CENA 400 din - Leto XLI - št: 27 Kranj, 5. aprila 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 Z BESEDAMI ZA, V DEJANJIH PROTI stran 4 V SUROVINI JIH OPOZORILO NI PRESENETILO stran 8 VSEM PLANICA NEKAJ DA, NAM PA OSTANEJO LE ODPADKI stran 11 MLAD ČLOVEK JE NA MOPEDU PRAV TAKO NEVAREN KOT S PIŠTOLO S TELEFONI DO MILIJONOV Nazadovanje v prid kakovosti r^^okovna služba skupnosti za zaposlovanje to niske je pripravila kakovostno analizo razpi-ljj|0renjskih kadrovskih štipendij za šolsko leto 3l091 ^" Gorenjsko združeno delo je razpisalo ko " V^rovskih štipendij ali za 802 manj kot lani, VenH ° ^° razPisanih štipendijah leto rekordno, let« Je 31u2 štipendij še vedno več od sedem-lu fga. Povprečja, od šplskega leta 1981-1982 da-Cen D,'° "vedeno usmerjeno izobraževanje, tfe^\ ie število razpisanih štipendij pomemben Stil*?1 ..' ne gre zanemarjati tudi njihove sestave. č*trt za mani zahtevno šolanje (od druge do ^2.5 stoPnie) Je »nanj. Lani je bil njihov delež dij °ustotni, letos pa 45,9 odstotka. Več je štipen-hj| višje in visoke šole. Pred sedmimi leti jih je 13 odstotkov, tokrat pa skoraj 28 odstotkov. |>r ^tevilke in odstotki so vredni komentarja. š«n em se ie uresničil strah, da se bo zaradi pe-p^1?.. gospodarske moči število kadrovskih šti-Več" ?manJšalo. Strah je imel sicer še veliko °«i, saj so bile napovedi črnoglede, pa se je skupaj še dobro izteklo, saj je sedaj razpisa- nih štipendij še vedno več, kot jih je bilo povprečno v preteklih letih. Razveseljuje premik k spodbujanju zahtevnejšega šolanja, kar naj bi pospešilo kadrovsko osveževanje in presnovo gorenjskega gospodarstva. Štipendije predvsem napeljujejo mlade k tehničnim poklicem, ki naj bi jih Gorenjska dolgoročno tudi najbolj potrebovala, vendar pa si pretiranega osipa na družboslovnem področju ne bi smeli dovoliti. Zanj vlada med mladimi še vedno veliko zanimanje. Nasploh je za študijske namere mladih značilno, da se izredno hitro odzivajo na družbene razmere, predvsem v občinah, in se ogrevajo za šole oziroma poklice, vezane na bolje stoječe panoge, pa tudi na šole, ki so v bližini. Šolanje v oddaljenejših krajih odbija in pri marsikaterem mladem prav ta plat odloči. In še ena ugotovitev. Interes za daljše šolanje se veča. Razloga pa sta lahko dva. Ali se mladi resnično, zavestno želijo kakovostnejše izobraževati ali pa na račun šolanja predlagajo težave zaradi zaposlitve, oziroma nezaposlenosti. J. Košnjek S^gjim kapitalom še preveč predsodkov_ f&jvečja problema lastnina in upravljanje 'jih* 7 86 zacenJa — Setev se začenja tudi na gorenjskih po-^ • Zadnje dni sicer nagaja vreme, vendar bo kljub temu ča-ija *a Pomladanska opravila na polju še vedno dovolj. Pravijo, "ftku Seinen ln zaščitnih sredstev ter gnojil dovolj, vendar je ^oto: p. P< Jv^^teh sredstev vedno dražji in boleč za kmetov žep. — Sejem gozdarstva in kmetijstva Razstavni prostor razprodan Kranj, 4. aprila — Na prireditvenem prostoru v Savskem logu bodo v petek, 8. aprila, odprli 27. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. V Poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem so povedali, da je razstavni prostor razprodan. Precejšen poudarek na prireditvi bo letos vrtičkar-stvu. 14. aprila bo gozdarski dan in posvetovanje o varstvu pri delu v gozdu ter še posebej o gospodarjenju v zasebnih gozdovih. 15. aprila pa bo lovski dan, na katerem bo največ govora o steklini in s tem v zvezi o izkušnjah doma in v tujini. Prva od letošnjih sejemskih prireditev v Kranju bo trajala do 17. aprila. a. Ž Kabelska in satelitska televizija Kranj pred ostalimi Gorenjci Kranj, 4. aprila — Koordinacijski odbor za izgradnjo kabelske in satelitske televizije, ki deluje pri občinski konferenci socialistične zveze, je sredi minulega tedna v Kranju pripravil pogovor s predstavniki iz ostalih gorenjskih občin in jih seznanil o pripravah v kranjski občini. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki RTV Ljubljana, Tozda Oddajniki in zveze, in predstavnike ostalih občin glede na idejni projekt v kranjski občini seznanili o možnostih za razširitev oziroma vključitev ostalega dela Gorenjske v skupni sistem. Ugotovili so, da so v vseh gorenjskih občinah, ponekod bolj drugje manj, predvsem na posameznih področjih občani precej zainteresirani za izgradnjo kabelske in satelitske televizije in s tem v zvezi tudi internega tovrstnega informativnega sistema. Z naročilom in izdelavo projekta za celotno občino ter že opravljenimi meritvami za glavno in stranske sprejemne postaje oziroma antene pa je Kranj trenutno precej pred ostalimi občinami. Na sestanku so se dogovorili, da bo RTV Ljubljana Tozd Oddajniki in zveze pripravil najprej možne rešitve za posamezne občine ter hkrati ponudbo za izdelavo idejnih projektov. Ponovni sestanek bo maja, do takrat pa bodo strokovnjaki RTV predvsem pripravili rešitve glede prenosov signalov (na primer z linki) in tehnične ter ekonomske izračune s tem v zvezi za glavno sprejemno postajo na Šmarjetni gori. ^ Pionirji šestindvajsetič po poteh medvojnih kurirjev Danes dobe kurirčkovo pošto Kranjčani VvJj^Jpfei, ki jim tuji vlagatelji očitajo pred U&r&vr i da i'm ne ugotavljajo lastniških in Hi*ir slt,n pravic, pa tudi ne vpliva na orga-Mt*i*!l0?1 kolektiva, v katerega vlagajo svoj ka-^red 1Ub temu da se s tujimi vlaganji pri nas ° aIi nePOsredno ukvarja kar okrog 120 sov in da smo zakon o tujih vlaganjih že 'iti " r *¥ 1 lH»treni^aniu domače akumulacije vedno bolj P^dvjd11, predlog ustavnih dopolnil že tetih. ^eva niožnost ustanavljanja mešanih pod-tol §4 ,rfn |^°',n Pregled najnovejših - ih.f0°VOSt in Pestrosjt ponudbe Racije, predavanje, etn°ustracije Novo vodstvo Radovljica, 31. marca — Na letni programsko —volilni seji občinske konference ZSMS Radovljica so delegati poleg poročila o delu in programa za tekoče leto izvolili tudi novo vodstvo občinske mladinske organizacije. Tako je novi predsednik postal Viktor Oblak, podpredsednik Štefan Paul, sekretarsko funkcijo pa bo še eno mandatno obdobje profesionalno opravljal Rafael Podlogar. Konferenca je sicer minila brez razprav mladih, več o poteku seje na 2. strani. V. Bešter VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA Zali log v Selški dolini v petek opoldne: davški pionirji predajajo torbico soriškim. — Foto: G. Šinik KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.-.22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 5. aprila^ TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Z vsemi sredstvi po sovražniku Iransko-Iraška vojna bo kot kaže dočakala tudi še deseto obletnico, tako je vsaj videti po stopnjevanju fanatičnosti obeh režimov in njuni odločitvi, da uporabita vsa možna sredstva, s čimer je mišljeno vse dosegljivo orožje. Razmesarjeni civilisti in povsem iznakaženi živi mrliči kot posledica z mednarodnimi konvencijami prepovedanih bojnih strupov nobeni izmed strani očitno ne kratijo mirnega spanca. In če bi sklepali, da ju bo vonj po smodniku na dvoriščih svojih rezidenc zdramil in da bodo tako v Bagdadu kot Teheranu začeli razmišljati o drugačnem načinu reševanja konflikta, bi se tako kot že ničkolikokrat do zdaj zmotili. Kakorkoli obsojamo Iran zaradi izvoza svoje revolucije ali z drugimi besedami vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, med katerimi so najbolj izpostavljene zalivske sosede Irana in z ruševinami prekriti Libanon, ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki umazano igro v zalivski vojni pripisuje Iraku. Med temi dejstvi so najočitnejša ta, da je Irak pravzaprav začel zalivsko vojno, da je v času, ko je v zalivu mrgolelo mednarodnega