojnimi operacijami, ki so končno dovedle do bitke pri Lipskem, je bilo ravno v naših krajih, na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem in tudi v naši Ljubljani postransko sicer, toda za nas velevažno bojišče, na katerem so naši z zmago nad Francozi dosegli, da se je Kranjska dežela, ki jo je skozi štiri leta in pol Napoleon imel v svoji oblasti, zopet združila z Avstrijo.
Današnje slavje je torej prvič splošno svetovno, drugič avstrijsko-patriotično in tretjič kranjsko-domorodno.
Slavnosti pa ne moremo lejiše praznovati, nego če se najprej seznanimo v glavnih potezah z zgodovino tistih časov, ker le stvarno razumevanje razgreje srca in rodi pravo navdušenje ter spremlja človeka kot zvest tovariš skozi celo življenje.
Poseči pa nam je v zgodovini nekoliko dalje nazaj, ker to zahteva celotna slika skupnih, v eni smeri se razvijajočih dogodkov.
Francoske vojne koncem 18. in začetkom 19. stoletja, ki so z malimi presledki skupaj trajale celih 24 let (od 1792. do 1815.), imajo svoj začetni vzrok v veliki francoski revoluciji in njenih posledicah, pozneje pa v osvoje-valnih nasilnostih Napoleonovih. Prvotne ideje francoske revolucije so bile dobre in zdrave, čim so vsebovale svobodo, bratstvo in enakost vseh ljudi in narodov nasproti raznim privilegirancem. Saj se te misli, prav razumevane, ujemajo s temeljnimi pojmi krščanstva. Toda trezni in zmerni elementi so se morali kmalu umakniti strahovladi prenapetih prekucuhov, ki so hoteli vse preobrniti, ki so odpravili celo krščanstvo in umorili kralja in kraljico in z njima tisoče in tisoče nedolžnih ljudi. Taka revolucija je seveda ogrožala tudi vladarje drugih ovropskih držav in ni čudo, da so se ti po robu postavili in skupno nastopili proti groznim izrodkom francoske revolucije.
Te skupne nastope konservativnih evropskih vladarjev izprva proti revolucionarni Franciji, kmalu pa proti najhujšemu nje izrodku, proti mogočnemu Napoleonu, imenujemo koalicijske vojne. Bile so štiri.
Prva se je začela že I. 1792., ko sta avstrijski vladar in pruski kralj sklenila zvezo, da ohranita od revolucije ogroženo monarhijo na Francoskem. Bojna sreča pa zaveznikoma ni bila mila. Premalo odločni vojskovodja vojvoda Ferdinand Brunsviški je bil prisiljen, umakniti se s francoske zemlje, kamor je bil vdrl, med umikanjem pa mu je vsled deževja., lakote in bolezni poginila skoro vsa armada.
To je bil prvi začetek odslej neprestano zmagonosnega prodiranja Francozov. Nič ni pomagalo, da se je že prihodnje leto (1793.) po obglavljenju francoskega kralja Ludovika XVI. združilo proti francoski republiki nič manj nego 10 evropskih držav, med njimi v prvi vrsti Avstrija, Angleška in Prusija, poslednja pa je že 1. 1795. izstopila iz koalicije, sklenivša sramoten posebni mir v Baslu; tudi ni nič pomagalo, da je 1. 1796. avstrijski nadvojvoda Karl
pognal severno francosko armado čez Ren nazaj. Odločba je padla v Italiji, kjer se je prvič v večji meri izkazal kot mojstrski vojskovodja mladi, 271etni general francoske republike Napoleon Bonaparte. Ta jo Avstrijce premagal in jih potisnil nazaj čez Kranjsko, Koroško in Štajersko do Semeringa. Takrat so bili Francozi prvič v naših krajili. V Leobnu na Štajerskem se je sklenil začasni, v Čampo F or mi o pri Vidmu na Laškem pa stalni mir, ki je 1. 1797. zaključil prvo petletno koalicijsko vojno.
Avstrija je izgubila daljno Nizozemsko in Lombardijo, zato pa dobila Benečansko, Istro in Dalmacijo. Kampoformiski mir torej za nas ni bil preveč neugoden, ker so bili z novo pridobljenimi deželami dani pogoji, da si Avstrija ustanovi tudi pomorsko moč. Odslej sta francosko in avstrijsko območje ločili reki Ren na Nemškem in Adiža na Tirolskem in Laškem.
Toda kampoformiski mir je kaj malo časa trajal. Angleži sploh niso hoteli nič slišati o kakem miru, Francozi pa se ga niso držali. Neopravičeno so posegali v ozemlje na desnem bregu Rena, širili so povsod republikanske ideje in ustanavljali nove republike, osobito so cerkveno papeževo državo izpremenili v rimsko republiko, papeža Pija VI. pa ujotega odvedli na Francosko, kjer je kmalu umrl. Nekoč je pri neki patriotični slavnosti na Dunaju francoski zastopnik Hernadotte razvil izzivajočo revolucionarno trobojnico, razdraženi Dunajčanje pa so jo raztrgali. Taka in enaka izzivanja od strani Francozov so podnetila iznova bojno razpoloženje, osobito ker je bil general Napoleon Bonaparte dosegel, da ga je francoska vlada poslala z ekspedicijo v Egipt, kjer je hotel Angliji na ta način priti do živega, da ji je oškodoval trgovino z Indijo. Tako je prišlo do druge koalicije proti francoski republiki (1799—1802) med Avstrijo, Angleško in Rusijo, katerim so se pridružile še Turčija, Neapol, Portugalsko in Švedsko. Značilno jo, da je Prusija ostala nevtralna.
Druga koalicijska vojna je bila s početka za zaveznike ugodna, ker ni bilo Napoleona; zlasti sta se odlikovala avstrijski poveljnik nadvojvoda Karl v južni Nemčiji in ruski general Suvarov v severni Italiji. A Rusi so vsled razprtij kmalu izstopili iz koalicije, Napoleon Bonaparte pa je nenadoma dospel iz Egipta, strmoglavil nesposobno francosko vlado, vzel v lastne roke državne vajeti kot prvi konzul in mahoma porazil Avstrijo, da je morala z njim skleniti lune vi liski mir (1801). Ta je v splošnem obnovil določbe kampoformiskega mira in iznova določil Ren in Adižo kot mejo.
Ker se je leto pozneje (1802) sklenil mir tudi med Anglijo in Francosko, se je nekaj časa zdelo, da bodo prenehale večne vojne in da bo nastopil trajen mir.
Ali prišlo je vse drugače, prišlo veliko hujše. Dosedanjim vojnam sta bila vzrok francoska revolucija in francoska republika. Odkar pa je bil dotedanji general francoske republike Napoleon Bonaparte po svojem povratku iz Egipta 1. 1799. provzročil državni preobrat, vsled katerega je bila na
Francoskem republika odstranjena in revolucija končana, je postal pre-mogočni Napoleon sam nov hujši vzrok novih veliko strašnejših vojn. V revolucionarnem boju proti absolutizmu vzgojen, postal je sam, ko je dobil vso državno moč v roke, najhujši absolutist. Toda meje domače zemlje so mu bile pretesne za udejstvovanje lastnega absolutizma. Najženialnejši vojskovodja, kar jih pozna svetovna zgodovina, a neskončno časti- in slavohlepni in brezobzirni Napoleon je kot novi absolutni vladar francoski zasanjal gorostasno misel, premagati vso Evropo in ustanoviti si svetovno vladarstvo. In ta nebotična misel njegova je bila odslej gonilna moč vsem poznejšim dogodkom.
Najprej pa nam je tu vplesti važno izpremembo v Avstriji. Ko je bil
I.	1804. Napoleon Bonaparte izvoljen kot Napoleon I. za dednega cesarja vseh Francozov, proglasil se je tudi avstrijski vladar in rimsko-nemški cesar Franc II. za avstrijskega cesarja pod imenom Franc I., hoteč s tem pokazati, da je Avstrija nasproti francoskemu cesarstvu enakovredna monarhija. Avstrija namreč do tedaj ni imela skupnega imena, dasi ji je pragmatična sankcija osigurala skupno nedeljivo celoto. Avstrijski vladarji so se pač že poprej imenovali tudi cesarji, ali bili so to le kot izvoljeni vladarji starodavne svete rimske države. Od 1. 1804. pa imamo torej samostojno avstrijsko cesarstvo-
Pa nadaljujmo potek Napoleonovih vojn, spremljajmo trinoga-strahovalca do omotične višine njegove slave, s katere je bil končno venderle strmoglavljen v svoj prazni nič.
Ker je Napoleon neprestano širil meje svojega območja, ne meneč se za sklenjeni mir, in ker je po vseh pridobljenih deželah nastavljal svoje sorodnike in generale za vladarje — tako je n. pr. svojega pastorka Evgena Beauharnais imenoval za podkralja na Laškem, — se je kajpada vseh evropskih držav lotila velika bojazen za lastno varnost. l*od temi vtisi, in ker je bila vojna med Francijo in Angleško že 1. 1803. zopet izbruhnila, so je za 1. 1805. lahko sklenila nova, tretja koalicija med Angleško, Avstrijo, Rusijo in Švedsko proti silnemu samovoljnežu Napoleonu. Na njegovo stran pa so stopile Španska in južnonemške države: Badensko, Virtemberško in Bavarsko, omamljene od veličine Napoleonove. Prusija je ostala tudi v tretji koalicijski vojni nevtralna.
Na morju je Angleška pri Trafalgarju na jugozahodni obali Španske sijajno premagala združeno francosko-špansko brodovje, a zmagalec Nelson je plačal zmago s svojim življenjem.
Toda odločitev je padla na suhem. Nadvojvoda Karl je mislil, da bo glavno bojišče zopet v Italiji, zato je šel sam tja, poveljstvo v južni Nemčiji pa je dobil širokoustni, a v resnici nesposobni general Mac,k. Ta je kar naprej udaril skozi Bavarsko, ne da bi bil počakal Iluse, in zasedel trdnjavo Ulm ob gornji Donavi. Napoleon pa, ki je bil natanko poučen o moči in načrtih Avstrijcev, je z neverjetno hitrostjo pridrvel ravno tu sem ter Ulm
obkolil. General Mack se je s 24.000 možmi sramotno moral vdati. Zdaj je imel Napoleon prosto pot. Ob Donavi navzdol se je pomikal, zavzel Dunaj brez odpora in se z glavnim stanom naselil v cesarskem gradu Schönbrunnu. Dne 2. decembra 1805. pa je združene Avstrijce in Kuse premagal v tako-zvani ti’ocesarski bitki pri Slavkovem ali Austerlitzu na Moravskem, vzhodno od Brna. Pri zavezniški vojski sta bila namreč navzočna tudi avstrijski cesar Franc I. in ruski car Aleksander I. Tu je pripomniti, da so 1. 1805. Francozi v drugič prišli na Kranjsko in v Ljubljano. Nadvojvoda Karl se je namreč umaknil iz Italije, za njim pa je drvel francoski general M as se n a in koncem novembra zasedel Ljubljano, kjer je ostal dober mesee dnij.
V	požunskem miru, ki se je nato med Avstrijo in Napoleonom sklenil, je bila Avstrija hudo ponižana. Oddati je morala Italiji Benečijo, Istro in Dalmacijo, s čimer je bila zopet odrezana od morja, Bavarski je morala oddati Tirole s Predarlskim, Virtemberški in Badenski pa takozvane predavstrijske pokrajine. Kot neznatno nadomestilo je dobila Salcburško. Iz schönbrunnskega gradu je Napoleon popolnoma poljubno in brez ugovora jemal in oddajal vsepovsod dežele in krone, kakor je njemu bolj prijalo, in povsod so zavladali njegovi sorodniki, generali in ministri, sebi pa je pridržal vrhovno oblast čez nje. Tako se je končala tretja koalicijska vojna. Avstrija je bila ponižana, a ne strta, z Angleško in Rusijo pa je trajalo bojno razmerje še dalje.
Leto pozneje (1800) je storil Napoleon zopet važen korak v dosego svojega cilja: lotil se je razrušitve stare rimsko-nemške države. Pridobil je zase 1 (i južno- in srednjenemških vladujočih knezov, da so se ločili od rimsko-nemške države, od Avstrije in Prusije, in sklopil z njimi takozvano rensko zvezo, ki je Napoleona priznala za pokrovitelja, v resnici pa bila od njega čisto zavisna. Ko rimsko-nemški in avstrijski cesar Franc II., odnosno I., na to ni mogel odgovoriti z vojno, kor je bila Avstrija pravkar šele poražena, je takoj izvajal posledice, odložil krono rimsko-nemškega cesarstva in se imenoval odslej samo Franc L, cesar avstrijski. Tako je žalosten konec storila častitljiva, skoraj 1000 let stara rimsko-nemška država. Nad 400 let je bila v rokah Habsburžanov, cesar Franc je bil 20. rimsko-nemški cesar iz habsburške rodovine.
Kenska zveza je bila v prvi vrsti obrnjena proti Avstriji in Prusiji, z njo je Napoleonova moč dospela že do sredine, v srce Evrope. Kar je pa najžalostnejše, odslej je nemško-renska zveza v suženjski ubogljivosti z Napoleonom hodila žez drn in strn v boj proti lastnim nemškim bratom.
Napoleon je bil zdaj gospodar južne Nemčije in z brutalno silo je potlačil vsak najmanjši pokret narodne zavednosti. Tako jo dal n. pr. v Niirnbergu knjigotržca Palma kar kratkomalo ustreliti, ker ni hotel izdati pisatelja neke v narodnem duhu pisane male knjižice.
Kaj pa severna Nemčija, predvsem Prusija? I)o sedaj je Prusija igrala kaj žalostno vlogo s tem, da je v prvi koalicijski vojni sklenila posebni baselski mir in da se je v drugi in tretji koalicijski vojni izrekla za nevtralno. A počasi je tudi v Berlinu prihajala bojna stranka na površje, ki jo je posebno kraljica Lujiza podžigala. — Po ustanovitvi južno-nemŠke renske zveze se jo začela snovati kot protiutež severna zveza. Dne 1. oktobra 1806. je Prusija podala Napoleonu ultimatuin, s katerim je zahtevala, da Francozi v teku osmih dnij zapuste nemška tla. Napoleon pa je nato takoj odšel k svoji vojski na Nemško in porogljivo odpisal pruskemu kralju Frideriku Viljemu III., da bo odgovor že sam osebno prinesel. In s tem je nastala četrta koalicijska vojna (1806/7). Začela jo je Prusija skoro osamljena in brez Avstrije, a bila je kakor za kazen za dosedanjo brezdelnost pri Jeni in Auerstädtu grozovito poražena. Napoleon se je v svojem brezmejnem napuhu o pruskih generalih zaničljivo izrazil: „Ti Prusi so še neumnejši od Avstrijcev“. Ze 12 dnij po bitki je vkorakal v Berlin in se naselil v kraljevi palači, skoro vse nemške trdnjave pa so se v neverjetni brezglavosti vdale. Prusi so ponujali mir, a Napoleon je stavil nesprejemljivo pogoje, namreč odstop vseh dežel do Visle in zadrževanje Rusije. Zato se mir ni sklenil.
Tu v Berlinu se je porodila v Napoleonovi glavi zopet gorostasna misel, ki na novo dokazuje neoporečno genialnost in velikopoteznost moža. Ker je uvidel, da Angleški vsled njene premoči na morju nikakor ne moro priti do živega, je sklenil, na trgovsko-gospodarskem polju ji odrezati nit življenja. V to svrho je iz Berlina odredil proti Angleški takozvano celinsko zaprtje (Kontinentalsperre), s katerim je prepovedal vsako trgovino, vsak obrat, da vsako dopisovanje med Angleško in državami, stoječimi v Napoleonovem območju. S tem je hotel preprečiti Angleški vsako spečavanje blaga v Evropi, kar bi zanjo pomenjalo smrtni udarec. Ali to celinsko zaprtje se prvič ni dalo popolnoma izvesti, ker so se povsod pojavili kontrobantarji, drugič pa je bilo dvorezen meč, ki jo v roko rezal tudi tistega, ki ga je vihtel, kor so enako kakor Angleška trpele tudi lastne Napoleonove dežele. Zato se končno ni obneslo in Angleška je ostala tja do 1. 1815. nepretrgoma v vojnem stanju s Francosko. — Na edino sredstvo, s katerim bi bil čisto sigurno postal gospodar morja in s tem ukrotil Angleško, pa sicer tako iznajdljivi krutež vender ni prišel. Malo pozneje se je namreč oglasil pri njem iznajditelj prvega parnika Robert Fulton (izreci Fölt’n) in mu ponudil svojo iznajdbo v uporabo. Toda Napoleon ni znal nič fizike, ni spoznal velikega pomena parnika in jo spodil moža z neverjetnimi besedami: „Poberite so; vi ste prismoda!“
Iz Berlina je Napoleon odšel proti vzhodu, da se spoprime z Rusi, ki so kakor 1. 1805. Avstriji, tako sedaj Prusiji prišli na pomoč. Krvava bitka pri Pruskem Eylauu (8. februarja 1807.) sredi hudo zime med strašnim snežnim metežem je ostala neodločena: nobeden ni zmagal, nobeden ni bil premagan. Prvič se je prigodilo, da Napoleon ni zmagal, in ponudil je celo
mir, a ponudba ni bila sprejeta. Na to se je koaliciji pridružila še Švedija, Angleška pa je obljubila denarno pomoč. Kljub temu pa je Napoleon že čez tri mesece Pruse in Ruse pri Friedlandu v vzhodnem Pruskem popolnoma potolkel, na kar so jo v Tilži ali Tilsitu na reki Memel sklenil mir, ki je končal četrto koalicijsko vojno.
Pri sklepanju miru se je Napoleon pokazal pravega lisjaka. S čarom svoje moči je premamil carja Aleksandra I.; obljubil mu je, da bosta oba med seboj delila vladarstvo sveta, Aleksander kot cesar vzlioda, Napoleon kot cesar zahoda, in s to obljubo je precej ničemurnega in častihlepnega carja spravil popolnoma na svojo stran, da sta sklenila celo zvezo med seboj. Zaslepljeni ruski car ni izpregledal, da Napoleon delitve svetovnega vladarstva ni resno mislil in da ga je s to pretvezo le mamil, dokler ga je potreboval. To se je pokazalo pet let pozneje, ko je za Napoleona dozorel čas, da udari na Rusijo. — Prusijo pa je Napoleon v tilsitskem miru grozovito k tlom pritisnil: izgubila je polovico vsega svojega ozemlja, namreč vse dežele ob levem bregu Labe in vse poljske pokrajine na vzhodu. Prve je Napoleon združil v vvestfalsko kraljestvo, ki ga je podelil svojemu najmlajšemu bratu Je-romu in ki se je pridružilo renski zvezi, iz poljskih pokrajin pa je napravil vojvodino varšavsko in jo podelil saškemu kralju. — Prusija se je vrhu-tega morala zavezati, da pristopi k celinskemu zaprtju proti Angleški, da plača ogromne vojne stroške, da prehrani francosko vojstvo v svoji deželi, dokler bi se vojni stroški ne plačali, in da stanja lastnega vojstva nikdar ne sme povečati nad 42.000 mož. Tako je Prusija ležala krvaveča in izdihujoča na tleh. Razen Avstrije in švedskega Pomorja je sedaj vsa Nemčija stala pod vplivom Napoleonovim. Takšen je bil izid četrte koalicijske vojne.
Nadaljnji računi svetovnega osvojevalca Napoleona so kazali na Pirenejski polotok. Tudi toga si je hotel osvojiti, kakor si je doslej osvojil Italijo in Nemčijo. Ne da bi vam podrobno razlagal, naj le na kratko povem, da je 1. 1IS08. na Portugalskem prepodil vladajočo rodbino Braganza in se na to polastil tudi do tedaj prijateljske Španije ter jo izročil svojemu bratu Josipu.
Proti takim nezaslišanim nasilstvom pa se je na Španskem in Portugalskem dvignil ves narod v fanatično razgretem gnevu. Osnovale so sc povsod prostovoljske narodne čete, „junte“ imenovane, ki so neprestano na vseh krajih zdaj tu zdaj tam s posameznimi malimi napadi v takozvani „guerilla“-vojni čedalje občutneje vznemirjale in oškodovale sovražno francosko vojstvo. Prvič je skusil Napoleon, kaj se pravi ljudska moč v boju za svobodo. Ker je posebno duhovščina vsled neštevilnih cerkvenih ropov vedno huje podžigala in navduševala ljudstvo na odpor proti skrunitelju krščanstva in ker so tudi Angleži izdatno pomagali z denarjem in z oboroženo močjo, moral je Napoleon sam priti na Špansko, da reši vojsko. Pa do popolne zmage ni prišel, osobito kor je bil kmalu na to (1. 1809.) zopet drugje zapleten v hudo vojno, kamor je moral večino čet iz španske peljati.
Poroča se, da se je baš takrat mnogih Napoleonovih velikašev lotila zla slutnja, da pomeni španska narodna vstaja začetek konca Napoleonovega. Jn tako je tudi bilo. Kes je Napoleon odslej še mnogokrat zmagal in s svojimi zmagami dospel na vrhunec slave; ali kal končnega propada je že klila in se neprestano krepila. Ideja, da treba svet rešiti Napoleonovega tiranstva, je povsod oživela in prodirala v čedalje širše kroge in sloje.
Prva je bila zopet Avstrija, ki se je I. 180!). dvignila na osvobodi-teljno vojno proti Napoleonu. In to leto in ta vojna tvori v resnici pripravljanje na končno zmago evropskih narodov 1. 1813.
Od poraza pri Slavkovem ali Austerlitzu in požunskega mira I. 1805. se je Avstrija čudovito hitro opomogla in prerodila. Dokazalo se je zopet, da hude narodne in državne nesreče vzbude le novo požrtvovalnost, okrepe lastno moč in podžgo navdušenje za sveto domovinsko stvar. In tako je bilo takrat tudi v Avstriji. Novi državni kancler grof Filip Stadion, zakleti sovražnik Napoleonov, je bil duša raznim blagodejnim preosnovam, ki so dvigale duševno in gmotno stanje ljudstva in s tem samozavest in čustvo za nezavisnost. Nadvojvoda Karl je kot vojni minister temeljito preosnoval vojaštvo in skupno z nadvojvodo Ivanom organiziral domobranstvo, ki je obsegalo vse orožja sposobne, ne v armadi službujoče moške od 18. do 45. leta in štelo 145 bataljonov, razdeljenih po dežolah in v teh po okrožjih. In nova cesarica Marija Ludovika, ki jo je vzel cesar Franc 1. 1808., je bila utelešena bojevitost. Kmalu se je kakor na Španskem bojna navdušenost lotila vsoli dežel, vseh narodov, vseh slojev. Netile so jo osobito bojevite brambovske pesmi, ki sta jih med drugimi zlagala dunajska pesnika Castelli in Collin in ki so se pri vsaki priliki prepevale. Tudi naš Valentin Vodnik je pesnil take brambovske pesmi. Požrtvovalnost ljudstva ni poznala moj. Sami od sebe so prihajali pod zastave mladeniči in možje, kmetski sinovi in plemenitaši, imo-vitejši pa so vrhutega po vzgledu cesarice in dvora pokladali na oltar domovine denar in razne dragocenosti. Celo žene in dekleta so ponudile domovini svojo pomoč, da celo marsikateri menih je slekel kuto in oblekel cosarsko suknjo. Vzplamtelo jo velikansko, pravo ljudsko navdušenje, ki jo čedalje hujšo sililo na obračun z Napoleonom.
Pod takim duševnim razpoloženjem se je pričela avstrijska osvoboditeljna vojna 1. 1809. Trenotek je bil tudi zato ugoden, ker je bil Napoleon na Španskem zaposlen. Ali žal, da je Avstrija ostala sama v tej vojni, kor ni bilo dobiti nobenega zaveznika. Kratkovidna Prusija jo bila zopet nevtralna; I. 1805. ni bila Avstriji pomagala, zato je 1. 1800/7. brez Avstrije morala stati Napoleonu nasproti in doživeti silno ponižanje. In sedaj je zopet Avstrija ostala brez pruske pomoči. Pač čudno nesoglasje. Angleška tudi ni nič storila za Avstrijo, Rusija pa je bila celo z Napoleonom zvezana. Nasprotno pa je imel Napoleon izdatno pomoč v nemškem vojstvu renske zveze.
Avstrija je postavila tri armade, glavuo središčno pod nadvojvodom Karlom proti južni Nemčiji, levo pod nadvojvodom Ivanom proti Italiji, desno pa pod nadvojvodom Ferdinandom v Galiciji proti Rusiji. Glavni sunek se je imel izvršiti v sredini, na Nemškem. Toda Napoleon je z renskimi četami zmedel in razpršil Avstrijce pri Regensburgu na Bavarskem, da so se morali umakniti na češko in dalje proti Dunaju. In zopet je šel Napoleon ob Donavi navzdol in v drugič zasedel Dunaj ter se zopet nastanil v schönbrunn-skem gradu. Tako so imeli desni breg Donave pri Dunaju Francozi v rokah, levemu pa so se od severja bližali Avstrijci. Ko pa je Napoleon hotel iti na levi breg, zgodilo se je nekaj neverjetnega, do tedaj nezaslišanega: nadvojvoda Karl je Napoleona pri vaseh Aspern in Essling tik Dunaja v grozoviti bitki odločno premagal, da se je moral umakniti na donavski otok Lobau. Siloviti mojster bitk je bil prvič v življenju poražen, čar nepremagljivosti, ki ga je do sedaj obdajal, je bil razpršen, dokaz je bil podan, da je Napoleon premagljiv. Hrabrost Avstrijcev je Napoleon sam priznal, rekoč svojemu bratu Josipu, ki ni bil v bitki: „Ti nisi videl Avstrijcev pri Aspernu, torej nisi ničesar videl“.
Nepopisno je bilo veselje Napoleonovih sovražnikov po vsej Evropi. Še eno bitko in rešeni smo! tako se je glasilo vsepovsod. Oči vse Evrope so bile vprte v Avstrijce pri Dunaju in z nestrpnostjo so čakali novih poročil. Zal, teh ni bilo, dolgih šest tednov ne. In vendar je bila prilika tako lepa. Poraženi Napoleonovi vojaki so trpeli glad in žejo in pomanjkanje streliva, Napoleon sam je bil od duševnega in telesnega napora tako utrujen, da je zaspal in spal nepretrgoma 3(1 ur, da so se generali že posvetovali, kaj storiti, ako se več ne prebudi. () da bi bil takrat Karl zmago izrabil in iznova udaril! Zgodovina bi bila za štiri leta okrajšana, slava Avstrije pa neizmerna. Pa zmagalec se je bal premaganca in — ni udaril. To se je kruto maščevalo.
O dogodkih na postranskih bojiščih v tem čašu ni da bi obširno govoril. Naj omenim le to, kar je bilo v zvezi z glavno operacijo. Nadvojvoda Ivan, ki se je sicer srečno bojeval v Italiji proti Francozom, je moral po porazih središčne armade pri Regensburgu zapustiti Italijo in hiteti bratu Karlu na pomoč. A podkralj italijanski, Evgen Beauharnais, je z vso silo pritiskal za njim, zavzel avstrijske Termopile pri Malborjetu in Predelu, ki sta jih ■/. nečuveno hrabrostjo do zadnje kapljo krvi branila avstrijska stotnika Ilensel in Herman, potisnil nadvojvodo Ivana v stran na Ogrsko ter se sam združil z Napoleonom pri Dunaju.
Napoleon pa se kljub hudemu porazu pri Aspernu še ni smatral premaganega, kaj-li še izgubljenega. Na lobauskem otoku je kmalu preosnoval in spopolnil svojo vojsko, nato pa udaril pri Wagramu, nekoliko severno od Asperna, zopet na Avstrijce. Ti so se nad vse hrabro držali in nestrpno pričakovali pomoči od nadvojvode Ivana, ki bi bil sigurno bitko odločil v prilog Avstrijcev. Toda žal, Ivanova armada je z Ogrskega tri ure prepozno
došla na bojišče. Avstrijci so bitko izgubili in umakniti so se morali do Znojma na Moravskem. Pa ta i/guba sama na sebi še ne bi bila tolikega pomena, ker avstrijska armada nikakor ni bila uničena; ali provzročila je nekaj, kar je strašnejše od izgubljene bitke: pogum je vsem upadel, pa prav vsem, cesarju, nadvojvodam, dvoru, generalom, vojakom in ljudstvu. Z izgubljenim pogumom pa je vse izgubljeno. Schönbrunnski mir je žalostno končal to s tolikimi nadami pričeto osvoboditeljno vojno 1. 180!). Avstrija je izgubila eno tretjino vsega svojega ozemlja. Najhujše jo je zadela izguba pokrajin ob Jadranskem morju, namreč Goriške, kar je imela še Primorske, Gorenje Koroške krog Beljaka, Kranjske in Hrvaške do Save. Tem deželam je pridružil Napoleon še Pusto dolino na Tirolskem, Istro, Dalmacijo in Dubrovnik in iz vsega ustvaril novo državo „Ilirske province ali pokrajine“, ki naj bi bile močna predstraža proti Avstriji. Glavno mesto je bila Ljubljana, kjer je vladal ilirski guverner. S tem je torej Kranjska 1. 1809. prišla pod Francoze in kranjski fantje so postali francoski soldatje. — Tudi Tirolski se je Avstrija morala končnoveljavno odpovedati. Dežela se je razkosala na tri dele, severnega je obdržala Bavarska, južni se je priklopil Italiji, Pusta dolina pa se je združila z Ilirskimi pokrajinami. Zaman je bila genljiva zvestoba Tirolcev do Avstrije, zaman ves zmagonosni boj Andreja Hoferja, ki je trikrat bil prepodil sovražne Bavarce in Francoze iz dežele. Ker je tudi po schönbrunnskem miru še nadaljeval boje, so ga Francozi od treh strani prijeli in premagali, da se je umaknil v goro. A našla se je podla duša, ki je Hoferja izdala. Odvedli so ga na Laško in v Mantui I. 1810. na povelje Napoleona ustrelili. Padel je kot mučenik zvestobe in vdanosti do Avstrije in cesarja. Dasl pa je bil njegov osvoboditeljni boj končno brezuspešen, vzgled Tirolcev je mogočno učinkoval na podjarmljena ljudstva in jih bodril k novemu pogumu.
Zdaj, po porazu Avstrije, je bil Napoleon na vrhuncu svoje moči in slave. Čutil se je gospodarja celinske Evrope razen Rusije in Turčije. Sanje o svetovnem vladarstvu so postajale kri in meso. Trebalo je le še lastno dinastijo utrditi, trebalo je vso neskončno srečo venčati s prestolonaslednikom. A Napoleonov zakon z Josipino Beauharnais je ostal brez otrok. Značilno je za velikega samovoljneža, da se je od svoje žene kar kratkomalo ločil in zasnubil in dobil drugo ženo. In ves svet je bil presenečen od neverjetne vesti: Napoleon je zasnubil in dobil hči pravkar premaganega avstrijskega cesarja Marijo Lujizo, dobil komaj četrt leta po schönbrunnskem miru, ko so se bojna polja pri Aspernu in Wagramu baš dobro ohladila, skoro v istih dneh, ko je izdihnil svojo blago dušo Andrej Hofer, zadet od francoskih krogel. Težko sta se cesar in hči odločila v to žrtev, a odreči nista mogla, višji oziri politike so bili odločilni. Leto dni pozneje (1811.) se je Napoleonu res rodil sin, ki je že v zibelki dobil ponosni naslov „kralj
• l • U
rimski .
Zdaj Napoleon tudi ni več prikrival svojih načrtov o svetovnem vla-darstvu. L. 1811. je rekel bavarskemu generalu Wredeju: „Encore trois ans et je serai maitrc de 1’uni ver sK (Še tri leta, pa bom gospodar vsega sveta).
Pa prišlo jo drugače, namesto svetovnega vladarstva je prišel konec vsega prav po pregovoru, da ošabnosti sledi padec.
Zveza med Napoleonom in ruskim carjem Aleksandrom I., sklenjena po tilsitskem miru 1. 1807. in obnovljena v Erfurtu 1. 1808., po kateri naj bi si bila delila svetovno vladarstvo „cesar zapada“ Napoleon in „cesar vzhoda" Aleksander, je bila za Napoleona kajpada neodkritosrčna in le navidezna, dokler je Rusijo potreboval. Zdaj je Napoleon mislil, da je dozorel čas, da izpodrine tudi severnega orjaka. In prišlo je 1. 1812. do strašne vojne med Napoleonom in Rusijo, v kateri pa je Napoleon čutil slovansko pest in izgubil vso armado. Nad 000.000 mož je štela njegova velika armada, „la grande armče“, v kateri so bili zastopani vsi evropski narodi. Tudi Prusija in Avstrija sta morali poslati pomožne čete, prva 20.000 mož z generalom Yorkom, ki pa je bil pod vrhovnim poveljstvom francoskega generala Macdonalda, druga 34.000 mož pod poveljstvom Schwarzenbergovim. Pruska armada je tvorila levo krilo in prodirala ob Baltiškem morju proti Rigi, avstrijska armada pa je bila na desnem krilu in prodirala iz Galicije proti južni Rusiji. Ves velikanski prostor v sredi pa je zavzemala ponosna „grande armee“ pod osebnim vodstvom Napoleonovim.
