Gospodarske novice. Stanje naših vinogradov. Deževno in nirzlo vreme zadnjih tednov ne vpliva ugodno na razrvoj vinske trte. Cvct rumeni in se osipava. V nižjih legah se vsleg mokrote opaža bicuica. Zaostali cveti nudijo «črvom« obilne paše. Peronospora se je začela prikazovali in kjer šc ni našla v drugič poškropljenih trsov, bo začela svoje pogubonosno delo. Drugo sKropljenje naj bo sedaj prva skrb naših vinogradnikov. Ob prvih solnčnih dnevih pa naj sledi žveplanje. Nastavek je bil obilen, bratva pa je v božjih rokah. Vinske cene so stalne. Kmctijski pouk po deželi: V nedeljo, dne 8. julija t. 1. v Koprivni nad Črno o planšarstvu in živinoreji (Wernig), pii Sv. Bolfcnku o splošnem lunet. gospodarstvu (Zupanc). V nedeljo, dne 15. julija t. 1. v Prevaljah o splošnem kmet. gospodarstvu (Wernig), prf Sv. Urbanu o vinarstvu, sadjarstvu in o gnoju in gnojenju (Zupanc), v D. Bistrici (Prekmurje) o hlgijeni hlerov in o bistvu živinskih kužnih bolezui (Vojsk), « Saloycib in Velikih Dolencih o žiyinoreji (Pavlica). Konjerejski odsck Kmelijskc družbe za Slovenijo (bivšo Štajersko in Prekmurje) priredi letošnje premovanje plemenskih konjcv 16. julija ob 9. uri pri Sv. Lenartu za sodni okraj Sv, Lenart, dne 17. julija ob 14. uri v Spod. Polskavi za sodne okraje Maribor in Slov. Bistrica, dne 18. julija ob 8. uri za Ptuj, 23. julija ob 8. uri v Ormožu za Ormož, 24. julija ob 8. uri v Gor. Radgoni in Apaško kotlino, dne 30. julija ob 9. uri v Smarju pri Jelšah za sodni okraj Šmarje in občine Sv. Jurij ob juž, železnici in Sv. Jurij in okolica in sodnega okraja Celje ter dne 31. julija ob 9. uri za sodne okraje Celje in Vransko v Žalcu. V Ljutomeru bode se upoštevalo k toplokrvue pasme, v Ptuju in Spodnji Polskavi toplo in mrzlokivne pasme, v vseh drugih krajih pa le mrzlokrvne pasme. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 6 konjev, 16 bikov, 175 volov, 352 krav in 12 telet. Skupaj: 561 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. 6. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg ži\€ teže od din. 12.50 do din. 15.—, poldebeli voli 11.75 do 12.50, plemenski voli 9.25 do 11.50, biki za klanje 10.— do 14.—, klavne krave debele 11.25 do 12.50, plemenske krave 9.50 do 11.25, krave za klobasarje 8.75 do 10.—, molzne krave 10.— do 12.50, breje krave 10.— do 12.50, mlada živina 12.— do 13.—, teleta 14.25 cio 16.50. Mesnc cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 1 kg din. 26 do 27.50, II. vrste 24 do 25, meso od bikov, krav, telic 21.50 do 23, telečje meso I. vrste 25 do 26, II. vrste 20 do 24, sveže svinjsko meso 35 do 40 D. Vrednost denarja. Ameriški dolar slane 91—92 D. Francoski frank 5.47—5.52 D. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1292—0.1302 D, za 100 čehoslovaških kron 279—287 D, za 100 nemških mark 0.0515—0.0530 D in za 100 laških lir 397—399 D. V Curihu znaša vrednost dinarja 6.25 centimov (1 centim je 1 para). Hmelj. VIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmcijskih nasadov pri nas in drugod. Žalec, ČSR., dne 23. junija 1923. Vienie, glavni čiuitelj za razvoj hmeljske rastline, je bilo tudi v jminulem tednu skrajno neugodno. Megleni in hladni dnevi so se vrstili z mrzlimi nočmi; le nekaj dai je bilo toplejše. Pred'dvema dnevoma pa je nastalo deževje, dasi ima zemlja dosti mokrote. Rastlina še ni dohitela tega, kar je zamudila — ona je sicer videti zelena, pa jc vendar bolana. Rast je prav minimalna, Iz vseh krajev našega okoliša sc nam