ladjevja, v neposredne spopade skušal vplesti Američane, in daje, kot trdijo predvsem v Iranu, v vojni že večkrat posegel po prepovedanih bojnih plinih. Po drugi strani je res, da Iran noče sprejeti resolucije 598 Varnostnega sveta Združenih narodov o premirju. V Iranu se držijo svoje logike, čeprav so prav tako kot tisti na drugi strani meje že precej izčrpani. Prepričani so, da je treba tistega, ki je vojno začel, tako moralno kot materialno kaznovati. Ne glede na to, da oblast ostaja oblast, kar z drugimi besedami pomeni, da ji pride prav vsak zunanji sovražnik, s katerim lahko prikrije svojo neuspešnost pri reševanju domačih zadev, je obema državama zunanji sovražnik postal le malo preveč nadležen, saj vsesplošno pomanjkanje načenja politične dogme in ideološke floskule. Pa vendar, kakorkoli številna drobna in manj drobna znamenja kažejo, da zalivska vojna že presega gospodarske in vojaške zmogljivosti v obeh državah in da si obe potihoma želita bližnjega konca vojne, pa tega zaradi omejenosti in trdoglavosti ne upata javno priznati, predvsem pa ne upata prebivalcem povedati, daje bila vojna nesmislena, tako začetek kot njeno nadaljevanje. Če bi malce poenostavili, bi lahko rekli, da konec vojne bolj vprašanje časti kot česa drugega in da je treba poiskati le formulo, ki bo obema stranema dovoljevala, da bosta dvignjenih glav podpisali mirovno pogodbo. Kot pa je videti, je to za oba režima mnogo težja naloga kot žrtvovanje tisočev na fronti. Prav zato je v vseh napovedih o izzidu omenjene vojne tako malo optimizma, čeprav se obe strani z besedami zavzemata za mir, se z dejanji pa svoji podobi izmed vseh stvari nočeta pripisati edinole defetizma ali nemoči. Balkanska groteska Nedeljski dnevnik navaja stališča uglednega jugoslovanskega ekonomista Hrvaške dr. Branka Horvata. Ironično je ugotovil, da bi moral javni tožilec proti naši vladi sprožiti postopek po službeni dolžnosti, če bi dosledno spoštovali kazenski zakonik: po členu 133 zaradi vznemirjanja javnosti in po členu 144 zaradi kontrarevolu-cionarnega ogrožanja družbene ureditve. Ta pripomba sodi sicer v arsenal črnega humorja. .. Po dr. Horvatu pa je za popoln nered, nedisciplino in nestrokovno vodenje financ, ki so nas spravili v krizo, neposredno odgovoren predhodnik Milke Planine na položaju predsednika zvezne vlade, Veselin Djuranovič. Toda za svoje »zasluge« je celo napredoval v predsedstvo SFRJ in dobil red junaka socialističnega dela! To ni več črni humor, to je že balkanska groteska. Josip Vidmar je izjavil v pogovoru v NIN-u, da je prepričan, da smo Slovenci ekonomsko izkoriščani, in da zaradi tega močno trpi tudi naša kultura. Na vprašanje, zakaj meni, da je Slovenija izkoriščana, je dejal, da zato, ker vsem, zlasti nerazvitim, daje več kot more in kot bi morala dajati. Miroslav Lazanski pravi v Danas-u, da to, da izvažamo orožje, ni skrivnost. Vrednost izvoza je dvakrat večja kot prihodki od turizma in dosega 2 milijardi dolarjev. Po njegovem vsaka država na svetu, ki ima vojno industrijo, poskuša izvažati orožje. Zakaj torej licemerstvo? Trgovina z orožjem je morda danes tudi najbolj donosen svetovni biznis... Naš komentar: Očitno ima pisanje Mladine o JLA le pozitivno odzivnost, saj pred tem o takšnih stvareh nismo nikjer nič zvedeli. thorius si alr/Bibs i Razprava o ustavnih amandmajih Tržič, 4. aprila — Občinska konferenca SZDL, občinski svet zveze sindikatov in Zavod za kulturo in izobraževanje pripravljajo v ponedeljek, 18. aprila, razgovor o ustavnih spremembah na temo gospodarski vidik. Razgovor bo v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, ob 17. uri, o spremembah pa bo govoril dr. Rado Bohinc. y g (GLAS Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik fri dl rektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Voh jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kulturu), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skorja Loka), Danica Dolenc (za dom m družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl -Zlebir (socialna politika), Vlne Bešter (mladina, kultura), Igor Pokorn (obliku vanje), Franc Perdan in Gorazd Šlnik (fotografija) Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Javna razprava o ustavnih amandmajih Slaba udeležba na Jesenicah Jesenice, 4. aprila — Občinski sindikalni svet Jesenice je pripravil javno razpravo o ustavnih amandmajih, a žal se je je udeležilo le nekaj več kot 20 vabljenih. Občinski sindikalni svet Jesenice je v četrtek, 31. marca, v sejni dvorani skupščine občine Jesenice v okviru programa razprav o osnutku amandmajev k ustavi pripravil javno razpravo. Na javno razpravo so povabili rednega profesorja Pravne fakultete v Ljubljani dr. Albina Igličarja in pričakovali, da se bo-j do odzvali predsedniki izvršnih j odborov osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki osnovnih organizacij mladine in direktorji gostinstva in turizma, trgovine, zdravstva, šolstva in vzgojno varstvenih organizacij. Dr. Albin Igličar je govoril pred domala prazno dvorano, saj se je javne razprave od vseh vabljenih udeležilo komaj nekaj več kot-dvajset ljudi. Škoda, kajti njegova uvodna predstavitev je bila odlična in bi ji zaradi pomembnosti več Jeseničanov, vsaj tistih, ki so predsedniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Uvodničar je med drugim opozoril, da se od razpravah o ustavnih amandmajih po državi ustvarja vse bolj napeto vzdušje, pojavljajo ostre obsodbe slovenskih stališč in predlogov in poskuša prikazati kot da gre v Sloveniji za kontrarevolucijo in specialno vojno. Javno razpravo o ustavnih amandmajih naj bi zaključili do 30. aprila, do konca junija pa naj bi dala soglasje še republiška skupščina. Na osnovi tega soglasja naj bi sprejela predlog še zvezna skupščina in ga posredovala delegatom V nega zbora, ki bi ga morali sp jeti z dvotretjinsko večino. U nem pa mora s tem predlog soglašati še vseh šest rePu° ških skupščin in avtonomni W krajini. Če bo le ena izmed rep., blik proti, ustavni amandflM ne morejo biti sprejeti. Škrat* kot je dejal dr. Albin Igličar, Jj komu le vejica ne bo prijala, r tem ustava pač ne bo sprejet*; V primeru, da ne bo enotno5 in soglasja, potem se vsaj slednji dve leti ne more zatf postopek za spreminjanje ^ ve. ,„ D. Sedft Izkušnje prvega seminarja za vodilne kadrovske delavce Dobre ocene izbrane vsebine Škofja Loka, 1. aprila — Konec februarja je v Škof ji Loki, pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije in Zveze društev kadrovskih delavcev, škofjeloška delavska univerza organizirala prvega izmed seminarjev za vodilne in druge strokovne kadrovske delavce. Marca pa so pripravili že drug seminar s štiriindvajsetimi udeleženci. Seminar ima namen, da bi vodilni in drugi strokovni kadrovski delavci sprotno pridobivali nova znamenja in informacije o sodobnih metodah dela na področju kadrovske dejavnosti. Za to je potrebno poznati predvsem razvoj svoje delovne organizacije in moderne družbe, sistem spremljanja in razvoja kadrov, inovacije pri poslovanju, motivacijske dejavnike, kadrovsko informacij ske-sisteme in še marsikaj. So se pričakovanja prvih udeležencev seminarja uresničila? -»Lahko povem, da so naš izobraževalni proces udeleženci ocenjevali na podlagi antike, v razgovorih, na zaključnem razgovoru in ob snemanju oddaje za ljubljansko televizijo. Povsod so poudarjali, da so zadovoljni z vsebino seminarja, da smo izbrali res kvalitetne preda- vatelje, da pa je primanjkovalo časa za izmenjavo mnenj, pogrešali so več intenzivnih metod dela. Čeprav je bilo skupinskega dela kar precej, so predlagali, da bi pripravljali še več okroglih miz z najboljšimi strokovnjaki iz prakse,« pravi Ema Pavčeva, direktorica škofjeloške Delavske univerze, ki skrbi za organizacijo seminarja. Kdo so bili strokovnjaki, ki so prvi prišli na ta seminar? »Če govoriva o njihovi izobrazbi, jih je bilo kar devet z visoko izobrazbo, šest z višjo izobrazbo in dva s srednjošolsko izobrazbo. V prvem seminarju jih je sodelovalo sedemnajst, v drugem, ki pa trenutno poteka, pa je že štiriindvajset udeležencev, nekaj tudi iz gorenjskih delovnih organizacij. Mi pe kot organizatorji zelo trudimo, da je izobra- ževalni proces potekel, kot je bilo začrtano v programu, le v začetku je bilo nekaj težav s prostorom, ki pa smo jih v drugem delu seminarja rešili.