Ker je ruska armada štela samo eno tretjino Napoleonove, so si Rusi pod poveljstvom Kutusovim izbrali poseben način bojevanja: izogibali so se vsaki glavni bitki ter se neprestano umikali, požigaje za seboj vse vasi in pokončevaje ves živež in vso pitno vodo. Na ta način so Napoleona izvabili do Moskve. Komaj pa se je ta v mestu naselil, je začelo goreti na vseh straneh. Rusi sami so mesto zažgali, da bi s požarom ugonobili sovražnika. Napoleon je uvidel, da nima kje prezimovati in ukazal je povratek.
Ali ta je bil hujši od najbolj krvave bitke. Vsled mraza in lakote, in ker so bili ruski kozaki vedno za petami, je v malo tednih poginila skoro vsa armada; najstrašnejše se ji je godilo ob umikanju čez reko Berezino; le kakih 30.000 jih je doseglo nemško mejo, a v groznem stanu: izstradani, v cunje napol zaviti, brez orožja, mrklih, plahih pogledov. Le kadar so jih otroci po vaseh zastrašili s klicem „kozaki gredo\‘\ so pospešili trudne korake. Nemško ljudstvo pa je pelo:
„Gott selber hat gerichtet Und seinen Feind zernichtet. —
Ritter ohne Schwert,
Reiter ohne Pferd,
Flüchtling ohne Schuh,
Nirgend Rast und Ruh.
So hat sie Gott geschlagcn Mit Mann und Roß und Wagen.“
II. drž. g.	3
Napoleon sam je ušel na navadnih kmetskih saneh. 1’rišedši v Pariz, jo strmečemu svetu sam naznanil grozno šibo božjo, ki ga je udarila, z neskončno frivolnimi besedami: „Velika armada je uničena, cesar je zdrav kot nikdar prej“.
Razmeroma malo so v tej vojni trpeli Prusi, še manj pa Avstrijci, ker so bili tajno dogovorjeni z Rusi, da se bodo le navidezno bojevali.
Največjega, morebiti edino odločilnega pomena za ves nadaljnji razvoj dogodkov pa je bilo, da se Rusi niso zadovoljili s tem, da so Napoleona prepodili iz svojega ozemlja, ampak da so, potem ko je Kutusov iz Kališa na ruskem Poljskem v oklicu vso Evropo pozval pod orožje proti Napoleonu, udarili še naprej in vztrajali v bojnem stanju, prepričani, da treba Napoleona popolnoma ugonobiti, Če hoče Evropa doseči mir. S tem so namreč Rusi šele zbudili Prusijo, da se je postavila ua lastno noge in se z Rusi zvezala proti Napoleonu. To dejstvo se v tradicionalni zgodovini vse premalo poudarja. Po vsej pravici smemo torej reči, da so plameni gore če Moskve zažgali prve bakl je k pogrebu N a-poleonovemu in da so Rusi zasadili prvo lopato za Napoleonov grob.
Podrobno so se nadaljnji dogodki tako vršili.
Zadnji boji umikajoče se francoske armade z zasledujočimi Rusi so se bili ua levem, severnem krilu. Ril je to Macdonaldov kor, ki je vseboval po večini Pruse z generalom Yorkom. Rusi pa so s spretnim manevriranjem ločili Vorka od Macdonalda. In zdaj se jo zgodil tisti nepričakovani, toliko slavljeni čin, da je 30. decembra general York odpovedal pokorščino vrhovnemu francoskemu generalu Macdonaldu in samolastno sklenil z ruskim generalom Diebičem v nekem mlinu pri Tauroggenu pogodbo nevtralnosti, svojemu pruskemu kralju pa pisal: „Veličanstvo! Sedaj je trenotek, da se osvobodimo ošabnega zaveznika.“ In ta znamenita pogodba je začetek nove, zadnje os v ob od i te 1 j ne vojne, ki je končno vendarle Napoleona strmoglavila. Pruski kralj Friderik Wilhelm III. je šele naknadno odobril smeli Yorkov korak. Po daljšem obotavljanju pa je sklenil 28. februarja 1813. zvezo z Rusijo in napovedal Napoleonu vojno.
Prusija se je bila v zadnjih letih zelo opomogla od poraza pri Jeni in Auerstiidtu. Osobito pa je avstrijska požrtvovalnost in navdušenost 1. 1 809. mogočno učinkovala nanjo, da so tudi tam po avstrijskem vzgledu osnovali deželno brambo in se jo lotila splošna bojevitost ljudstva, ki so jo takisto razni pesniki podžigali. Ko je bil kralj objavil poziv za osnovo prostovoljskih čet, so se kar trumoma oglašali naj inteligentnejši mladeniči. Najznamenitejši prostovoljski zbor je bil oni, ki mu je poveljeval major Ltitzow. Obstojal je iz samih Neprusov, v njem so bili poleg Nemcev Rusi, Madjari, Lahi, Španci in celo Albanci in Turki. Tu je bil tudi pesnik Körner. — Ko pa je kralj objavil znameniti oklic na svoje ljudstvo, prevzela je to enaka požrtvovalnost iu bojevitost kot 1. 1809. Avstrijce.
Toda začetni boji so bili zopet nesrečni za oba zaveznika. Po več bitkah je Napoleon z novo armado, ki jo je takorokoč iz tal izteptal, potisnil 1’ruse
in Ruse nazaj preko Odre in zasedel celo Vratislav. Ker sta bila pa oba dela preutrujena, se je sklenilo daljše premirje in Laba določila za demarkacijsko črto, Avstrija pa se je trudila doseči za oba dela častni mir. Značilno je za velikega človeškega klavca Napoleona, kar je rekel posredujočemu avstrijskemu zastopniku Metternicliu: „Ha, kaj je meni, če pogine en	milijon ljudi“. Mir se je	izjalovil ob trmi Napoleonovi.
Zdaj pa je padla kocka. Od 10. na 1 1. avgusta o	polnoči se je
Avstrija odpovedala Napoleonu in pridružila Prusiji in Rusiji. lVvič so nastopile glavno tri celinske države skupno proti silnemu osvoje-valcu sveta. In v edinosti teh treh je bila moč, je bila zmaga. Cesar posamezne do sedaj niso mogle, to so dosegle vse skupaj. Z vstopom Avstrije v skupno osvoboditeljno vojno je bil nje uspeh osiguran.
Zavezniki so zdaj postavili tri armade, glavno, šlezijsko in severno. Glavna armada, pri kateri so se nahajali vsi trije vladarji, je bila na češkem, obstoječa iz Avstrijcev, Prusov in Rusov, pod poveljstvom opreznega in premišljenega avstrijskega vojskovodje kneza Schwarzenberga, ki se je do sedaj v neštetih bitkah izkazal in se baš v ruski vojni seznanil s francosko vojno upravo. Šlezijska armada, obstoječa iz Prusov in Rusov, je bila v Šleziji pod poveljstvom 70letnega, a mladeniško čilega in skrajno drznega pruskega generala Blücherja. Nemci so ga imenovali „Marschall Vorwärts“, Rusi „Pašol“, ker jo bilo njegovo stalno geslo: naprej, le naprej! in ni nič bolj sovražil nego „das verfluchte Rtickwärtsen“, kakor je sam dejal. Njega so	se Francozi najbolj bali;	kadar so ga zagledali, jahajočega v	divji	ježi
na	čelu rdečih huzarjev, so	kriknili „le roi rouge!“ (rdeči	kralj)	in se	na-
vadno spustili v beg. Njegovo sovraštvo do Napoleona znači najbolj dejstvo, da je bil pred rusko vAjno raje izstopil iz službe, nego da bi bil šel z Napoleonom nad Ruse. Pripoveduje se, da je takrat kakor brezumeu letal doma po sobi in z golo sabljo mahal po muhah na steni, zdaj zdihovaje „Napoleon! Napoleon!“ nato pa besno sikaje: „’Runter muß er, ’runter von ’n Thron, eher will ick nich sterben!“ Tretja je bila severna armada, obstoječa iz Prusov, Rusov, Švedov in Hanseatov na Braniborskem ali v Brandenburgu krog Berlina pred poveljstvom švedskega prestolonaslednika Karla Ivana. Vrhovno poveljstvo vseh treh armad je imel knez Schwarzenberg. — Izmed istodobnih postranskih bojišč naj omenjam samo ono v naših krajih, kjer je fcm. Ililler operiral proti laškemu podkralju Evgenu Beauharnais, da zavzame Ilirske province. Toda o tem pozneje.
Češka, šlezijska in severna armada so bile tako postavljene, da so tvorile velikanski, proti Draždanom na zapadu odprti polkrog. Glavni vojni načrt zaveznikov je stremil za tem, da se ta polkrog v medsebojnem približevanju čet vedno bolj zoži in tako Napoleon obkoli in uniči ali pa vsaj k umikanju prisili. Napoleon pa jo po podkupljenem izdajalcu izvedel za ta načrt in sklenil, vse tri armade čim prej posamezno potolči, predno bi se združile.
8*
Odredil je, d:i gre maršal Oudinot proti Berlinu in severni armadi, maršal Ney proti Blticherju, maršal Davout iz Hamburga severni armadi v hrbet, sam pa je stal pri Draždanah glavni armadi zaveznikov nasproti.
Ali v drugi polovici avgusta, ves september in v prvi polovici oktobra je Napoleon zaman poskušal, nasprotnike posamezno poraziti. Nasprotno, vsi poskusi izposlanih maršalov so se izjalovili. Severna armada je pri GrolJ-beerenu in Dennewitzu porazila Oudinota, Blücher je ob Katzbachu uničil Neyevega generala Maedonalda. Tudi Davout na skrajnem severnem bojišču se jo moral vrniti, kor so ga prostovoljski zbori od vseh strani hudo nadlegovali in so mu Lützowci v spopadu pri Gadebuschu na Mecklen-burškem (s. z. od Stetina) odvzeli vso proviantno kolono. Tu jo padel tudi mladi pesnik Körner. Le Napoleon sam je pri Draždanah prvotno premagal glavno armado in jo potisnil na češko nazaj. A zasledujoči general Vandamme je bil pri HI umu ali Kul mu v Topliški dolini na Češkem uničen in zajet.
Napoleon se je jezil, da gre vse narobe, kjer ni sam navzoč. Bal se je, da bi ga nasprotniki ne obkolili, in umaknil se je 14. oktobra severoza-padno proti Lipskemu. Zavezniške armade pa so nagloma prodirale za njim. In tu, pri Lipskem, se je odigrala končna tragedija v tridnevni bitki dne 1 ü., 1 8. in 19. oktobra.
Prvi je dospel Schwarzenberg s češko armado. Napoleon se je postavil na južni strani mesta v polkrogu z nazaj zavitima kriloma in je hotel glavno armado potolči, predno bi dospeli šlezijska in severna,. Ob enem je proti tema dvema na severni strani mesta postavil maršala Marmonta in Neya z naročilom, da za odločilni trenotek prihitita na južno stran. Toda Schwarzenberg se je bil prej dogovoril z Blücherjem. V noči od 15. na 10. oktobra so se na južni strani visoko v nočno temo dvignile tri velike bele rakete; n j in) so odgovorile na severju štiri velike rdeče rakete — dogovorjeno znamenje: Blücher je dospel. In severna armada je morala potemtakem tudi skoraj priti, takisto ruska rezerva pod Benningsenom. Zato se je Schwarzenberg odločil, da, drugo jutro prične bitko. Kratek, a jedrnat je bil oklic, s katerim je Schwarzenberg ohrabril in podžgal pogum vojakov. „Važen trenotok svetega boja je napočil, odločilna ura bije, pripravite se za boj! Husi! Prusi! Avstrijci! Bojujete se za eno stvar, bojujete za svoliodo Evrope, za neodvisnost vaših držav, za neumrljivost vaših imen. Vsi za enega, eden za vse! S tem vzvišenim klicem začnite boj! Ostanite mu zvesti v odločilni uri in zmaga bo vaša!“
Drugo jutro, dne Ki. oktobra, je bilo deževno-megleno. Ob devetih seje zjasnilo. Na dogovorjeno znamenje treh topovskih strelov so zavezniki na vsej južni, jugozahodni in jugovzhodni črti hkrati začeli boj z grozovito kano-nado, kateri so Francozi takisto odgovarjali. 1400 topov je hkrati in neprestano pokalo. Najstarejši vojaki so zagotavljali, da se ne spominjajo kdaj takega grmenja in bučanja. Začetkoma so francosko vrste povsod jele omahovati. Napoleon pa jo zbral nnjhrahrejše čete in z njimi napravil protinapad.
Razvil se je strahovit boj na bližino in nož, ki je trajal več ur. Petkrat, šestkrat so bile posamezne pozicije zavzete in zopet izgubljene. Popoldne pa je odredil Napoleon, da 8000 konjenikov težke kavalerije z vso silo in v najhujšem diru predere nasprotno središče. Kakor divja vihra so ti pridrveli, teptaje pod seboj infanterijske kareje. Zo so je zdelo, da je središče prebito, že so se bližali holmu, na katerem sta stala ruski car in pruski kralj s Schwarzen-bergom — avstrijski cesar je prišel nekaj poznoje. Napoleon si je bil že v svesti zmage in poslal je brzega sela v mesto, naj zvonovi vseh cerkva zvone k zmagi. V tem odločilnem trenotku je Schwarzenberg potegnil sabljo, se postavil na čelo ruskim kozakom, ki so tvorili telesno stražo vladarjev, ter z njimi zdirjal v protinapad. Od vseh strani so se jim mahoma pridružile druge konjeniške čete in sunek protinapada — je uspel, Napoleonov napad je bil odbit, najhujša nevarnost odstranjena, zmaga Francozom preprečena.
Toda kje sta maršala Marmont in Ney? Zakaj nista prišla po ukazu v odločilnem trenotku s severne strani Napoleonu na pomoč V C) ta dva je imel stari, vedno točni in zanesljivi Blücher, ta čudoviti sabljar-kladvar, v tako trdih kleščah, da se nista mogla ganiti, kaj-li še da bi prišla Napoleonu na pomoč.
Ko jo zgodnji jesenski mrak legel na	zemljo	in	zaustavil	bojevanje,
sta obe sovražni vojski zavzemali skoro ista	stališča	kakor pred	bitko. Od-
ločba še ni padla. Le eno je bilo Čisto gotovo: Napoleon ni zmagal.
Naslednji dan 17. oktobra je bila nedelja. Kdo je bil prejšnji dan zmagalec, kdo premaganec, se je sedaj pokazalo. Napoleon jo ponudil pogajanja o miru in v to svrho poslal ujetega generala Meerveldta k svojemu tastu, avstrijskemu cesarju Francu, ki je bil medtem dospel na bojišče. Sklenilo se je, da se Napoleonu niti ne odgovori. Pa udarili se ta dan tudi niso. Saj severne armade in Bennigsenove rezerve še vedno ni bilo. Počasi pa sta tekom dneva obe dospeli in zamašili na vzhodni strani vrzel med Schwarzenbergom na jugovzhodu in Blücherjem na severju. Tako je bil železni obroč krog Napoleona sklenjen. Ta je	to čutil	in	potegnil	svoje čete
po noči na 18. oktobra skoro uro hoda bližje	proti mestu,	da bi tako zavzemal
gostejše in za obrambo trdnejše stališče.
Dne 18. oktobra, torej danes pred sto leti, na vse zgodaj pa je jela strašna bitka iznova divjati. Zavezniki so bili zdaj v veliki premoči. Napoleon je to vedel; izid bitke ni bil več dvomljiv. Zato ni več napadal, ampak samo branil se, a branil kakor lev, da so zavezniki vsako pod zemlje lo s potoki krvi osvojili. Dočim pa sta bili desno in levo Napoleonovo krilo že nazaj potisnjeni, je v sredini, ki je tvorila top kot pri selu Probstheida, Napoleon sam krčevito vztrajal. Zato pa tam ni bil več boj, bilo je mesarsko klanje. Toda nič ni več pomagalo. Proti večera je bila bitka toliko kot odločena. Napoleon jo odredil, naj se prično priprave za umikanje.
Ta ugodni razvoj bitke je hitel Schwarzenberg sporočiti svojemu cesarju. Vsi trije vladarji so stali kake pol ure za bojno vrsto na malem holmu. Neko sodobno poročilo pripoveduje: Ko je Schwarzenberg naznanil zmago, se je cesarju	Francu utrnila solza po	licu. Nemo je odložil	klobuk in meč
na	zemljo, pokleknil in roko povzdignil v tiho molitev. Nato	sta pokleknila
tudi ruski car in pruski kralj, za njima pa vsa generaliteta. in vsi so šepetali zahvalnico vsemogočnemu vladarju vojskinih trum. liil je veličasten prizor. In čudo, slovesne tišine niti konji niso motili; nobeden ni zarezgetal, nobeden udaril s kopitom ob tla.
Cesar Franc je nato še na bojnem polju Schwarzenbergu podelil voliki križ Leopoldovega reda. Schwarzenberg je snel z vratu komanderski križec roda Marije Terezije ter ga podal svojemu genoralštabnemu šefu Radetzky ju rekoč: „Ta križ je nosil veliki Laudon — nobenemu vrednejšemu ga ne morem odstopiti“. Kdor ve, kaj jo v vojski generalštabni šef, ta bo vedel ceniti pomen odlikovanja.
V	noči	od 18. na 19. oktobra je	sedel Napoleon utrujen in ves potrt
pri	stražinem	ognju. Kar udarita dve	granati hitro zapored	v plamen pre-
denj. Napoleon se zdrzne in — ukaže splošno umikanje. Zato so bili dno 19. oktobra samo še boji na Napoleonovi strani za varstvo umikanja in vojaško čast, na zavezniški strani pa za vzetje mesta samega. Neprestano so valovale poražene francoske Čete v mesto in na zapadni strani zopet iz mesta po poti, ki pelje proti Renu. Napoleon je ponovno zašel v vrtinec bežečih, ki so ga preklinjali, in se je rešil le po stranskih potih. Zavezniki so od treh strani naskočili mesto in ga zavzeli, nato pa v divjem pocestnem boju Francoze potisnili proti mostu čez Elstero. Ker Napoleon ni bil vajen umikati se, je dal le nezadostna povelja. Most čez Elstero so prezgodaj porušili, zato je stotine jih utonilo, mod njimi knez Foniatowski, tisoči pa so bili odrezani in ujeti. Ob eni opoldne so vkorakali zavezniki v mesto, obvriskani od prebivalcev kot rešitelji. Tu je na javnem trgu car Aleksander objel in poljubil starega Bliicherja.
Konec je bil bitke pri L i p s k e m, Evropa jo bila rešena.
Nadaljnji dogodki se v spopolnitev slike lahko kratko povedo. Napoleon je bežal neprestano do Francoskega. Dežele ronske zveze so ga zapustile in so prestopile k zaveznikom, nekatere že med bitko. Ob novem letu 1814 so zavezniki prekoračili Ren z namenom, prodreti do Pariza. Napoleon se je kot obstreljen lev branil v še nekaj krvavih bitkah, a 31. marca so vkorakali zavezniki v Pariz ob zvokih avstrijske cesarske pesmi. Napoleonov pohod na Dunaj je bil maščevan. Malo dni pozneje je francoski senat Napoleona in njegovo rodbino odstavil, na kar so je ta po brezuspešnih poskusih, ohraniti krono svojemu sinu, tudi sam odpovedal prestolu. Pustili so mu cesarski naslov, dali mu letno plačo dveh milijonov frankov in ga poslali v pregnanstvo na otok Elba v Sredozemskem morju, ki se mu je prepustil kot samostojna kneževina.
V	prvem pariškem miru 1. 1814. so s Francosko državo zelo dobrohotno postopali. Obdržala je meje i/za 1. 171)2., ki jih je imela prvotno pred vsemi vojnami. Splošno evropske zadeve pa so se obravnavale in končno
1.	1815. rešile na velikem dunajskem kongresu pod predsedstvom avstrijskega državnega kanclerja kneza Metternicha.
Sredi teh obravnav pa je Napoleon še enkrat prišel na površje. Nepričakovano je zapustil Elbo s 1000 možmi telesne straže in prišel na Francosko, kjer so vse čete zopet k njemu prestopile. Ali isti zavezniki so ga proglasili za motitelja miru in sklenili, onemogočiti ga za vselej. Angleži pod Wellingtonom in Prusi pod Bliiclierjem so ga pri Waterloo na Nizozemskem končno in docela premagali. Svetli meteor, ki se je bil tako nagloma pokazal in nekaj časa tako jasno žarel, je tu ugasnil za vedno. Angleži so ujetega Napoleona odpeljali na samotni otok Sv. Helene sredi Atlantskega morja na južni strani ravnika med južno Ameriko in Afriko. Šest let pozneje (1821) jo tam umrl, star šele 52 let. Sie transit gloria mundi.
Ne moremo pa končati današnjega razmišljanja, da bi se vsaj na kratko ne dotaknili dogodkov, ki so se istodobno z boji, vodečimi do bitke pri Lip-skem, vršili pri nas, v naši ožji domovini. Sicer bi bila Kranjska dežela z Ilirskimi pokrajinami vred po bitki pri Lipskem itak se zopet združila z Avstrijo tudi brez vsakega strela. A čast Avstriji in našim prednikom, da so si to združitev tudi z mečem v roki priborili, in to celo 14 dnij prej, predno se je končala bitka pri Lipskem. Kajti že 5. oktobra so po krvavih bitkah po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem Avstrijci prepodili Francoze s Kranjskega.
Podrobnosti o teh bojih vam je že v lanskem izvestju razložil g. prof. Bučar. Zato vam hočem te boje samo v glavnih potezah v spomin poklicati.
Ko je Avstrija v noči med 10. in 11. avgustom pristopila k zvezi proti Napoleonu in nato poslala glavno svojo armado na Češko, je bil hkrati fcm. Hiller s 35.000 možmi poslan proti Ilirskim pokrajinam. Nalogo, braniti te pokrajine, je od Napoleona dobil njegov pastorek, laški podkralj Evgen Beauharnais, ki je imel 50.000 vojakov. Ta je zavaroval ceste, ki peljejo skozi Ljubljano in skozi Pontebo na Laško, poslal v Ljubljano generala Be-lottija, glavni stan pa postavil med Trbižem in Beljakom. Hiller jo zasedel zelo dolgo črto ob vsej severovzhodni ilirski meji od Zagreba do Puste doline na Tirolskem, glavno svojo armado pa je postavil ob kranjsko-koroški meji
in imel glavni stan v Celovcu.
Prve uspehe jo doseglo lovo avstrijsko krilo, ki jo pod poveljstvom generala Radivojeviča že 19. avgusta prodrlo do Karlovca. Od tu je bil detaširan general Nugeut z eno brigado proti Reki, ki jo je že 27. avgusta zasedel. Polkovnik Milutinovič pa je prodiral proti Novemu mestu. Tako jo bila Hrvatska za Francoze izgubljena.
Nadaljnji boji so se vršili v središču bojne črte ob Ljubelju. Avstrijci so zavzeli ta prelaz in prodrli čez Tržič celo do Kranja in mesto zasedli, a bili so vsled zahrbtnega napada pri Bistrici v Rožni dolini na Koroškem nazaj vrženi. Ta poraz pri Bistrici je bila edina neugodna bitka za Avstrijce.
General Belotti, ki je bil zdaj zopet v Kranju, je dobil povelje, da zasede savski most pri Črnučah in zastavi pot generalu Fölseisu, ki je prodirajoč iz Celja zasedel s prednjimi četami že Kamnik in Brdo. Na prostranem polju, ki se širi med Mengšem, Komendo in Holmcem je prišlo dne 8. septembra do krvavega spopada. Bitko sta odločila dva bataljona štajerskih brambovcev, ki sta prišla čez Tuhinjsko dolino Francozom za hrbet. Belottijeva brigada je bila popolnoma uničena, Belotti sam pa ranjen in ujet. Ljudstvo še dandanes imenuje to bitko „boj pri Mostah“, vasici, ki leži tam, kjer se križajo ceste med Brniki in Mengšem, med Vodicami in Kamnikom. Okope pri črnuškem mostu pa so Francozi še držali.
Nič bolje se ni godilo Evgenu in njegovim generalom na Dolenjskem in Notranjskem. Francozi so bili pri Šmarju, Višnji gori in Velikih Laščah tepeni, pri Cerknici pa popolnoma poraženi. Glavni avstrijski junak na Dolenjskom je bil general Bebrovič.
Medtem se je Hiller zopet polastil Ljubelja, zasedel Savsko dolino med Jesenicami in Kranjem in 23. septembra premagal Francoze pri Jesenicah.
Zdaj so Avstrijci ogrožali francosko Ljubljano od treh strani, od Dolenjske, Gorenjske in pri črnuškem mostu. Ker je pa lliller skušal priti tudi preko Tirolske v Italijo, je bil Evgen, ki se je bil zadnji čas preselil v Ljubljano in se nastanil v Cekinovem gradu (Leopoldsruh) pod Šišenskim gozdom, v veliki nevarnosti, da mu ne pridejo Avstrijci za hrbet. Zato je sklenil, zapustiti Ljubljano in se s svojo armado kolikor mogoče hitro umakniti iz Birije. Dne 28. septembra se je z večjim delom svoje vojske umaknil iz Ljubljane po Tržaški cesti; samo na Ljubljanskem gradu je pustil polkovnika Legerja z majhno posadko. Ponoči na 29. septembra so so umaknili Francozi tudi iz okopov pri črnuškem mostu in šli kot zadnje četo za Evgenom. Od Črnuč sem je zdaj hitel Fülsois po Dunajski cesti, Bebrovič pa po Dolenjski cesti proti Ljubljani. V popoldanskih urah dne 2!). septembra so Avstrijci že zasedli mesto. Končno se je tudi posadka na gradu, ki so jo Avstrijci obstreljevali z Golovca, dne 5. oktobra ob 1 uri popoldne udala. Ob
6.	uri zvečer je z Ljubljanskega grada naznanjalo 50 topovih strelov, daje konec francoske vlado na Kranjskem.-------------------
Predragi učenci! Iz teh izvajanj o francoskih vojnah in končni zmagi pri Lipskem posnamete lahko, koliko so trpeli naši predniki, koliko so žrtvovali, koliko so pa tudi končno dosegli; posnamete, da je le v edinosti moč, da se le z združenimi močmi, „viribus unitis“, dosežejo veliki cilji, dočim vsako cepljenje moči neizogibno vede do pogina. S ponosom lahko zremo na to veliko zgodovinsko dobo, ki se da primerjati le s časi
krvavih turških vojn, na zgodovinsko dobo, ki nas navdaje z občudovanjem junaških činov, ki nam kaže vzore dejanske ljubezni in požrtvovalnosti, ki nam krepi samozavest in nas vzpodbuja k posnemanju. S ponosom pa zremo osobito na našo širšo domovino Avstrijo, ki je bila baš v tej dobi kakor za časa turških vojn najbolj udeležena in je največ pripomogla do končnega uspeha.
V	lovorjev venec pa, ki se danes ob stoletnici vsepovsod spleta junakom, državam in osobito naši Avstriji, vložimo tudi mi mal list, nanj pa dahnimo vročo zaobljubo: Mi ohranimo v ve dne m živem spominu junaške čine in vzore domovinske ljubezni, ohranimo jih in se hočemo vsekdar ravnati po njih!
Preglednica dogodkov.
1787—1799 Francoska revolucija.
1792 —1815 Francoske vojno (24 let).
1792 —1797 I. koalicijska vojna. 1796 Napoleon Bonaparte prvič nastopi (27 let star). Kam-poformiski mir.
1799—1802 II. koalicijska vojna, Lunevillski mir.
1799 Napoleon prvi konzul, konec revolucije in republiko.
1802 splošni mir.
1804 Napoleon cesar, Avstrija cesarstvo.
1805 III. koalicijska vojna. Ulm, Slavkovo, Požunski mir. Avstrija poražena.
1806 Ronska zveza. Konec rimsko-nemško državo.
1806/7 IV. koalicijska vojna. Jena, Auerstädt.
1806 Celinsko zaprtje.
1807 Pruski Eylau, Friedland. Tilsitski mir. Prusija poražena. Napoleon v zvezi z Rusijo.
1808 Začetek špansko osvoboditeljno vojne.
1809 Avstrijska osvoboditeljna vojna. Aspern, Wagram. Schönbrunnski mir. „Ilirske pokrajine.“ Napoleon na vrhuncu.
1812 Napoleon na Ruskem poražen.
1813 Osvoboditeljna vojna evropskih narodov. P it k a pri Lipskom.
1814/15 Dunajski kongres.
1815 Waterloo.
1821 Napoleon umrje (52 lot star).
'
■
Šolska poročila.
I.
Učiteljstvo.
A.	Izpremembe.
1.) Izstopili so iz učiteljskega zbora pred začetkom šolskega leta 1913./14.:
Suplent Ivan Leskošek je koncem šolskega leta 1912./13. prenehal
poučevati na tukajšnjem zavodu, ker je sprejel suplenturo na c. kr. državni gimnaziji v Mariboru.
Suplent Anton Sovre, ki je bil od 5. maja do 1. septembra k aktivnemu vojaškemu službovanju vpoklican, se je nadaljnjemu suplentskemu mestu, ki mu je bilo za šolsko leto 1913./14. na tukajšnjem zavodu podeljeno z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1913, št. 6323, odpovedal dne 24. septembra, ker je sprejel suplenturo na c. kr. slovenski državni gimnaziji v Gorici.
2.) Na novo so vstopili v učiteljski zbor:
Ivan Mazovec, izprašan učiteljski kandidat, je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1913, št. 6323, imenovan suplentom na zavodu in z razpisom z dne 30. septembra 1913, št. 6465, podrejen strokovnemu vodstvu profesorja dr. Frana Ilešiča. Obolel pa je dne 4. novembra (glej „dopuste“!).
Marko Bajuk, učiteljski kandidat, je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1913, št. 6323, imenovan suplentom na zavodu, a je poučeval samo do vštetega 11. novembra, ker ga je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. novembra 1913, št. 7801, premestil na c. kr. I. državno gimnazijo v Ljubljani za nadomeščanje obolelega tamosnjega profesorja Julija Kreku.
Pavel Lokovšek, učiteljski kandidat, je bil za nadomeščanje na I. državno gimnazijo premeščenega suplenta Marka Bajuka imenovan z istim razpisom in je nastopil službo dne 12. novembra.
Josip Puntar, učiteljski kandidat, je bil z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. novembra 1913, št. 8154, za nadomeščanje obolelega suplenta Ivana Mazovca do konca 1. tečaja imenovan in je nastopil službo dne 3. decembra, z razpisom c. kr. deželnega šolskega sveta v dne 16. aprila 1914, št. 2565, pa se jo nadomeščanje podaljšalo do konca šolskega leta.
B.	Dopusti.
C. kr. naučiio ministrstvo je podelilo profesorju Ivanu Macherju z razpisom z dne 20. aprila 1910, št. 9747, petleten dopust v svrho vodstva tukajšnjega mestnega dekliškega liceja do konca šolskega leta 1914./15.
C. kr. naučno ministrstvo je podelilo suplentu Ivanu Mazovcu z razpisom z dne 10. decembra 1913, št. 54.714 (deželni šolski svet z dne 17. decembra, št. 8643), iz zdravstvenih ozirov dopust do konca 1. tečaja, pustivši mu dotedanjo suplentsko remuneracijo, in podaljšalo ta dopust do konca šolskega leta z razpisom z dne 6. maja 1914, št. 19.549 (deželni šolski svet z dne 11. maja 1914, št. 3160).
Začasni učitelj dr. Gvidon Sajovic je od ravnateljstva dobil dopust za čas od 2. do 7. aprila, da se jo mogel udeležiti izobraževalnega tečaja na c. kr. vseučilišču v Innsbrucku, kar je c. kr. deželni šolski svet na znanje vzel z razpisom z dne 4. aprila 1914, št. 2319.
C.	Druge osebne stvari.
Profesor Josip Bučar je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 27. julija 1913, št. 2886 (deželni šolski svet z dne 9. avgusta 1913, št. 5223), pomaknjen v VIII. činovni razred.
Profesor Josip Wester je bil od c. kr. deželnega šolskega sveta z razpisom z dne 8. avgusta 1913, št. 5289, zopet imenovan pomočnikom ravnateljstva za čas od 1. septembra 1913 do 30. avgusta 1915. — Istemu je c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 18. februarija 1914, št. 4097 (deželni šolski svet z dne 20. marca 1914, št. 1489), podelilo potovanjsko podporo za udeležbo pri pedagogično-didaktičnem počitniškem tečaju na vseučilišču v Jeni.
Suplent Adolf Robida je bil z razpisom c. kr. naučnega ministrstva z dne 31. avgusta 1913, št. 31.222 (deželni šolski svet z dne 10. septembra 1913, št. 5956), imenovan pravim gimnazijskim učiteljem.
Profesorju Franu Jeraju je c. kr. naučno ministrstvo z razpisom z dne 27. septembra 1913, št. 42.305 (deželni šolski svet z dne 3. oktobra 1913, št. 6727), iz zdravstvenih ozirov znižalo učno obveznost na 8 do 10 tedenskih ur.
Pravega gimnazijskega učitelja Josipa Schweigerja je c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 14. januarja 1914, št. 8399 ex 1913, stalno v službovanju potrdil in mu podelil naslov profesorja.
Učiteljski kandidat Arnold Gratze je od c. kr. deželnega šolskega sveta z razpisom z dne 18. decembra 1913, št. 8616, dobil dovoljenje, da sme hospitirati pri slovenskem pouku profesorja dr. Frana Ilešiča, a ni prišel k hospitacijam.
Profesor dr. Fran Ilešič jo bil glasom njemu vročenega dekreta z dne 9. januarja 1914, št. 25.682 ex 1913 (dekanat modroslovne fakultete kr. vseučilišča v Zagrebu z dne 12. januarja 1914, št. 26), od hrvatskega bana dr. Ivana barona Skerlecza imenovan docentom za slovenski jezik in literaturo na zagrebški univerzi.