javlja, da prilelava aphis muha zopet v velikih množinah na že škropljene nasade in da se ušice hitro množc — posebno pa v nižjih legah; pa tudi nasadi v višjih Iegah so sedaj bolj okuženi. Obilni stroški zatiranja mrčesa so bili brezuspešni in vendar se mora le-to ponavljali. Mnogo jc hmeljarjev, kaleri se za škropljenje ne zmenijo. Obilno škodo so povzročili tudi silni vetrovi, kateri so odbijali rastlini vršičke in panoge. — Stanje naših nasadov je torej vobče prav kritično in nestrpno se pričakuje ugodnejše vreme, katero bi pa tudi nikakor ne moglo popraviti vsega zaostanka; upanje na letino je torej popolnoma izključeno. Cene 1080—1160 ČK, za 50 kg. Razpoloženje mirno, cene nespremenjene in čvrste. — Tettnana. Virtemberško , dne 15. junija 1023. Vreme je skrajno neugodno. Mrzle noči povzročajo ogromno razinnožitev uši, katere morajo bmeljarji zatirati z vsemi sredstvi, ako hočejo sploh upati na kako letino. Ugodno vreme bi najhitreje pripomoglo pri uničevanju mrčesa. Dosedaj še sicer ni povzročene večjc škode, vendar pa lahko nastane, ako se vreme kmalu ne obrne na boljše. V ranih nasadih je rastlina zrastla do 2 metra na visoko. IX. poročilo Hineljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žalec, Sav. dolina, dne 1. 7. 1923. Od našega zadnjega poročila smo imeli le šcst dni brez dežja in povprečna zjutranja temperatura je znašala le 8 stop. R. Nebo je bilo pokrito s sivimi in nizkimi oblaki, kateri so zemlji pošiljali mokroto v preobilni meri. Iz navedenega se da sklepati na stanje hmeljskih nasadov: ena tretina je prav dobra. ena tretina dobra in ena tretina manj dobra in slaba. Obee se opazuje, da so dvoletni nasadi kaj slabi, kar je morda povzročila lanska suša. Golding prikazuje cvet in dcloma že cveti. Poznji hmelj se razvija normalno in dobiva panoge. Za drugo je rasllina zdrava in je brez mrčesa. — Društveno vodstvo. X. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. Žatec, ČSR, dne 30. 6 1923. Tudi zadnji teden mesca junija se vreme ni sprenienilo. Deževje s hladnimi dnevi in mrzlimi nočmi in temperatura do 4 stop. C. Zadnje dni je postajalo nekoliko boljše; imeli smo tople dneve in videli vsaj za nekaj ur solnce. Hmeljski nasadi so se nekoliko dvignili, vendar so se pa aphis muhe in uši prav pomnožile. Gelo škropljeni nasadi se okuževajo vnovič in ni ga še bilo leta, da bi bile muhe tako trdega življenja, kakor letos. Mnogo hmeljarjev škropi že vnovič, pa brezuspešno. V krepkih nasadih je hmelj zrastel do tri četrt in do vrha žice in je upanje, da se bode ohranil. Srednje dobri nasadi so zrastli do tri četrtine žice in je upanje, da še niso izgubljeni. Tcmu nasproli se pa smat- &*•¦¦ ra kot izgubljena velika večina nasadov, kateri so skozi in skozi «ušivi« in kaleri niso bili škropljeni. V nizkih legah tudi najboljšega okoliša se že prikazuje črna rosa in rastlini je videti, da zaostaja v rasti. Stanje se je vobče poslabšalo. Rastlina je v razvoju zaostala za 2 do 3 tedne in se še nikjer ne pripravlja na cvet. Izključeno je, da bi zamoglo tudi najugodnejše vreme popraviti zamujeno. Neugoden pogled na letošnjo žetev se že kaže tudi na trgu, kjer se pri pomnoženemu povpraševanju cene vedno dvigajo. Danes se plačuje do 1250, zahteva se pa do 1300 čK za 50 kg. Končno razpoloženje zelo čvrsto pri rastočih cenah. Zaradi pomanjkanja bla ga so skoro vsa skladišča zaprta. Vsa zaloga se ceni na 2000—2500 stotov a 50 kg, katera se pa nahaja v «trdih« rokah. — Savez hmeljarskih društev.