« Sedaj poteka drugi seminar. Kakšni so načrti? -jj »Sredi meseca bomo drugi seminar, nekaj dni zaiv pa ponovno organizirali &e L ga, ki se bo končal sredi tOtr Ob tem pa smo začeli priprav» ti tudi krajše programe s sP^ lističnimi znanji za druge s™ kovne kadrovske delavce.« V. Stanov*1* S seje OK ZSMS Radovljica V znamenju tišine i Radovjica, 31. marca — Mladinci so ob poročilu in programu del« V pravno posvetovalnico prihaja vse več škofjeloških delavcev Od nasveta do obrambe na sodišču Škofja Loka, 2. aprila — Pravna posvetovalnica pri občinskem svetu zveze sindikatov v Škofji Loki je odprta vsak torek od 13. do 16. ure. Od srede lanskega maja jo vodi odvetnik Franc Sever. In kaj ugotavlja? Da prihaja na pomoč vedno več delavcev. Za lani, ko jih je potrkalo na vrata prek 130, je izračunal, da se mu jih vsak teden pride potožit pet, šest. Prihajajo predvsem delavci iz neposredne proizvodnje; le sedem je bilo lani strokovnih delavcev, prav toliko organizatorjev delovnega procesa, štirje so bili delavci pri zasebnih obrtnikih. Delavci želijo pravni nasvet, vse bolj pa se odvetnik v pravni posvetovalnici spreminja tudi v sertavljalca najrazličnejših vlog oziroma pritožb; največ zaradi razporeditve delavcev na druga dela in naloge, zaradi disciplinskih postopkov, prenehanja delovnega razmerja, nagrajevanja, uveljav -ljanja pravic iz invalidskega zavarovanja in pokojnine, odškodnine zaradi poškodb na delu in podobno. Franc Sever kot odvetnik sindikalne pravne posvetovalnice zastopa tudi delavce pred sodiščem združenega dela. Lani jih je osemnajstkrat, največkrat zaradi razporeditve na druga dela ter disciplinskih postopkih. H. J. izvolili tudi novo vodstvo. Z izjemo kratkega mnenja smo bili P11 ča pozdravnim govorom in nememu dvigovanju rok. Po poročilu bi morala slediti razprava, kajti odprtih je bilMJ! la vrsta aktualnih problemov, pa so delegati molčali. Kljub sPc^m dam s strani najodgovornejših občinskih mladincev delegatsk e odziva ni bilo. rj Volitve so ob sicer 53,7 odstotni udeležbi prisotnih uspele. P sekretarju, samo tu sta bila na listi dva kandidata, so rezultati p kazali na dosedanjega sekretarja, ki je "zmagal" z minimalnim P trebnim številom glasov. J| Tudi po predlaganih usmeritvah dela občinske konferen ZSMS v bodoče, s strani mladinskih delegatov, razen ene Pr'P°^.j be in še te organizacijske narave, ni bilo razprav. Od ostalih r^ pravljajočih bi veljalo izpostaviti predstavnico ZDPM, ki je m . drugim prisotne spomnila na vlogo mladinske organizacije P sprejemu pionirjev v ZSM. J Grenak priokus, ki je ostal po zaključeni konferenci je ZŠ0^ ren že sam po sebi. Ena prvih akcij, katere se bodo lotili novoiz ljeni radovljiški občinski mladinci, bi vsekakor morala biti °ce.J konference. Nikakor namreč ni možno smao lagodno ugotoviti. c'| baza se ne odziva in prepustiti stvari novemu krogu. Mar ni te» že drugje vse preveč, mladi bi vendarle lahko marsikaj izvedli o gače... y Beštef Sodelovanje in • l v • izmenjava lzKusenj Kranj, 1. aprila —Predlani oktobra se je ob srečanju delee £; kranjskega občinskega sindikalnega sveta in sindikalne organ^ je CGIL mesta Torino iz dežele Piemont rodila misel o trajne] sodelovanju. Že lansko jesen pa so v Kranju skupno sestavili Hs^ o sodelovanju, ki predvideva izmenjavo izkušenj v sindikalnen1 lu. _ .' Obe sindikalni organizaciji zanimajo predvsem tehnološki voj, prestrukturiranje proizvodnje, socialna varnost delavcev,^ «j mer je med Kranjem (oziroma Slovenijo) in Torinom (oziroma d; lo Piemont) precej podobnosti. Pozornost kanita obe strani narr\0gi tudi izmenjavi izkušenj glede uvajanja procesov čistilnih tehno . in ekološke industrije. Hkrati bosta organizaciji spodbujali in P°.(J sevali gospodarsko sodelovanje med mestoma. Stične točke obe strani v nekaterih panogah, še posebej v transportu, elektr ,i vinski in gumarski industriji, pa tudi v kmetijstvu. Prof. dr. Albin Igli*3' Predlagane spremembe (Amandma XIX.) v upravljanju OZD uredništvo tel. 21860 Na področju opravljanja v organizacijah združenega dela (OZD) želi predloženi osnutek ustavnih amandmajev zožiti krog vprašanj, delavskega sveta. S tem namenom je v osnutku XIX. amandmaja predvideno, delavci z referendumom sprejemajo samo tri samoupravne splošne akte: statut TOZD (1), samoupravni sporazum o združitvi temeljne organizacije v delovno organizacijo (2) in samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke (3). Na ta način je zmanjšano število zadev, o katerih so delavci doslej odločali z referendumom. Takšna rešitev seveda pomeni naprej v smeri racionalizacije samoupravljanja, vendar je ob tem nujno zastaviti vprašanje, ali je urejanje odločanja v OZD -razen načel- sploh ustavna »materija«. Doslej so bili namreč ti odnosi urejeni v Zakonu o združenem delu. V javni razpravi mora predlagatelj prepričljivo obrazložiti širitev ustavnih določil na področje, ki je bilo doslej urejeno z zakonom. Obravnavani amandma izpušča iz referendumskega sprejemanja samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Ta akt je veljal za temeljni samoupravni splošni akt v TOZD. S pristopom k temu aktu je delavec tudi sklenil delovno razmerje. Zato se sedaj zastavlja vrsto vprašanj sistemske in delovno-pravne narave. Ali bo po novem temeljni samoupravni splošni akt TOZD statut? Kako bo formalnopravno urejena sklenitev delovnega razmerja? V nadaljevanju (2. točka) XIX. amandma razširja delovno področje delavskega sveta in zožuje možnost, da delavci o istih odnosih odločajo večkrat. Tako številne zadeve, ki so bile prej v referendumskem odločanju (po določbah ZZD), sedaj opravlja delavski svet. Pomembna novost v tem ustavnem dopolnilu je tudi odprava dr€ soglasja v delavskem svetu delovne organizacije, v katero je Zu_ jj; nih več TOZD-ov. Sedaj je predlagano, da delavski svet deloy°^» sestavljene) organizacije sprejema sklepe z dvetretjinsko večin0 u nov delavskega sveta. To pomeni, da se uveljavlja volja ve^*Il^ ^ lavcev v delovni (in sestavljeni) organizaciji, pa seveda tudi, d je mogoče preglasovati kakšno od temeljnih organizacij v sestavi A vne organizacije. Posamezne odločitve bodo torej lahko sprejet di proti volji delavcev ene ali več temeljnih organizacij Veliko racionalizacijo v samoupravni sistem prinaša oS?s^' amandmajev z določbo (4. točka XIX. amandmaja), da delavsk1^' oziroma njim ustrezni organi delegirajo delegate v skupščine s j upravnih interesnih skupnosti. To pomeni, da odpadejo vse del^j je za samoupravne interesne skupnosti. Vlogo teh delegacij Pr .j, : mejo delavski sveti in skupščine oz. sveti v krajevnih skupnos^y tem je okrepljena vloga delavskega sveta pri odločanju o "P^l materialnih sredstev za skupne družbene potrebe in zelo racio"^) rano samoupravno organiziranje. Kljub takšnemu pravilu pa ^ £ še vedno dopušča tudi možnost, da bodo delavci ustanovili del sjii je, ki bodo delegirale delegate v skupščine samoupravnih inter j, skupnosti, vendar oblikovanje takšnih delegacij ne bo več .