Č. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta.
A.	Za obvezne predmete.
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število i ur na j teden
l	Anton Štritof, c. kr. ravnatelj VII. činovnega reda			Nemščino v IV. a	4 1
2	Josip Bučar, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. kr. poročnik v razmerju evidence deželne hrambe	—	Zemljepis v II. a in II. b — Zgodovino v III. b. — Zemljepis in zgodovino v IV. a, IV. b, VI. in VIII.	I.poll. 23 II.	poli, 22
3	Fran Ilešič, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, privatni docent na kr. vseučilišču v Zagrebu, varuh slovenski dijaški knjižnici	IV. a	Slovenščino v IV. a, VI. in VII. — Latinščino v IV. a. — Propedevtiko v VII. — Od 3. decembra tudi slovenščino v V. b.	(14) 16
4	Fran Jeraj, c. kr. profesor VII. činovnega reda, varuh prirodopisnim učilom	—	Prirodoslovje v IV. a in IV. b. — Prirodopis v VI.	8
5	Anton Jeršinovič, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, konzervator c. kr. osrednje komisije za ohranitev spomenikov	III. b	Latinščino v III. b. — Grščino v III. b in VIII.	16
6	Ivan Kavšek, c. kr. profesor, varuh prirodoslovnim učilom	—	Matematiko v II. a, II. b, V. a, V. b in VII. — Prirodoslovje v VII.	19
7	Fran Kropivnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh zemljepisnim in zgodovinskim učilom	—•	Zemljepis v III. b. — Zemljepis in zgodovino v III. a, V. a, V. b in VII.	17
8	Janko Lokar, dr. modroslovja, c. kr. profesor, varuh nemški dijaški knjižnici	—	Nemščino v II. b, V. a, VII. in VIII. — Propedevtiko v VIII,	16
9	Ivan Macher, c. kr. profesor VII. činovnega reda, začasni vodja mestnemu dekliškemu liceju	—	Vse šolsko leto na dopustu	—
10	Ivan Maselj, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, varuh učiteljski knjižnici	II. a	Slovenščino v II. a. — Latinščino v 11. a. — Grščino v III a.	14
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	H te-vilo ur na teden
n	Alojzij Merhar, dr. bogoslovja, c. kr. veroučitelj po § 4. zakona z dne 19. septembra 1898, svetni duhovnik	—	Verouk v I. b, I. c, II. b, III. b, IV. b in V. b. Opravljal jo tudi verske vaje za nižjo gimnazijo	12 2
12	Gregorij Pečjak, dr. bogoslovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, svetni duhovnik, varuh knjižnici Podpornega društva			Verouk v I. a, II. a, III. a, IV. a, V. a, VI., VII. in VIII. Opravljal jo tudi verske vaje za višjo gimnazijo	16 o
13	Josip Pipenbacher, dr. modro-slovja, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, c. in kr. vojaški oskrb. akcesist v rezervi, občinski svetnik	Vil.	Latinščino v VII. in VIII. — Grščino v VI.	15
14	Adolf Robida, c. kr. redni učitelj	—	Nemščino v I. a, III. a, V. b in VI. — Od 3. decembra tudi slovenščino v V. a.	(15) 17
15	Josip Schweiger, c. kr. profesor	VIII.	Matematiko v I. a, I. b, VI. in VIII. — Prirodoslovje v VIII. — Lepopisje v I. a, I. b in I. c.	I.	poli. 17 II.	poli. 18
16	Jakob Teršan, c. kr. profesor	II. b	Slovenščino v II. b, III. a in III. b. — Latinščino v II. b.	15
17	Ivan Tertnik, dr. modroslovja, c. kr. profesor VII. činovnega reda	V. a	Latinščino v III. a. — Grščino v V. a in VII.	15
18	Alojzij Virbnik, c. kr. profesor VII. činovnega roda	VI.	Nemščino v II. a. — Latinščino v VI. — Grščino v IV. a.	15
19	Josip Wester, c. kr. profesor VIII. činovnega reda, pomočnik ravnateljstva	I. a	Slovenščino v I. a in VIII. — Latinščino v I. a. — Zgodovino v II. a.	15
20	Gvidon Sajovic, dr. modroslovja, c. kr. začasni učitelj, asistent na deželnem muzeju	III. a	Matematiko v III. a. — Prirodopis v I. a, I. b, I. c, II. a, II. b., V. a in V. b.	19
21	Ivan Mazovec, namestni gimnazijski učitelj	Do 2. dec. I. b	Do 2. decombra: Slovenščino v I. b, I. c, V. a in V. b. — Latinščino v I b.	(18)
Šte- vilo	Ime in značaj	Raz- rednik v razredu	Učil v razredu	Število ur na teden
22	Fran Pavlič, namestni gimnazijski učitelj, c. in kr. poročnik v rezervi pri 79. pešpolku, vodja mladinskih iger	V. b	Nemščino v I. b in I. c. — Latinščino v V. b. — Grščino v IV. b in V. b.	25
23	Ivan Škerlj, namestili gimnazijski učitelj	IV. b	Slovenščino v IV. b. — Nemščino v IV. b. — Latinščino v IV. b in V. a. — Zgodovino v II. b.	20 |
! 24	Ludovik Vagaja, namestni gimnazijski učitelj	Od 12. nov. 1. c	Matematiko v I. c, III. b, IV. a in IV b. — Prirodoslovje v III. a in III. b. — Zemljepis v I. a, I. b in I. c.	22
j 25	Evgen Sajovic, namestni telovadni učitelj	—	Telovadbo v I. a, I. b, I. c, II. a, II. b, III. a, III. b, IV. a in IV. b.	18
26	Marko Bajuk, učiteljski kandidat in namestni gimnazijski učitelj	DO 11. nov. I. c	Do 11. novembra : Latinščino v I. c. — Nemščino v III. b.	(12)
i 27	Pavel Lokovšek, učiteljski kandidat in namestni gimnazijski učitelj	—	Od 12. novembra: Latinščino v I. c. — Nemščino v III. b.	12
28	Josip Puntar, učiteljski kandidat in namestni gimnazijski učitelj	Od 3. dec. I. b	Od 3. decembra: Slovenščino v I. b in I. c. — Latinščino v I. b.	14
B.	Za neobvezne predmete.
1.) Josip Brce, profesor na mestnem dekliškem liceju, je učil laščino v 2 tečajih po 2 uri na teden.
2.) Adolf Robida, namestili gimnazijski učitelj (gl. A, št. 14), je učil slovensko stenografijo v 2 tečajih, I. tečaj v 2 oddelkih, po 2 uri na teden in	nemško stenografijo	v 2 tečajih po 2	uri na teden.
3.)	Evgen Sajovic,	namestni telovadni učitelj (gl.	A,	št.	25),	je	učil
telovadbo v 1 oddelku 2 uri na teden.
4.)	Peter Šmitek, risarski asistent na	c. kr. državni	višji realki,	je	učil
risanje	v 3 tečajih po 2	uri na teden.
5.) Josip Vedral, državno izprašani učitelj glasbe in petja za srednje šole, učitelj „Glasbeno Matice“, je učil petje v 3 oddelkih, 5 ur na teden.
Po drugih zavodih sta učence našega zavoda poučevala:
6.) Fran Jeran, suplent državne višje realke v Ljubljani, je na c. kr. I. državni gimnaziji poučeval opisno geometrijo v 2 tečajih po 2 uri na teden.
7.) Fran Sturm, c. kr. profesor državne realke v Ljubljani, je na
I.	državni gimnaziji poučeval francoščino.
Šolski sluga: Ivan Rozman. Pomožni sluga: Ivan Gril.
II.
Učni načrt.
A.	Obvezni predmeti.
Podlaga pouku v obveznih predmetih, razen nemščine v I. in II. razredu in slovenščine, je normalni učni načrt za gimnazije, objavljen z razpisom naučnega ministrstva z dne 20. marca 1909, št. 11.662. — Učni načrt za nemščino v I. in II. razredu določuje razpis naučnega ministrstva z dno 6. julija 1892, št. 11.297 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 30. julija 1892, št. 1478). Število tedenskih ur za nemščino se je z razpisoma naučnega ministrstva z dne 22. soptembra in 14. decembra 1908, št. 27.245 in 40.914 (naznanjenima z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1909, št. 7223 ex 1908), pomnožilo v prvih dveh razredih od 4 na 5, v III. razredu od 3 na 4. — Slovenščina se poučuje po učnem načrtu, ki ga je odobril deželni šolski svet z razpisom z dne 28. maja 1888, št. 885. — Kot obvezna predmeta sta se uvedla: lepopisje z razpisom naučnega ministrstva z dne 29. januarja 1910, št. 49.538 ex 1909 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 9. februarja 1910, št. 820), in telovadba z razpisom naučnega ministrstva z dne 28. decembra 1910, št. 15.156 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 10. januarja 1911, št. 103).
Za učni jezik veljajo te določbo, navedene kronologično: 1.) Razpis naučnega ministrstva z dne 22. julija 1882, št. 10.820 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 29. julija 1882, št. 1386), določa, da je v
I.	in II. razredu slovenščina učni jezik pri vseh predmetih, delno izvzeta je nemščina; v III. in IV. razredu pa je nemščina učni jezik za nemščino in grščino, za vse drugo predmete pa slovenščina, a pri prevajanju Cezarja v IV. razredu se sme poleg slovenščine uporabljati tudi nemščina. V odnosno obveznih ali na izvoljo danih predmetih, razen petja in slovenske stenografije, je učni jezik nemški, imenstvo je podajati sploh v obeh jezikih. Ta razpis se je obnovil ob ustanovitvi samostojne državne nižje gimnazije v Ljubljani z razpisom naučnega ministrstva z dne 27. decembra 1889, št. 21.086 (naznanjenim z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 8. januarja 1890, št. 22). — 2.) Razredom višje gimnazije določuje ministrska naredba z dne
4.	avgusta 1900, št. 22.102 (naznanjena z razpisom deželnega šolskega sveta
z dne 17. avgusta 1900, št. 2173) nemščino kot učni jezik pri vseh predmetih, izvzemši slovenščino, pri katere pouku služi slovenščina kot učni jezik (v zmislu razpisa naučnega ministrstva z dne 20. septembra 1873, št. 8172). —
3.) Razpisa naučnega ministrstva z dne 22. septembra in 14. decembra 1908, št. 27.245 in 40.914 (naznanjena z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 22. februarja 1909, št. 7223 ex 1908), ukazujeta, da naj se v utrakvističnih državnih gimnazijah na Kranjskem polagoma uvede slovenski učni jezik po razmerju, kakor so na razpolago odobrena učila in odobreni učni pripomočki, in da naj se poučujeta od začetka šolskega leta 1908./9. verouk v V. razredu in grščina v III. razredu v slovenskem učnem jeziku. Pomnožite? učnih ur za nemščino (glej zgoraj!) naj se uporablja v prvi vrsti za intenzivnejše vaje v praktičnem ustnem, odnosno pismenem miselnem izrazovanju v nemškem jeziku. — 4.) Razpis deželnega šolskega sveta z dne 13. septembra 1909, št. 2480, navaja razpis naučnega ministrstva z dne 25. oktobra 1907, št. 2575 (ta ministrski razpis se tukajšnjemu zavodu ni naznanil), glasom katerega se imajo (v višjih razredih) nemščina, zemljepis in zgodovina ter matematika na utrakvističnih, odnosno slovenskih gimnazijah tudi še naprej poučevati z nemškim učnim jezikom. — 5.) Razpis naučnega ministrstva z dne 1. oktobra 1909, št. 39.330 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 6. oktobra 1909, št. 5920), dovoljuje, da se sme na utrakvističnih gimnazijah kranjskih tudi matematika v V. razredu poučevati s slovenskim učnim jezikom, dočim se nemščina, dalje zgodovina in zemljepis v zgornjih razredih in matematika na učnonačrtni zgornji stopnji (VI. do VIII. razred) poučuj z nemškim učnim jezikom. Obenem je ministrstvo dovolilo rabo slovenskih knjig za prirodopis v V. in z razpisom z dne 29. septembra 1909, št. 38.727, za verouk v VI. razredu. Nadaljnje odredbe razpisa deželnega šolskega sveta z dne 13. septembra 1909, št. 2480 (zgoraj točka 4.), ostanejo v veljavi. — 6.) Razpis naučnega ministrstva z dne 5. julija 1911, št. 20.457 (naznanjen z razpisom deželnega šolskega sveta z dne 20. julija 1911, št. 4571), dovoljuje, deloma izpreminjajoč ministrski razpis z dne 25. oktobra 1907, št. 2575 (recte z dne
1.	oktobra 1909, št. 39.330), da se na utrakvističnih gimnazijah kranjskih, počenši s šolskim letom 1911./12., tudi matematika polagoma od VI. do VIII. razreda poučuje s slovenskim učnim jezikom. Glede pouka v latinščini in grščini ostane pri dosedanjih odredbah, da se namreč vpelje slovenski učni jezik šele po razmerju, kakor so za imenovana predmeta na razpolago odobrene šolske knjige, odnosno kakor deželni šolski svet pomožne knjige za prikladne spozna. — V zmislu teh razpisov se je slovenski učni jezik vpeljal kot nadaljevanje za verouk v VII. in VIII., za prirodopis v VI. in za matematiko v VII. in VIII. razredu. Takisto se je s šolskim letom 1912./13. logika v VII. razredu vpeljala s slovenskim učnim jezikom.
Učni jezik je bil torej v šolskem letu 1913./14. takole razdeljen.
a)	V vseh štirih nižjih razredih je bila slovenščina učni jezik pri vseh predmetih razen nemščine, ki se je poučevala z nemškim učnim jezikom.
h) V višjih razredih je bila slovenščina učni jezik za verouk in slovenščino v vseh razredih, za prirodopis v V. in VI., za matematiko v V. do VIII. >n za logiko v VII. razredu.
c) Nemščina je služila kot učni jezik v vseh višjih razredih pri latinščini, grščini, nemščini, zgodovini in zemljepisju, dalje pri psihologiji v VIII. in pri prirodoslovju v VII. in Vlil. razredu.
II. drž. g.	4
Pregled predmetov, razpredeljenih po posameznih razredih in tedenskih urah.
Predmet	c3	.o >—<	O HH	II. a	II. b	e3 ä	III. b	cd > i—t	IV. b	V.a	ja _j > >		>	VIII. j	Skupaj
Verouk	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	2	28 90'
Latinščina	8	8	8	7	7	G	6	6	(i	G	.6	6	5	B	
Grščina						5	5	4	4	5	5	5	4	5	42
Nemščina	5	5	5	5	5	4	4	4	4	3	3	3	3	3	56
Slovenščina	3	3	3	2	2	3	3	2	2	2	2	2	2	2	33
Zgodovina	—	—	—	2	2	2	2	2	2	3	3	4	3	4 3	29 (1. poli.) 28 (II.poli.)
Zemljepis	2	2	2	2	2	2	2	2	2	1	1	1	—	—	21
Matematika	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	2	41
Prirodopis	2	2	2	2	2	—	—	3	3	3	3	2	—	—	24
Prirodoslovjo	—	—	—	—	—	2	2	—	—	—	—	—	4	8 4	11	(1. poli.) 12	(II. poli.)
Propedevtika													2	2	4
Lepopisje	1	1	1												3
Telovadba	2	2	2	2	2	2	2	2	2	—	—		—		18
Skupaj	28	28	28	27	27	31	31	30	30	28	28	28	28	28	400
B.	Neobvezni predmeti.
1. Risanje.
V	tem predmetu so se učenci poučevali v treh tečajili po 2 uri = 6 ur na teden.
Učni načrt:
I. tečaj: Risanje modernega alfabeta, križajočih se črt kot pletenina, stopnjevano proučevanje raznih rastlinskih listov po naravi; silhueta, razdeljena ploskev, v naravnih lokalnih barvah in v konturi s svinčnikom ali čopičem. Na podlagi proučevanja teli oblik so se potem prosto sestavljali okraski v to primerne geometrične osnovno oblike: pravokot, trikot, druge poligone, krog, elipso, spiralo i. dr., ter se proučene oblike primerno stilizirale. Vršile so se tudi vaje na pamet po kratkem opazovanju naravnih oblik in predmetov, cvetlic i. dr. v moderni, praktični smeri. Risalo se je s svinčnikom, slikalo pa z vodenimi barvami.
Udeležba: v prvem polletju 31, v drugem polletju 35 učencev.
II. tečaj: Perspektivno risanje. Risanje in slikanje po geometriških telesih in predmetih iz učenčevega obzorja. Uporaba teh predmetov v stili-ziranje ornamentalnih okraskov. Popolno senčenjo. Skiciranje enostavnih pokrajinskih motivov in hitro skiciranje na pamet.
Udeležba: v prvem polletju 18, v drugem polletju 17 učencev.
III. tečaj: Risanje in slikanje posod, orodja in pozneje tihožitij. Risanje človeške glave po predlogah in modelih iz sadre. Skiciranje pokrajinskih motivov, živega človeka po naravi kakor tudi živali, proste vajo na
pamet in komponiranje v raznih temah. Risalo se je s svinčnikom in s kredo, slikalo pa z vodenimi, s pastelnimi in z oljnatimi barvami.
Udeležba: v prvem polletju 16, v drugem polletju 14 učencev.
2.	Petje.
V tem predmetu so se poučevali učenci v treh tečajih po nastopnem načinu:
I. oddelek (začetniki, 2 uri na teden).
Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov, praktične pevske vaje ter eno-, dvo- in triglasne vaje in pesmi po Foersterjevi „Pevski šoli“.
Udeležba: v prvem polletju 42, v drugem polletju 32 učencev.
II. oddelek (mešan zbor, 1 uro na teden). Vadile so se preproste posvetne in cerkvene pesmi. Udeležba: v prvem polletju 17, v drugem polletju 18 učencev.
III. oddelek (moški zbor, po 2 uri na teden). Vadili so se posvetni moški zbori in za službo božjo potrebni cerkveni. Udeležba: v prvem polletju 38, v drugem polletju 37 učencev.
Pripomnja: Višja gimnazija je imela moški zbor, nižja pa mešan. Iz III, oddelka je pelo 12 učencev z mešanim zborom.
3.	Stenografija.
a)	Slovenska.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveh tečajih, I. tečaj v 2 oddelkih, po 2 uri na teden.
Učna knjiga: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del, 2. izdaja, in
II.	del, v Ljubljani 1910 in 1901.
I. tečaj (4 ure na teden v dveh oddelkih): Korespondenčno pismo (t. j. nauk o besedotvoritvi).
Udeležba: v prvem polletju 64 (32-j-32), v drugem polletju 52 (26-f26), učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Debatno pismo ali stavkovno krajšanje.
Udeležba: v prvem polletju 20, v drugem polletju 18 učencev.
b)	Nemška.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razieda v dveh tečajih po 2 uri na teden.
Učna knjiga za oba tečaja: Josef Jahne, Lehr- und Lesebuch der Gabelsbergerschen Stenographie. Wien 1910.
Učni načrt: I. točaj: Korespondenčno pismo; II. tečaj: Stavkovno krajšanje (debata).
Udeležba: I. tečaj: v prvem polletju 34, v drugem polletju 27 učencev;
H.	tečaj: v prvem polletju 19, v drugem polletju 16 učencev.
4.	Laščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v dveli tečajih po 2 uri na teden.
Učni načrt:
I. tečaj (dva oddelka po 2 uri na teden): Glasoslovje in oblikoslovje prvih 30 lekcij, pesmi in štivo učne knjige Boerner-Lovera-lve, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache.
Udeležba: v prvem polletju 42, v drugem polletju 24 učencev.
II. tečaj (2 uri na teden): Nadaljevanje predmeta po učni knjigi Boerner-Lovera-lve, Lehr- und Lesebuch der italienischen Sprache. Ilazen tega se je čitala Antologia novellistica; Gabriele D’Annunzio, Salvatore Farina, Salvatore di Giacomo, Roberto Bracco, Giovanni Verga, Luciano Zuccolo.
Udeležba: v prvem polletju 18, v drugem polletju 14 učencev.
5. Francoščina.
V tem predmetu so se poučevali učenci IV. do VIII. razreda v enem (I.) tečaju po 2 uri na teden na c. kr. 1. državni gimnaziji.
Učni načrt:
Glasoslovje in oblikoslovje. Določni in	nedoločni	spolnik,	sklanjatev
samostalnikov, pridevnik, zaimek, števnik, prislov, predlog, spregatev pravilnih in najvažnejših nepravilnih glagolov. Učenje na izust in obnavljanje predelanih beril, na njih sloneče razgovarjanje po I. delu JuvanČiČeve „Učne knjige francoskega jezika“.
Udeležba: v prvem polletju 2, v drugem polletju 2 učenca.
6.	Opisna geometrija.
V tem predmetu so se poučevali	učenci VI., VII. in	VIII. razreda v dveh
tečajih po 2 uri na teden na c. kr. I.	državni	gimnaziji.
Udeležba: v prvem polletju:	I. tečaj	3 učenci,	II. tečaj	1 učenec;
v drugem polletju: I. tečaj 2 učenca, II. tečaj 1 učenec.
Učni načrt:
I. tečaj: Nazorno risanje tločrta in načrta enostavnih teles v posebnih legah glede na projekcijski ravnini. Geometrična določitev pojmov za tločrt in načrt točke, premice itd. Glavna pravila o normalnih črtili točke. Načrtovanje ravnoploskvenih teles v zavrtenih legah. Načrtovanjo stranskih in poševnih Črtov takih teles. Presek premice z ravnino, dveh ravnin in ravnoploskvenih teles z ravnino. Vzporedno senčenje ravnoploskvenih teles. Razreševanje najvažnejših osnovnih nalog v stiku z načrtavanjem teles. Risanje mrež geometrijskih teles.
II. tečaj: Določitev prave velikosti ravnih likov iz njih normalnih Črtov ter načrtovanje normalnih Črtov ravnih likov določene oblike in lege. Uporaba teh načrtovanj pri razrešitvi raznovrstnih nalog s posebnim ozirom na načrtovanje določenih pravilnih prizem in piramid. Načrtovanje normalnih in poševnih Črtov kroga, pokončnega stožca in cilindra. Načrtovanje krogle in rotacijskih teles. Stožkosečnice. Ravninski presek cilindra, stožca, krogle in rotacijskih teles. Enostavno senčenje cilindra, stožca in krogle.
7.	Telovadba.
Telovadbo so obiskovali dijaki V. do VIII. razreda. Vršila sc je v enem oddelku dvakrat na teden; pri orodni telovadbi so bili dijaki razdeljeni v tri vrste.
Udeležba: v prvem tečaju 20, v drugem 19. — Telovadnih ur je bilo v prvem tečaju 27, v drugem 27. — Telovadilo se je v telovadnici in na vrtu.
Učna osnova: Vadila se je snov kakor jo predpisuje učna osnova (odredba ministra za uk in bogočastje z dne 27. junija 1911, št. 25.681) za
IV., V., VI., VII. in VIII. razred.
III.
Prebrana tvarina.
A.	Iz latinščine.
III.	a razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades, Tlieinistocles, Aristides, Pausanias (cap. I., odstavek 1.), Cimon, Epaminondas; iz Kurcija Rufa: odstavki št. 1, 2, 4, 9.
III. b razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za tretji gimnazijski razred, in sicer: iz Kornelija Nepota: Miltiades, Themistocles, Epaminondas; iz Kurcija Rufa: odstavki št. 1, 2, 4, 5, 7, 8, 9 (kurzorično).
IV. a razred. Berila iz Košanove Latinske čitanke za Četrti in peti gimnazijski razred, in sicer: Caesaris Commentarii de bello Gallico: comm.
I.; IV., c. 1 — 6; začetek VII. C. Plinius: Traiano imperatori; Traiani re-sponsum (Duae epistolae). — Domače berilo: Caesaris comm. II. (v dveh delih), comm. lil.
IV. b razred. Berila iz Košanove Latinske čitanko za četrti in peti gimnazijski razred, in sicer: Caesaris Commentarii de bello Gallico: comm.
I.; VI., c. 9—28. C. Suetonii Tranquilli „Divus Julius“ c. 56, 57—59, 63—65, 67—70. — Domače berilo: odlomki h ostalih knjig Cezarjevih komentarjev in iz II. dela Čitanke: De Apelle pictore (C. Plinii Secundi Naturalis historia XXXV. 10, 79 — 97) in Duae epistolae (C. Plinii Caecilii Secundi |Minoris] Epistulae ad Traianum 96 sq.).
V. a razred. Ovidius (ed. Sedlmayer): I. Versus memoriales; II. Disticha; Metamorph.: 1, 2, 4, 5, 9, 10, 15, 17; Elegien: I. 2, II. 5, III. 4. — Livius (ed. Zingerle-Scheindler) XXII. — Na izust: Ovidius: Metamorph. 4, Versus memoriales. — Domače berilo: Ovidius: Metamorph. 17 (Ahčin), 25 (Banovec); Elegien I. 1 (Drovenik), II. 6 (Aplonc).
V.	b razred. Ovidius (ed. Sedlmayer): I. Versus memoriales, 1—40; Metamorph.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 16, 17; Elegien: I. 3, 5, II. 4, 6, 14, III. 4. — Livius (ed. Zingerle-Scheindler) I. — Na izust: Ovidius: Versus memoriales; Metamorph.: 1, 2 (1 — 52). — Domače berilo: Livius XXII.: c. 1 (Komar), c. 3 (Kumelj), c. 4, 5 (Florjančič), c. 9 (Toman), c. 12 (črnagoj), c. 16, 17
(Jeglič), c. 19 (Križman), c. 20 (Irkič), c. 23 (Sadar), c. 31 (Majcen), c. 34, 35 (Pavčič), c. 37 (Kajfež), c. 41 (Kovač), c. 45 (Bahovec), c. 46 (Sterle), c. 47 (Gabršek J.), c. 48 (Rajšek), c. 49 (Fakin).
VI. razred. Sallustius, Do bello Iugurthino, c. 1—66. — Cicero, In Cati-linam, oratio I. Vergilius, Aoneis, lib. I. — Na izust: Vergilius, Aeneis, lib. I., v. 198—207.
VII. razred. Cicero: Pro Archia poeta (ed. Nohl); Laelius de amicitia (ed. Schiebe). — Vergilius (ed. Klouček), Aeneis: lib. II, v. 298—804; IV.; VI., v. 1—476.
VIII. razred. Horatius (ed. Huemer): Oden: lib. I., 1—4, 7, 10, 11, 12, 14, 15, 17, 18, 20, 21, 22, 24, 26, 31, 32, 34, 35, 37, 38; II., 2, 3, 7, 10, 13, 15—18, 20; III., 1, 13, 16, 21, 30; IV., 3, 6, 7, 9; Carmen saeculare; Epoden: 2, 7; Satirae: 9. — Na izust: Horatius: Oden: lib. I., 1, 11, 22, 31 ;
11., 3, 10, 20; III., 13, 30. — Tacitus (ed. Weidner): Annalos: lib. I., 1—30;
11., 41 — 43, 53—55, 69, 72—83; III., 1—7.
B.	Iz grščine.
V. a razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis, št. I.—III. Ilomer, Ilias (ed. Christ): lib. I. — Na izust: Ilias, lib. L, 1—42.
V. b razred. Xenophon, Chrestomathie (ed. Schenkl): Anabasis, št. I.,
11., III., IV., V. 1 — 2, VI. 3—9. Ilomer, Ilias (ed. Christ): lib. L; II. 1—50.
— Na izust: Ilias, lib. I., 1 — 66.
VI. razred. Homer, Ilias (ed. Christ): lib. H., 370—456; III.; VI.; VII.; XVIII.; XXII. — Herodot (ed. Scheindler): lib. VI., 94—120; VII., 198—238; VIII., 40—96.
VII. razred. Homer, ’Oövaaeia (ed. Christ): lib. I., 1—75; V., 28—393; VI.; VII.; VIII. — Demosthenes (ed. Wotke): Karu WiUnnov A, ’OAvrd-iaxöt; A.
— Domače berilo (za vse učence obvozno): Homer, 'OSvaaeia, lib. IX, X.
VIII. razred. Platon (ed. Huemer): Kriton; 111. (2, 3); V. (2, 5);
VI.	(1, 3). — Aristoteles (poetika), XV. (1, 2). —Sophokles (ed. Schubert-Hüter), Antigone. — Homer, Odiseja, lib. XXII.
C. Iz nemščine.
V. a razred. Izbor iz čitanke. — Na pamet: Die Merseburger Zauberspräche; Unter der Linde (ein Volkslied); Goethe: Erlkönig, Der König in Thule; Fontane: Gorm Grymme, John Maynard; Mörike: Die traurige Krönung; Walter von der Vogelweide: Gefährdetes Geleite.
V. b razred. Izbor iz čitanke. — Na pamet: Goethe: Erlkönig, Der König in Thule; Schiller: Die Kraniche des Ibykus; Geihel: Der Tod des Tiberius; Heine: Belsazcr; nekaj krajših pesmic.
VI. razred. Šolsko berilo: Razen čitanko kot šolsko ali domače štivo: Schiller: Die Räuber, Jungfrau von Orleans, Wallenstein, Maria Stuart, Kabale und Liebe; Goethe: Götz von Berlichingen; Lessing: Emilia Galotti; Hebbel: Maria Magdalena; Otto Ludwig: Der Erbförster.
VII. razred. Šolsko berilo: Razen čitanke Ertl: Drei Novellen; Schiller: Wallenstein; Goethe: Faust L — Domače berilo: Leitgeb:
Novellen; Ludwig: Der Erbförster; Stifter: Der Hochwald; Saar: lnnocens; Mörike: Mozart auf der Reise nach Prag; Goethe: Faust II. — Na pamet: posamezni odstavki iz Fausta I.
VIII.	razred. Šolsko berilo: Razen čitanke Grillparzer: Sappho; Rosegger: Die Schriften des Waldschulmeisters; Eyth: Berufstragik; Zahn: Der Büßer. — Domače berilo: Rosegger: Waldheimat; Wagner: Die Meistersinger von Nürnberg; Ibsen: Die Kronprätendenten.
Č. Iz slovenščine.
V. a razred. Narodno slovstvo, epsko pesništvo. Razen beril in pesmi iz čitanke: Jurčič, Deseti brat; Cankar, Troje povesti; Detela, Malo življenje.
V. b razred. Iz čitanke: pravljice in pripovedke; bajke; legende; balade in romance. Ilrvatski pripovjedači. — Domače berilo: odlomek iz „Lepe Vide“ (Jurčič).
VI. razred. Balada „Mlada Breda“. Junaške pesmi o Kraljeviču Marku. „Krst pri Savici“. Meškov „Berač“. Odlomek iz „Rosane“ in „Lepe Vide“. Uvod v „Tugomera“. Lirske in didaktično pesmi: Vodnik, Prešeren (Soneti nesreče), Koseski, Jenko, Stritar. Njegoš, „Gorski Venec“ (glavna vsebina). Ilrvatski pripovjedači.
VII. razred. Staroslovenska legenda sv. Konstantina (po Izvorih za po-vijest). Žitije sv. Save. Brižinski spomeniki. Uvodi slovenskih protestantskih pisateljev. Vramčeva Kronika. Katoliška doba. Dubrovniška književnost. Hrvatsko-srbske narodne pesmi (izdanje „Matice Slovenske“).
VIII. razred. Vodnik in njegova doba. Kranjska Čhelica. Prešeren. Ilirski pokret. Bleiweisove „Novice“. Levstik. Jenko. Stritar. Gregorčič. Aškerc. Slovenska moderna. (Vsa snov po slovstveni čitanki.)
IV.
Govorne vaje.
A.	Iz nemščine.
V.	a razred. Ahčin: a) Attila und seine Hunnen, b) Ursachen und Wirkungen der Vulkanausbrüche. — Aplenc: a) Über die Erfindung der Dampfmaschine, b) Pfahlbauten auf dem Laibacher Moor. — Banovec: Mittelalterliche Ritterspiele. — Benčan: Die Volkssage von Robert dem Teufel. — Benedik: Die interessantesten Ameisenarten. — Debelak: Grillparzers „Des Meeres und der Liebe Wellen“. — Drovenik: Astrophysische Untersuchungen.
—	Eiletz: Mohammeds Lehre. — Habič: Die Seefackel, eine wichtige Erfindung auf dem Gebiete des Seewesens. — Hrastnik: Napoleons Feldherrntalent. — 11c: Die Zerstörung Jerusalems durch die Römer. — Kavčič: Rafael Santi. Keržin: Ein Bild aus dem deutsch-französischen Krieg vom Jahre 1870/71. — Ivrivec: Die Grafen von Cilli. — Kunaver: Galileo Galilei. — Lazar: Mein Ausflug auf den Steinersattel. — Merčun : a) Der Untergang der großen Armee Napoleons in Rußland, b) Dio Entstehung des Städtewesens in Steiermark. —
Murmayer: Josef Viktor von Scheffel, mein Lieblingsdichter. — Pavlin: Ein Ausflug nach Karlstadt. — Pestotnik: a) Die Erde als Stern, b) Goethes „Iphigenie auf Tauris“. — Sbrizaj: a) L. v. Beethovens Leben, b) Der Stein der Weisen. — Semen: Gustav Adolf, ein Held des Dreißigjährigen Krieges.— Stojkovič: Die Erfindung der Buchdruckerkunst. — Urbas: Uber Festländer und Meere. — Žužek: a) Geschichte des Eisenbahnwesens, b) Nansens Expedition auf den Nordpol.
V. b razred. Bahovec: Projektionsapparate. — Bayr: Die Geschichte des Unterseebootes. — örnagoj: a) Etwas über die moderne Kunst, b) Zur Geschichte des Klaviers. — Fakin: a) Geschichte der Aerodynamik, b) Automobile. — Florjančič: Die Buchdruckerkunst. — Gabršek Josip: Emona. — Gabršek Miha: Die Gefahren der Eisenbahnen. — Irkič: Das Schwimmen.
— Jeglič: Schillers geschichtliche Werke. — Kajfež: Denkmäler in Laibach.
— Komar: Mozart. — Kovač: Phydias und seine Werke. — Kumelj: Napoleon und Illyrien. — Majcen: Der deutsch-französische Krieg. — Osana: Kriem-hilde. — Pavčič: a) Der Wintersport, b) Beethoven. — RajSek: Mein Ausllug auf den Kumberg. — Sadar: Di’ei Tage in den Steiner Alpen. — Sterle: Ein historischer Spaziergang durch Laibach. — Stopar: Technisches beim Militär. — Štimec: Ursachen der französischen Revolution. — Toman: Übersicht über die gebräuchlichsten Tonstücke.
VI. razred. Leben Stanko: Nikolaus Lenau und seino Gedichte. — Goljar Srečko: Die Zelle - ein Wunderwerk. — Fabjančič Milan: Taras Ševčenko, sein Leben, Dichten und Trachten. — Kuštrin Julij: Bauernaufstand. — Levstik Franc: Schillers Flucht aus Stuttgart. — Lajovic Ladislav: Staatswesen und Staatsleben im Tierreiche. — Kozelj Milan: Gründung, Charakter und Schicksal des französischen Reiches. — Krištof Vladimir: Die Ameisen im Krieg und Frieden. — Stenovec France: Schillers „Das Lied von der Glocke“. — Kavčič Viktor: Die Christianisierung der Bulgaren. — Kadunc Rafael: Das Privatleben der Deutschen im Mittelalter. — Terpin Franc: Die Kunsthandwerker im Tierreiche. — Sever August: Richard Wagner. Capuder Alfonz: Karoline Neuber. — Zupanič Mihael: Eine Rundreise um Istrien.
VII. razred. Benedik: Wagners „Tannhäuser“ — Brenčič: Die Zustände in den Niederlanden vor dein unter Philipp II. ausgebrochenen Aufstande. — Dolenec: Das Reh. — Erlab: Wilhelm v. Kaulbach. — Ferk: Bilder aus dem letzten serbisch-türkischen Kriege. — Guzelj: Die Gründe der Erdbeben und der Vulkanausbrüche. — Hrašovec: Genie und Entartung. — Hrovatin: Die kulturellen Verhältnisse in Kärnten. — Kavönik: Kinderkunst und Wissenschaft. — Kovač: Grillparzers „König Ottokars Glück und Ende“. — Lunaček: Ibsen als Dichter und Philosoph. — Mravlje: Kleists „Prinz Friedrich von Homburg“. — Oblak: Ibsens „Volksfeind“. — Pance: IJber die elektrischen Leuchtkörper. — Poderžaj: Roosevelta Gedanken über die Zukunft der Völker.
— Vider: Besitzt die Pflanze Sinnesorgane oder nicht? Vilman: Wagners „Fliegender Holländer“. — Vizjak Franz: Uber die Planetensysteme.
VIII. razred. Cermak: a) Über die Bedeutung der Redekunst, b) Elementarkatastrophen in den Alpen. — Kühar: Über die Nervenkrankheiten.
— Lapajne: Der Rhein. — Lavrenčak: Die Bildung und die deutsche Lektüre. — Lovšin: Kants Loben und Philosophie. — Mauer: Bizets „Carmen“.
— Modrijan: Ibsens „Komödie der Liebe“. — Osana: Die Flugzeuge im
Kriegsdienste. — Pavlovčič: Unsere wichtigste Frage. Pertot: Ibsens „Helden auf Helgoland“. — Petavs: Die Entwicklung des Automobilwesens.
— Prezelj: Uber die Psychologie des Alpinismus — Rekof: Die äußere Politik Bismarcks. — Seliškar: Die Beziehungen zwischen Hirn und Seele. — Stuhec: Die Anfänge des Postwesens. — Štrukelj: Aussterbende Sprachen.
— Turk : Wagners „Tannhäuser1. — Urek: Hauptmanns „Versunkene Glocke“.
B.	Iz slovenščine.
V. a razred. Ahčin: Celjski grofje. — Aplenc: Emona. — Banovec: Torpedovke. — Benčan: Zgodovinski izprehod po Ljubljani. — Benedik:
S.	Gregorčičeva mladost. — Debelak: O početkih zrakoplovstva. — Drovenik: Zgodovina daljnogleda. — Eiletz : Iz zgodovine antarktike. — Habič: Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem“. — lic: Moje potovanje v Zagreb. — Kavčič: Amerika in Amerikanci. — Kržin: Trvič na planinah. — Merčun: Jurčičev „Deseti brat“. — Pavlin: Podzemske jame pri Črnomlju. — Pestotnik: Bled in njegova okolica. — Sbrizaj: Mostičarji na Ljubljanskem barju. — Stojkovič: Rimska stenografija. — Žužek: čolnarji na Ljubljanici.
V. b razred. „O letošnjih mojih božičnih praznikih“ so predavali: Crnagoj Ivan, Irkič Ignacij, Pavčič Vladimir, Sadar Vinko, Sterle Ivan, Toman Stanko (vzporedna predavanja). — O temi „Kako so nekoč volili župana“ (po pesmi „Zupan“) so predavali: Fakin Albin, Kajfež Stanislav, Rajšek Josip (vzporedna predavanja). — Fakin Albin: Začetki hrvatske zgodovine.
VI. razred. O temi „Značaj Martina Krpana“ so vzporedno predavali: Cafuta Al., Krištof Vladimir, Mežan Leo, Sever Avg. — O temi „Dunaj in cesarski dvor po ,Martinu Krpanu*“ sta vzporedno predavala: Mirtič Ivan (pozneje izstopil), Tomšič Jos. — O temi „Vnanji dogodki Krsta pri Savici“ so vzporedno predavali: Gabrejna Fr., Koželj Milan, Kuštrin Julij. — O temi „Notranji razvoj Crtomirov“ so vzporedno predavali: Goljar Srečko, Lajovic Ladisl., Stenovec Fr. — Bizjak Jos.: Pomen morja za človeštvo, posebe za Jugoslovane. — Cafuta Al.: Slomškove zasluge. — Fabjančič Milan: „Rosana“ in „Začetki srbske zgodovine“. — Jeglič Ciril: Finžgarjeva „Naša kri“. — Leben Stanisl.: Aškerčev „Kralj Matjaž“. — Pengal Al.: Dragotin Kette. — Stenovec Fr.: Cankarjev „Potepuh Marko in kralj Matjaž“. — Zidan Ivan: Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem“.
VII. razred. Brenčič Vinko: Vodnikova „Pratika“. — KavČnik Leo: Livadičeva novela „Amis i Amil“ v primeri z nemškim „Ubogim Henrikom“. — Erlali Evstahij: Cankarjeva „Bela Krizantema“. — Černe Anton: Fuutkova „Tekma“. — černe Ivan: ltošlin in Verjanko (narodna pesem in roman). — Dolenec Vladimir: „Župnik Wakefieldski“ in Stritarjev „Gospod Mirodolski“. — Kovač Jos.: Levstikove „Napake slovenskega pisanja“. — Lunaček Aleks.: Stritarjevi „Literarni pogovori“. — Outrata Fr.: Knez Ljudevit Posavski.
VIII. razred. Lavrenčak: Spomini na Francoze i^cd našim narodom. — Mauer: Jan Kolldrjeva spisa o slovanski vzajemnosti. — Lapajne: Francoska ljudska šola na Kranjskem. — Modrijan: Beneška Slovenija in nje probivalci.
— Koleša: O idrijskem rudniku (s slikami in načrti). — Osana: Ustavna doba v Avstriji do dualizma. — Stuhec: Literarna pratika za 1914. leto. — Pavločič: V kakih razmerah se je razvijal slovenski narod (po razpravi dr. Lončarja). — Pertot: Pomen Jos. Stritarja v slovenskem slovstvu. —
Petavs: Zgodovinski dogodki v slovenskih narodnih pesmih. — Prezelj: Nekaj o občnem jeziku. — Rekef: O radiju. — Štrukelj: Dositej Obradovic.
—	Turk: Nekaj iz zgodovine rudarstva v slovenskih deželah.
V.
Naloge.
A.	Za nemške sestavke.
V. a razi’ed. Šolske naloge: 1. Audifax und Hadumoth suchen das Häuslein der Waldfrau auf. (Nach Scheffels Iloman „Ekkehard“.) — 2. Ein Opfer seiner Nächstenliebe wird zu Grabe getragen. (Nach Fontanes „John Maynard“.) — 3. Der Wald im Winter. — 4. Siegfrieds erste Begegnung mit Kriemhild. — 5. Mein Lieblingsheld im „Nibelungenliede“. — 6. Sprachliche Erinnerungen an die Blütezeit des Handwerkerstandes. — Domače naloge: 1. Ein Herbstbild aus der Umgebung Laibachs. — 2. Charakteristik dos in Zahns „Heldon des Alltags“ auftretenden Geschwisterpaares. — 3. In der Werkstatt eines Handwerkers. — 4. Das Ideal eines deutschen Ritters im Mittelalter. (Auf Grund der durchgenommenen mhd. Epen.)
V. b razred. Šolske naloge: 1. Meine Bitte an das Glück. —
2.	a) Ermenrich Sage, b) Siegfriods Tod, c) Die Landschaft in Goethes „Erlkönig“. — 3. Des armen Heinrichs Schuld und Sühne. 4. Welche Gedanken quälen den sterbenden Tiberius? — 5. a) Als ich krank war... b) Das Wort „ich bitte“, c) Vor einem gefällten Baumstamme. — 6. Heines Lorelei und Goethes Fischer. (Ein Vergleich.) — Domače naloge: 1. a) Die Erlobnisse einer Postsendung, b) In der Pause. — 2. a) Mein neuer Rock. — b) Wie werde ich mit Gewinn ein Buch lesen ? — 3. a) Unser heuriger Winter, b) Wer nicht hören will, muß fühlen. — 4. Die modernen Verkehrsmittel. (Dispositionsarbeit.)
VI. razred. Šolske naloge: 1. a) Gedankengang in Goethes „Mignon“, b) Mein Freund. — 2. a) Die Bedeutung der Rota-Szene in „Emilia Galotti“, b) Die Bedeutung der Conti-Szene in „Emilia Galotti“. — 3. Welche Motive des bürgerlichen Trauerspiels finden wir in Hebbels „Maria Magdalena“ wieder V — 4. a) Die Gruppierung der Liebhaber um Johanna in „Jungfrau von Orleans“, b) Gedankengang in Johannas Monolog IV. 1. („Die Waffen ruhn, des Krieges Stürme schweigen“.) — 5. a) „0 Kreatur, unseiger Lebenszecher, dein Durst ist endlos, endlos ist dein Becher.“ (Hamerling), b) „Der bloß niedorgeworfeno Feind kann wieder auferstehn, der versöhnte, der ist wirklich besiegt.“ (Schiller.) — 6. a) Mortimor, b) „Der Friede ist Geschenk der Waffei^“ (Nachzuwoisen an der Seelenentwicklung „Marias Stuart“.) — Domače naloge: 1. a) „Eine feste Burg ist unser Gott“, b) Mein Lieblingsbuch. — 2. „Nessun maggior dolore, che nel tempo felice ricordarsi della inisoria.“ (Dante, „Inferno“ V.) — 3. a) Der Nutzen, b) Der Schilden eines langen und strengen Winters. (Dispositionsarbeit.) — 4. a) Das subjektive und objektive Recht im „Erbförster“, b) Die drei Handlungen in Schillers „Wilhelm Teil“.
VII. razred. Šolske naloge: 1. Die Stimmung im Wallensteinschen Lager, ausgedrückt durch den ersten Kürassier. — 2. Die Wirkung des Gegensatzes in der Gruppierung der Personen in Ludwigs „Erbförster“. —
3.Übereinstimmungen von Naturvorgängen und Menschengeschicken in Stifters „Hochwald“. — 4. Faustens Schmerz über seine bisherige Existenz und sein Entschluß, ein neues Leben anzufangen. — 5. Gonießen macht gemein. — 6. Das Sonnenlicht als Quelle des Glückes. — Domače naloge: 1. Land und Leute in Leitgebs Novelle „Das Gelübde“. — 2. Wanderungen und Heimatliebe. — 3. Auf der Überführung an der Wiener Straße. — 4. Der Menscb, der zur schwankenden Zeit auch schwankend ist, der vermehrt das Übel und breitet es weiter und weiter. (Goethe.)
VIII. razred. Šolske naloge: 1. Die Persönlichkeit als die wesentlichste Grundbestimmung unseres Lebensglückes. — 2. Ein Bild des Nürnberger Meistersingerwesens. (Nach Wagners „Meistersingern von Nürnberg“.)
—	3. Roseggers Heimat, die Quelle seiner dichterischen Kraft. (Auf Grund seiner Lektüre.) — 4. Heimatschutz und Fortschritt. — 5. Gedankengang der Exnerschen Rede „Über politische Bildung“. — Domače naloge:
1. Zahns Idealisierung seiner Personen. (Auf Grund seines „Büßers“.) —
2. Meine Gedanken über W. Raabes Anschauung, daß die modernen Triumphe der Technik lediglich Siege des Teufels sind, der die Rosen bricht. — 3. Die Bedeutung der Verträglichkeit und gegenseitiger Rücksicht im gesellschaftlichen Leben.
B.	Za slovenske sestavke.
V. a razred. Šolske nalogo: 1. Razvoj in konec boja Belina z volkom. (Po narodni pesmi.) — 2. a) Revščina, b) Moli in delaj ! c) Zakaj nas starši pošiljajo v šolo? — 3. a) Župnikova smrt, b) Cigan pripoveduje svojo zgodbo. (Po Cankarjevem „Krčmar Elija“.) — 4. V samotni uri. — Domače naloge. 1. a) Zimski večer ob peči, b) Na kaj spominja mladeniča sv. Miklavž? — 2. Riki in Bojci v človeškem življenju. — 3. Tipična svojstva epske pesmi.
V. b razred. Šolske naloge: 1. a) Sanje bolnega otroka v božični noči, b) Kaj Miklavž poroča Bogu o otrocih. — 2. a) V črni gori, temni gošči (Slika po narodni pesmi „Rošlin in Verjanko“), b) Označba Verjanka. (Po narodni pesmi.) — 3. Nunquam est ille miser, cui facile est mori. (Se-neca. Razprava.) — Domače naloge: 1. Jesensko misli. — 2. Kaj so meni prisodile Rojenice. — 3. „Pes in mačka“. (Živalska pravljica.) — 4. a) V viharni noči. (Slika. Po narodni pesmi „Mornar“), b) Nekaj o starosti naših narodnih pesmi. (Po prečitanih pesmih.)
VI. razred. Šolske naloge: 1. a) Mlada Breda, trpeča junakinja, b) Moji dosedanji prijatelji. (Poročilo iz lastnega življenja.) — 2. a) Krščanstvo in morala v pesmih o Kraljeviču Marku, h) Nadnaravni motivi v pesmih
o	Kraljeviču Marku. — 3. Označba lahkomiselnega človeka. — 4. „Felix est, qui non aliis, sed sibi videtur.“ — Domače naloge: 1. a) Ocena Meškovega „Berača“, b) Prirodopisoc, pesnik in zdravnik motrijo livado. (Označba raznih interesov.) — 2. Gora in človek. (Geografska in socialna razprava.) — 3. a) Kako se mi je godilo s črtomirom, b) Pesnik Prešeren in njegov Črtomir. — 4. a) O razvoju Kristanovega Katona Vrankoviča, b) „Življenje jo važnejše od grobov“. (Sajac v Kristanovem Katonu Vrankoviču.)
VII. razred. Šolske naloge: 1. lldvm qei. (Razprava.) — 2. Carigrad in Rim v delovanju sv. Cirila in Metoda. — 3. a) Modrijan in bedak govorita: „Dolgost življenja našega je kratka“, b) „Moje vse“, zlato je reklo, „moje vse“, dejalo jeklo. (Puškin-Mencinger.) — 4. a) Nulla regula sine exceptione, b) Nulla dies sine linea. (Razpravi.) — Domače naloge:
1. a) Kako bi jaz razlagal bistvo značaja, b) Kako sem spoznaval Jurčiča.
—	2. Mehanika in mehaničnost. — 3. Kako in koliko jo razvoj slovenskega naroda v zvezi z geografskim položajem naših dežel? — 4. O domoljubju naših protestantskih pisateljev.
VIII. razred. Šolske naloge: I. a) Matija čopa pomen za Prešerna in Slovence, b) Kaj opazujem in doživim pri koncertu ali v gledališču? —
2. a) Motiv domovinske ljubezni v Prešernovem „Sonetnem vencu“, b) Pesniške slike in primere v Prešernovem „Sonetnem vencu“. — 3. a) Kako hočem občevati s prijateljem, kako s tovarišem in kako z nasprotnikom? (Razmišljanje), b) Umetnost, ki jo najvišje cenim. (Razpravica.) — Domače naloge : 1. „So li vašo njive zorane?“ (O. Zupančič.) Misli ob začetku zadnjega šolskega leta. — 2. a) Prevod Hoi'acijeve ode „Eheu fugaces, Postume . .“ (II. 14) in razlaga pesnikovih misli v njej, b) Prevod Horacijeve ode ,.Aequam memento rebus in arduis . . .“ (II., 3) in razlaga pesnikovih misli v njej. -
3. a) „Versate diu, quid ferre recusont, quid valeant humeri !“ (Ilor., a. p. 39.) (Misli ob volitvi stanu), b) Zadnja domača naloga !
VI.
Učila.
I.	Gimnazijska knjižnica, in sicer:
1.) Učiteljska knjižnica, ki jo je oskrboval profesor Ivan Moselj, se je pomnožila v šolskem letu 1913./14. za 197 zvezkov, 121 sešitkov ter 325 srednješolskih izvestij.
A.	Nakupilo se je 129 zvezkov in 62 sešitkov, in sicer:
a)	kot nadaljevanje:
Österr. Mittelschule (1913). — Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich, 1913. — Zeitschrift für die österr. Gymnasien, 1913. — Zeitschrift für östorr. Volkskunde, 1913. — Geographischer Anzeiger, 1913. — Deutsche Rundschau für Geographie, 1912./13. — Carniola, 1913. — Kosmos, 1913. — Monatshefte für den naturwissenschaftlichen Unterricht, 1913. — Natur und Unterricht, 1912./13. — Archiv für slavische Philologie, 1913. — Dom in Svet, 1913. — Popotnik, 1913. — Slovan, 1913. — Veda, 1913. — Zvon, 1913. — Publikacije „Slovenske Šolske Matice“ pro 1913:
1.) Pedagoški Letopis, 1913.; 2.) Didaktika, II1./3.; 3.) Režek, Občno vzgoje-slovje; 4.) Poljudno-znanstvena knjižnica, III./2. — Publikacije „Matice Slovenske“ pro 1913: 1.) Šlebinger, Slovenska bibliografija za 1. 1907. do
1912.; 2.) Slovenske narodne pesmi, snopič 15.; 3.) Zabavna knjižnica, XXV.;
4.) Knezova knjižnica, XX.; 5.) Hrvatska knjižnica Matico Slovenske, VI.; 6.) Mencinger J., Izbrani spisi, 11. — Publikacije „Matice Ilrvatske“ pro 1913: 1.) Izvještaj pro 1912; 2.) Car, Iza plimo. Roman; 3.) Budisavljovič,
S	ličke grude; 4.) Kovačevič, Posljednji Nenadič; 5.) Turgenjev-Divkovič, Dim;
6.) Šilovič, Uzroci zločina; 7.) Aškerc, Izbrane pjesme; 8.) Novovjeki izumi,
IV.; ‘J.) Vodnik Br., Povijest hrvatske književnosti, I. — Publikacije „Jugo-slavenske Akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu“ pro 1913:
1.) Kad . . knjiga 195.—200.; 2.) Zbornik za narodni život, sv. XVIII.;
3.) Codex diplomaticus . . sv. XI.; 4.) Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium, sv. XXXIV.; 5.) Prinosi za lirvatski pravno-povjestni rječnik, sv. 32.; 6.) Djela, sv. XXII.—XXIV.; 7.) Izvješča o raspravama matem. prirodosl. razr., sv. 1.; 8.) Strohal, Pravna povijest dalmatinskih gradova, Dio I.; 9.) Prirodosl. istraživanja Hrvatske i Slavonije, sv. 1.; 10.) Starine, knjiga 34.; 11.) Stari pisci lirvatski, knjiga 22. — Brehms Tierleben,
4. A., V. (Lurche, 2. del). — Berneker, Slav. etym. Wörterbuch, sn. 10. in 11.
— Thesaurus linguae latinae V. 5., VI. 1., Suppl. IV. — Ilabenhorst, Krypto-gamen-Flora, VI. 16.—18. — Thomč, Flora von Deutschland, seš. 179.—227.
— Hübner, Geographisch-statistische Tabellen, 1914. — Hartlebens kleines statistisches Taschenbuch über alle Länder der Erde, 1914. — Praktische Methodik für den höheren Unterricht, II. — Baumeister, Handbuch. IV. zv.
I. del, 2. pol. (Didaktik und Methodik der Physik.) — Verhandlungen der
V. Konferenz der niederösterr. Mittelschuldirektoren.
b) na novo:
Zeitschrift für den deutschen Unterricht, 1913. — Cas, 1913. — Gebhardi, Ein ästhetischer Kommentar zu den lyrischen Dichtungen des Horaz. 3. A.
— Spielmann C., Aufgang aus Niedergang. — Ulbricht, Die Alkoholfrage.
— Iskravec, Slovensko italjanski slovarček. — Valjavec, Italjansko-slovenski slovar. — Finsler, Homer, I. —r Mikkola, Urslavische Grammatik, I. — Mielke II., Der deutsche Roman. 4. A. — Huemer Kam., Die sittlichen Ideale der deutschen Jugend. — Kummer Fr., Deutsche Literaturgeschichte des 19. Jahrhunderts. — Arnold R., Allgemeine Bücherkunde zur neuern deutschen Literaturgeschichte. — Jäger 0., a.) Lehrkunst und Lehrhandw. 2. A.; ß.) Homer und Horaz. — Lehrproben und Lehrgänge aus der Praxis, letniki 1909.—1912. ter Generalregister zu II. 1.—100. — Münch, Vermischte Aufsätze, 2. A. — Reinstein, Die Frage im Unterricht, 6. A. — Rothfux F., Beiträge zur Methodik des Unterrichts, 4. A. — Waldeck A., Praktische Anleitung zum Unterricht in der lateinischen Grammatik, 3. A. —Weißenfels 0., Die Kernfragen des höheren Unterrichts, 2 zv. — Willmann, Pädagogische Vorträge, 4. A. — Wiget, Die formalen Stufen des Unterrichts, 10. A. — Cauer P., Grammatica militans, 3. A. — Catulli, Tibulli, Propertii carmina. Rec. Müller. — M. Tullii Ciceronis Tuscul. disput. 11. V; actionis in Verrem
II. IV. et V.; de nat. deor. 11. III; de officiis 11. III; de republ. quae supersunt. T. Livii ab urbe cond. 11. (Ed. Weissenborn-Müller). 6 zv. — P. Ovidius Naso (ed. Merkel), II. — C. Plinii epistularum libri. Rec. Kukula. — Fl. Arriani Anabasis Alexandri. Ed. Roos. — Demosthenis orationes. 2 zv. — Euripides’ Medea (ed. Altenburg) in Iphig. auf Tauris (ed. Reiter). — Herodoti historiarum libri V.— IX. (ed. Holder). — Homer in verkürzter Ausgabe von A. Th. Christ:
a.) Ilias, 3. A., b.) Odyssee. 4. A. — Platon von A. Th. Christ: a.) Gorgias, lt.) Phaidon, c.) Protagoras, d.) Euthyphron; Platon, Symposion (von Cron und Deuschle), 3. A. — Sophokles von Schubert-Ilüter: a.) Aias, b.) Antigone, c.) Philoktetes, d.) Oidipus auf Kolonos, e.) Oidipus Tyrannos, f.) Elektra. — Xenophontis Expeditio Cyri in Institutio Cyri (ed. Gemoll) ter Ilistoria Graeca (ed. Dindorf). Kammer, Ein ästhetischer Kommentar zu Homers Ilias. 3. A.
— Harder, Homer. Ein Wegweiser. — Müller Ad., Ästhetischer Kommentar zu den Tragödien des Sophokles. — Siebs, Deutsche Bühnenaussprache, 10. A.
— Ivekovič-Broz, Rječnik Ilrvatskoga jez. 2 zv. — Jahresberichte über das höhere Schulwesen, herausgegeben von Conrad Rethwisch, 1911.
Ä Na darilih je prirastlo 68 zvezkov in 59 sešitkov.
Podarili so: Predsedstvo komisije za pogozdovanje Krasa 2 zv. —
S	ve tič Fr. 44 zv. ter 52 snopičev. — Vis. c. kr. dež. vlada Kranjska 1 izv. Deželnega zakonika 1913. — Ravnatelj Štritof 2 zv. — Knezoškofij ski ordinariat 3. zv. — Abiturient A. Leskovic 2 zv. — Kurat BI. Bevk 1 zv. — O s t e r r. FI o 11 e n v e r e i n 1 zv. — Prof. dr. G v i d o n Sajovic 1 zv. ter 7 snopičev. — Uredništvo „Friedenswarte“ 1 izv. (1913).— Magistrat stolnega mesta Ljubljane 1 zv. — Župnik Šegula 1 zv. — Katoliška Bukvama v Ljubljani 8 zv.
C. Potom zamene je prejela učiteljska knjižnica 325 srednješolskih izvestij.
2.) Dijaška knjižnica.
a)	Nemški oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval v šolskem letu 1913./14. profesor dr. Janko Lokar* se je pomnožil za 40 del, oziroma 71 zvezkov :
A. Po nakupu (za 29 del, oziroma 51 zvezkov):
Alte und Neue Welt, 47. Jahrg. (2 izv.). — Das neue Universum, 34 Jahrg.
— Der gute Kamerad, 27. Folge (2 izv.). — Deutscher Hausschatz, 39. Jahrg.
— Eimer, Heldensöhne. —- Kralik, Die Befreiungskriege 1813. — Artbauer, Die Fremdenlegion. — Schönowsky, Von Krieg und Kriegsvolk. — Fraungruber und Sauer, Ehre die Arbeit! — Fraungruber, Mein Bergland, mein Waldland ! — Nohl, Fritz Reuter. — Höffner, Goethes Mannesjahre. — Höffner, Goethe im Alter. — Thormälius, Josef Haydn. — Sobotka, Guido Reni. Güldemeister, Karl der Große. — Ertl, Drei Novellen (5 izv.). — Eyth, Berufstragik (5 izv.). — Ludwig, Der Erbförster (5 izv.). — Rosegger, Waldheimat (5 izv.). — Stifter, Hochwald (5 izv.). — Smolle, Der Waldbub von Aggstein.
— Bölsche, Tierwanderungen in der Urwelt. — Brehms Tierleben (die kleine Ausgabe). — Dekker, Vom sieghaften Felleustaat. — France, Die Alpen. — Hedin, Der Kampf um den Nordpol. — Steuer, Biologisches Skizzenbuch für die Adria. — Cori, Der Naturfreund am Strande der Adria.
B. Po darilih (za 11 del, oziroma 20 zvezkov):
Podarili so: Ekscelenca deželni predsednik baron Schwarz: Erzherzog Franz Ferdinand, unser Thronfolger. — Šolsko založništvo knjig: Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte, 4. Teil (10 izv.).
— Svetič: Nansen, In Nacht und Eis; Reymond, Illustrierte Länder- und Völkerkunde. — Prof Wester: Zart, Bausteine des Weltalls; Floericke, Einheimische Fische; Koelsch, Der blühende See. — Abiturijent Gregorič: Lampel-Langer, Grundriß der deutschen Literatur IV. — Abiturijent Leskovec: Berlitt, M. Luther, Th. Murner und das Kirchenlied; Gellorts Fabeln und Erzählungen.
-	Sedmošolec Jeretina: Switalski, Geschichte der polnischen Literatur. — Koncem šolskega leta šteje ta oddelek 1435 del, oziroma 1685 zvezkov.
*	Pomagali so mu pri izposojanju knjig osmošolca Prezelj in Seliškar tor petošolca Merčun in Pestotnik.
b)	Slovenski oddelek dijaške knjižnice, ki ga je oskrboval profesor dr. Fran Ilešič,* se je pomnožil za 61 del, oziroma 70 knjig, in sicer:
A. Po nakupu (59 del, oziroma 68 knjig):
Kalac Ante, Biskup dr. Juraj Dobrila. — „Matica Slovenska“ za 1. 1913.: Podlimbarski, Gospodin Franjo; Mencinger, Izbrani spisi, II. zv.; Štrekelj-Glonar, Narodne pesmi, 15. sn.; Funtek A, Tekma; Slebinger, Bibliografija; Vodnik, Ilrvatsko-srbske narodne pesmi. — Milčinski Fr., Volkašin. — Flere Pavel, Babica pripoveduje. — Petra Bohinca Izbrani spisi, II. — Gangl E., Zbrani spisi za mladino, III. — Sienkiewicz, Skozi pustinjo in puščavo. — Finžgar, Pod svobodnim solncem. — Andrejev, Judež Iškarijot. — Pibrovec, Pred vaškim znamenjem. — Haggard, Roža sveta; Salomonovi rudniki. — Doyle: Zgodbe Napoleonovega buzarja. — Gjalski, Pod starimi krovovi; Iz varmegjinskih dana; Diljem doma. — Caric Jak., Kosovke. — Ogrizovič, Banovič Strahinja. — Badiura, Na Triglav. — Finžgar, Naša kri. — Kristan, Kato Vrankovič. — Lah Iv., Brambovci, I., II. — Aškerc, Atila v Emoni.
—	Pajkova Pavlina, Zbrani spisi I. — Stiasny, Kamnik. — Tominšek, Italija, nje slava in beda. — Vošnjak, Zapiski mladega potnika. — Sajovic Gv. dr., Herpetologični zapiski. — Štupar, O prvinah in spojinah. — Zupančič Jak., Črtice iz zrakoplovstva. — Ilešič, Kultura in politika. — Družba sv. Mohorja za 1913: Koledar za 1914. — Seigerschmidt, Krščanska mati. — Pregelj Ivan dr., Mlada Breda. — Zox-e Iv. dr., V tem znamenju boš zmagal. — Utva, Mira, Pravljice. — „Matica Hrvatska“ za 1913: Aškerc, Izabrane pjesme; Turgenjev, Dim; Silovič, Uzroci zločina; Kovačevič, Posljednji Ne-nadič; B. Budisavljevič, S ličke grude; Car, Iza plime; Kučera-Pliverič, Novovjeki izumi, IV.; Vodnik (Drechsler), Jagič, Povijest hrvatske književnosti, I.; „Mentor“ 1913; „Dom in Svet“, 1913; „Vrtec“, 1913; Aškerc, Poslednji Celjan; „Planinski Vestnik“, 1913; „Zvonček“, 1913; Pivko Lj. dr., Telovadne igre, II.
B. Po darilih (2 deli, ozir. 2 knjigi).
B.	B., Z cest E. St. Vraze (dar g. Fr. Svetiča). — Cooper J. F., Natanael ßumpps, I. (dar prvošolca Fr. Kosa).
Koncem šolskega leta 1913./14. šteje ta knjižnica 1579 slovenskih, hrvat-skih in čeških del, oziroma 1777 knjig.
II.	Zemljepisni in zgodovinski kabinet (varuh profesor dr. Fran Kropivnik) se je pomnožil za tale učila:
A. Po nakupu :
llothaug, Physikalische Schul Wandkarte der österr. Alpenländer. — Hauer, Geologische Karte der österr.-ungar. Monarchie mit Bosnien und Montenegro. — Brunclik, Belgien, Holland und Luxemburg. — Kiepert, Alt-Griechenland. — v. Sprunner-Bretschneider, Europa im Zeitalter Napoleons I., 1 789	1815. — Baldamus, Deutschland und Oberitalien seit 1815. — Gerasch-
llusch, Wandbilder zur österr. Geschichte (10 podob).
B. Po darilih:
Dva kosa mozaika, dobljena pri razkopavanju razvalin stare Emone, daroval g. prof. dr. Gvidon Sajovic.
*	Pri mehaničnem delu so varuha knjižnice podpirali dijaki VII. razreda: Kovač Jos., Outrata Fr.; VIII. razreda: Lavrenčak Zmagoslav.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta 1 Felklov telurij, 3 zemeljske oble, 161 zemljepisnih, generalnih in špecialnih zemljevidov in načrtov, 88 zgodovinskih zemljevidov, 175 podob in tabel za pouk v zemljopisju, 164 takih za pouk v zgodovini, 4 stereoskope s 54 zemljepisnimi in 54 zgodovinskimi slikami, dr. W. Hensella zbirko „Modelle zur Veranschaulichung antiken Lebens“ (23 kosov), 23 zemljepisnih atlantov in statističnih tabel,
6	zgodovinskih atlantov in 2 kosa mozaika.