^V Naslednja dva amandmaja (XX. in XXI.) dopolnjujeta °? M ustave o občini in družbenem pravobranilcu samoupravljanj^s'j sporno bi morali na tem področju našega političnega sistema1 .j| nekatere spremembe, vendar ponujene rešitve dejansko ne Pr g\y jo nič novega. Zato se zdi, da sta ta dva amandmaja, kakor s* fjt kovana v osnutku, povsem odveč. Dopolnilo o občini želi le P0^ ^ njeno odprtost, za kar pa so bile normativno že doslej dane vS upf*' nosti. Podobno velja tudi za družbenega pravobranilca saI1je|0v' vijanja. Z ustavnim normiranjem njegovega preventivnega nja je povezana vrsta vprašanj o pravni varnosti delovne orga[ ■^f" je. Tako omenjena dva amandmaja samo povečujeta norma*1 ki naj bi ga zmanjševali. Torek, 5. aprila 1988 3. stran (fmmmm^GLAS Posvet o pospeševanju mednarodnega turizma »Turizem nas bogati< Z besedami za, v dejanjih proti d**^!!0*'*n marca — Na letošnjem posvetu o turizmu vRa-čn"lrfI i ^ ie„ P°tekal pod naslovom Turizem nas bogati, smo turisti-dn«J!f ,.c* ,m n°vinarji izvedeli predvsem marsikaj zanimivega o Drr» anJj*n in prihodnjih akcijah Centra za turistično in ekonomsko s Sh^?"11^0 P™ Gospodarski zbornici Slovenije. Ta je, v sodelovanju au ^ Jem marketing Delo, pred petimi leti začela navduševati z ■rc'*° Slovenija, moja dežela. Turizem nas bogati Slovenija Ne bomo zapisali prvič in go-J°vo tudi ne zadnjič, da je le ma-!° gospodarskih dejavnosti, ki ahko v devizno blagajno dežele Prispevajo toliko kot turizem. *udi zato je turizem ena tistih pjavnosti, ki lahko Jugoslavijo ^vlečejo iz krize. Kljub že lani £radno sprejeti strategiji turisti-,nega razvoja, ki naj bi pomeni-'a novo obdobje v našem turisti- riem gospodarstvu, je jasno, da je brez bistvenih sprememb in rez sodelovanja celotne družbe, ,Ucji turizmu težko napovedati *ai več kot vegetiranje. In to J*avkljub temu, da je to dejav-1 kjer lahko z majhnimi napami hitro uspemo, dobro za- Jđ lipovega lista do akcije lljrigm nas bogati_ Studio marketing Delo, ki se J^varja predvsem z raziskovanem, svetovanjem in oblikovalni tržnih Preri Viznin Komunikacij, je ak • pri"ažno petimi leti začel z ski i *na^' namenJenimi sloven-x 7Ja,Vnosti, ki smo jih spoznali Z Znakom slovenskega turizma, stonf^S°m Slovenija z lipovim listi ^ci3a. kako v turizem vple- 1 slovensko javnost in nato pri-»a°iti turiste, je bila v začetku i r°ko zastavljena. Imeli smo na ^Pe idej, ki pa so potem s po-s anJkanjem denarja precej v^!a^nele, vseeno pa so dosegle fjk uspeh. Zastavili smo si komuniciranja z ljudmi. Najprej smo hoteli povedati, da bomo govorili o Sloveniji, moji deželi. Seveda zato, ker je jasno, da imaš rad tisto, kar je tvoje, da se je za tisto vredno potruditi. Nato smo Slovenijo postavili v prostor, ki smo mu rekli Na sončni strani Alp. Začeli smo izdelovati prospekte, priponke, pojavljali smo se z radijskimi, televizijskimi in časopisnimi sporočili. Skratka, akcija je bila zelo odmevna in kljub nekaterim očitkom, da vzbuja provokacije in nepotrebno nacionalno nestrpnost, smo z raziskavami to povsem ovrgli. Pomembno je bilo tudi geslo, ki poziva k varovanju naše kulturne dediščine. Takole smo rekli: Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. To je bogastvo, ki so nam ga zaupali naši vnuki. Nato smo hoteli uveljaviti spoznanje, da se bodo naši gostje počutili pri nas dobrodošle šele takrat, ko si bomo dobrodošli sami. Nastalo je geslo Turizem smo ljudje. Vse to s ciljem zavedanja, da smo ljudje tisti, ki oblikujemo našo turistično ponudbo. Naredili smo film Turisti prihajajo, ki je med ljudmi zelo priljubljen, dobili pa smo tudi več pohval in priznanj, med zadnjimi tudi Zlati kompas na Berlinski turistični borzi. Nova akcija, ki se bo začela sredi aprila, pa bo potekala v dveh delih, prvi del pod geslom Turizem nas bogati in drugi del pod geslom Iščemo dobrega gospodarja. Pripravljenih imamo petindvajset novih filmov ter obilico radijskih, televizijskih in časopisnih oglasov," je o dosedanjih akcijah povedal Jernej Repovž in Studia marketing Delo. Slovenci smo za Raziskave, ki jih delajo ob posameznih akcijah, so pokazale, da Slovenci v njih radi sodelujemo, da dajemo nove predloge, da kažemo na konkretne primere turizma, ki nam je v ponos in turizma, ki nam je v sramoto. Tisti turizem, ki nam je v ponos, ki ga opravljajo ljudje, ki imajo radi svoje delo, bodo v letošnjem letu predstavili pod naslovom "Turizem nas bogati". To naj bi pomenilo, da nas bogati duhovno, pa tudi materialno. Kljub današnjemu stanju je kar precej posameznikov in delovnih organizacij, ki so v turizmu našli veselje, pa tudi zaslužek. Takšne primere je treba pokazati prav zato, da vsi vidimo, da je z dobro voljo in nekaj malega finačne spodbude moč marsikaj narediti. Drugi del letošnje akcije bo potekal pod naslovom "Iščemo dobrega gospodarja". S primeri bo pokazanih kopico možnosti, kjer bi bili lahko dobri gospodarji, kjer bi se dalo marsikaj narediti, vendar ni nikogar, ki bi poskusil. V televizijskih, radijskih in časopisnih reklamah bodo predstavljeni primeri opuščenih gradov, zanemarjenih vil, starih hiš, turističnih izletniških točk, čolnarn... Naj zapišemo, da so v domiselnih opozorilih nekaj primerov našli tudi na Gorenjskem. Pisma slovenskim županom Ob začetku letošnjih akcij so pri Centru za turistično in ekonomsko propagando Gospodarske zbornice Slovenije sklenili, da se bodo s pismi obrnili predvsem na občinske in krajevne organe, napisali bodo pisma vsem slovenskim županom.V njih bodo opozarjali, naj z birokratskimi postopki ne zavračajo dobrih pobud, ki bi utegnile koristiti našemu turizmu. Pisma bodo poslali tudi tistim družbeno političnim delavcem in gospodarstvenikom, ki odločajo, kakšen bo razvoj turizma. Kajti, kot so poudarili, so ob začetku akcij v Studiu marketing Delo naredili raziskavo, s katero so ugotovili, koliko možnosti razvoja turizma še imamo, in kako bogato in raznoliko je naše okolje. Ugotovili pa so tudi, da smo z besedami na vseh ravneh za razvoj turizma, z dejanji (sprejemanji "zaviralnih" zakonov) pa naša politika turizma ne podpira. Tudi v turistični dejavnosti predlagajo, naj bo trg tisti, ki odloči o dobrih in slabih gospodarjih. Zato bi morala biti cena postavljena na osnovi tehnološke in tako imenovane psihološke vrednosti izdelka (storitve) ne pa kot seštevek stroškov. Od Slovenije do Jugoslavije v svet Marsikdo se bo morda vprašal, kaj smo za razvoj turizma naredili s tem, ko smo spoznali, da živimo na sončni strani Alp, da imamo Slovenijo, našo deželo, da so turizem ljudje. Nekaj je bilo že povedanega, gotovo pa je, da uspešnost vsake panoge zahteva postopen razvoj. In ko bomo spoznali, da smo lahko tudi dobri gospodarji, da nas turizem lahko obogati tudi tako, da se od tega dohodka da živeti, da smo dobrodošli sebi in našim gostom, takrat bo akcija dosegla svoj namen. Kot so povedali predstavniki Studia marketing Delo, tudi v okviru Jugoslavije že pripravljajo znak za promocijo jugoslovanskega turizma, podobne akcije pa naj bi kasneje (če bodo seveda sredstva) dosegle tudi tujino. V. Stanovnik Jj^H —jevo Hladilstvo bo moralo trgu ij^puditi zanimivejše izdelke Tepejo jih zamrznjene cene d.ils»^kofja Loka, marec - Zamrznjene cene zlasti pri izdelkih Hla-'klkih postaiai° osrednji LTH-jev problem, saj pri nekaterih iz-t)f0< s Prodajnimi cenami ne pokrijejo niti stroškov materiala in vojr,o nje.Res pa je tudi, da na tem proizvodnem področju raz-tegjj. Opijajo, trgu bodo morali ponuditi zanimivejše izdelke in potil^ „' Sveže prodajne