III. Prirodoslovni kabinet (varuh profesor Ivan Kavšek) se je pomnožil po nakupu za tele pristroje in druge priprave:
Centrifugalni stroj z elektromotorjem. — Izploščitveni obroč. — Tehtnica na pero za določitev sredobežnosti. — Bohnenbergerjev stroj. — Izsuševalni stroj. — Kroglovesna naprava. — Naprava za določitev trenja. — Baterija Edisonovih akumulatorjev. — 16 privijal. — 2 stenski podobi plavža. — Barthelova svetilka. — Sušilni valj. — Mrežasta žlica. — 10 sežigalnih žlic.
—	Plinojem. — 48 epruvet. — 2 stojali za epruvete. — 12 retort. — 12 kozarcev za segrevanje. — 4 steklenice za segrevanje. — 3 brizgalne steklenice. — Zbirka privijalnih stojal. — 72 kemikalij. — Friedrich Kohlrausch, Lehrbuch der praktischen Physik. — 1 leseni kotomer. — 8 lesenih trikotnikov. — 3 šestila.
Vsa zbirka šteje koncem šolskega leta:
90 kosov oprave, 567 fizikalnih pristrojev, 15 stenskih slik, 200 kemikalij, 37 lesnih barvil, 410 kemiških potrebščin, 43 knjig, oziroma zvezkov, 80 kosov orodja, 84 stereoinetrijskih teles, 47 risalnih potrebščin, skupaj 1573 kosov.
IV. Prirodopisni kabinet, ki ga je oskrboval profesor Fran Jeraj, je pridobil tele predmete:
A. Po nakupu:
Schreibers Wandtafeln der Naturgeschichte des Tierreichs: 3. Reptilien, Amphibien, Fische etc. 10 Tafeln (2 garnituri). — Pfurtscheller, Zoologische Wandtafeln, AraneYna Epeira diadema, Kana agilis, I. Verwandlung, Rana agilis, II. Anatomie. — Schmeil, Prof. O., Zoologische und botanische Tafeln, Blau- oder Riesenwal, Infusorien, Amöben, Kopffüßler, Röhronquallen, Bakterien, Zelle und ihre Teilung.
B. Darovana učila:
Crötalus durfssus, klopotec (podaril Ladislav Drašler, učenec II. a. razreda). — Squilla mantis, Palaemon squilla, Artemia salina, Nebalia geoffroi, Balanoglossus, Triara, Aglaophenia pluma, Anemonia sulcata, Cerianthus so-litarius (podaril g. dr. Gvidon Sajovic). — Galenit z Zn in Ag (podaril g. Radi Jože, gostilničar v Ljubljani). — Železov kršeč, kristali, kremenjakova druza, kašolong, drstev, Egremont v Cumberlandu, siderit s kalcedonom, siderit z drstvom, kristali (podaril g. Fr. Svetič, vzgojitelj). — Astraea spec., Odon-taspis cuspidata in Oxyrhina Deseri (od dež. muzeja po zameni). — Slan-kamen, Vjelička, izklesana knjižica (podaril g. prof. J. Wester).
Vse knjige (384 zvezkov, oziroma snopičev prirodopisne vsebine) so se izročile učiteljski knjižnici; prirodopisna zbirka šteje tedaj koncem šolskega leta: 15 antropoloških, 3006 zooloških, 1261 botaničnih predmetov, 238 kristalnih vzorcev, 1408 rudninskih in geoloških objektov, 120 orodij in potrebščin, 387 prirodopisnih (stenskih in manjših) slik, skupaj 6435.
V. Šolski botanični vrt se letos ni mogel vzdržati zaradi nedostajanja potrebnih sredstev in neugodne lege gredic.
VI. Risarska učila (oskrboval jih je v I. in II. polletju asistent c. kr. državne realke Peter Smitek). Na novo se letos ni ničesar nakupilo, pač pa se je dobilo nekaj daril: bradavičasta buča (od ge. A. Tratnik) in 27 lesenih škatelj za svalčice (od g. ravn. A. Štritofa).
Koncem šolskega leta 1913./14. šteje zbirka, vštevši risalnično opravo, kakor lansko leto: lesenih predmetov 267, steklenih predmetov 14, glinastih predmetov 28, kovinaste predmete 4, papirnatih modelov 18, sadrenih modelov 61, nagačenih živali 8, perutninskih peros 42, školjk in polžev 65, dra-periji 2, lobanjo 1, papirnatih predlog 67, knjig 21, Peyrekovih podlog 8 in
1	suho bučo, skupaj 607 kosov.
VII. Telovadno orodje. Letos se je pomnožilo orodje za en par lesenih krogov. Število kosov telovadnega orodja znaša 304.
VIII. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. šolskega svetnika in profesorja Alfonza Paulina in v oskrbi botaničnega vrtnarja Frana Juvana). Pravico, uporabljati ta vrt v svoj prid, imajo vsa ljubljanska učilišča. Troške njegovega vzdrževanja nosi glasom razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne
4.	oktobra 1909, št. 17.713, država in mestna občina, ki prispeva 210 K na leto.
IX. C. kr. študijska knjižnica z letno državno dotacijo 2400 K je pod zakonitimi pogoji pristopna učiteljem in učencem. Koncem leta 1913. je štela skupno 40.800 del, in sicer: 61.698 zvezkov, 9774 sešitkov, 3878 listov, 136 zemljevidov in 452 rokopisov. Bila je v oskrbi c. kr. ravnatelja Luke Pintarja.
X. Deželni muzej Rudolfinum z bogatimi zbirkami iz vseh troh delov prirodstva ter z mnogimi starinami in kulturnozgodovinskimi predmeti, ki se jim pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb na Kranjskem. Oskrbuje ga ravnatelj profesor dr. Josip Mantuani.
VII.
Učne knjige
pri pouku v obveznih predmetih v šolskem letu 1914./15.
I. razred. Veronauk: Veliki katekizem, po izvirniku avstrijskih škofov.
—	Latinščina: Pipenbacher, Latinska slovnica, 2. izdaja; Latinska vadnica za I. gimnazijski razred, 2. izdaja. — Nemščina: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch für die erste Klasse slowenischer und slowenisch-utraquistischer Mittelschulen und verwandter Lehranstalten, I. Band. — Slovenščina: Sket-Janežič, Slovenska slovnica, 10. natis. Sket-Wester, Slovenska čitanka za
I.	razred srednjih šol, 5. natis. — Zemljepisje: Pajk, Zemljepis za srednje šole, I. Kozenn, Geographischer Schulatlas, 42. natis. — Matematika. Matek-Peterlin, Aritmetika za nižjo stopnjo srednjih šol. Mazi, Geometrijski nazorni nauk za I. razred srednjih šol. — Prirodoznanstvo: Macher, Prirodopis živalstva, 2. natis; Prirodopis rastlinstva, 2. natis.
II. razred. Veronauk: Katekizem kakor v I. Stroj, Liturgika. — Latinščina: Pipenbacher, Latinska slovnica, 1. izdaja; Latinska vadnica za
II.	drž. g.
6
II.	gimnazijski razred. — Nemščina: Končnik-Fon, kakor vi. — Slovenščina: Slovnica kakor v I. Sket-Wester, Slovenska čitanka za II. razred srednjih šol,
3.	natis. — Zemljepisje in zgodovina: Bežek, Zemljepis za spodnje in srednje razrede srednjih šol, 3. natis. Mayer-Ivaspret, Zgodovina starega veka, 2. natis. Geographischer Schulatlas kakor vi. Putzger, Historischer Schulatlas. 32. natis. Matematika : Aritmetika kakor v I. Mazi, Geometrija za II. razred srednjih šol. — Prirodoznanstvo kakor v I.
III. razred Veronauk: Liturgika kakor v II. Karlin, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. — Latinščina: Slovnica kakor v II. Pipenbacher, Latinska vadnica za III. razred gimnazij in realnih gimnazij, lvošan, Latinska čitanka za III. gimnazijski razred; Košan, Latinsko-slovenski slovar. Grščina: Tominšek, Grška * slovnica; Grška vadnica. — Nemščina: Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch, II. Band. — Slovenščina: Slovnica kakor v I. Sket, Čitanka, III., 3. natis. ■— Zemljepisje in zgodovina: Zemljepis kakor v II. Mayer-Kaspret, Zgodovina srednjega voka; Zgodovina novega veka. Geographischer Schulatlas kakor v I.; Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Aritmetika kakor v I. Mazi, Geometrija za III. razred srednjih šol. — Fizika: Senekovič, Fizika, 3. natis.
IV. razred. Veronauk: Karlin, Zgodovina razodetja božjega v novi zavezi. — Latinščina: Slovnica kakor v II.; Čitanka in Slovar kakor v III. Pipenbacher, Latinska vadnica za IV. razred gimnazij in realnih gimnazij; Košan, Latinska čitanka za IV. in V. gimnazijski razred. — Grščina kakor v III. — Nemščina: Willomitzer-Tschinkel, Deutsche Sprachlehre, 13. natis; Štritof, Deutsches Lesebuch für die IV. Gymnasialklasse, 2. natis. — Slovenščina: Slovnica kakor v L, 9. izdaja. Sket-Wester, Slovenska čitanka, IV.,
2. natis. — Zemljepisje in zgodovina: Orožen, Zemljepis avstro-ogrske države (Domoznanstvo). Mayer-Kaspret, Zgodovina novega veka. Geographischer Schulatlas kakor v I., 41. izdaja. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. gimnazijski razred. Matek-Mazi, Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. — Fizika kakor v III. — Prirodoznanstvo: Herle, Kemija in minei’alogija za IV. gimnazijski razred.
V. razred. Veronauk: Svetina, Katoliški verouk za višjo razrede: Resničnost katoliške vere. — Latinščina: Scheindler, Lateinische Schulgram-matik, herausgegeben von Dr. Robert Kauer, 8. natis. Sedlmayer-Scheindler, Lateinisches Übungsbuch für die oberen Klassen der Gymnasien, 5. natis; Tit. Livius, Ab urbe condita liber 1, II, XXI, XXII, ed. Zingerle, 7. natis. Sedlmayer, Ovids ausgewählte Gedichte, 7. natis. — Grščina: Curtius-Ilartel-Weigl, Griechische Schulgrammatik, 27. natis; Prinz, Auswahl aus Xenophon,
1.	Teil. Christ, Homers Ilias, 3. natis. — Nemščina: Sprachlehre kakor v IV. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, V., ohne mittelhochdeutschen Text,
3. natis. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, I. — Slovenščina: Slovnica kakor v IV. Sket, Slovenska čitanka za V. in VI. razred,
3.	natis. — Zemljepisje in zgodovina: Supan, Lehrbuch der Geographie für österreichische Mittelschulen, 11. natis. Zeehe, Lehrbuch der Geschichte für die oberen Klassen der Gymnasien, 1.; (Altertum), G. natis. Kozenn, Geographischer Schulatlas, 41. natis. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika kakor v IV. — Prirodoznanstvo: Poljanec, Mineralogija in geologija za višje gimnazije. Macher, Botanika za višje razredo srednjih šol.
VI. razred. Veronauk: Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede, II.: Resnice katoliške vere. — Latinščina,: Grammatik in Übungsbuch kakor v V. Vergils Aeneis mit ausgewählten Stücken von KlouČek, 7. natis. Sallusti bellum Oatilinae et Jugurthae, ed. Scheindler, 3. natis. Nohl, Ciceros Reden gegen Catilina, 3. natis. — Grščina: Curtius-Hartel-Weigel, Griechische Schulgram-matik, 26. natis. Schenkl, Chrestomathie aus Xenophon, 15. natis. Homers Ilias kakor v V. Schenkl-Weigel, Griechisches Übungsbuch für Unter- und Übergymnasien, 22. natis. Herodot, Auswahl für den Schulgebrauch von Scheindler, 2. natis.— Nemščina: Willomitzer, Deutsche Grammatik, 12. natis. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österreichische Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VI. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österr. Mittelschulen, Augabe für Gymnasien, II., 2. natis. — Slovenščina kakor v V. — Zem/jepisje in zgodovina: Geographie kakor v V. Zeehe, Geschichte des Mittelalters, 4. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematika: Matek-Zupančič, Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred. Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. gimnazijski razred. Schlömilch, Fünfstellige logarithmische und trigonometrische Tafeln, 23. natis.
Prirodo znanstvo: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol.
VII. razred. Veronauk: Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol, III.: Življenje po katoliški veri. — Latinščina: Grammatik in Übungsbuch kakor v V. Vergils Aeneis kakor v VI. Ciceros Rede für Archias, ed. Nohl, 3. natis. Stangl, Cicero Orator ad M. Brutum, 1. natis. — Grščina: Grammatik kakor v VI. Elementarbuch kakor v VI. Christ, Homers Odyssee,
5.	natis. Wotke, Demosthenes’ ausgewählte Reden, 5. natis. Iluemer, Chrestomathie aus Platon nebst Proben aus Aristoteles. Ausg. mit Kapitelbezeichnung.
Nemščina: Grammatik kakor v VI. Bauer-Jelinek-Streinz, Deutsches Lesebuch für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VII. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, III. — Slovenščina: Slovnica kakor v IV. Sket, Slovenska slovstvena čitanka za VII. in VIII. razred, 2. natis. — Zemljepisje in zgodovina: Geographie kakor v V. Zeehe, Geschichte der Neuzeit, 4. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II. — Matematiku kakor v VI. — Fizika: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. — Modroslovna propedevtika: Ozvald, Logika kot splošno vedoslovje.
VIII. razred. Veronauk: Medved, Zgodovina katoliške cerkve. — Latinščina: Grammatik in Übungsbuch kakor v V. Iluemer, Ilorati Flacci car-mina selocta, 8. natis. Tacitus’ historische Schriften in Auswahl von Weidner,
2.	natis. — Grščina: Grammatik kakor v VI. Elementarbuch kakor v VI. Chrestomathie aus Platon ... kakor v VII. Christ, Homers Odyssee kakor v VII. Sophokles1 Aias, ed. Schubert-Hüter, 4. natis. — Nemščina: Grammatik kakor v VI. Bauer-Jelinek-Pollak-Streinz, Deutsches Lesebuch für österr. Mittelschulen, Ausgabe für Gymnasien, VIII. Bauer-Jelinek-Streinz, Leitfaden der deutschen Literaturgeschichte 'für österr. Mittelschulen. Ausg. für Gymn.
4.	Teil. — Slovenščina kakor v VII. — Zemljepisje in zgodovina: Zeehe-Ileiderich-Grunzel, Österr. Vaterlandskunde für die oberste Klasse der Mittelschulen, 4. natis. Rothaug, Geographischer Atlas der Vaterlandskunde, 2. natis. Geographischer Schulatlas kakor v V. Historischer Schulatlas kakor v II.
—	Matematika kakor v VI. — Fizika: Wallentin, Lehrbuch der Physik, 16. natis. — Modroslovna propedevtika: Ozvald, Psihologija.
Ol »O
O co
-T*
^ CO CO (M	»O O l'-
r-i	—<	O	O -H ^
rH (M
O	O
05	05
CO	CO
O 05 CD Tj( Tf( (M co (M (M O OJ CM
S
>
>
d)
o
c
(D
>o
3
(C
J*
"-P
CO
'-P
cC
-M
</)
•o
(D
N
CO
u
>
J=
>'
CÖ
>
P
>
M
cd
; > HH
rO
i ti
| g
o3
i n
cd
Ö
CO
(M (M
iO CD CO
(M (M
00 i
CM
»o CO Ol CO
CD CO <M CO
e\ ^ u,
“ Ni .	«	CO
XI co
(M Ol
CO co
g5 S I
I « I
S?
t—<	l'-	-rt	i
I I «• I I I
y-4	|	CM
(M ,	|
CO
co
.O (M CO H H
00 »O ^ I rH
“S" I I
00 ^ (M I *—
rH -d* CD I Ol
CO »O 'M
(M
C0 C0
(M
CD (M
(M
!> •—< CO
(M
| CD O
I I ®
I I
I I
| | oo
I ~ I I
00
(M
co I
CD »O Ol iH (M
T—( T—<
lO T—I irH
05 2 I | ^
SS 1,1 I
00 »O I
I I
I I
S
CO 00
co
(M CO _2 *43
05 05
a> i-
, N N
S £
a> <d
O) <D
Oh O
oj >to
a> M >Kß
S ^	rt	^
Jd
w o
S s J g g 5 'c i? “> fc
apLiOOja
Tu Di vštet učenec, ki je takoj po vpisu izstopil, pač pa se vpošteva pri izkazu denarnih prispevkov.
o
r.
co
Ol CO CO O CO lO lO lO
rH >Q
CO
CO
co
CO
<N
«O (M CO Tl< CO H
CO
CO
<M
CO
Tf >Q O CO H
o CO
oo
<M
CO
CD 00 r* CO CO
Ol
<N
GM
CD CO CD iO H
CM
CM CM CO 05 T* CO y-4
CM
GM
GM
CO
CO
CO
CO
CO
CO
CO
CO
CO
CO
Ol GM \G O CD CM
GM
Ol
o
CO
o
co
HCOC^O^
o
co
co
CO 00 CO T*
Ol CD Ol iC? rH
Ol
O 00
00
Ol
T-H Ol T* CD
00
GM
T-1 lO O 05 T* GM
CO
CO
co
00
GM
CC
Ol
00
Ol
GM
G*
M
cn
Q_ M
r/j
Q_
00
CD
Ol CO ^ »O CD !'• 00 05 O H Ol CO rH r—1 t—I rH ' r—( t—1 r-< GM Ol Ol Ol
CÖ
Oh
0
M
CZ2
CO CO CO (M iß H CO t-i CO 00 <M GM
SS
00 h ’-h CO CD CO l>
(M
3
"0
fl)
u
N
CO
i
>
J>
I * > rČ
J>
HH
CÖ
t>
M
^=5
a
oä
H-i
ö
CO CO I tu »o
I I I I I I I I
lllll
Ol o
<M
I I
I w I
I 2 I
I I
INI
J I
CO 1> CO CM
»O »O T—I
H lO lO lO H j C>! O Tfl CO H |
II II I I ~ II
3 I I II ^ II
04 CO Ol »O
(M CO l> H
CO T-t ^ CO
(M
CO N (M CO H H
Ol
I I
I II I II I I
I I
oj eo i> I Ol
^rJ(COCOH
I I
I I
I I
I I
c/3 0) -1-t
aj >tw
-O fl
(D OJ
„ u Qi P-:
-fl fl . .M
•®'S :pv^ © © ö fl g
>Ui >U) M _j
3 = .H-a M " o
da*3
>09 >5
t/v <ü
N N
:l
5 -s -fl a ’S
| JŠ -S-iS S'lrSa
o, a a
^ S M ,Q -“1 J 0(3 o .2. £ . M £ ,g W J ü
O	°	>	N
r/j rg	CM cj	cj
X	O	O	c/3	q	f-(
°	P,	<u	o	®
N tß t> Ph Ä
.’S iS Xi ® o
■§•§ sä.:
C/J N O	fl
o s—' co *-M ca
g, o - ►
C/3
Op wo)
S Ö
'«S'g&iS
° Gl ® ®
N cc >■	!<
l> Ol £> CO
I Sšss
CO «O
O CD »O !>• »O 00
00 Ol »O 05 1^ o co co
CO	CDr—lOOOrt
L'" . Trt 05 00 05 (M
TT
I 03 05 ■	■
1
I I
I I
<**'88  03
'O «5 J, J,
(M rH O O
Ol CD
rH »O
S
X!
(D
N
tO
u
>
> CÖ >' ,£= t—I
CÖ
CÖ
HH
a
rO
t-H
HH
CÖ
I I T—I O ’)
| o, oi co co
Ol 03
I	05 iO ji
1	--88
Ol -*
I I
lO
I i co r-
I I Ol rH
I I
88 Ol »o
) -* | I lO
irt I I Ol
I I
CD CO I I CD CO
rH I I O'
Ol h o O Ol Ol t>
03 [> I I t'- GO,
I I (MH
oi co | | O
I I
1	8 1	1 * 1 03
8 Ol	rt< CD	CO 05 Ol
1	S 1	1 O 1 CD
098	01 00 rH »O	05 rH Ol *H
1	1 1	1 ° 1 CD
089	rH 00 03 »O	05 Trt 03 Trt
J	O 1 CD 1	1 8
CD iO	03 00 rt »O	05 —• Ol Trt
1	S 1	1 ° 1
8 CD	CD 03 rH »O	CD O Ol Trt
1	O I 1	1 ° 1 Ol
O S	00 CD CD	CO co co T-H
1	, 1	1 0 1 01
0 CD r-	•99	co co CO Trt
1	O I CD 1	1 0 1 T*
760	03 Ol tH CD	rH 03 CO Trt
1	5 1	IS
O SO 05	CO CD	03 01 CO Trt
1	° 1 ^ 1	1 1
O co	00 0 CD	O 03 CO Trt
1 s 1 II		
I I	m	|	|	|	|	rH
» O T-H	|	CO	05	|	t--	Ol
»O *H	|	»O	CO	Trt	D-
CD I	I	l>	00	CD	1>
»O |	|	iO	l>	CD
” r rs I
i i * ii
I I c , «OM I
I I 50 I I i
N 03 8 8 CO
05 Ol •	•
.O Ol
i r
(NNgO
5
o - 1 1
NM5g
co o
co »o co
CO 00
CO Ol
I 100 105 I
I I S I S I I
| | 05 | 03 | |
I I 2 I S I I
05
05
Ol
I I
'o
»o
I I I I
'o
Oh
HHHH
>->■>■>•>■ > > °	,®	r0
13 ,r* 'S
>o	<v
a r- >C r2 rtu >cn o. c o £
<t> »o Ch o
• r-»	><«	O O
_ 2 ^
S«'0 3 © ° S
o
_ a
)4
S3
M M
o
Oh
Oh
O
M
C/J
•	c»
riž
•	co
a * 3-S s *3
>2 ec fl S
dSsN5
«N>Sg
>2oo m
S “1.8 a n s š : o
•®’§ I.j».
M
rt
Oh
3
C/J
> .S
■s s
|i
5 °
9 8* §
Oi
Oh
rt
O
o«
o
Ph
2 ^
•2 tl
5; Š >^C riž
5>i Q '11§< IsŠ £
rt
Cfl rt
a M
S
©
a rt
o
c=
rt
*
. rt . čo*
'V r“	CÖ
rt IS © 'S	.	b
a o .r-» rt	bc
•S S fl ►	«	o
S pS5Žg
rt Ih © <D
pt, Ph H Ph CO
fc-	<—C
*-»	O
oj	—
S
o
<D
bo
rt
Oh
O
> o o
s 5
S t/J
.S 0
'rt M M (D
© cn Oh ©
O
>co N
5'3 'P g-sSt
>0D C/J
II.	Podpore.
a) Ustanove (prim. št. 10 I).
► ©	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanovo	Podelilni odlok	Znesek v kronah
i	Fabjančič Vekoslav	I. a	Josip Globočnik 4. mesto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 18. X. 1013, št. 17.218	90 —
2	Kumelj Metod	II. a	Splošna ročna sirotinska ustanova, 34. mesto (polovica)	dež. odbora kranjskega z dno 12. IV. 1912, št. 13.288 ex 1911	50 -
3	Kovač Josip	IV. b	a) Vaclav Arco	c. kr. dež. vlado kranjsko z dno 11. III. 1913, št. 32.414 ox 1912	178 —
			b) Cesarja Franca Jožefa 1. dijaška ustanova mosta Loža	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 7. II. 1914, št. 3585	121
4	Benedik Valentin	V. a	Anton Raab, 1. in 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dne 27.1.1914, št. 1553	544 -
5	Urbas Fran	V. a	Fran Knerlor, 6. meBto	c. kr. dež. vlado kranjske z dne 28. III. 1913, št. 32.434 ex 1912	200 -
6	Gabršek Josip	V. b	Lovrenc Lakner, 1. mesto	c. kr. dož. vlado kranjske z dne 9. II. 1911, št. 29.878 ex 1910	87' —
7	Kovač Viktor	V. b	Josip Arko, 1. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 18. XI 1.1911, št. 33.085	69' —
8	Kumelj Ciril	V. b	Franc Oblak	c. kr. dež. vlade kranjske z dno 15. VII. 1911, št. 16.519	240 -
i)	Štrbenk Karol	V. b	Josip Arko, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjsko z dno 18. XII. 1911, št. 33.085	69--
10	Bizjak Josip	VI.	Ivan Kallister	c. kr. dož. vlado kraujske z dno 11. VII. 1910, št. 14.289	504 -
11	Jeglič Ciril	VI.	„Nepoznan“ II.	c. kr. dož. vlado kranjske v. dne 11.111.1909, št. 4875	80-
12	Krištof Vladimir	VI.	Ignacij Federer	c. kr. dož. vlado kranjske z dno 21. II. 1910, št. 28.027 ex 1909	155-
				Odnos . .	2387'-
> <D	Imena štipendistov	Razred	Ime ustanovo	Podelilui odlok	Znosek v kronah
13	Černe Ivan	VII.	Simon Robič	Prenos . . c. kr. dež. vlade kranjske z dne 9. III. 1914, št. 1809	2387'- 19924
14	Puhar Anton	VII.	„Nepoznan“ I.	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 5. VII. 1909, št. 14.386	91'—
15	Vider Friderik	VII.	. Lovrenc Lakner, 2. mesto	c. kr. dež. vlade kranjske z dne 29. X. 1908, št. 24.463	84'—
16	Vizjak Franc	VII.	Jernej Sallocher	mostnega magistrata ljubljanskega z dne 6. XII. 1913, št. 25.465	100-—
17	Scharwitzl Auton	VIII.	Josip Orascli, 8. mesto	c. kr. dež. vlade koroške z dno 5 III. 1903, št. 30	128’—
				Skupaj . .	2989-24
b)	Podporno društvo in drugo podporo. Večina naših učencev, ki so po največ sinovi kmetskih staršev, delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov, je tako ubožna, da ne bi mogla pohajati našega zavoda, ako bi je ne podpiralo tukajšnje prebivalstvo in v najnovejši dobi tudi sploh na Kranjskem stanujoče ljudstvo po svoji milosrčnosti. Prebivalstvu sta se tudi pridružila visoki deželni odbor in slavna Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Da bi darovi pritekali tem obilneje, je ravnateljstvo v šolskem letu 1909./10. ustanovilo „Podporno društvo za učence c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani“, ki zalaga ubožno knjižnico ter daje vrednim in ubogim učencem podpore.
Iz nabranih prispevkov so se torej preskrbovali pridnejši učenci z učnimi knjigami, vrhutega pa so nekateri prejemali večje ali manjše zneske v gotovini za stanovanje, hrano in zdravila. — 10% čistega prebitka razpoložnine se naloži vsako leto po pravilih v Mestno hranilnico kot glavnica. Tako se bo nabiral podporni zaklad, ki bo vsako leto prinašal gotove obresti.
Ubožna knjižnica, ki jo oskrbuje prof. dr. Gr. Pečjak, se je v tem letu pomnožila za 120 novih učnih knjig. Ud teh so 3 darovane, vse druge je kupilo „Podporno društvo“.
Računski pregled „Podpornega društva“.
(Od 1. junija 1913 do 31. maja 1914.)
A.	Razpoložnina.
visoki deželni odbor vojvodine Kranjske................................K	400" —
slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice ....	„	100'-
g. E. Kavčič, trgovec v Ljubljani, iz izkupila za dij. vžigalice	„	50'—
„Katoliška bukvama“ v Ljubljani na popustu knjig .	.	.	„	36'—
gosp. L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani...........................„	‘24'—
tvrdka „A. Pichler’s Witwe & Sohn“ na Dunaju .	.	.	.	„	21'02
tvrdka „Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg“ v Ljubljani na
popustu knjig...........................................................  4'57
neimenovani od omizja gostilne „činkole“...............................„	20-—
gosp.	Andrej Kalan, stolni kanonik v Ljubljani	....	„	20-—
„	dr. Jos. Stare, c. kr. fin. prok. pristav v p. v	Ljubljani	„	20'—
„	Fran Štupica. c. kr. notar v Št. Lenartu.......................... 20'—
„	dr. Jernej Demšar, zdravnik v Ljubljani.....................„	10'—
„	dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani	....	„	10'—
„	dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani	....	„	10'—
„	Ivan Knez, veletržec in posestnik v Ljubljani .	.	.	„	10'—
„	dr. Edo Šlajmer, c. kr. vlad. in sanit. svet. v	Ljubljani	„	10'—
„	Josip Štritof, trgovec v Trstu.................................... 10’—
„	dr. Jos. Pogačnik, zdravnik v Ljubljani........................... 6'—
„	Ivan Bonač, tovarnar in trgovec v	Ljubljani	.	.	.	„	5'—
„	dr. E. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani............................ 5-—
„	černe Ivan, gimn. dijak v Ljubljani............................... 5-—
„	dr. Fr. Derganc, primarij v Ljubljani............................. 5'—
„	Ivan Jelačin, tzgovec v Ljubljani................................. 5'—
„	Avgust Jenko, trgovec v Ljubljani...........................„	5'—
„	Ivan Kette, trgovec v Ljubljani .................................. 5'—
„	Ilobert Kollmann, trgovec v Ljubljani.......................„	5-—
„	dr. Al. Kraut, odvetnik v Kamniku................................. 5’—
„	Ivan Kregar, pasar in posestnik v	Ljubljani	.	.	.	„	5‘—
„	Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani................................... 5‘—
„	Makso Prezelj, trgovec v Ložu pri	Rakeku .	.	.	.	„	5’—
„	A. Šarabon, trgovec v Ljubljani................................... 5'—
„	Ivan Sušnik, lekarnar v Ljubljani................................. 5' —
gospa Frančiška Tomšič, delavka tob.ytovarne v Ljubljani	„	5'—
gosp.	Izidor Bajuk, postajenačelnik v Št. Janžu ....	„	3' —
„	Ivan llrast, ravnatelj mestne hranilnice v Ljubljani	.	„	3’—
„	Fran Jamnik v Ljubljani........................................... 3-—
„	Janko Barle, mestni župnik v Ljubljani............................ 2'—
gospa Marija Pleiweis v Ljubljani..................................„	2'—
„	Marija Grabnar v Ljubljani..................................„	2- —
„	Ivana Pečnik, posestnica v Stožicah.........................„	2’—
gosp.	Adolf Sadar, vodja dež. vzgojevalnice v Ljubljani	.	„	2’—
„	Janko Sirnik, c. kr. poštni kontrolor v Ljubljani .	.	„	2 —
Odnos ... K 877'59
Prenos	...	K	877‘5'J
Ob novem letu:
a) gg. učitelji, oz. profesorji: dr. Gregor Pečjak 30 K ; ravnatelj Ant. Štritof, Fr. Jeraj, Ad. Robida, Al. Virbnik po 10 K ;
Iv. Kavšek, Iv. Maselj, dr. Al. Merhar, dr. Jos. Pipenbacher, dr. Gv. Sajovic, Jak. Teršan, Jos. Wester, Jos. Schweiger po 4 K; Lud. Vagaja 7 K; dr. Fr. Ilešič, Ant. Jeršinovič, Jos.
Puntar,	Iv. Škerlj	po	2	K, skupaj...............................„	117'—
b) učenci*	I.	a 15*60	K,	I.	b	5'20 K,	I. c	4'28	K, II.	a 12-83	K,
II.	b 3-33	K, III.	a 5 32	K, III.	b	1‘78	K, IV.	a	7'50	K,
IV.	b 814 K, V. a 5'68 K, V. b 4'08 K, VI. 4'53 K,
VII.	5'90 K, VIII.	7 40 K, skupaj.....................................  91'57
2.) Prostovoljna vstopnina h glavni	skušnji	„Sekacijona“	.	.	„	28-32
3.)	Popustki pri nakupu	zvezkov, globe	itd................................  13'65
4.)	30 rednih članov je	plačalo letnino	po 4 K........................... 120’—
5.) Vrnjena posojila..............................................................„	30'—
6.) Obresti v zavodih naložene razpoložnine.......................................„	29 92
7.)	Ostanek iz šolskega	leta 1912./13....................................  959-71
Skupaj	...	K 2267-76
* I. a razreda: Stupica 5 K; Hafner, Ilešič, Jerman, Kraut, Leben, Pipenbacher, Sancin, Šalamun po 1 K; Stupar 80 h; Svoljšak 60 h; Gregorič, Jug po 30 h; Dimnik, Fabjančič, Mravlje po 20 h. — I. b razreda: Ostanek, Wilfan po 1 K; Puppis 30 h; Moser, Zagorjan po 20 h; Belaj 18 h; Petrišič 12 h; Ambrožič, Berščak, Bregar, Eleršek, Fabian, Inkret, Ivančič, Jereb, Klemenšek, Korbar, Oman, Pečnik, Sušelj, Schnabl, Šegula, Ziernfeld, Žagar po 10 h; Mlakar 6 h; Rakuša 4 h. — I. c razreda: Peterlin, Zadnek po 60 h; Flegar, Jamnik J., Malnarič po 40 h; Kastelic, Skoporc, Šuster po 30 h; Hribar, Jamnik Fr., Mastek, Vilfan po 20 h; Likovič 18 h. — II. a razreda: Sirnik 1 K 20; Pipenbacher, Podboj, Rekar, Zupan po 1 K; Stojan 60 h; Drašler 55 h; Mis,_ Piber, Skočjer, Splichal, Zlokarnik po 50 h; Skubic 44 h; Frelih, Jamnik, Kosem, Rozman, Šileč	po 40 h;	Grošelj, Kožar po 30 h;	Gabrijel 22 h;
Gorenc, Rus, Sadar po 20 h; Lesar 10 h.	— II. b	razreda: Corel,	Celihar,	Leben, Lenasi,
Logar, Modic, Mušič, Ščuka, Zalokar po 20 h; Brežan, Cerar, Čuješ, Čuk, Gerlovič, Inkret, Klepec, Kreutzer, Kvartič, Pečnik, Rusjan, Sivec, Štritof, Šonc po 10 h; Kastelec 5 h. —
III.	a razreda: Kraut I K; Oblak 42 h; Babšek, Flegar, Komar, Srebrnič po 40 h; Ragazi 30 h; Blanč, Gliha, Hribar, Kurent, Outrata, Pardubsky, Ranzinger, Sadar, Sever po 20 h; Jeglič, Slana po 10 h. — III. b razreda: Markovič, Podržaj, Tavčar, Vydra po 20 h; Peček 18 h; Bajuk, Birk, Jaklič, Leustek, Miškost, Šporar, Virant, Zatler po 10 h. — IV. a razreda : Jeglič, Levičnik pl. po 1 K; Wigele 7o h; Kalan, Predovič po 50 h; Rojic, Zidan po 40 h; Benedik, Klopčar, Mihelčič po 30 h; Bačič, Bovha, Cedilnik, Dolinar, Hudales, Podreberšek, Rijavec, Rus, Rupnik po 20 h; Horn, Majce, Wissiak po 10 h. — IV. b razreda: Cerar 1 K; Pušar, Paternoster, Rupret, Vrhovec, Zurlini po 40 h; Jeraj, Strah, Žagar po 30 h; Babič, Cesar, Cotič, Češarek, Fon, Habe, Ilec, Kovač, Lešnjak, Matkovič, Medic, Medved, Pliberšek, Sever, Škulj, Šteh, Tominc, Zalar, Železnik po 20 h; Bolhar 14 h ; Pavlič 10 h. — V. a razreda : Pavlin, Sbrizaj po 1 K; Murmayer 60 h; Habič, Žužek po 50 h; Drovenik 40 h; Ahčin, Ilc, Kavčič, Lazar po 20 h; Keržin 15 h; Merčuti 13 h; Banovec, Benčan, Debelak, Krivec, Semen, Stojkovič po 10 h. — V. b razreda: Sadar, Toman po 60 h; Miiller 50 h; Štimec 23 h; Bayr, Crnagoj, Florjančič, Gabršek Jos., Jeglič, Majcen po 20 h; Sterle 15 h; Fakin, Gabršek Mih., Irkič, Kajfež, Kovač, Križman, Ponikvar, Stopar po 10 h. — VI. razreda: Bizjak, Koželj, Leben po 40 h; Gabrejna 27 h;	Prelog	26 h; Terpin 23 h"; Lajovic, Židan po	21 h; Cepuder,
Jeglič, Kuštrin, Mežan, Sever po	20 h;	Kadunc 15	h; Goljar, Tomšič po 14	h ; Cafuta 12 h;
Gabršek, Grden, Kavčič, Krištof, Mirtič, Zupančič po 10 h. — VII. razreda: Vizjak Fr. 1 K; Ccmc Ant., Haller po 60; Černe Iv. 50 h ; Kavčnik, Vider po 40 h; Dolenec, Outrata po 30 h; Hrovatin, Jcretina, Lunaček, Pance, Rihar, Vilman, Zupan po 20 h; Guzelj, Kovač, Mravlje, Podržaj po 10 h. — VIII. razreda: Čermak, Štuhec, Škof po 1 K; Lapajne 60; Bezlaj 50 h; Prezelj, Seliškar, Turk po 30 h;	Arh,	Lavrenčak,	Lovšin, Modrijan, Osana,	Pavločič, Petavs,
Rekef, Scharwitzl, Štrukelj, Urek	po 20	h; Kiihar,	Mauer po 10 h.
II.	Izdatki.
Za učne knjige..................................................K	456 65
Podpore.........................................................„	56 1*—
Tiskovine...............................................................  22-40
Razni drugi stroški, znamke,	papir	itd. ,...................„	28’48
Dve ustanovnim po 50 K h glavnici..................................... 100'—
Skupaj ...	K	116853
III.	Bilanca.
Dohodki.........................................................K	2267 76
Izdatki............................................................... 1168*53
Ostanek	K	1099'23
B.	Glavnica.
V	mestni hranilnici naložena glavnica je znašala koncem
šolskega leta 1912./13......................................K	687'24
10% letošnjega ostanka v	razpoložnini..........................„	109‘92
Skupaj	K	7 9 7' 16
Blagodušno so podpirali revne učence, oskrbujoč jih docela ali podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamezne dneve v tednu, še naslednji zavodi: preč. vodstvo usmiljenih sester v hiralnici, preč. vodstvo MarijanišČa, Salezijanske družbe, samostana proč. oo. frančiškanov in mm. Uršulink, slavno vodstvo „Ljudske in dijaške obednice“ in slavno vodstvo „Domovine“. Tudi mnogi zasebniki so jih podpirali na isti način, med njimi posebno nekateri preč» gospodje duhovniki ljubljanski. Mnogi gospodje zdravniki so obolele revno učence lečili brezplačno ali za znižan honorar, gospod lekarnar Mag.
11.	Sušnik pa jim je zdravila dajal popolnoma brezplačno.
Izpolnjujoč prijetno dolžnost, zahvaljuje poročevalec v imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter priporoča „Podporno društvo“ in pomoči potrebne učence še njihovi nadaljnji blagohotnosti.
12.	Vzprejemnine in prispevki učencev za učila (gl. št. Vlil. 8 I).
Ti doneski so se porabili v zmislu ministrskih naredb z dne 14. junija
1.	1878., št. 9299, in z dne 17. aprila 1. 1891., št. C323, za nakup učil, potrebnih pri posameznih učnih strokah, in knjig za knjižnice.
IX.
Zrelostne izkušnje.
A.	V poletnem roku šolskega leta 1912./13.
Ustne izkušnje, ki jim je predsedoval ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani dr. L. Požar, so se opravilo dne 17., 18. in 19. julija, rripuščenih je bilo 22 javnih učencev. Bili so vsi aprobirani, in sicer 3 z odliko, 13 soglasno,
6	z večino glasov.
B.	V šolskem letu 1913./14.
1. V jesenskem roku.
Za to izkušnjo se je oglasil en abiturient, ki je pismene naloge pisal še v poletnem roku, k ustni izkušnji pa takrat zaradi bolezni ni mogel priti. Ustna izkušnja, ki ji je predsedoval ravnatelj L državne gimnazije dr. Lovro Požar, se je opravila dne 20. septembra. Kandidat je bil apro-biran z odliko.
2. V zimskem roku
ni bilo zrelostne izkušnje.
3. V poletnem roku.
Za to izkušnjo se je oglasilo 22 javnih osmošolcev.
Zrelostne naloge so se pisale dne 3., 4., 5. in 6. junija. V izvršitev so dobili kandidatje te-le naloge:
1. Iz latinščine: Za prevajanje v nemščino: Tacitus Annales, II., 71 in 72 (Caesar paulisper — effugerat.)
2. Iz grščine: Za prevajanje v nemščino: Plato, Pbaidon (Huemer) p. 113 D ■— 114 C (2(0. Eneidäv dfpixcovzai — ini olxi£6(ievoi).
3. Iz slovenščine na izbero te-le tri: a) Naravne in zgodovinske znamenitosti slovenskega ozemlja. — b) Razvoj slovonske poezije od Vodnikove do Aškerčeve smrti. — c) Klasična izobrazba in moderni čas. (Dialog po Sokratovem načinu.)
4. Iz nemščine na izbero te-le tri: a) Ursachen und Wirkungen der Naturkatastrophen in den Alpenländern und Schutzmittel gegen dieselben. —
b)	Die treibenden Kräfte des Alpinismus. — c) Die politische und wirtschaftliche Bedeutung der Adria für unsere Monarchie.
Ustne izkušnje, ki jim bode predsedoval po razpisu c. kr. naučnega ministrstva z dno 12. junija 1914, št. 26.587, ravnatelj c. kr. I. državne gimnazije dr. Lovro Požar, se opravijo dne 6., 7. in 8. julija. Izid teh izkušenj in imena abituriontov se bodo priobčila v prihodnjem „Izvestju“.
C.	Seznamek abiturientov,
ki so bili v poletnem roku šolskega leta 1912./13. in v jesenskem roku
1.	1913./14. aprobirani.
(Debeli tisk znači „zrel z odliko“.)
Imena abiturientov	Rojstveni kraj	Rojstvcno loto	Doba gimnazijskega šolanja	Bodoči poklic
Amon Leopold	Drenskorebro na Štajerskom	1889	10 let	bogoslovje
Cerar Anton	Dob	1892	8 let	bogoslovje
čarf Miloš	Konobece na Koroškem	1889	8 let	modroslovje
Imena abiturientov	Rojstveni kraj	Rojstveno loto	Doba gimnazijskega šolanja	Bodoči poklic
Gregorec Srečko	Mengeš	1894	8 lot	bogoslovje
Gregorič Miron	Ljubljana	1895	8 lot	modicina
Janežič Matko	Peče pri Moravčah	1891	11 let	cksportna akademija
Koporc Josip	Doberniče	1893	9 lot	pravoznanstvo
Kuralt Anton	Žabnica	1893	8 lot	agronomija
Leskovec Anton	Buje pri Košani	1892	8 let	pravoznanstvo
Marinčič Ivan	Podlehnik pri Ptuju na Štajerskem	1892	8 let	moderna filologija
Miglič Jakob	Ig-Studenec	1892	8 lot	bogoslovje
Mohar Franc	Loški potok	1893	8 let	medicina
Novak Ivan	Dole pri Litiji	1893	8 let	tehnika
Oblak Ivan	Sv. Gregor (Ortenek)	1893	8 lot	medicina
Peček Franc	Male Lašče	1890	9 lot	agronomija
Pirc Ivan	L j ubljana	1891	8 lot	medicina
Poderžaj Ciril	Ljubljana	1895	8 let	uradniški posel
Rigler Alojzij	Prapročo pri Laščah	1893	8 lot	živinozdravništvo
Sirk Josip	Ljubljana	1894	9 lot	tehnika
Širca Ignacij	Planina	1892	8 lot	pravoznanstvo
Švigelj Karol	Borovnica	1893	8 lot	tehnika
Tscliamernik Herman	Radeče	1893	8 let	tehnika
Uran Andrej	Ljubljana	1893	9 lot	uradniški posel
X.
Wichtigere Erlässe der k. k. Unterrichtsbehörden.
1.) U.-M.-E. vom 26. April 1913, ZI. 52.950 (L.-Sch.-lt.-E. vom 13. Mai
1913,	ZI. 2871): Wegen hinkünftiger Bewilligung von Remunerationen für die Leitung, beziehungsweise Beaufsichtigung der Schießübungen ist alljährlich bis 1. Oktober zu berichten.
2.) L.-Sch.-R.-E. vom 24. Mai 1913, ZI. 3180: Macht aufmerksam, daß das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht mit dem Erlasse vom
3.	November 1889, ZI. 21.644 (bei Halma-Schilling S. 499, Anm. 1), die In-serierung von Kundmachungen über die Aufnahme in ein Staatsgymnasium in den Tagesblättern als unstatthaft erklärt hat.
3.) L.-Sch.-R.-E. vom 17. Juni 1913, ZI. 3690: Die Gesuche der Supplenten um Vormerkung für die Aufnahme in den Staatsschuldienst außerhalb Krains sind unmittelbar den betreffenden Landesschulräten zu übermitteln.
4.) U.-M.-E. vom 16. Juni 1913, ZI. 2444 (L.-Sch.-R.-E. vom 26. Juni 1913, ZI. 3961): a) Beim griechischen Unterrichte in der VI. Klasse haben die schriftlichen Übersetzungsarbeiten aus der Unterrichtssprache in das Griechische als Schularbeiten in Hinkunft durchaus zu entfallen. An ihre Stelle treten ausschließlich Übersetzungen aus dem Griechischen in die Unterrichtssprache, und zwar aus den Autoren dieser Klasse, erforderlichenfalls aus dem Prosaiker der vorhergehenden Klasse. Die schriftlichen Übersetzungen aus der Unterrichtssprache in das Griechische sind als Haus- und Schulübungen wie bisher auch weiterhin mit allem Eifer zu pflegen. — b) Bei den schriftlichen Schularbeiten aus der Unterrichtssprache in das Griechische in der III. bis V. Klasse ist es unbedingt zu vermeiden, Forderungen an die Schüler zu stellen, die zu den vorangegangenen Übungen nicht im genau abgewogenen richtigen Verhältnisse stehen, oder gar etwa die Übersetzungsarbeit durch Häufung seltener grammatischer Formen und absonderlicher Konstruktionen irgendwie zu erschweren. — c) Es wird mit allem Nachdruck in Erinnerung gebracht, daß die schriftlichen Prüfungsleistungen in den klassischen Sprachen gegenüber den mündlichen nicht relativ höher einzuschätzen oder gar als ausschlaggebend für das Aufsteigen der Schüler zu bewerten sind. — d) Es ist nicht zu dulden, daß die Eltern der Schüler, beziehungsweise deren Vertreter, während des Schuljahres nur über etwa mindere Leistungen im Schriftlichen verständigt werden.
5.) L.-Sch.-R.-E. vom 5 Juli 1913, ZI. 4162: Unbefugtes Waffentragen durch jugendliche Personen. Das k. k. L.-Pr. für Krain hat laut Note vom
28.	Juni 1913, ZI. 1699/Pol., auf Grund des § 12 des kais. Patentes vom
24.	Oktober 1852, R. G. Bl. Nr. 223, Kindern und jugendlichen Personen bis zum 16. Lebensjahre ausnahmslos den Besitz von Schußwaffen und Munitionsgegenständen untersagt.
6.) L.-Sch.-R.-E. vom 10. Juli 1913, ZI. 4249: Normale für die Stempelung der Rechnungsbelege.
7.) L.-Sch.-R.-E. vom 22. Juli 1913, ZI. 4511: Volksschüler mit nicht-genügenden oder kaum genügenden Leistungen in der Religionslehre, den Sprachen und im Rechnen sind in Zukunft zur Aufnahmsprüfung für die
I.	Klasse nicht zuzulassen.
8.) L.-Sch.-R-E. vom 25. Juli 1913, ZI. 4760: Gemäß § 10, Punkt 4 des Einquartierungsgesetzes vom 11. Juni 1879, II. G. Bl. Nr. 93, dürfen die Räume aller öffentlichen oder mit dem 0 ff e n tl i eh ke i ts rechte ausgestatteten Unterrichtsanstalten zur Einquartierung nicht in Anspruch genommen werden.
$.) U.-M.-E. vom 15. Juli 1913, ZI. 29.528 (L.-Sch.-R.-E. vom 23. Juli 1913, ZI. 4674): Die an das k. u. k. Ministerium des Äußern gerichteten Gesuche um Erwirkung von Reisebegünstigungen bei fremden Regierungen sind stets im Dienstwege vorzulegen.
10.) U.-M.-E. vom 10. Juli 1913, ZI. 34.605 (L.-Sch.-R.-E. vom 24. Juli 1913, ZI. 4863): Hebung des Absatzes der inländischen Schwammfischerei durch Bestellung von Tafelschwämmen bei der Schwammfischerei-Genossenschaft in Krapanj bei Sebenico.
11.) U.-M.-E. vom 3. Juni 1913, ZI. 26.234 (L.-Sch.-R.-E. vom 1. August 1913, ZI. 3609): Ordnet die Jahrhundertfeier der Völkerschlacht bei Leipzig und die Säkularfeier der Wiedervereinigung Krains mit Österreich an.
12.) U.-M.-E. vom 30. Juli 1913, ZI. 30.210 (L.-Sch.-R.-E. vom 4. August 1913, ZI. 5219): Eine Anerkennung der Gültigkeit des von der Prüfungskommission für Stenographie in Agram erworbenen Lehrbefähigungszeugnisses für slowenische Stenographie kann für die im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder nicht erfolgen.
13.) L.-Sch.-R.-E. vom 1. August 1913, ZI. 6704: Bei der Feststellung des Stundenplanes ist tunlichst darauf zu sehen, daß die Stunden für Zeichnen nicht mit anderen Gegenständen kollidieren; die Beteiligung der Schüler an dem Zeichenunterrichte ist nach Möglichkeit zu fördern.
14.) Erlaß des Ministeriums für öffentliche Arbeiten vom 20. August 1913, ZI. 45.471—IVa (L.-Sch.-R.-E vom 30. August 1913, ZI. 5677): Vom
I. Jänner 1914 an ist zwischen Gebäudeerhaltungsarbeiten und Ressortherstellungen nicht weiter zu unterscheiden.
15.) Erlaß des Eisenbahnministeriums vom 26. Juli 1913, ZI. 28.730/6 a (L.-Pr.-E. vom 11. August 1913, ZI. 2269/pr.): Erweiterung der Gültigkeit der Legitimationen für Staatsbeamte der oberen Rangsklassen bis einschließlich der VIII. Rangsklasse bei Fahrten auf den k. k. Staatsbahnen: „Die für die
II. Wagenklasse ausgestellten Legitimationen berechtigen zur Lösung von ermäßigten Fahrkarten für die II. oder III. Wagenklasse.“
16.) U.-M.-E. vom 7. September 1913, ZI. 358 (L.-Sch.-R.-E. vom 25. September 1913, ZI. 6383): Funkentelegraphenanlagen sind an eine staatliche Konzession gebunden. Bei Experimentalvorträgen und wissenschaftlichen oder technischen Versuchen kann das vorgängige Einvernehmen mit der kompetenten k. k. Post- und Telegraphendirektion nicht nachgesehen werden.
17.) L.-Sch.-R.-E. vom 2. Oktober 1913, ZI. 6613: Der Geographieunterricht in der I. Klasse ist im Sinne des Min.-Erl. vom 12. März 1913, ZI. 33.358 ex 1912, einer für Geographie approbierten Lehrkraft zu übertragen. Im Notfälle kann die Geschichte und Geographie in der V. Klasse einem Philologen übertragen werdon.
18.) L.-Sch.-R.-E. vom 25. September 1913, ZI. 6359: Die in der Disziplinarordnung für den Besuch der Gast- und Kaffeehäuser seitens der Schüler festgestellten Bestimmungen haben auch auf den Besuch der sogenannten „alkoholfreien“ Restaurants (Gasthäuser) Anwendung zu finden.
19.) U.-M.-E. vom 6. Juni 1913, ZI. 23.531 (L.-Sch.-R.-E. vom 5. Oktober
1913,	ZI. 4631): Die Schüler sind über das Wesen und die Bedeutung des Fremdenverkehrs insbesondere beim Geographiounterrichte zu unterweisen.
20.) L.-Sch.-R.-E. vom 23. Oktober 1913, ZI. 7336: Mit der Errichtung von Parallelabteilungen zu Klassen, welche weniger als 50 Schüler zählen, darf ohne vorherige Genehmigung nicht vorgogangen werden.
21.) U.-M.-E. vom 22. Oktober 1913, ZI. 1163 (L.-Sch.-R.-E. vom 29. Oktober
1913,	ZI. 7484): Förderung der Redegewandtheit in der Mittelschule.
22.) U.-M.-E. vom 5. Mai 1913, ZI. 11.346 (L.-Sch.-R.-E. vom 5. Juni und 15. November 1913, ZI. 2951 und 7803), gestattet, daß an der hiesigen Anstalt auch im Schuljahre 1913/14 sowie in den folgenden Schuljahren für die Schüler der Unter- und Oberklassen getrennt zwei Exhorten abgehalten und zwei hl. Messen gelesen werden.
23.) Erlaß des k. k. Ministeriums für öffentliche Arbeiten vom 7. August
1913,	39.988 — IVa (L.-Sch.-R.-E. vom 21. November 1913, ZI. 6462): Normale über die Geschäftsführung für die staatstechnischen Beamten hinsichtlich ihrer Mitwirkung bei der Staatsgebäudeverwaltung im Ilerzogtume Krain.
24.) L.-Sch.-R.-E. vom 1. Dezember 1913, ZI. 820G: Die Einsichtnahme in die Klassenkataloge ist dem Publikum nicht zu gestatten.
25.) Allerhöchste Entschließungen vom 23. April und 16. August 1913 (U.-M.-E. vom 25. November 1913, ZI. 1297, L.-Sch.-R.-E; vom 5. Dezember
1913,	ZI. 8348): Die Ausnahme der dauernden Belassung im Zivilverhältnisse für die ganze Dauer einer Mobilisierung und eines Krieges darf unter anderem auch auf die Anstellung als Direktor, Professor oder Lehrer an einer öffentlichen oder mit dem Offentlichkeitsrechte ausgestatteten Lehranstalt angewendet werden.
26.) Erlaß des k. k. Ministeriums für öffentliche Arbeiten vom 6. Oktober
1913,	ZI. 53.801—IVa (L.-Rg.-E. vom 4. Dezember 1913, ZI. 27.740, L.-Sch.-R.-E. vom 4. Dezember 1913, ZI. 7135): Organisation der Staatsgebäudeverwaltung. Die jährliche Vorlage des Voranschlages, betreffend die Ausgaben für Ressorthorsteilungen, hat nunmehr zu entfallen.
27.) U.-M.-E. vom 20. November 1913, ZI. 10.180 (L.-Sch.-R.-E. vom 29. November 1913, ZI. 8229): Amtsärztliche Gutachten sind nicht mehr den Gesuchswerbern direkt auszustellen, sondern von der Direktion von Amts wegen im Wege der politischen Bezirks- oder Polizeibehörde zu veranlassen.
28.) U-M.-E. vom 29. Oktober 1913, ZI. 37.004 (L.-Sch.-R.-E. vom 1. Dezember 1913, ZI. 8230): Stempelbehnndlung der bei den Direktionen der staatlichen, Landes- und kommunalen Mittelschulen vorkommenden Eingaben und Urkunden. V.-Bl. vom 15. November 1913, St. XX, Nr. 34, Pag. 619.
29.) Erlaß des k. k. Ministeriums des Innern vom 17. November 1913, ZI. 40.415 (L.-Rg.-E. vom 14. Dezember 1913, ZI. 31.502): Teilweise Abänderung der Bestimmungen, betreffend die Auszahlungen im Wege der k. k. Postsparkasse.
30.) U.-M.-E. vom 3. Dezember 1913, ZI. 2625 (L.-Sch.-R.-E. vom 13. Dezember 1913, ZI. 8541): Die Reserveoffiziere werden auch außer der Zeit ihrer aktiven Dienstleistung in besondern Kursen in militärischen Disziplinen fortgebildet.
31.) L.-Sch.-R.-E. vom 1. Jänner 1914, ZI. 8875: Die über den Besuch der kinematographischen Vorstellungen seitens der Schuljugend geltenden Vorschriften werden zur genauen Darnachachtung in Erinnerung gebracht.
32.) L.-Sch.-R.-E. vom 19. Jänner 1914, ZI. 8708 ex 1913: Mit Allerhöchster Entschließung vom 21. April 1912 haben Seine k. u. k. Apostolische Majestät die Errichtung einer eigenen Jugendschriftenabteilung bei den k. k. Schulbücher-Verlagen in Wien und Prag allerguädigst zu genehmigen geruht.
U. drž. g.
C
33.) U.-M.-E vom 11. Februar 1914, ZI. 2970 ex 1913 (L.-Sch.-11 -E. vom 22. Februar 1914, ZI. 1244): Bei staatlichen Offertausschreibungen sind die Offerenten verpflichtet, die offerierten Gegenstände der Erprobung bei einer staatlichen Unternelimungsanstalt hinsichtlich der Qualität unterziehen zu lassen und die Kosten dieser Untersuchung zu tragen.
34.) L.-Sch.-R.-E. vom 2. März 1914, ZI. 1014 : Veranstaltung von Schülervorstellungen im hiesigen Kinematographon „Ideal“. In Hinkunft ist der Zutritt zu allen anderen Kinovorführungen, die nicht ausdrücklich den Vermerk tragen: „für Schüler geeignet,“ den Schülern ausnahmslos strengstens untersagt.
35.) L.-Scli.-R.-E. vom 27.Februar 1914, ZI 1328: In allen gegen Schüler durchzuführenden Disziplinarangelegenheiten sind Einvernehmungsprotokolle abzufassen und jedem Disziplinarakte anzuschließen.
36.) L.-Sch.-R.-E. vom 20. März 1914, ZI. 1987: Anordnungen für das Verfahren gegen die am Streik teilnehmenden Schüler.
37.) U.-M.-E. vom 7. März 1914, ZI. 30.221/13 (L.-Sch.-R.-E. vom 23. März
1914,	ZI. 1897): Bei Schüler- und Studienreisen nach dem Auslande ist niemals mit den ausländischen Intoressenton unmittelbar in Verbindung zu treten, sondern alle bezüglichen Ansuchen sind im Dienstwege an die österr.-ung. Vertretungsbehörden im Auslande zu richten.
38.) L.-Sch.-R.-E. vom 18. April 1914, ZI. <>18: Die Schüler sind auf die für die Jugendspielo, insbesondere Fußballspiele geltenden Vorschriften eindringlich aufmerksam zu machen.
39.) U.-M.-E. vom 1. Mai 1914, ZI. 31.630/12 (L.-Sch.-R.-E. vom 7. Mai
1914,	ZI. 3016): Bei der Auswahl kartographischer Lehrmittel ist den bei inländischen Firmen hergestellten und herausgegebenen Werken der Vorzug einzuräumen.
40.) U.-M.-E. vom 11. April 1914, ZI. 59.076/13 (L.-Sch.-R.-E. vom l.Mai
1914,	ZI. 2652): Vermeidung der Vergebung öffentlicher Lieferungen an ausländische Firmen.
41.) U.-M.-E. vom 6 Mai 1914, ZI. 13.547 (L-Sch.-II,-E. vom 13. Mai 1914, ZI. 3205): Den am fakultativen SchieDunterrichte teilnehmenden Schülern werden auf deren besonderes Verlangen Bestätigungen über den Besuch und den Erfolg des Unterrichtes im Schießen ausgestellt.
42.) L.-Sch.-R.-E. vom 27. Mai 1914, ZI. 2948: Die Präliminarnachweisung ist alljährlich bis 1. September, dio Erfordernisnachweisung alljährlich bis
15.	Juli vorzulegen.
XI.
Kako se je pospeševal telesni razvoj mladine.
(ZvrSitov niinistorsko nareilbo z dno 12. oktobra 1. 18ÜO, št. 1853.)
A.	Vsak dan so dobili učenci med dopoldanskimi in popoldanskimi urami 10 do 15 minut odmora, ki so ga porabili za šetanje na dvorišču in vrtu (pri lepem vremenu), oziroma za šetanje po hodnikih (pri slabem vremenu); medtem so se zračilo učilnice.
B. Po zimi so so učenci drsali na mostnem drsališču tor sankali po mostnem sankališču, poleti pa so so kopali v mestni kopeli. Mestna uprava jim je dovolila znižano vstopnino
C. Za telesni razvoj šolske mladine se je tudi letos prav mnogo storilo s šolskimi igrami in izleti, katerih se jo udeleževala sfeoro polovica učencev na zavodu. Igre so so vršile vsak torek in četrtek (v jeseni in od 16. maja naprej) popoludne pri ugodnem vremenu na travniku mod Lattermanovim drevoredom in državno cesto, ki ga je bre/plačno prepustila slavna mestna uprava dijakom tukajšnjih gimnazij v splošno uporabo. Začenjale so se po navadi ob dveh, oziroma ob treh ter so trajale do petih, oziroma do šestih. Učenci nižjih razredov so posebno radi igrali kroko, z veliko vnemo pa so tudi balinali, zbijali kozo in metali ročno žogo. S posebnim zanimanjem pa so se udeleževali nekateri dijaki (ki so dosegli najmanj 14. leto) igro z nožno žogo (Football).
D. Izleti: Ker igrišča dalje časa nismo imeli na razpolago, smo nadomestili za igre določene dneve z izleti. Ti so so vršili večinoma peš v ljubljansko okolico. Obiskovali so se navadno kraji, ki so v zgodovinskem, naravoslovnem in geološkem oziru znameniti, tako da je mogel voditelj učence spotoma nazorno navajati na razumevanje domačo preteklosti in narave. S takimi izleti, katerih so se učenci udeleževali lotos s še večjo vnemo nego navadno, so bile večinoma spojeno primerne „vojne igre“ brez orodja.
V	odmorih je voditelj razpravljal z dijaki o prvi pomoči pri nesrečah.
	Pregled izletov:	
Dan	čas	Kraj
30. IX. 1913	2 — 5	Rožnik
4. X. 1913	11 z j.—9 zv.	Sv. Jošt
9. X. 1913	17,-4	Golovec
1(>. X. 1913	1 —5	Golovec
IC. IV. 1914	1 —4	Rožnik
23. IV. 1914	1 */, 57,	Golovec
30. IV. 1914	37,-7	Golovec
20. VI. 1914	1-6 V,	Domžale
23. VI. 1914	2— 5	Golovec
25. VI. 1914	1—7	Šmarna gora
26. VI. 1914	8— 12 zj.	Orle
30. VI. 1914	1 — 5	Koseze
Število udeležencev 50 do 200.
Iqre ie vodil s hvalno vnemo in potrebno spretnostjo namestili gimn. učitelj Fr. Pavlič.
E.	Obvezna telovadba. (Poroča telovadni učitelj Evgen Sajovic). V zmislu novega učnega načrta za gimnazije iz leta 1909, ki šteje tudi telovadbo med obvezne predmete za vso razrede, sejo uvedla z II. tečajem šolskega leta 1910./11. obvezna telovadba tudi na našem zavodu, tako da so je telovadilo letos v nižjih treh razredih; to se bo stopnjema nadaljevalo. Potemtakem je imelo lotos 9 razredov po 2 uri obvezno telovadbe na teden, in sicer je bilo v
I.	a-razredu 28 telovadcev (med 28 učenci), v I. b-razredu 31 (31 učencev),
B*
v I. c-razredu Ž7 (med 28 učenci), v II. a-razredu 28 (med 28 učenci), v
II.	b-razredu 26 (26 učencev), v III. a-razredu 27 (med 28 učenci), v III. b razredu	28	(med 29	učenci), v	IV. a-razredu 29 (med 32 učenci) in IV. b 31
(med	32	učenci), vseli vkup	je bilo koncem leta 255 telovadcev in 7 telo-
vadbe oproščenih učencev.
Telovadilo se je po navodilih novega učnega načrta in instrukcij za telovadbo (min. odi. z dne 27. junija 1911, št. 25.681). Učenci so telovadili deloma v bolj zračni in svetli, kakor prostorni telovadnici — 40 učencev ima komaj dovolj prostora za izvajanje prostih in redovnih vaj — deloma na vnanjem dvorišču, ki jo namenjeno za poletno telovadišče. Z ozirom na nove instrukoije se je skrbelo, da so se učenci v telovadni uri kretali kar največ na prostem. Sicer so jo ta prostor uporabljal veČjidel za redovne in proste vaje, igre in lahko atletiko. Naravno je, da so so „vojaške oblike in tvorbe“, predpisane po novem načrtu, vežbale edino na tem prostoru. Kadar jo kazalo, telovaditi po celo uro na prostem, tedaj so učenci prenesli iz telovadnice pripravo za prosti skok, kozo, palice itd. Sicer jo trajala telovadba	na prostem	vsakikrat	10 do 20 minut. Le v najhujšem mrazu, v
snegu	in	dežju ter	v silni vročini so ni telovadilo na dvorišču; v zadnjem
slučaju pač radi tega ne, kor ni tam zadostne senco in ker so tla, posuta z drobnim, ostrim peskom, preveč praš6. Sploh pa so učenci ob količkaj ugodnem vremenu, tudi v mrazu do — 4° C ali v mogli, kakor je pogosto v jeseni in po zimi, vsakikrat nastopili najprej na dvorišču. Na ta način se je njih telesna odpornost krepila; kaj radi so tudi v mrazu nastopali brez suknjiča, ne da bi se to izrečno od njih zahtevalo. Nezgoda se pri tem ni pripetila nobena.
Sledeči seznam		nudi	pregled	telovadnih		ur po	prostor	Ui kj	er se jo
telovadilo:	I. a	. I. b	I. c	11. a	II. b	III. a	III. b	IV. a	IV. 1»
V telovadnici .	49	53	47	47	47	50	52	57	47
Na dvorišču	8	7	13	11	14	9	10	5	13
Na dvorišču in in telovadnici .	8	8	11	10	9	4	4	7	5
Skupaj .	65	68	71	68	70	63	66	69	65 ur.
Vseh telovadnih ur je bilo v šolskom letu 605, izmed teh v telovadnici 449, samo na dvorišču 90, na dvorišču in telovadnici 60.
F.	K telesnim vajam in igram so morajo prištovati tudi strelne vaje, ki so se uvedle z razpisom Njega ekscelence gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 16. oktobra 1. 1910, št. 28.968. Vrhovni voditelj vseh ljubljanskih srednješolskih strelnih vaj je bil letos c. kr. domobranski stotnik Fran Dobnik, instrukcijski častnik našega zavoda pa jo bil c. kr. nadporočnik O/.vald Havane//i. Teh vaj, ki so se vršile vsako soboto od 2. do 4. (oziroma od 3. do 5.) ure popoludne najprej v telovadnici, potem na vojaškem vož-bališču, vojaškem strelišču in v domobranski vojašnici, se jo udeleževalo 19 učencev iz VII. in 16 učencev iz VIII. razreda, skupaj 35 učencev. V drugem tečaju je izstopilo 8 osmošolcev in 2 sedmošolca, na novo pa jo vstopil on sodmo-šolec Nadzoroval jo učence vsakikrat nam. girn. učitelj Franc Pavlič. Po spretnem vodstvu imenovanih gospodov častnikov in marljivem sodelovanju instrukcijskega moštva se je posrečilo učence v primeroma kratkem času izuriti v vrle strelce.