poteze. Akumulativno moč pa so jim okrnila Presenečenja" ob koncu leta. lo$kj^ fkofjeloškem LTH —ju so fizični obseg proizvodnje (v škofje-^kov)0 -ie uPaa °a Pol odstotka večja kot leto poprej, v livarni in orodjarni pa ^Ike0^ 8 odstotkov in pol. Zamrznitev cen najbolj tepe končne iz-j 'J** Sredo na prodajni pult, v LTH - ju so se izgubi v Hladilstvu .'n (ja *° izognili s tem, da so obseg proizvodnje nekoliko zmanjšali *like S° *meli na razpolago že prej nabavljene surovine. Cenovne rakih s Pa ostajajo letošnji osrednji problem, saj pri nekaterih izdel-'*vod Pr°t*aJn'rrri cenami ne pokrijejo niti stroškov materiala in pro- č*sa t6s pa Je tudi- da prav v Hladilstvu razvojno capljajo že nekaj Su bi morali ponuditi nove, zanimivejše izdelke. Odsev te za-• dUst\ ^e *UC*' lanski upad proizvodnje za izvoz prav na področju 8i stra saJ so njihovi izdelki uzvozno vse manj zanimivi, na dru-pa Je problematična tudi njihova kakovost. Lani so izvozili !)Jihov ?,dstotka proizvodnje hladilstva, leto poprej 16,57 odstotkov, ra Mu 94 1 Pa ^e izvoz četrtine proizvodnje hladilstva. S 23,46 odstot-V£irn: odstotkov pa je lani porasel delež izvozne proizvodnje v j" »n orodjarni, ^nski LTH - im Domača prodaja vse težja, zato Jelovica povečuje izvoz Poslovalnice prodale večino izdelkov Škofja Loku, marec — Škofjeloški Jelovici v teh težkih gospodarskih časih omogočajo prednost lastne prodajalne po Jugoslaviji, ki so lani prodale 80 odstotkov vseh izdelkov. Povečujejo izvoz, ki je lani predstavljal desetino prodaje in možnosti seveda še niso izčrpane, predvsem pri montažnih hišah, lani so jih izvozili 40. 10 LTH - jev izvoz pa je znašal 13,7 milijonov dolarjev, kar J0na j^^ov več kot leto poprej. Izvoz hladilstva je znašal 6,2 mili-hla<^s^arJev, izvoz livarne in orodjarne 7,5 milijono jonov dolarjev. V ^''ijonn^-Pa so z dinarsko protivrednostjo imeli plačanega še 122 Na H dlnarJev izvoza. ne8a Pr h0maĆem trgu so tako ustvarili približno 80 odstotkov celot-Vertihni-,0dKa- z izvozom 20 odstotkov, do približno tretjine na kon-g««h tržiščih. r°rna De-8 zarr»rznitve cene sredi novembra pa so jih konec leta ozi-°Vilari zaključnem računu čakala nova "presenečenja", ki so jim ^ijard H-mulativno mo^- ^,a &kumulacijo so lahko namenili 2,7 1 8 jim • narJ.ev- s 6-55 odstotnim deležev v celotnem prihodku leta i* d°dat ^ *an* Padlft na 4,34 odstotka. K temu so bistveno prispeva-di^' ODveznosti konec leta, ki se jih je nabralo kar za 1 mili ?erazvi^ar4ev> od tega 830 milijonov dinarjev večje obveznosti za ^ilii^lj r°D0 Pa ocenjujejo, da jim je obračunski si; Jarde dinarjev. sistem "vzel" M. V. Škofjeloška Jelovica ima po Jugoslaviji 22 lastnih prodajaln, novo so lani odprli v Čapljini in aktivirali predstavništva v Poža-revcu, Novi Gorici in v Murski Soboti. Velikokrat smo že zapisali, kako pametna je bila pred leti odločitev o lastni prodajni mreži, ki jim danes pride dvakrat prav. Prvič zaradi tega, ker je prodaja lesnih izdelkov vse težja, saj je gradenj vse manj, drugič pa zaradi tega, ker se s tem lahko izogibajo neplačanim računom in s tem težavam z likvidnostjo. Jelovica je lani v lastnih prodajalnah prodala 80 odstotkov vseh izdelkov, prodaja pa je bila količinsko približno 4 odstotke manjša kot leta 1986, kolikor je bil manjši tudi fizični obseg proizvodnje. Ker je bila zaposlenost 3 odstotke manjša, je produktivnost upadla le za odstotek. Kako zaostrene so razmere na trgu, so lani občutili tudi po nihajočem povpraševanju, enkrat je skokovito porasla prodaja stavbnega pohištva, drugič dopolnilnega programa, tretjič le prodaja vrat in zelo težko je bilo hitro prilagajati proizvodnjo. Zaloge izdelkov so bile zato večje od optimalnih za njihovo pokrivanje pa niso imeli dovolj lastnih sred- V drugi polovici letošnjega januarja so v Jelovici uvedli prodajo na potrošniški kredit, ki jih dajejo kupcem v vseh svojih poslovalnicah in predstavništvih po Jugoslaviji. Odziv kupcev je bil že na začetku velik, dobijo pa ga lahko od 100 tisoč do 2,5 milijona dinarjev, rok odplačila posojila je šest oziroma pet mesecev, saj je 20 odstotni polog hkrati prvi obrok odplačila. stev, zato so seveda morali najemati drage kredite. V kolikor bi bile zaloge optimalne, bi se jim sprostilo 5 milijard dinarjev, kar pomeni, da bi lahko poslovali brez kratkoročnih kreditov in avaliranih menic. Ker je domača prodaja vse težja, skušajo v Jelovici povečevati izvoz, predvsem montažnih hiš, pri katerih je zaslužek boljši. Vendar je izvoz lani predstavljal le desetino prodaje, izvozili so za 2,3 milijonov dolarjev, kar je sicer precej več kot leto poprej, vendar vsaj pri montažnih hišah izvoznih možnosti še zdaleč niso izčrpali. Lani so jih izvozili 40, nameravajo pa jih še veliko več. Izgubljeno zaupanje izvoznikov in varčevalcev Počasi polže v javnost poročila o pogajanjih z mednarodnim denarnim skladom, izjave skrbno varujejo skrivnosti, tudi nepo-ved o tem, da bo padel 110. člen deviznega zakona. Kakšen je končni izhod pogajanj z mednarodnim denarnim skladom, še ni povsem gotovo, slišati je, da je že vse dogovorjeno, pa spet, da še ni. Izjave odgovornih funkcionarjev skrbno varujejo skrivnosti, za širšo gospodarsko javnost je vse skupaj še vedno neznanka s kopico "zasebnih" informacij, ki si jih seveda vsakdo razlaga po svoje. Bolje rečeno ukrepa, vsaj pri osebnih dohodkih je to že opazno, saj se je po stari jugoslovanski navadi za vsak primer pač dobro pripraviti na morebitno zamrznitev. Takšno ravnanje spet po stari navadi spremljajo ostri pozivi da bo vsakršno hitenje kaznovano. Kakor torej še ni povsem jasno, kako nam bodo dali plače na led, je še toliko manj znano, kako bodo odtalili cene. Izvozniki, pa seveda vsi tisti državljani, ki dinarje kar najhitreje pretopijo v devize in čakajo, kdaj bodo zanje napočili boljši časi, seveda pridno prebirajo tečajno listo in se vesele "zasebnih" informacij o koreniti devalvaciji. Izvozniki premlevajo, kaj pomeni napoved, da bo padel 110. člen deviznega zakona. Zloglasni 110. člen, ki je bil sprejet kot začasna rešitev, v veljavi pa je bil tako rekoč neprekinjeno dve leti in pol. Drugače pač ni šlo, ker je bila devizna blagajna večkrat prazna kot polna, sredi lanskega leta celo tako prazna, da je v njej zevala velika luknja, odplačilo dolgov pa smo morali preložiti. Praznina je sovpadala z zlomom likvidnosti deviznega varčevanja, kije poprej nekaj let zgotavljal okoli tri milijarde dolarjev neto deviznega preliva, sredi lanskega leta pa se je zlomila v 580 milijonov dolarjev odliva. Letos je neto devizni priliv načrtovan v višini 1,1 milijona dolarjev, toda nič ne kaže, da bi bilo temu tako. Zaupanje izvoznikov in deviznih varčevalcev je torej krepko omajano, če ne povsem izgubljeno. Pesimisti se tudi zdaj pretirano ne vesele sprememb, ki jih narekuje mednarodni denarni sklad, kajti zanesljivo bodo veljale le leto dni. Izvozni gospodarski posli, da seveda o zaupanju deviznih varčevalcev ne govorimo, pa seveda potrebujejo predvsem stabilne razmere, kajti leto dni je zelo kratka doba. M. Volčjak Pohištvo brez formaldehida Naši lesarji se bodo morali v prihodnje bolj potruditi, če bodo želeli še izvažati pohištvo, kajti njihovi izdelki ne bodo smeli smrdeti po formaldehidu. Zanj strokovnjaki trdijo, da je rakotvorna snov in v Zahodni Nemčiji so že sprejeli predpis, po katerem od leta 1989 dalje ne bo več moč prodajati pohištva, ki bo v ozračje oddajalo več kot 0,01 piema formaldehida. Ta vest je k nam prišla preko Evropske unije za pohištvo, katere članica je tudi Jugoslavija. Naši izdelovalci bodo morali pohištvo ustrezno testirati, najprej pa bodo seveda morali za tako preverjanje kupiti ustrezne naprave. Za ustrezno opremljanje komor za preverjanje stopnje formaldehida pri pohištvu se poteguje Center za lesno industrijo iz Zagreba pa tudi Jugoinspektova postaja za preverjanje kvalitete pohištva iz Slavonskega Broda. Gradnja vodne elektrarne Lomščica Vodna elektrarna Lomščica nad Tržičem naj bi bila zgrajena do konca letošnjega leta, sredi lanskega leta jo je na potoku Lomščica začel graditi kranjski Gradbinec, financira jo interesna skupnost elektrogospodarstva. Elektrarna bo imela 1,8 megavata moči, letno bo dajala 6.290 megavatnih ur električne energije. Litostroj bo zanjo izdelal Francisovo turbino, drugo opremo pa tozd Elektro Sava Kranj, generator bodo naredili v Rade Končarju v Zagrebu, energetske povezave z visokonapetostnim omrežjem pa tozd Elektro Kranj. Betonski cevovod in tlačni cevovod sta dograjena, v teku je gradnja zajetja, začeli pa so graditi tudi akumulacijski bazen. Predračunska vrednost gradnje elektrarne je 4,4 milijarde dinarjev.__ V DELOVNI HALJI "Počakajte v kabini" Jesenice, 4. aprila — V zadnjih treh mesecih je prispelo na Jesenice vsaj 200 tovornjakov z iransko registrsko tablico. V skladišču Intereurope natovarjajo predvsem mleko v prahu, pesticide, umetna gnojila, zdravila iz zahodne Evrope za Iran. Jeseničane že nekaj časa zanima, zakaj je na cestah toliko težkih tovornjakov s prikolicami, ki nosijo teheransko registrsko tablico in se ustavljajo ob vratih špedicij v mestu. Zgodi se, da jih je tudi deset dnevno, kar je tudi za obmejno občino s precejšnjim mednarodnim tranzitnim prometom veliko. Vojna med Iranom in Irakom ima svojo drugo plat: medtem ko v zahodni Evropi omejujejo število dovolilnic za iranske prevoznike, Jugoslavija tega limita ne pozna. Jugoslovanski prevozniki ali železnica pripeljejo do Jesenic tovor za Iran (večinoma mleko v prahu, zdravila, pesticide, naprave za vrtanje nafte), kjer čakajo številni iranski prevozniki in blago pretovorijo. Pot preko Turčije je krajša kot pomorska, ki je sicer cenejša, a tudi nevarnejša. Tako je pred skladiščem Intereurope na Spodnjem Plavžu vsak dan dolga vrsta, cariniki in skladiščni delavci pa imajo izredno veliko dela. "V zadnjih treh mesecih so imeli vsaj 200 kamionov," pravi Silva Kočmar, zaposlena v skladišču Intereurope, "najhuje je, da prihajajo kampanjsko in seveda želijo čimprej natovoriti blago, ki so ga poslali iz Zahodne Evrope, čeprav moramo napisati kup dovolilnic, zaradi nas ne čakajo dolgo. Velikokrat pa morajo dneve in noči prespati v kabini tovornjaka — denarja za hotel pač nimajo — zato, ker nam pošiljatelj pravočasno ne pošlje blaga ali pa potrebne dokumentacije. Zgodilo se je že, da so morali čakati tudi tri tedne... Naši delavci naložijo do deset kamionov dnevno, težko pa je, ker iranski vozniki ne govorijo nobenega tujega jezika. Težko jim dopovemo, zakaj morajo čakati. Spijo in jedo kar v kabinah, naše sanitarije lahko uporabljajo tedaj, ko smo v službi, zadnjič pa so si kuhali kar v bližnji improvizirani garaži. Za desetdnevno, pot do Irana dobijo devize od pošiljatelja, a izročimo jim jih lahko šele tedaj, ko imajo vsa dovoljenja, in ko odpotujejo. Veliko bolje bo, ko se bo ob predoru zgradila špedicijska stavba. Mislimo pa, da je takšna gneča le začasna, odraz trenutnih političnih razmer. Odveč je tudi bojazen nekaterih, češ da je bilo mleko v prahu, ki ga največ pretovorimo, radioaktivno. Vse blago je temeljito pregledano in z vsemi dovoljenji odpotuje z Jesenic." L). Sedej /ureja MARIJA VOLČJmT^ EJEGLAS 4. STRAN Posebna pozornost turizmu — Že lani so v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju urejali pokopališče in cerkev, ker jim je neurje septembra naredilo precej škode. Letos nameravajo prav razširiti pokopališča in urejenosti Srednje vasi nasploh nameniti še večjo skrb. Radi bi, kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Franc Cvetek, čimbolj poživili turizem v zgornji bohinjski dolini nasploh. Ena glavnih nalog letošnjega programa krajevne skupnosti pa je nadaljevanje urejanja ceste v Podjelje in vaških ulic ter poti v krajevni skupnosti. — A. Ž. Na Jesenicah 600 telefonskih priključkov Jesenice, aprila — V jeseniški občini proučujejo možnosti za priključitev 600 novih telefonskih naročnikov. Nekaj telefonov tudi v Podkorenu in Kranjski gori, medtem ko morajo v Gozd Martuljku in v Podmežakli zgraditi krajevno telefonsko mrežo. Jeseniški izvršni svet je ustanovil komisijo za razvoj PTT omrežja v jeseniški občini, saj bo v prihodnje treba v občini poskrbeti za širitev telefonskega omrežja in znatno več telefonskih priključkov. Člani komisije naj bi sodelovali s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami ter sestavili seznam naročnikov, ki čakajo na telefone, še posebej pa naj bi si prizadevali, da skupaj s PTT iz Kranja poskrbijo za dovolj priključkov za objekte ob karavanškem predoru ter seveda preučili možnosti sofinanciranja. Sestavili so osnutek samoupravnega sporazuma izgradnje telefonskega omrežja v občini in se dogovarjali o načinih, kako bi dosegli enotno ceno za telefonske priključke. Vzporedno s sporazumom pa je v občini že potekala prva akcija izgradnje telefonskega omrežja v Centru II na Jesenicah. Komisija za razvoj PTT omrežja je pripravila predlog finančne konstrukcije za izdelavo kabelske kanalizacije od telefonske centrale do Centra II, po pogodbi z delovno organizacijo Te-grad. Sredstva so združili v višini več kot 91 milijonov dinarjev sklad stavbnih zemljišč, SIS za ptt, samoupravna skupnost za ceste in samoupravna komunalna skupnost ter SLO. Akcijo so zaključili konec lanskega leta. Prednostni program izgradnje telefonskega omrežja, ki so ga sestavili in predlagali, obsega najprej priključitev naročnikov v Centru II ter izgradnjo osnovne krajevne mreže v krajevni skupnosti Podmežakla. Nato bodo izdelali projekte za vse mestno področje, le-ti pa bodo temeljili na zmogljivostih avtomatske telefonske centrale Jesenice. V krajevnih skupnostih mesta Jesenic naj bi dobilo telefone 600 naročnikov, tam, kjer je krajevna mreža že zgrajena. Prav tako naj bi dobili telefonske priključke v Kranjski gori in v Podkorenu, medtem ko je gradnja krajevne telefonske mreže v Gozd Martuljku odvisna od razpoložljivega denarja. p Sedej 150-letnica Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica — V spomin na 150-letnico rojstva pisatelja Janeza Mencingerja, rojenega na Brodu, Bohinjci letos živijo v praznovanju tega jubileja. Tako so prejšnjo soboto člani DPD Svoboda Tomaž Godec pred pisateljevo rojstno hišo pripravili zelo uspel večer, ki je izzvenel kot »večerna podoknica« iz grl pevk in pevcev zbora matičnega društva in branimi odlomki iz pisateljevih del v izvedbi dramske sekcije. Aktiv kmečkih žena z Broda pa je vse, ki so prišli poslušat, pogostil z domačim sadjevcem in bohinjskimi dobrotami. Po programu pa so tudi sedanji lastniki Mencingerjeve hiše vse povabili v hišo na ogled pisateljeve spominske sobe. Prav prijetno, domače je bilo potem ob zakurjeni kmečki peči. Nepozabna Švica Trata — V krajevni skupnosti Trata v škofjeloški občini se je minuli četrtek, 31. marca, končala tako imenovana izobraževalna jesensko-zimska sezona. Že nekaj let v krajevni skupnosti namreč prirejajo različna zanimiva predavanja za krajane. Zadnje, minuli četrtek, v osnovni šoli Cvetka Golarja je bilo o Švici. O nepozabni Švici je govoril Ciril Hubad. S predavanji bo krajevna skupnost nadaljevala spet jeseni. Redni letni zbor Kranj — Odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda vabi borke in borce odreda za letni