Učna tvarina. I. Teorija. A. Nauk o orožju: a) deli in ohranitev puške, b) funkcija posameznih delov, c) patrona. - B. strelna teorija: u) Eksplozija, h) učinek zraka in privlačnost zemlje, c) nauk o balistiki, č) učinek vremena, d) učinek svetlobe, e) najpogostejše napake pri merjenju, f) streljanje /na gibljive predmete, g) razpršnost. — II. Praksa. A. Pripravljalnica: a) Pouk 'O merjenju, b) sprožitev jezička, c) merjenje v vseh telesnih ležali, č) nabi-vanje in izpraznitev puške, d) vdevanje patron v magacin. B. Streljanje na kaj)ice: a) streljanje na šolsko tarčo 15x do ‘25\ b) streljanje na figure 15* do 30X. C. Poučno streljanje, u) Učinek vežbalne patrone, b) učinek izstrelka na razne predmete. D. Vežbalno streljanje: a) Predvaje na 100x do 400>\ ležeče in naslonjeno, b) glavne vaje od 200^ do 400*, ležeče in prosto.
Tekmovanje. Dne 27. junija so se sklenile te vaje z javnim streljanjem vseh kranjskih srednješolskih strelcev v skupnem številu 325 na vojaškem strelišču, kjer so učenci ob zvokih vojaške godbe med seboj tekmovali za dragocene skupne dobitke in za dobitke posameznih zavodov. Streljalo se je na vseh 14 stojiščih na figurno tarčo v razdalji 300x leže prostoročno. Izmed 300 možnih enot so učenci našega zavoda dosegli nastopno zelo častno število enot in dobili te-le dobitke: 1. Koleša Ivan (VIII.) 255 (a. skupni dobitek: potna garnitura; b. dobitek zavoda: nahrbtnik s cepinom in steklenico), 2. Vizjak Fran (VII.) 235 (a. žepna budilka; b. kip umirajočega Galca), 3. Arh Josip (VIII.) 235 (a. potna torba; b. žepna ura), 4. Dolenec Vladimir (VII.) 215 (a. nahrbtnik in cepin; A. brivski aparat), 5. Lunaček Aleksander (VII.) 215 (a. žepna ura; b. čajni saruovar), 5. Lavrenčak Viktor (Vlil.) 205 (A. denarnica), 7. Mravlje Milan (Vil.) 190 (b. zapestni gumbi),
8.	Hrovatin lv. (VII.) 185 (b. listnica), ‘J. Zupan Miha (VII.) 132 (b. svinčnik). — Pred razdelitvijo dobitkov je ogovoril strelce stotnik Dobnik, poudarjajoč veliki napredek letošnje tekme v primeri s tekmami prejšnjih let in zahvaljujoč se vsem pospeševateljem strelnih vaj in daro-vateljem dobitkov. Na to je mladino ogovoril divizionar, Njega ekscelenca podmaršal K rali ček in končal s trikratnim hura-klicem na presvetlega cesarja. V imenu vseh ravnateljev se je starosta vladni svetnik Junowicz zahvalil in končal z vdanostno izjavo veselja, nad ozdravljenjem Njoga Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. Obema govoroma je vzradoščena mladina burno pritrjevala, godba pa je obakrat zasvirala cesarsko pesem.
XII.
Kronika.
Šolsko leto 1'J 13./14. se je pričelo dne 1!). septembra s slovesno sveto mašo z uvodnim „Veni sancte“, ki jo je daroval v nunski cerkvi profesor verouka dr. Gregorij Pečjak.
Vzprejemne izkušnje so se vršile dne 17. septembra, ponavljalne in dodatne dne 10. in 17.
O zrelostnih izpitih v jesenskem terminu glej str. 77!
Zavod je štel v minulem šolskem letu 8 glavnih in G vzporednih (I. b,
I.	c, II. b, III. b, IV. b, V. b), skupaj 14 razredov, učiteljski zbor pa 28 članov, in sicer ravnatelja, 16 profesorjev, 1 veroučitelja po § 4. zakona z dne
19.	septembra 1898, 1 pravega, 1 začasnega in 8 namestnih učiteljev. Eden izmed profesorjev je na dopustu kot vodja mestnega liceja.
Dne 11. oktobra so se začele strelne vaje (glej str. 84!)
Dne 18. oktobra se je slovesno praznovala stoletnica bitke evropskih narodov pri Lipskem in zopetnega združenja Kranjske dežele z Avstrijo. V to svrho je bil pouka prost dan. Sv. maše ni bilo, ker ta dan ni bilo možno dobiti cerkve. Ob devetih dopoldne so se zbrali vsi člani učiteljskega zbora in vsi dijaki, praznično oblečeni, v telovadnici, ki je bila izpremenjena v gledališče s pristnim gledališkim odrom. Bogati vzpored je otvoril ravnatelj s poljudnim predavanjem, trajajočim skoro poldrugo uro, o znameniti Napoleonovi dobi, o gonilnih močeh in odpornih silah v njej, o zaslugah Avstrije pri strmoglavljenju Napoleona in končno o vzporednih bojih Avstrijcev s Francozi na Kranjskem. (Grloj spredaj str. ‘28.) Ob koncu predavanja jo mladina navdušeno ploskala. — Na to je zapel moški zbor pod vodstvom učitelja petja Josipu Vedrala Nedvedovo „O Astrija, ti dom si moj!“ ter žel za precizno in oduševljeno izvajanje burno pohvalo. — Za tretjo točko vzporeda je zložil profesor dr. Alojzij Merhar (pesnik Silvin Sardenko) v vezani obliki monodramo „Napoleon v Moskvi“, ki jo je v maski in uniformi Napoleonovi vrlo dobro izvajal šestošoloc Anton Grden. — Na to je mešani zbor pod istim vodstvom prav ljubko zapel Nedvedovo „Slovenska dežela“, ki je izzvala v mladih srcih ognjevito navdušenje. Sledila je glasbena točka: Drdla, madrigal za gosli in klavir. Na gosli je sviral petošolec Ivan Crnagoj in pokazal precejšnjo stopnjo violinske izobrazbe v tehniki in prednašanju, na klavirju (last ravnateljeva) pa ga je spremljal učitelj petja Josip Vedru/. — Prav posebno veselje in pozornost dijaštva pa je vzbudila igra „Sekači j on“, dramatična slika iz leta 1813., ki jo je župnik in pisatelj Fr. S. Finžgar iz svoje ljudske igre „Naša kri“ nalašč za to priliko zelo spretno priredil in v efektno dramatično enoto zaokrožil. Slika nam kaže razmere na Gorenjskem za časa francoske vlade, rastočo nezadovoljnost kmetov z večno vojno kontribucijo in eksekucijo, ki jo ljudstvo drastično imenuje „sekacijon“, vmes tudi kon-trabandstvo vsled Napoleonovega celinskega zaprtja ter konča v trenotku, ko se avstrijska vojska polasti ljubeljskega prelaza in so s tem okrene
francoska sreča. Osebe in igralci:
Miklavž Borštnik, francoski maire (župan).	.	Grden VI.
Renard, poveljnik francoskega oddelka .	.	.	Stenovoc VI.
Turbot, sergent-major.........................Leben VI.
Kos, kmet....................................Sadar V. b
Podrepec, kmet....................................Crnagoj V. b
Gašper, Ribničan s „siiho robo“.............Ponikvar V. b
Groga, mežnar................................Toman V. b
Štefan, fant.................................Kumelj V. b
Kmetje in fantje, očanci in uhajači; otroci.
Godi se v neki vasi na Gorenjskem ob času, ko so Avstrijci zavzeli Ljubelj.
Igralci, vseskozi učenci tukajšnjega zavoda, so po splošni sodbi s presenetljivo diletantsko spretnostjo igro izvedli. Posebno dobro so uspele en-somblsko scene. Za prireditev igre si je z neumornim trudom in z veščo gledališko spretnostjo izrednih zaslug pridobil profesor Adolf Robida. Po njegovem posredovanju je tudi kanonik Sisku kot upravitelj „Ljudskega doma“ zavodu za igro brezplačno posodil kulise in garderobo „Ljudskega odra“. Obema in pisatelju župniku Finžgarju kakor tudi profesorju dr. Mer-
harju za monodramo se ravnateljstvo najiskreneje zahvaljuje. — Vso slavnost, ki je trajala dve uri in pol, je harmonično zaključila cesarska pesem, ki so jo navzoči stoje poslušali.
Dne 14. februarja se je sklenilo prvo polletje kakor navadno s sveto mašo in z razdelitvijo polletnih izkazov, pouk v drugem polletju pa se je pričel v sredo, dne 19. februarja.
I)ne 18., ‘20. in 21. marca je večina višjegimnazijcev v zaslepljenosti in lahkomišljenosti izostala od pouka. V ponedeljek, dne 23. marca, pa so zopet nastopile redne razmere.
Dne 23. aprila se je ravnatelj udeležil lepe slavnosti na I. državni gimnaziji, ko je bil upokojenemu profesorju in častnemu kanoniku dr. Ivami Svetini pripet viteški križ Franc-Jožefovega reda, ter je v imenu zavoda Častital slavljencu na odlikovanju.
Dne 4. maja se je prvič začel pouk že zjutraj ob sedmih.
Izlet na Jadransko morje. Dne 1(J. in 20., odnosno 28. in 29. maja sta se vršila krasno uspela in zelo poučna dijaška izleta na Jadransko morje preko Reke, Opatije, Pulja in Trsta, ki ju je za vse kranjske srednje šole v dveh skupinah priredila krajevna podružnica Ljubljana Avstrijskega mornariškega društva. Naš zavod je šel s prvo skupino. Vseh udeležencev prve skupine je bilo 505. Posamezni zavodi so poslali: mestni ženski licej 9(5 udeležnikov, I. državna gimnazija 128, 11. državna gimnazija 72, kranjska gimnazija 53, novomeška gimnazija 49, idrijska realka 43, katerim se je pridružilo še 64 drugih udeležnikov. Med poslednjimi so bili zlasti: dvorni svetnik Dobida, ravnatelj deželnih uradov Zamida, muzejski ravnatelj prof. dr. Mantuani, finančni svetnik Lončar, sodni svetnik Mejač, stavbni svetnik Bloudek, podpolkovnik v p. Milavec in višji okrajni zdravnik iz Kranja dr. Edvard Savnik, ki je prostovoljno prevzel posel izletnega zdravnika. Z našega zavoda je šlo 56 dijakov, ravnatelj. 6 profesorjev (dr. Lokar, liobida, Schweiger, E. Sajovic, Škerlj, Puntar) in 9 drugih spremljevalcev (5 dam in 4 gospodje). — Za izlet so se naši učenci pripravili po dveh predavanjih na tukajšnjem zavodu in po dveh na tukajšnji realki. Dne 13. maja je imel prof. Jos. Bučar v fizikalni učilnici poldrugo uro trajajoče predavanje o zemljepisnih in zgodovinskih zanimivostih ob celi progi izleta iz Ljubljane preko Krasa do Adrije in ob istrskem obrežju preko Opatijo in Pulja do Trsta. Dne 16. maja pa je istotam tudi poldrugo uro predaval prof. dr. G. Sajovic o geološkem nastoju Jadranskega morja in o najvažnejših rastlinah in živalih, ki se lahko opazujejo v primorskih mestih, na morju ali obrežju. Predavanje so pojasnjevali mnogoštevilni objekti, ki jih ima tukajšnji prirodopisni kabinet, in stenske slike. Po tem predavanju je ravnatelj razdelil vse učence v male skupine po 6 do 12 članov in vsaki skupini določil načelnika reditelja, potem pa podrobno razložil, kako se je učencem vesti na vlaku, na ladiji, po tujih jim mestih, na prenočišču, pri obedih itd., da se obdrži strogi red in se za-brani kakšna nezgoda ali celo nesreča. Dne 15. maja pa je šla večina učencev tudi na predavanji na tukajšnji realki. Predaval je mornariški kapitan v p. Kubelka o pomenu morja in pomorski plovbi, na to pa prof. Breznik z lepimi skioptičnimi slikami opozarjal na zemljepisne in zgodovinske znamenitosti cele proge. Splošno vodstvo našega zavoda na izletu je imel ravnatelj, kateremu je prav izdatno pomagal prof. Robida. Ta je zlasti vodil učence po znanih mu mestih in krajih, po Reki, Opatiji in Pulju, ter jim razkazoval
znamenitosti. Voditelja celega izleta pa sta bila podpredsednik ljubljanske podružnice Avstrijskega mornariškega društva cesarski svetnik Matliian in blagajnik ljubljanske podružnice poštni oficijal Levart. Ves vzpored izleta z vsemi podrobnostmi se je določil na mnogih pripravljalnih sejah, katerih so se udeleževali poleg imenovanih dveh članov ljubljanske podružnice še tajnik ljubljanske podružnice višji poštni upravitelj Flere, deželna šolska nadzornika dvorni svetnik Hubad in Belar ter vsi ravnatelji ljubljanskih srednjih šol. — Za vso vožnjo in dvadnevno prehrano je vsak izletnik — tudi nedijak — plačal po 20 K v tretjem razredu železniške vožnje. Petim revnim učencem našega zavoda pa je plačalo troško mornariško društvo v skupnem znesku 100 K. Prenočišče je bilo za vse dijake brezplačno v vojašnicah v Pulju. Vsak izletnik je bil za posebno vsotico ‘20 vin. proti nezgodam zavarovan za 5000 K. Vsak je imel pripet tudi mornariški znak s slovenskim besedilom. — Izlet se jo vršil z malimi izjemami točno po določenem vzporedu, ki se je tiskan izročil vsakemu izletniku. Posebni vlak južne železnice, sestoječ iz 15 lepih koridorskih vagonov, je odšel dne 19. maja točno ob petih zjutraj in vozil s hitrostjo brzovlaka. Po vstopu Idrijčanov v Logatcu se je razdelil obilen predjužnik, sestoječ iz kranjske klobase, sira in rženega kruha, kar je tem boljše teknilo, ker je bila večina odšla z doma brez zajtrka. Deževalo je sicer s presledki, vendar so bili izletniki jako dobre volje in so z veliko pozornostjo opazovali kraški svet. Ob prvem pogledu na morje pri postaji Jurdani pa so bili zelo neprijetno razočarani: namesto pričakovane divno-svetle morske gladine, raztezajoče se v brezmejno daljavo, zazrli so le dolgočasno sivo meglo, ki je tiščala na takisto umazano-sivo morje in zastirala vsak pogled v daljavo. „Ali je takšno morje?“ je šlo od ust do ust. - Točno ob !). uri smo prišli v Reko. Pa zopet razočaranje! Kot bi se vse nebeško zatvornice odprle, začelo je prav ob izstopu curkoma liti. Vrhutega je hotel škrat nespo-razumljenja, da si kljub tiskanemu vzporedu niti mornariške akademije niti ladjedelnice Danubius nismo mogli oglodati. Hajdi torej po mestnih lužah v razne ulice, v luko, na ribji trg, na Sušak ali pa — v kavarno, ker tri ure je še do odhoda ladje. Nekateri so šli na Trsat, med njimi ženski licej. Ali veliki trud po trsatskih stopnjicah se jim ni posebno izplačal, razgleda ni bilo nobenega. Pač pa so si ogledali zgodovinsko znamenitosti vfrankopanskem gradu. Dobro nam je delo, ko so nas baš na trsatskih stopnjicah nekatere Hrvatice pozdravljale s presrčnim „živeli Slovenci!“ — Paroplovna družba „Ungaro-Kroata“ je dala pod ugodnimi pogoji veliko ladjo „Daniel Ernö“ za nadaljnjo vožnjo na razpolago. Od daleč jo vabila nje bela barva, je plapolal niz pestrih zastavic kakor v pozdrav. Marsikomu, ki je bil prvič na morju, je zatripalo srce, ko je stopil na prostrani krov. Odplula je ladja pod vodstvom kapitana Sinko točno opoldne. Zaorili so po njej gromoviti živio-klici iz 500 grl, zamahali so beli robci, zasvirala je godba 70. pešpolka, ki jo je polkovno poveljstvo prijazno poslalo, da nas spremi do Opatije. In ker se je tudi megla dvignila in nebo doloma zjasnilo, da se jo odprla krasna panorama, bili so izletniki na mah kakor prerojeni. Nastala jo vesela živahnost. Žareča lica, jasni pogledi in radostni vzkliki, spremljani s kažočimi kretnjami rok, so pričali o notranji zadovoljnosti in sreči mladine. Se mi stari smo se ob takem vzhičenju nekam pomladili. Ko pa jo vojaška godba zaigrala naše „Mlade vojake“ in smo kar nepričakovano med sabo na krovu ugledali njih skladatelja deželnovladnega svetnika Parmo, zagrmelo je ploskanja in živio-klicev po ladji. — Ali že smo bili v Opatiji. Pri izstopu nas
je navdušeno pozdi'avil predsednik slovenskega izobraževalnega društva iz Voloske gospod Valitar. Na to so vse izletnike fotografirali v lepi skupini pred vilo Angiolina. Cas do obeda smo porabili, da si ogledamo biser avstrijske riviere, divno Opatijo, kjer so bile baš palme v najbujnejšem cvetju. Obedovali smo v „Wiener Hofbräuetablissementu“ in bili najbolje postreženi. Prva in druga državna gimnazija sta bili v spodnji dvorani, kjer je krasno svirala kopališka kapela, vsi drugi so obedovali v zgornji dvorani ob koncertu iste vojaške godbe 79. pešpolka. K sprejemu so prišli zastopniki opatijske podružnice mornariškega društva podpredsednik Friderik Schulze, ki jo izletnike pozdravil v imenu predsedstva in podružnice, dalje višji poštni upravitelj Ileršič in lajtnant Strupeh. Zahvalil se je za pozdrav cesarski svetnik Mathian. Pri obedu jo govoril tudi gospod Vah tar zopet in žel za pozdrav gromovite živio-klice. Tik pred odhodom ladje se je zopet vlila ploha, da je vse hitelo na krov. Vendar je prišlo mnogo občinstva k slovesu na pomol, ki je bil nam na čast okrašen z avstrijskimi in hrvatskimi zastavami na visokih drogih. Med drugimi je bilo tudi nekaj učenk hrvatskega ženskega liceja s Sušaka, ki so se posebno iskreno poslavljale od svojih tovarišic. Mahalo so je z robci in razlegali so se živio-klici na obeh straneh, ko je ladja že dalje plula. Zal, da jo bila vojaška godba drugod zaposlena in nas ni mogla spremljati. — Nadaljnja skoro peturna vožnja po morju do Pulja je bila zelo prijetna, osobito ko je bilo morje ijopolnoma mirno in je le semtertja malo podeževalo. Z velikim zanimanjem so izletniki sledili krasni istrski obali in kvarnerskim otokom. Pri tem so jim v orientacijo vrlo dobro služile vojaške špecijalne karte, ki jih jo bilo ravnateljstvo nalašč v to svrho nabavilo. Južina na krovu je obsegala sir, salame in domač kruh. V ladijski restavraciji pa je bilo dobiti tudi dobre kave, svežega piva in pristnega vina po zmernih cenah. Ob 3/4 na 8 zvečer smo prišli v glavno vojno luko v Pulju in strmeč zrli na tu vsidrane bojne ladje, na velikansko dvigalo, ki moli visoko kvišku iz vojnega arzenala, na mesto in posebej še na orjaško starorimsko areno. Na pristajališču so nas ljubeznivo sprejeli zastopniki puljske podružnice mornariškega društva, osobito poštni ravnatelj Vidmar, in velika množica Hrvatov in Slovencev, s katerimi smo menjali iskrene živio-klice. Nato so nas vedli v hotel Riviera k večerji. Godba c. in kr. mornarice je koncertirala ves večer in izvajala krasne komade. Prenočili so učenci našega zavoda v mornariČni vojašnici na visečih mrežah, drugo osobje pa v hotelih Adria in Miramar, v obeh za polovično ceno.
Drugi dan (29. maja) po zajtrku, ki je bil ob 6. uri v liotelu Riviera, smo do 11. ure dopoldne ogledovali mesto, začenši z areno, kjer pa je izostalo napovedano predavanje prof. dr. Gniersa, dalje vojni arsenal in vojni muzej, kjer so nam mornariški častniki zelo ljubeznivo in natančno vso razkazali. Videli smo neizmerno mnogo zelo poučnega, a preobširno bi bilo, da bi se vse tu zabeležilo. Ko smo razložili častnikom, ki so nas vodili, namen našega izleta, da hočemo v šolski mladini vzbuditi zanimanje za morje, podvojili so svojo vnemo pri razkazovanju in razlaganju. S tremi tendorji smo se prepeljali tudi do bojnih ladij „Princ Evgen“, „Nadvojvoda Franc Ferdinand“ in „Radetzky“. Naš zavod si je podrobno ogledal poslednjo ladjo v vseh velikanskih prostorih pod vodstvom častnikov in podčastnikov, ki so nam z enako ljubeznivostjo vse razkazali, osobito topove, torpede in ves poveljniški ustroj. S krova smo opazovali tudi vsakovrstne druge bojne ladje, torpe-dovke, torpedne rušilce, podmorske čolne, daljo tarče za pomorske strelne
vaje, vojni aeroplan itd. Lotila se nas je groza, a prevladalo je kmalu čuvstvo veličastnosti. — Mod obedom v hotelu Riviera, kjer je zopet koncertirala mornariška godba, je bil dan trenotek, da smo dali duška čuvstvom, ki so se nam vzbujala ob tako znamenitem izletu. Prvi je izpregovoril ravnatelj Fajdiga iz Kranja, poudarjajoč, da je izredno poučni izlet moral vsakogar zadovoljiti, ker je prekosil vsa naša pričakovanja. Spominjal se je nadalje modrega vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja in Njegovo skrbi za ustanovitev in povzdigo krepke mornarice v obrambo države ter končal s trikratnim „živio“ na presvetlega vladarja. Vsi navzoči, ki so se bili že med govorom dvignili s sedežev, so besedam pritrjevali z navdušenimi živio-klici, godba pa je zaigrala cesarsko pesem. Nadaljujoč svoj govor, so je govornik spominjal tudi zaščitnika Avstrijskega mornariškega društva Njega c. in kr. visokosti presvetlega nadvojvode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateremu so takisto vsi navzoči zaorili trikratni „živio". Na to sta se odposlali vdanostni brzojavki na kabinetno pisarno Njega Veličanstva in na najvišjo dvorno pisarno Njegove cesarske visokosti. Iz poslednje je došel pozneje odgovor, da se Njega cesarska visokost presrčno zahvaljuje za izražena čuvstva ljubezni in vdanosti slovenskega srednješolskega dijaštva. Kot drugi govornik je povzel za besedo ravnatelj Štritof in dal duška še drugim čuvstvom, ki so nam polnila srca, čuvstvu velikega veselja nad pri-rodno lepoto morja in slikovitega obrežja, čuvstvu prijetne zavesti, da se s takimi izloti mladini prav izdatno razširja duševno obzorje, da se krepi možatost in vzbuja novo zanimanje za pomorski promet in pomorsko vojno moč — saj je morje začetek in vir vsega bogastva —; prav posebno pa je dal duška ponosu, da je vse to, kar smo videli, naša avstrijska last, naša riviera in da ob vsej tej morski obali od Keke do Trsta biva v izdatnem številu jugoslovanski rod, hrvatski in slovenski, ki neomajno vztraja v zvestobi in vdanosti do vladarske rodovino in do Avstrije in je vsekdar pripravljen, braniti ta biser v kroni habsburški proti vsakemu sovražniku. (Dolgotrajno, gromovito pritrjevanje!) Končal jo z iskreno zahvalo Avstrijskemu mornariškemu društvu, osobito njegovi ljubljanski podružnici, da je z neizmernim trudom in velikimi žrtvami omogočila ta krasni izlet, ki ostano mladini neizbrisno v spominu. Posebno pa se je zahvaljeval dejanskim izvršilnim organom in voditeljem izleta, gospodu cesarskemu svetniku Mathianu in gospodu poštnemu oßcialu Levartu, katerima je v znak hvaležnosti vse poslušalstvo razvnetih src priredilo glasne, dolgotrajne ovacije. Poslala se je tudi zahvalna brzojavka na osrednje vodstvo mornariškega društva na Dunaju, ki se je pozneje tudi jako laskavo zahvalilo z zatrdilom, da bode vedno podpiralo maritimno pojasnjevanje med mladino. Končno je v krepkih, jedrnatih besedah pozdravil izletnike {regatni kapitan Dworzak p/. Kulmburg v imenu pristaniškega admiralata, pojasnjujoč ob enem pomen vojne mornarico za državo. Ko se jo govorniku še zahvalil ces. sv. Mathian, šli smo na „našo“ ladjo, da nas popelje na Brionske otoke. Slovo v pristanišču je bilo neizrečeno presrčno, ker se je na pri staj ališču bila zbrala velika množica Jugoslovanov, ki so živahno pozdravljali odhajajoče. Z nami pa je šla godba, z nami je šlo več mornarničnih častnikov, med njimi nad vso ljubeznivi fregatni kapitan Dworzak sam. Ganljivo je bilo zlasti menjavanje pozdravov z moštvom bojnih ladij v luki. — Na Brionih, kamor smo se v skupinah s tenderjem prepeljali, smo si ogledali prekrasno zimsko kopališče, palmov in bambusov gaj, rimske izkopine, noje in zverinjak. V poslednjem je dosti
smeha vzbudila čudovito dresirana opica. Naposled smo zasedli hotelski vrt in godba nam je zaigrala nekaj veselili komadov. — Po zopetnem vkrcanju smo bili veselo iznenadeni, ko nas je dolgo pot spremljal tender z morna-rično godbo in s fregatnim kapitanom Dworzakom na krovu. Slovesa kar ni hotelo biti konec. Vendar je naposled moral priti. — Končna, zopet skoro peturna vožnja po morju do Trsta je bila zelo prijetna in zabavna. Vreme ugodno, nobenega vetra. Zato smo uživali v polni meri vse krasote morja in istrske obali, posejane s prijaznimi mesti in seli, iz katerih povsod velike cerkve z visokimi stolpi kvišku kipe. Se več pogledov pa je uhajalo na zapadno stran, da se naužijejo čarobne slike brezmejnega morja. Na krovu se jo ves čas vrstila pesem za pesmijo, ki so jo mlada grla prepevala do hripavosti. Nad vse krasen je bil solnčni zaton. Proti 9. uri zvečer smo dospeli v Trst, kjer nas je na pomolu pričakovala in pozdravljala velika množica ljudi. Odkorakali smo takoj k večerji v restavracijo ,,Borsa vecchia“, kjer je svirala zopet godba. Ob 11. uri zvečer je posebni vlak odpeljal vso družbo nazaj v Ljubljano, kamor smo zdravi in čili brez vsake najmanjše nezgode dospeli proti trem zjutraj.
Majniški izleti so bili hkrati z izletom na Jadransko morje dne 20. maja za tiste učence, ki niso šli na Jadransko morje. Dan je bil prost pouka za vse in štet med ona dva dneva, ki ju sme ravnatelj tekom leta prosta dati. Prejšnji dan (1!). maja) so imeli namreč razen sedmo- in osmošolcev vsi, ki so ostali v Ljubljani, reden pouk. — Učenci II. a-razreda so šli pod vodstvom razrednika prof. Maslja z vlakom do Radovljice, si ogledali mesto, zlasti grad in cerkev, odtam so šli peš čez Brezje v Podbrezje in dalje v Podnart, odkoder so se vrnili z večernim vlakom v Ljubljano. — Učenci II. b-razreda so šli pod vodstvom razrednika prof. Teršana z avtomobilom iz Ljubljane v Krašnjo, odtod peš na Limbarsko goro in v Laze, od tu z železnico v Ljubljano. — Učenci III. b-razreda so šli pod vodstvom razrednika prof. Jer-šinoviča in prof. Bučarja z jutranjim vlakom do Preserja, odtod na Krim, čez Iško vas na Skofeljco in nazaj peš v Ljubljano.
Izleti v svrho nemške konverzacije. Pravi učitelj Adolf Robida je vodil učence onih dveh razredov nižje gimnazije, v katerih jo poučeval nemščino, na dve- do triurne izprehode, na katerih je bila obvezna nemška konverzacija. S tem je bila dijakom dana prilika, da se urijo tudi izven šolskih ur v nemškem govoru in konverzaciji. Udeležba je bila jako velika, od 30 do 50 dijakov, ki so že v kratkem času dobili veselje do nemščine in se radi urili tudi praktično v izražanju. Pregled konverzačnih izprehodov: 9. VI. na ljubljansko barje, ‘20. VI. na Dobrovo, 24. VI. krog Rožnika, 27. VI v mestni log, 1. Vil. k Božjemu grobu. Nestalno, vreme in skoro vsakodnevno deževanje je onemogočilo bolj pogoste izlete.
Poučni poseti. Nazorni pouk in občo izobrazbo so zolo pospeševali poseti raznih zavodov in naprav. Prvošolci so si ogledali pod vodstvom dr. Gv. Sajovica prirodopisne zbirke deželnega muzeja v Ljubljani, in sicer:
1.	a-razred 8. junija, I. b-razred 10. junija in I. c-razred 12. junija. — Drugošolci so obiskali z istim učiteljem c. kr. botaniški vrt, kjer so spoznali znamenitejše domačo in tuje rastline in so lahko nazorno opazovali zanimivejše biološke momente pri posameznih rastlinskih vrstah in celih skupinah ; bili so tam učenci II. a-razreda 15. junija in II. b-razred 17. junija. — Dno 4. marca so se pričele od deželnega šolskega sveta na novo vpeljane kinematografske predstave za dijake v kinematografu „Ideal“ ter se nadaljevale v začetku,
vsak teden, pozneje vsakih 14 dni. Vsaka predstava je trajala 50 minut in nudila zelo poučne slike najrazličnejših snovi iz prirode, življenja, tehnologije itd.; njim se je na koncu vselej pridružila po ena razvedrilna kratko-časnica. Vstopnina je bila enotna za vse prostore po 20 vin. Vodil je učence k predstavam ravnatelj. — Dne 4. aprila si jo 92 učencev pod vodstvom ravnatelja ogledalo levjo menažarijo v areni „Narodnega doma“.
Dne 10. junija je nadzornik za risanje profesor Ladislav Pasdirek nadzoroval pouk v risanju, dne 15. junija pa stolni kanonik in nadzornik dr. Josip Gruden verouk.
Dno 25. junija je ravnatelj razdelil od domobranskega ministrstva na novo ustanovljene strelsko medalje za najboljše strelco tukajšnjega zavoda. Srebrna medalja se je prisodila Ivami Kolesi iz VIII. razreda, bronasta pa Viktorju Lavrenčaku iz VIII., Franu Vizjaku iz Vil. in Alojzija Mauerju iz VIII. razr.
Bogoslužno vaje. Slovesne sv. maše, darovane v stolnici, se jo zastopstvo učiteljstva udeležilo na rojstveni dan Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 18. avgusta, slovesnih zadušnic pa dne 10. septembra za Njeno Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto in dne 30. junija za Njegovo Veličanstvo rajnega cesarja Ferdinanda /. Celotni zavod pa je praznoval dne 4. oktobra Najvišji god Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. s skupno slovesno sv. mašo, darovano v nunski cerkvi, in s petjem cesarske himne, dočim se je ravnatelj z zastopstvom učiteljskega zbora isti dan udeležil tudi slovesne sv. maše v stolnici. Takisto jo dne 19. novembra, na godovni dan rajnke cesarice Elizabete, učiteljstvo in dijaštvo prisostvovalo skupni šolski maši.
Ob nedeljah in praznikih so se udeleževali učenci skupno službe božje v nunski cerkvi, in sicer učenci višjo gimnazije ob na 8, učenci nižje gimnazije ob 3/t na 9, od 10. maja dalje pa za pol ure prej ob 1/t na 8 in ob 1/i na 9. Pevci so vselej pod vodstvom učitelja petja Jos. Vedrala, ki je igral tudi harmonij, peli v deškem, mešanem ali moškem zboru.
K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladež trikrat.
V	zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dno 23. junija 1899, št. 861 ex 1897, so se vršilo dno 29., 30. in 31. marca v nunski cerkvi velikonočne duhovne vaje, ki sta jih vodila za nižjo gimnazijo profesor verouka dr. Gregorij Pečjak, za višjo veroučitelj dr. Alojzij Merhar.
Slovesnega cerkvenega obhoda na Veliko soboto (dne 11.aprila) so so udeležili ravnatelj in profesorja Jeraj in Wester, slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. llešnjega Telesa (dne 11. junija) pa se je udeležil ves zavod z učitelji.
O Duhovem je prejelo 8 učencev svetstvo sv. birme. Pripravila sta jih oba kateheta.
Zdravstveno stanje učencev jo bilo lotos ugodno. Obolelo je sicer med šolskim letom nekaj učencev, toda ti so zopet ozdraveli. Trije so umrli. Dne 27. julija jo na Skuti v Kamniških planinah ponesrečil in preminul absolvirani sedmošolec Janko Petrič. Pogreba dno 2. avgusta iz Spodnje Šiške k Sv. Križu so je udeležil ravnatelj. — Dne 18. oktobra je umrl Karl Perliavc, učenec I. c-razreda, vsled srčne kapi. Pogreba dno 20. oktobra so se udeležili vsi spodnji razredi pod vodstvom gospodov profesorjev z ravnateljem, součenci pa so položili venec na krsto. — Dne 24. rna.ja pa jo umrl Jvan Flegar, učenec III. a-razreda, vsled zastrupljenja krvi. Pogreba dno 25. maja so se udeležili vsi spodnji razredi pod vodstvom gospodov profesorjev z ravnateljem, součenci pa so položili vonec na krsto.