občni zbor skupnosti, ki bo v petek, 8. aprila, ob 16. uri v Domu JLA v Kranju. Na zboru bodo, poleg poročila o dosedanjem delu in aktivnostih v prihodnje, obravnavali tudi nekatera vprašanja o zadnjih bojih odreda leta 1945. L DOPISNIKI SPOROČAJO Obnova grajskega parka Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je razpravljalo o predlogu načrta ureditve in obnove grajskega parka z grobiščem in spomenikom NOB v Radovljici. Povod za razpravo pa je bila javna predstavitev predloga v Šivčevi hiši. Predsedstvo se ni strinjalo s predlagano varianto, da se grobišče prestavi, saj bi to pomenilo ponovno prekopavanje posmrtnih ostankov padlih borcev na Jelovici. Celo zelo odločno so zavrnili poskus za predlagano spreminjanje načrta parka, ki se nanaša na grobišče z obeliskom. Od načrtovalcev zato terjajo, da načrt ureditve in obnove grajskega parka uskladijo s sedanjo lokacijo grobišča. Okrog grobišča z obeliskom predlagajo tudi neke vrste zeleno zaveso, primerno kra ju, in za udeležence žalnih oziroma spominskih svečanosti. Urejanja v Prešernovi ulici Jošt Rolc pa tudi sporoča, da so v krajevni skupnosti Radovljica predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti, občinske skupščine in izvršnega sveta ter krajevne skupnosti v začetku meseca podpisali samoupravni sporazum o celoviti prenovi Prešernove ulice v Radovljici. Postopoma, do leta 1993, naj bi na podlagi sporazuma obnovili družbena stanovanja in ostale objekte oziroma poslovne prostore. Na ta nčain naj bi v novih objektih dobili 170 stanovanj, od tega 84 nsfdomestnih za sedanje stanovalce v starih (nemških) blokih v Prešernovi ulici. Za usklajevanja in spremljanje programa bo skrbel 13-članski koordinacijski odbor udeležencev samopravnega sporazuma. Odbor bo vodil predsednik sveta krajevne skupnosti Radovljica Jože Rebec. Torek, 5. aprila I9jf Nered v Komunalni coni na Primskovem V Surovini jih opozorilo ni presenetilo Primskovo, 4. aprila — »Že dalj časa se v Komunalni coni na Primskovem opazno širi vožnja in parkiranje po zelenicah. Najbolj kritično je pred delovnimi organizacijami Surovina in pri odcepu za Alpetour in Gorenjski tisk. Zelenice so tu popolnoma uničene, zato je skrajni čas, da vsi odgovorni takoj ukrepamo. Če lastniki (vozniki) predvsem tovornih avtomobilov, ki parkirajo na zelenicah, s tem dokazujejo svojo nekulturo in neodgovornost do okolja, jim moramo to neodgovorno početje preprečiti mi, ki nam ni vseeno za izgled in nastalo škodo.« Zmago' Flerin Takšno opozorilo je vsem delovnim organizacijam v Komunalni coni Primskovo konec meseca marca poslal svet krajevne skupnosti Primskovo, podpisal pa ga je predsednik sveta Tone Zupan. Da je stanje v Komunalni coni postalo že nevzdržno je namreč v začetku meseca marca ugotovila komisija za prometno varnost, ki deluje pri svetu krajevne skupnosti. »Vendar komisija ni odločno opozorila le na nered v Komunalni coni,« razlaga tajnica krajevne skupnosti Helena Kalan. »Kar zadeva red in prometno varnost, je v krajevni skupnosti še več resnih pripomb. Tako na primer komisija ugotavlja, da je Trg Rivoli v stanovanjski soseski Planina III treba zapreti za ves promet, ker stanovalci vozijo in parkirajo po zelenici. Na Cesti Staneta Žagarja bi bilo treba prepovedati zavijanje v levo pri gostilni Arvaj, miličniki pa naj bi večkrat nadzorovali omejitev vožnje z motornimi vozili po stari Jezerski cesti.« Komisija za prometno varnost nadalje tudi predlaga, da bi bilo treba še pred rekonstrukcijo ceste Staneta Žagarja obnoviti most čez Kokro na Kurirski poti. Prav tako naj bi bil semafor na Cesti Staneta Žagarja vključen ves dan in ne samo ob konicah. Obnoviti pa bi bilo treba tudi talne označbe na cesti in še posebno v križišču za Plinarno. Precejšnjo nevarnost za pešce in promet predstavljajo tudi nekatere starejše stavbe ob Jezerski cesti, ker s streh odpada strešna opeka. Resno pa se velja zamisliti tudi nad samim zadružnim domom in njegovo okolico. Pismo oziroma opozorilo krajevne skupnosti delovnim organizacijam v Komunalni coni pa ni presenetilo odgovorne v DO Surovina. »Naša delovna organizacija je že lani jeseni dala pobudo komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve kranjske občine, da bi uredili okolico in hkrati posta- vili tudi višjo ograjo iz cementnih lamel,« je povedal vodja poslovne enote Surovine Zmago Flerin. »S komiteja smo takrat dobili odgovor, da si bo stanje ogledala posebna komisija in potem poskrbela tudi za postopek.« Zima sicer res ni najbolj primeren čas za gradbena in urejevalna dela na terenu, vendar pa je bila minula precej izjemna. Zato težko verjamemo, da je komisija pri komiteju za urbanizem čakala zgolj na pomlad, saj bi pozimi celoten postopek lahko že uredili in se zanj dogovorili, zdaj pa z deli že začeli. Tako pa si je komisija ogledala stanje v Komunalni coni šele konec marca. »Dogovorili smo se,« razlaga Zmago Flerin, »da bodo zdaj v Tozdu Komunala izdelali projekt ureditve, stroške za ureditev pa naj bi si razdelili skupaj z nami še Alpeto- Ze dlje časa si v krajevni skupnosti *u^] zadevajo, da bi uredili tako zadružni ° kot tudi okolico doma. ur, Gorenjski tisk, Plinarna in cestno ^ munalna skupnost. Mislim, da obmocj«' meji na Alpetour ne zadeva nas. ^raVJZij tudi ne območje pri Elektru, kjer Parkl^jji težki tovornjaki in prikoličarji, ki z J R nimajo nič opraviti. Vendar smo se Prl?|jj. vljeni pogovoriti z lastnikom tega zen,^j i uredimo. Kar pa zadeva sek od vhoda v Plinarno do vhoda V £ ^ Za projekt ureditve Komunalne cone je zdaj zadolžena Komunala iz KOGP. ča, da ga sami uredimo. Kar pa zadevanj sek od vhoda v Plinarno do vhoda v o g delovno organizacijo, predlagamo, da » . zelenice uredili parkirni prostor do P'0.^ ka. Skratka, čeprav nismo edini in naj M ne najbolj odgovorni za to, da se v tem fl Komunalne cone naredi red, smo zelo *|5j teresirani, da okolico čimprej skupaj u1*^ mo.« Kar zadeva ureditev parkirišč in ze}e^L v Komunalni coni je torej zdaj na vrsti p-munala, da čimprej pripravi projekt in jT k se potem vsi, ki jih zadeva, dogovorijo za nanciranje. Vendar, kot rečeno. Komuna' cona ni edini problem. Marsikaj bi lal1 naredili hišni sveti v stanovanjskem na I lju Planina III, pa Cestno podjetje in ne^ zadnje tudi lastniki zadružnega doma okolice. A. Žal* Kranjski jamarji ne počivajo Veliko dela tudi pred sezono Kranj, aprila — Člani Društva za raziskavo jam iz Kranja so zimo izkoristili za izobraževanje, s katerim nadaljujejo še spomladi. Sredi aprila se bodo udeležili tečaja za jamarske reševalce, ki ga pripravlja v Poljčah Jamarska zveza Slovenije ob sodelovanju s civilno zaščito. „ \ Ivi- Letošnjo zimo so člani Društva za raziskavo jam iz Kranja sklenili popularizirati svojo dejavnost med osnovnošolci. Zato so osnovali v osnovni šoli Simon Jenko jamarski krožek, ki ga je obiskovalo 9 učencev. Na rednih tedenskih srečanjih so jim prikazali diapozitive o jamarstvu in lepotah gorenjskih jam, seznanili so jih z jamarsko opremo in jih naučili osnovnih pravil za uporabo te opreme. Za nagrado jih bodo 9. aprila popeljali skupaj s planinci na izlet v Križno jamo in Predjamo. Za usposabljanje članstva je bilo pomembno urjenje v reševanju iz gondol in drugih žični-ških naprav, ki ga je januarja izvedel na Krvavcu kranjski štab za civilno zaščito. Takrat je šest jamarjev prvič preizkušalo sistem reševanja smučarjev iz kabine s pomočjo škripčevja in obnovilo drugo potrebno znanje za reševanje. V društvu, ki ima 15 aktivnih jamarjev, so poskrbeli tudi za izobraževanje treh novih članov; starejši člani so jih učili osnov vrvne tehnike. Dva