Cenzurne konference so bile: prva dno 7. novembra, druga dne 19. decembra, tretja (razredovalna ob koncu I. tečaja) dne 9., 10. in 12. februarja, četrta dne 27. marca, peta dne 15. maja, šesta (razredovalna ob koncu šolskega leta) dne 26. in 30. junija. Sklepna konferenca je bila dne
2.	julija. — Druge konference so bile: dne 19. septembra otvoritvena, dne
10.	oktobra o prošnjah /.a oproščenje šolnine v 1. tečaju, dno 7. novembra o nabavi novih učil, dne 21. novembra o prošnjah prvošolcev za odgoditov plačevanja šolnine, dne 19. decembra o pospeševanju telesnega razvoja učencev, dne 12. februarja o pospeševanju govorne spretnosti, dne 27. februarja o prošnjah za oproščenje šolnine v 2. tečaju, o uprizoritvi igre „Cesar Dioklecijan“, o izletu na Jadransko morje, o dijaških predstavah v kinematografu in o skautih, dne 20. marca, 3. aprila in 11. maja o dijaškem štrajku, dno 14. maja o dijaških sestankih, dne 2(i. maja o učnem načrtu in učnih knjigah za šolsko leto 1914./15.
Premestne izkušnje so se vršile v dobi od 19. do 30. junija.
V	I. razred so se učenci za bodoče šolsko leto vpisovali dne 28. junija, vzprejemne izkušnjo za isti razred pa so se opravile dne 4. julija.
Šolsko leto so jo sklenilo dne 4. julija s sv. zahvalno mašo, po kateri se je pela cesarska pesem.
XIII.
Naznanilo o začetku šolskega leta 1914./15.
Šolsko leto 1914./15. se prične v soboto dne 19. septembra s slovesno sveto mašo z „Veni sancte“, ki se bo služila ob devetih v nunski cerkvi.
Na novo vstopajočim učencem vseli razredov so jo oglasiti, spremljanim od roditeljev ali njih namestnikov, v sredo dne 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu s krstnim ali z rojstvenim listom, s šolskim izpričevalom zadnjega leta (štipendistom in šolnine oproščenim tudi z do-tičnimi dekreti) ter jo plačati 4 K 20 h vzprejemnine in 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala. Od učencev, na podlagi povoljno prebito izkušnje vzprejetih v I. razred, se bodo pobirale te pristojbine šele po istinitem vstopu v šolo (dno 21. septembra).
Učenci, ki se dajo vpisati v I. razred, morajo tekom solnčnega lota
1914.	dovršiti deseto leto tor prebiti vzprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskovali kako javno ljudsko šolo, naj se izkažejo (v zmislu razpisa c. kr. naučnega ministrstva z dne 7. aprila 1. 1878., Štev. 5416) z dotičnim obiskovalnim izpričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vzprejemne izkušnje se prično dne 17. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne popoldne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih ministrskih razpisov z dne 14. marca 1. 1870., štev. 2370, in z dno 27. maj-, nika 1. 1884., štev. 8019): Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor so ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v Čitanju in pisanju, znanje početnili
naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.
Vzprejemno izkušnjo ponoviti v istem letu na istem učilišču ali na kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno.
I’o IG. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vzprejemali.
Učencem, ki so že doslej obiskovali ta zavod, so je javiti dne 18. septembra dopoldne od 8. do 12. ure pri ravnateljstvu z zadnjim letnim izpričevalom ter plačati 3 K 40 h prispevka za učila, dijaško knjižnico in igrala.
Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. II. državno gimnazijo ljubljansko, naj si preskrbe na letnem izpričevala zadnjega šolskega leta pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem, ki hočejo prihodnje leto nadaljevati svoje nauke kje drugje.
Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dne 16. in 17. septembra, istotako vzprejemne izkušnje za vso druge razrede (izvzemši 1.).
Dne 21. septembra se prične redni šolski pouk ob osmili dopoldne.
Zapiski učnih knjig za šolsko leto 1914./15, so bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih.
Polletna šolnina znaša 40 K. Učenci I. razreda jo morajo plačati za
I.	polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v zmislu razpisa visokega naučnega ministrstva z dno 7. marca 1. 1909., št. 8890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnje ravnateljstvu v prvih osmih dneh šolskega leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim prizna učiteljski zbor po prvih dveh mesecih v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko „zadostno“ („genügend“), v vedenju znamko „prav dobro“ („sehr gut“) ali „dobro“ („gut“), koncem I. polletja pa vsaj „zadostno“ v vseh obveznih predmetih in v vedenju najmanj znamko „dobro“. Ako ti pogoji koncem I. polletja niso izpolnjeni, mora dotični učenec šolnino za I. polletje plačati še pred začetkom II. polletja. V vseh drugih primerih morajo plačati neoproščeni učenci polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni medtem preslavni deželni šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po gorenjem razpisu visokega naučnega ministrstva) le, ako so prosilci zares revni in so dobili v izkazu I. polletja najmanj znamko „zadostno“ v vseh obveznih predmetih, v vedenju pa vsaj znamko „dobro“, v II. polletju pa bili spoznani za sposobne, vstopiti v višji razred, in prejeli v vedenju vsaj znamko „dobro“.
Prošnjam za oproščenjo šolnine, naslovljenim na „preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski“, naj pridenejo revni prvošolci (ki niso repetenti) rov-nostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in imetku roditeljev ter ne nad eno leto staro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojim prošnjam tudi še izpričevalo zadnjega šolskega leta.
Učenci, pripadajoči po svojem rojstvenem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se po razpisu preslavnega c. kr. deželnega šolskega
sveta kranjskega z dne 28. avgusta !. 1894., štev. 2354, na ljubljanskih gimnazijah ne smejo vzprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih jim more vzprejem izjemoma dovoliti le c. kr. deželni šolski svet.
Na to šolsko oblast naslovljene in dobro utemeljene prošnje za izjemni vzprejem na eno izmed obeh tukajšnjih gimnazij naj vlože p. n. roditelji ali varuhi dotiČnih učencev do 1. avgusta, in sicer, ako gre za vstop v I. razred, pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, v vseh drugih primerih pa pri c. kr. ravnateljstvu nazadnje obiskovane gimnazije.
Ravnateljstvo.
Mitteilungen, den Beginn des Schuljahres 1914/15 betreffend.
Das Schuljahr 1914/15 beginnt Samstag den 19. September mit einem heil. Geistamte, das um 9 Uhr in der Ursulinenkirehe abgehalten werden wird.
Neu eintretende Schüler aller Klassen haben sich Mittwoch den
16.	September bei der Gymnasialdirektion zu melden, den Tauf- oder Geburtsschein, das Frequentationszeuguis über das letzte Schuljahr (Stipendisten und vom Schulgelde befreite Aufnahmswerber überdies die betreffenden Dekrete) vorzulegen und eine Aufnahmstaxe von 4 K 20 h nebst einem Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrage von 3 K 40 h zu entrichten. Diese Gebühren werden von den auf Grund gut bestandener Aufnahmsprüfung in die 1. Klasse aufgenommenen Schülern erst nach tatsächlich erfolgtem Eintritte in die Schule (am 21. September) eingehoben werden.
Schüler, welche in die I. Klasse neu eintreten wollen, müssen das zehnte Lebensjahr erreicht haben oder es noch im Solarjahre 1914 erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung mit gutem Erfolge unterziehen. Die Aufnahmsprüfungen beginnen am 17. September, und zwar um 8 Uhr vormittag die schriftlichen, uni 3 Uhr nachmittag die mündlichen. Bei diesen Prüfungen werden im Sinne der Ministerialverordnungen vom 14. März 1870, /. 2370, und vom 27. Mai 1884, Z. 8019, folgende Anforderungen gestellt: ln der Religion jenes Mali von Wissen, welches in den ersten vier Jahreskursen einer Volksschule erworben werden kann; in der Unterrichtssprache (slowenisch und deutsch) Fertigkeit im Analysieren einfach bekleideter Sätze, Bekanntschaft mit den Regeln der Orthographie; im Rechnen Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen.
Eine Wiederholung der Aufnahmsprüfung in demselben Jahre, sei es an dieser oder an einer anderen Anstalt, ist unzulässig.
Nach dem 16. September werden neu eintretende Schüler nicht mehr aufgenommen.
Die dieser Anstalt bereits angehörenden Schüler haben sich am 18. September von 8 bis 12 Uhr vormittag bei der Direktion mit dem letzten Jahreszeugnisse zu melden und einen Lehr-, Spielmittel- und Schülerbibliotheksbeitrag von 3 K 40 h zu erlegen.
Die Nachtrags- und Wiederholungsprüfungen sowie die Aufnahmsprüfungen für die II. bis VIII. Klasse finden am 16. und 17. September statt.
Der regelmäßige Unterricht beginnt am 21. September um 8 Uhr vormittag.
Die Verzeichnisse der pro 1914/15 dem Unterrichte zugrunde zu legenden Lehrbücher werden in den hiesigen Buchhandlungen erhältlich sein.
Nach den Bestimmungen des Erlasses des hochlöbl. k. k. Landesschulrates vom 28. August 1894, Z. 2354, dürfen Schüler, welche nach ihrem Geburtsorte und nach ihren Familienverhältnissen dem Bereiche der k. k. Bezirks-hauptmannschaften Krainburg, Radmannsdorf, Rudolfswert und Tschernembl und dem Bereiche der k. k. Bezirksgerichte Landstraß, Nassenfuß, Weixelburg und Stein angehören, hierorts nur ausnahmsweise in besonders berücksichtigungswürdigen Fällen mit Genehmigung des k. k. Landesschulrates aufgenommen werden.
Die 1*. T. Angehörigen jener Schüler, welche hierorts neu eintreten wollen und einer solchen Genehmigung bedürfen, wollen um dieselbe beim k. k. Landesschulrato mit einem gut motivierten Gesuche einschreiten, welches bis 1. August, und zwar, wenn es sich um den Eintritt in die I. Klasse handelt, bei der zuständigen k. k. Bezirkshauptmannschaft, in allen übrigen Fällen aber bei der k. k. Direktion des zuletzt besuchten Gymnasiums einzubringen ist.
_________________________ Die	Direktion.
XIV.
Imenik učencev."
I.	a razred.
Blejec Maks, Ljubljana.
Burger Josip, Ribnica.
Dimnik Anton, Trbovlje, Štajersko.
Kgger Josip, Ljubljana.
Fabjančič Vekoslav, Bučka.
Gogala Stanislav, Kranj.
Gregorič Edvard, Ljubljana.
Hafner Ivan, Ljubljana.
Ilešič Milivoj, Ljubljana.
Jankovič li'an, Dol. Košana.
Jerman Ivan, Zrnovnica pri Splitu, Dalmacija. Jug Milan, Col.
Kraut Igor, Kamnik.
Leben Maks, Ljubljana.
Lenarčič Alojzij, Ljubljana.
Modrijan Boris, Črnomelj.
Mrovlje Alojzij, Ljubljana.
Outrata Dragotin, Ljubljana.
Petrovčič Roman, Ljubljana.
Pipenbacher Dušan, Ljubljana.
Sancin Modcst, Skedenj, Primorsko.
Skubic Josip, Zg. Slivnica pri Šmarju. Svoljšak Venčeslav, Binkelj pri Sl ari Loki. Šalamun Ivan, Ljubljana.
Štrus Josip, Ljubljana.
Stupar Kazimir, Zg. Šiška.
Stupica Marijan, Ljubljana.
Zupan Bogdan, Ljubljana.
I.	b razred.
Ambrožič Danijel, Sanabor pri Colu. lielaj Ivan, Žimarice pri Sodražici.
Bregar Josip, Muljava pri Zatičini.
Kleršek Ferdinand, Ljubljana.
Fabian Anton, Ilirska Bistrica.
Inkret Brunon, Ljubljana. luančič Dragotin, Brest (Buzet), Istra_ Klemenšek Anton, Sv. Duli pri Solčavi, Štajersko. Korbar Auguštin, Prem pri Postojni.
Kralj Ignacij, Vrhpolje pri Zatičini.
Kristan Franc Iv., Ljubljana.
Likozar Stanislav, Kranj.
Markič Franc, Cerklje pri Kranju.
Malulj Anton, Ljubljana.
Mlakar Ludovik, Kranj.
Moser Franc, Ljubljana.
Oman Oton, St. Vid pri Lukovici.
Ostanek Franc, Ljubljana.
Pečnik Alojzij, Stožice pri Ljubljani.
Petrišič Franc, Orešje pri Bizeljskem, Štajersko. Plestenjak Anton, Ljubljana.
Rakuša Ivan, Mihalovci pri Ormožu, Štajersko. Schebat Karol, Gorica, Primorsko.
Sclwabl Stanislav, Kamnik.
* Ležeči tish znači odličnjake.
Sušelj Josip, Neverke pri Košani (Notranjsko). Šegula Konrad, Cerkvenjak pri Sv. Antonu v Slov. Goricah, Štajersko.
Tulach Franc, Opatija, Istra.
Vilfan Vinko, Kranj.
pl. Ziernfeld Slavoljub, Tolmin, Primorsko Zomer Franc, Ljubljana.
Žagar Ivan, Osilnica.
I.	c razred.
Bajec France, Ljubljana.
Borštnik Janez, Dole pri Borovnici. Farčnik France, Zagorje ob Savi. Flegar Stanislav, Ljubljana.
Hoge Maksimiljan, Ljubljana. Hribar Jožef, Šiška.
Jamnik France, Pijava Gorica. Jamnik Jožef, Ljubljana.
Jerič France, Ljubljana.
Kalan Filip, Ljubljana.
Kastelic Anton, Šmarje.
Kocijančič V ih tor, Studenec. Kugovnik Alojzij, Novi Vodmat. Likovič Ludovik, Ljubljana.
Malnarič Alojzij, Sv. Križ pri Kostanjevici Mastek France, Ljubljana.
Okički Stanislav, Vodmat.
Peterlin Ernest, Novi Vodmat.
Pirc France, Ljubljana.
Pirnat Venčeslav, Št. Jernej (Dolenjsko). Sivec Alojzij, Ljubljana.
Skoporc Vinko, Čatež ob Savi.
Šinkovec Stanislav, Ljubljana.
Šuster Jožef, Ljubljana.
Tancik France, Ljubljana.
Vilfan Ernest, Ljubljana.
Zadnek Stanislav, Senožeče.
Žargaj Tomaž, Duplica pri Kamniku.
II.	a
Drašler Ladislav, Borovnica.
Frelih Franc, Št. Rupert.
Gabrijel Janez, Ključevica pod Kumom. Gorenec Alojzij, Ljubljana.
Grošelj Milan, Kamnik.
Jamnik Ciril, Pijava Gorica.
Jurca Viljem, Postojna.
Kosem Karol, Ljubljana.
Kožar Matija, Slatnik pri Ribnici.
Kumelj Metod, Ljubljana.
Lesar Alojzij, Ribnica.
Mis Svatopluk, Ljubljana.
Piber Jožef, Zalog pri Postojni.
Pipenbacher Gojmir, Ljubljana.
II.	b
Brežan Franc, Gradec pri Litiji.
Gerar Franc, Vernek pri Litiji.
Corel Anton, Drežnik pri Kočevju.
Cuk Stanislav, Ljubljana.
Gerlovič Franc, Ljubljana.
Hočevar Ludovik, Štopanja vas pri Ljubljani. Inkret Alfonz, Žužemberk.
Kastelec Franc, Bruhanja vas pri Dobrepoljah. Klepec Ivan, Spodnja Šiška.
Kreutzer Pavel, Celovec, Koroško.
Kvartič Alojzij, Maribor, Štajersko.
Leben Josip, Dvor pri Polhovem Gradcu. Lenasi Konrad, Hrenovice.
razred.
Podboj Josip, Ljubljana.
Rekar Ciril, Radovljica.
Rozman Vincenc, Fužine.
Rus Ernest, Sodražica.
Sadar Ciril, Budanje.
Sirnih Vladimir, Novo mesto.
Skočir Marijan, Trst.
Skubic Josip, Ljubljana.
Splicha» Ernest, Ljubljana.
Stojan Stanislav, Polšnik.
Šileč Josip, Vel. Poljane.
Zlokarnik Viktor, Reka.
Zupan Josip, Ljubljana.
i’azred.
Logar Anton, Ljubljana.
Modic Franc, Rakek.
Mušič Zoran, Ljubljana.
Pečnik Josip, Stožice pri Ljubljani.
Rusjan Anton, Gorica, Primorsko.
Sivec Anton, Gonjice pri Šmarju.
Sterniša Ferdinand, Kranj.
Štritof Valter, Trst, Primorsko.
Ščuka Josip, Barkovlje pri Trstu, Primorsko. Šonc Alojzij, Devinščina pri Proseku, Primorsko. Zalar Josip, Brezovica.
Zalokar Vinko, Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano.
III.	a razred.
Aplenc Rihard, Ljubljana.
Babšek Ivan, Stepanja vas.
Blanč Josip, Šmartno pri Litiji. Gliha Alojzij, Krško.
Hribar Franc, Bizovik pri Ljubljani.
Jeglič Bogumil, Rakek.
Kandare Milan, Ljubljana.
Komar Ivan, Ljubljana.
Kraut Vladimir, Celovec, Koroško. Kregar Janko, Ljubljana.
II. drž. g.
7
Kugovnik Ivan, Ljubljana.
Kurent Fran, Ljubljana.
Lenassi Fran, Gorenji Logatec.
Marčič Viktor, Litija.
Mrovlje Franc, Ljubljana.
Oblak Martin, Ljubljana.
Ogrin Avgust, Vrhnika.
Outrata Rudolf, Divača, Primorsko.
Pardubsky Alojzij, Ljubljana.
Ragazi Eduard, Postojna.
III b
Adamič Ivan, Blato pri Grosupljem.
Bajuk Vladimir, RatečeBelapeč.
Birk Franc, Preserje pri Moravčah.
Debelak Franc, Ribnica.
Guzelj Alojzij, Škofja Loka.
Jaklič Ivan, Kolpa pri Vel. Laščah.
Kolar Ivan, Kresnice pri Litiji.
Kristen Jožef, Cerknica.
Kiihar Alojzij, Ižakovci, kom. Vas, Ogrsko. Levstek Andrej, Goriča vas pri Ribnici. Likovič Jožef, Rakek.
Markovič Avguštin, ICučine pri Solinu, Dalmacija. Mis Franta, Ljubljana.
Miškot Andrej, Ukve, Koroško.
IV.	a
Bačič Milan, Povir pri Divači, Istra.
Benedik Miroslav, Velike Lašče. •
Bitenc Vinko, St. Vid nad Ljubljano.
Bovha Ivan, Studenec-Ig.
Cedilnik Fran, Krašnja.
Dolinar Fran, Trata.
Horn Peter, Ljubljana.
Hudales Alojzij, Ljubljana.
Jeglič Fran, Ljubljana. •
Jug Stanko, Col-Orešje.
Kalan Pavel, Radovljica.
Klopčar Ferdo, Koroška Bela.
Kobau Fran, Kostanjevica, pl. Levičnik Karel, Ljubljana.
Majce Alojzij, Ljubljana.
Majce Josip, Ljubljana.
IV.	b
Babič Josip, Zgornji Logatec.
Bolhar, Alojzij, Kamnik.
Cerar Josip, Ljubljana.
Cesar Josip, Koprivnik pri Bohinjski Bistrici. Cotič Ivan, Ljubljana.
Češarek Josip, Nemška vas pri Ribnici. Einspieler Nikolaj, Ljubljana.
Fon Ivan, Celje, Štajersko.
Fugina Jurij, Stari trg ob Kolpi.
Habe Vincencij, Ljubljana.
Ilc Josip, Goriča vas pri Ribnici.
Ranzinger Friderik, Zagorje.
Sadar Adolf, Budanje.
Samec Maks, Nova cerkev, Štajersko.
Schulz Artur, Ljubljana.
Sever Stanko, Stična.
Slana Leopold, Brezovica.
Srebrnič Stanko, Gabrije, Primorsko.
Šubic Milan, Ilirska Bistrica.
Žunkovič Franc, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Župnek Fran, Ljubljana.
razred.
Pečan Jožef, Ljubljana.
Peček Ivan, Male Lašče.
Poderžaj Ivan, Ljubljana.
Potokar Jožef, Stepanja vas.
Rakovec Ivan, Ljubljana.
Sbil Henrik, Mokronog.
Slana Jožef, Ljubljana.
Sink Franc, Toplice.
Skantelj Ivan, Podpeč pri Dobrepolju.
Šporar Julijan, Hrib pri Žužemberku.
Tavčar Srečko, Loka pri Mengšu.
Virant Franc, Dvorska vas pri Vel. Laščah. Zatler Franc, Savlje pri Ljubljani.
razred.
Mihelčič Fran, Reka, Hrv.-ogrsko Primorje. Podreberšek Stanislav, Ljubljana.
Polc Josip, Ljubljana.
Predovič Rudolf, Ljubljana.
Premk Ivan, Ljubljana.
Rijavec Viktor, Trst, Primorsko.
Rojec Vladislav, Radovljica.
Rupnik Viljem, Trst, Primorsko.
Rus Ivan, Draga.
Span Pavel, Ljubljana.
Vesel/ Anton, Salgo-Turjan, Ogrsko. Wigcle Ferdo, Stari Trg.
VVissiak Josip, Ljubljana.
Židan Anton, Ljubljana.
Župnek Bogomil, Ljubljana.
razred.
Jeraj Josip, Ljubljana.
Kessler Franc, Trst, Primorsko.
Kovač Josip, Hrib pri Loškem potoku. Lešnjak Franc, Ljubno, Zgornje Štajersko. Matkovič Karol, Ljubljana.
Medic Stanislav, Fram, Štajersko Medved Matija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Paternoster Doniinih, I)ob ni nje pri Ljubljani. Pavlič Josip, Ljubljana.
Pliberšek Ivan, Ljubljana.
Pušar Feliks, Spodnja Šiška.
Rupret Štefan, Vevče pri Ljubljani.
Sever Ivan, Ljubljana.
Strah Alojzij, Krka pri Zatičini.
Škulj Leopold, Veliki Osolnik pri Vel. Laščah Šteh Ivan, Dobrepolje.
Tominc Karol, Gradec, Štajersko.
V.	a
Ahčin Janez, Domžale.
Aplenc Emerik, Ljubljana.
Banovec Rudolf, Ljubljana.
Benčan Josip, Planina.
Benedik Valentin, Ljubljana.
Debelak Gvidon, Postojna.
Drouenih Matija, Ljubljana.
Eiletz Leopold, Tržič, Primorsko.
Habič Anton, Sadinja vas pri Sostrem. Hrastnik Anton, Repuš pri Brežicah, Štajersko Ilc Andrej, Goriča vas pri Ribnici.
Kavčič Filip, Idrija.
Keržin Ivan, Dobrunje.
V.b
Arko Bogomir, Ribnica.
Bahovec Ivan, Ljubljana.
Bayr Egon, Ljubljana.
Crnagoj Ivan, Ljubljana.
Fakin Albin, Pulj, Primorsko.
Florjančič Milan, Ljubljana.
Gabršek Jožef, Ljubljana.
Gabršek Mihael, Štepanja vas.
Irkič Ignacij, Ljubljana.
Jeglič Janko, Sv. Križ pri Litiji.
Kajfež Stanislav, Bovec, Primorsko.
Komar Stanislav, Ljubljana.
Košuta Viktor, Sv. Križ pri Trstu.
Kovač Viktor, Hrib pri Loškem potoku.
VI.
Bizjak Josip, Studeno pri Postojni.
Cafuta Alojzij, Sv. Marjeta na Dravskem polju Štajersko.
Cepuder Alfonz, Studenec pri Krškem. Fabjančič Milan, Jarčji vrh pri Bučki. Gabrcjna Fran, Unec pri Planini.
Gabršek Fran, Ljubljana.
Goljar Srečko, Št. Vid nad Ljubljano.
Jeglič Ciril, Sv. Križ pri Litiji.
Kadunc Rafael, Zgornji Tuhinj.
Kavčič Viktor, Ljubljana.
Koželj Milan, Ljubljana,
Kragelj Miroslav, Kamnik.
Krištof Vladimir, Ljubljana
Vrhovec Anton, Ljubljana.
Zalar Franc, Ljubljana.
Zurlini Maks, Divača, Primorsko. Žagar Jakob, Rudnik pri Ljubljani. Železnik Simon, Vransko, Štajersko.
razred.
Krivec Franc, Sava pri Jesenicah. Kunaver Ivan, Ljubljana.
Lazar Ivan, Kropa.
Merčun Ivan, Vojnik, Štajersko. Murmayer Robert, Ljubljana. Pavlin Maks, Črnomelj.
Pestotnik Franc, Blagovica.
Sbrizaj Teodor, Ljubljana.
Semen Friderik, Trebnje. Stojkovič Ludovik, Ljubljana. Urbas Franc, Laze pri Rakeku. Žužek Alojzij, Velike Lašče,
razred.
Križman Franc, Studeno pri Postojni. Kumelj Ciril, Ljubljana.
Majcen Milan, Gornje Ribče pri Moravčah. Müller Janko, Stob pri Domžalah.
Osana Mirko, Ardro pri Krškem.
Pavčič Vladimir, Velike Lašče.
Ponikvar Ciril, Ljubljana.
Rajšek Jožef, Loke pri Trbovljah.
Sadar Vinko, Budanje pri Vipavi.
Sterle Ivan, Ljubljana.
Stimec Jožef, Spodnja Šiška.
Štrbenk Karol, Sodražica.
Toman Stanislav, Moravče.
razred.
Kuštrin Julij, Idrija.
, Lajovic Ladislav, Vače pri Litiji.
Leben Stanko, Ljubljana.
Levstik Fran, Travnik pri Loškem potoku. Mežan Leon, Podkraj pri Vipavi.
Pengal Alojzij, Velike poljane.
Prelog Anton, Zareč je pri Ilirski Bistrici. Sever Avgust, Zatičina.
Stenouec Fran, Sv. Valburga pri Smledniku. Stojan Fran, Rateče pri Beli peči.
Terpin Fran, Zdenska vas pri Dobrepolju. Tomšič Josip, Stari trg pri Višnji gori. Zupanič Miha, Griblje pri Črnomlju.
Židan Ivan, Ljubljana.
VII.	razred.
Brenčič Vincencij, Žabjak pri Ptuju, Štajersko. Černe Anton, Kranjska gora.
Černe Ivan, Kranjska gora.
Dolenec Vladimir, Ortenek.
Erlah Evstahij, Šmarje pri Jelšah, Štajersko. Guzelj Josip, Ljubljana.
Haller Leopold, Radeče pri Zidanem mostu. Hrovatin Ivan, Dole pri Borovnici.
Jeretina Ivan, Brezje pri Dobu.
Kavčnik Leon, Ljubljana.
Kovač Josip, Št. Janž (Dolenjsko).
Lunaček Aleksander, Trebelno.
Mravljč Milan, Lukovica pri Brezovici.
Oblak Ivan, Borovnica.
Outrata Frančišek, Jsabrežina, Primorsko. Pance Pavel, Vič.
1’oderžaj Ferdinand, Ljubljana.
Puhar Anton, Huje pri Kranju.
Rihar Leopold, Ljubljana.
Uran Ivan, Ljubljana.
Vider Miroslau, Ljubljana.
Vilman Janez, Sava pri Jesenicah.
Vizjak Bogumil, Ljubljana.
Vizjah Fran, Ljubljana.
Zupan Mihael, Brezje pri Cemšeniku.
Benedik Stanko, Smlednik.
Ferkjosip, Št. Ilj v Slovenskih goricah, Štajersko. Krašovec Alojzij, Leitersberg, Štajersko.
VIII.	razred.
Arh Josip, Dobrlevo pri Čemšeniku.
Bezlaj Vladimir, Krško.
Čerm&k Jaroslav, Ljubljana.
Kolesa Ivan, Ljubljana.
Kühar Rudolf, Satahovci v komitatu Vas, Ogrsko. Lapajne Alfonz, Ljubljana.
Lavrenčak Viktor, Radovljica.
Lovšin Evgen, Vinica pri Črnomlju.
Mauer Alojzij, Zagradec.
Modrijan Fran, Zatičina.
Osana Ciril, Mali Trn nad Krškim.
Pavlovčič Fran, Cerknica.
1’ertot Ivan, Kontovelj, Primorsko.
Petavs Karol, Vrhnika.
Prezelj Maks, Lož,
Rekef Ciril, Medno pri Št. Vidu nad Ljubljano. Scharwitz] Anton, Udmat, Koroško.
Seliškar Albin, Vransko, Štajersko.
Štuhec Fran, Bolehneci pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Štajersko.
Škof Josip, Pišece, Štajersko.
Štrukelj Vinko, Krašnja.
Turk Ernest, Ljubljana.
Urek Fran, Ljubljana.
Dne 28. junija se je zgodil strašen, nepopisno ostuden zločin, ki je z grozo pretresel vsa avstrijska srca in jih napolnil z neizmerno žalostjo. Od zločestne roke zverin^ skega fanatika sta bila v Sarajevu umorjena
Njega cesarska in kraljevska Visokost presvetli nadvojvoda^ prestolonaslednik
Franc Ferdinand
in njegova svetla soproga vojvodinja
Zofija Hohenberška.
V	znak globoke žalosti se je raz poslopja razobesila črna zastava. Ravnatelji vseh ljubljanskih srednjih šol, učiteljišča in obrtne šole so šli dne 30. junija skupno k Njega ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku baronu Schwarzu pod vodstvom deželnih šolskih nadzornikov, dvornega svetnika Hubada in Belarja, izrazit globoko so--žalje s prošnjo, da blagovoli zagotovilo neomajne zvestobe, ljubezni in vdanosti vsega kranjskega šolstva do cesarske rodovine in do Avstrije predložiti pred stopnje Najvišjega prestola. V imenu vseh je govoril dvorni svetnik Hubad. Dne 1. julija se je ravnatelj z zastopstvom učiteljskega zbora udeležil slovesne sv. maše zadušnice v stolni cerkvi, dne 3. julija pa je prisostvoval ves zavod s polnošte^ vilnim učiteljstvom slovesni sv. maši zadušnici v nunski cerkvi. Pred sv. mašo se je katehet dr. Alojzij Merhar v krasnih besedah spominjal pretresujočega dogodka, poudarjajoč trojni veliki pomen visokega rajnika za našo širšo in ožjo domovino in za cerkev in vsled tega tudi trojno globoko žalost.
Zaznamek znanstvenih razprav, priobčenih v izvestjih c. kr. TI. državne gimnazije.
1892.	Anton Štritof: 0 metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. Prvi del: teoretiška razprava.
1893.	Anton Štritof: O metodiškem pouku nemščine v I. in II. razredu slovensko-utrakvistiških gimnazij. Drugi del: praktiški vzgledi nemškega pouka.
1894.	1.)	Simon Rutar -. Argivska ravnica.
2.)	Josip Hubad: O račji kugi.
1891'	I	J°S,P Jenko: Konstantin Veliki kot kristjan.
1897.	Fran Wiesthaler • N. Odlomek latinsko-slovenskega	slovarja	na
pokaz.
1898.	Simon Rutar: Solin in njegove razvaline,
1899.	Josip Jenko : Konstantin Veliki kot vojak.
1900.	Dr. Josip Debevec : Nekaj opazk k Jurčičevemu „Tugomeru“	in
„Veroniki Deseniški“.
1901.	Ivan Koštial. Slovanski življi v nemškem besednem	zakladu.
1902.	Dr. Dragotin Lončar. O gostosti prebivalstva in	krajev	na
Kranjskem.
1903.	Dr. Dragotin Lončar: Profesor Simon Rutar.
1904.	1.)	Dr. Dragotin Lončar: Zemljevid o naseljenosti prebivalstva	na
Kranjskem.
2.) Dr. Janko Šlebinger: Dobrovsky in Slovenci.
1905. Dr. Janko Šlebinger: Četrti zvezek Devovih „Pisanic“.
190C. Dr. Janko Šlebinger: „Pisanice“, prvi slovenski pesniški almanah.
1907. Dr. Janko Lokar: Stališče Hleiweisovih „Novic“ glede književnega zedinjenja Slovanov.
1908. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (I.)
2.) Fran Wiesthaler. Naše novo šolsko poslopje.
1909. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljsko knjižnice. (II.)
2.) Dr Janko Bezjak : Šestdesetletnica vladarstva našega presvetlega cesarja.
1910. 1.) Dr. Ivan Tertnik : Katalog učiteljske knjižnice. (III.)
2.) Dr. Janko Bezjak: O dolžnostih in o gojenju čuvstva za dolžnosti.
1911. 1.) Dr. Ivan Tertnik: Katalog učiteljske knjižnice. (IV.)
2.) Dr. Fran Ilešič: Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?
1912. Dr. Josip Pipenbacher: Slovarček h Qu. Horati Flacci carmina selecta (po Iluemerjevi izdaji).
1913. 1.) Ivan Maselj: Katalog učiteljsko knjižnice. (V.)
2.) Josip Bučar: Ob stoletnici zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo.
1914. 1.) Ivan Maselj: Katalog učiteljske knjižnice. (VI.)
2.) Anton Štritof: Ob stoletnici bitke pri Lipskem.