člana sta se marca udeležila večdnevnega tečaja za demonstratorje jamarstva v Sežani, kar je osnova za nadaljnje izobraževanje in pridobitev inštruktorskega naslova. Osem članov pa bo med 15. in 17. aprilom obiskovalo tečaj za jamarske reševalce v Poljčah. Razen za izobraževanje so zimske mesece izkoristili za urejanje dosedanjih meritev v Leski jami na Jelovici. Izdelali so nov načrt te jame, ob čemer so ugotovili, da so v desetletnem .raziskovanju odkrili v I.eški jami okrog 4,5 kilometra rovov. Sla po spuščanju v zemeljske Jamarji so svoje veščine že preizkušali na vajah v reševanju iz visokih zgradb. globine pa je več članov zvabila k ogledom Želvanskih jam pri Kočevju, Kališnice pri Logatcu, Marijinega brezna za škofjeloškim gradom, Jeralovega brezna pri Besnici in nekaj jam v okolici Sežane. Prava jamarska sezona se ponavadi začenja maja. Letos bodo kranjski jamarji verjetno pripravili tabor na Jelovici že pred prvomajskimi prazniki in se podali na raziskovanje Leske jame. Tamkajšnje jamske sisteme bodo raziskovali čez vse poletje. Skupaj z ljubljanskimi jamarji bodo poskušali prodreti še globlje v notranjost Pršivca, spoznavali pa bodo tudi kraški svet na Kaninu. Jamarjem v Kranju ne manjka vneme za delo. Žal pogrešajo le več družbene skrbi za razvoj te pomembne dejavnosti. Zaradi rušenja stavb na Koroški cesti bodo najbrž izgubili društveni prostor. Obenem še ne vedo, kako bodo zmogli zamenjati dotrajano terensko vozilo. g Saje Že peto družabno srečanje Primskovo, aprila — Prihodnjo soboto, 8. aprila, ob 16. uri bo v Zadružnem domu na Primskovem tradicionalno družabno srečanje upokojencev in starejših krajanov iz krajevne skup" nosti. Prvič so v krajevni skupnosti v organizaciji Rdečega krt" ža na Primskovem uresničili idejo o srečanju upokojencev starejših krajanov pred štirimi leti. Od morda malce nenava1 nega in tudi skromnega začetka pa je zamisel potem z le/| vedno bolj preraščala v težko pričakovano in prijetno družaD' no srečanje. »Toliko zanimanja kot za letošnjo prireditev doslej še 1,1 bilo za nobeno,« je povedal predsednik odbora Jože Eljo^j »Upokojencem in starejšim krajanom v krajevni skupnoS" Primskovo smo poslali kar 1082 vabil. In ker je prav mog1 da smo še koga izpustili, vabim vse, čeprav morda niso dol vabila, da v soboto pridejo na srečanje. Letos bo še posebn" prijetno.« Vsako leto to srečanje podprejo s prispevki, darili tudi de' lovne organizacije in zasebniki na območju krajevne skupn°/ sti. Tudi letos je tako. Na programu srečanja v soboto ob 1"' uri v Zadružnem domu bo najprej kulturni program, v kat^ V rem bosta nastopila dva pevska zbora in recitatorji. V nada' ljevanju pa pripravljajo posebno presenečenje, pa še družaj* ne igre in srečelov. Tako kot lansko bo tudi letošnje srečanj povezoval napovedovalec Janez Dolinar. Za dobro voljo in " bodo koga zasrbele pete pa bo igral ansambel Rž. ^ % / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM ureja ANDREJ ŽALAH Lepote zahodnih Julijcev Kranj — Upokojenke in upokojenci kranjskega društva so znova vabljeni na zanimivo predavanje o gorah. O lepotah zahodnih Julijcev bo v sredo, 6. aprila, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4 predaval Stane Gantar. Kdo je odgovoren »Će se sprehodimo po Sloveniji, naši lepi deželi, in si ogledamo potoke ter njihova obrežja, bomo imeli res kaj videti. Od razbitin avtomobilov, štedilnikov, hladilnikov in raznovrstne plastike, do najrazličnejše druge navlake. To so potoki, mimo katerih se vijejo ceste, po katerih se vozijo turisti ali pa se sprehajajo hotelski gostje, ki lahko ob tem tudi ocenjujejo kulturo naroda. Imamo urejena, legalizirana smetišča, imamo velike in majhne zabojnike za smeti in odpadke. Imamo jih zato, da bi odpadki prišli v prave roke in na pravo mesto. Zal *M to ne pomaga, ne pom. gajo niti predpisi in določila. >pozorila... Divja smetišča rastejo, nesnaga se kopiči v potokih, ki so že sicer dovolj onesnaženi zaradi industrije. Pa vendar bi moral biti za to nekdo odgovoren. Morda bi morali bolj dosledno začeti z osveš-čanjem za čisto okolje že v šolali in potem nazadnje končati pri sanitarnih inšpektorjih. Premalo se zavedamo, da je življenje u ou- dah, na suhem in v zraku. ^\ty še kar naprej zavestno in P°tft] vestno vse to onesnažujemo- ^ navedem samo nekaj primer0. m Potok Dobruša ali MošenJ^i potok, ki združuje strugi iz Z9f(> njega in Spodnjega Otoka, Je bogastvo najrazličnejše (se "'^ rabne za odpad) nesnage. In fjjjj. tega je potok še v neposredni zini hotela Grad Podvin- ^r^, boljši ni tudi potok Zgoša, Pa j^j-tok Peračica. Seveda ne gre ^ zati s prstom le na prebivali (f krajev. Veliko nesnage pride ^, ^ potoke tiuli '.: drugih kraj?v .(> dovljiške občine. Nikogar P°fi bej ne mislim •' 'oževati, le ^ rad, da bi te jotoke enkrat^ vselej očistili. Morda bi k °cl.^ nju nekaj lahko prispevali $ ribiči, saj sta Uošenjski P0*0,.^ Peračica tudi gojitvena P0.^' Predvsem pa bi 'ahko naji'e<-redili s skupno akcijo fcrw ^ hotel, inšpekcijske službe in,:tf munala. Čisto okolje je P°9°.'p zdravo življenje vseh in n<-' ^ stih, ki živijo >b smradu in u zanih potokih. < torek, 5. aprila 1988 KULTURA 5. STRAN 5EHGLAS Lani so bile najboljše slovenski roman Drobtinice, pisatelja Miha Mazzinija PRISTNA IZPOVEDNA MOČ MALIH ZGODB Radovljica, 4. aprila — Miha Mazzini iz Radovljice je svobodni pisatelj, ki je lani doživel svoj največji uspeh, saj mu je Prešernova ruzba v 54.000izvodih izdala roman-prvenec pod naslovom Drobtinice. »Pišem, o nepomembni! spreminjajo, a veliko povedo.« »pomembnih stvareh, ki ničesar ne 27-letni svobodni pisatelj Miha Mazzini Radovljice je že pred leti — poleg študija «iunalništva — pisal kratke zgodbe in jih javljal v literarnih in drugih revijah. Na- * se je odločil, da napiše roman, ki ga je la- * Poslal na razpis zbirke književne mladi-lje ln °rez slehernega upanja na kakršenko- Xbeh aU °dzlV ^ na razpis Prešernove 2L.*^oznal sem Prešernovo družbo, njene in vsebino in se zavedal, da moj ro-Drobtinice v takšno zbirko nikakor ne re biti uvrščen. Drobtinice so roman, pi-v. stilu ameriških kriminalk in »trdih« ^er»skih romanov, brez sleherne senti-*ntalnosti ali olepšavanja, za vsesloven-^Povprečni literarni okus vsekakor nena-„^no odkrit. Nekateri člani žirije Prešer-\ e družbe so imeli upravičene pomisle-»r^A ndar Je Du na koncu vendarle uvrščen \*dno zbirko. Moje presenečenje je bilo fierno: Drobtinice so takoj izšle v 2fW primerih, v nakladi, o kateri mladi • _ ----» w »acanjcauA, \w naicii iiuaui ^zini 8 ° s*1110 sanja,« pravi Miha jJ^nkiem sva bila stara kamerada. "°stikrat so naju pretepli skupaj. Naj-yuie takrat, ko smo šli z bendom igrat fteko zakotno vas. Pred odhodom P& se pogovarjal s Hipuzlom. Tudi on IL,lmel svoje čase bend in so šli, vsi £0,golasi in bradati, špilat v taisto vas. rj^tko pristriženi kmečki fantje so r0reli, ko so jih videli. Pretepli so jih Osi ^°'e-In potem, čez leta, smo šli mi. Sjriženi na krtačko, v usnju. Dolgola-Virii °?ećki fantje so znoreli, ko so nas Tat ^tepN so nas kot vole- smo pomagali zaključiti majhen ^gec v času. (Drobtinice) Miha Mazzini življenjskih položajev, ki jih živi glavni junak. Občasno se namreč preživlja s pisanjem pogrošne literature, v kateri ustvarja za naivne bralce svet neuresničljivih iluzij, sam pa živi v pravem nasprotju; nezaposlen je, prosjači, opazuje svojo okolico, vstopa v spontane odnose z različnimi osebami, predvsem ženskega spola... Zanimiva in človeško poglobljena so tudi srečanja z delavci z juga. Besedilo v celoti deluje pristno, skoraj srhljivo, v njem čutimo močno izpovedno in družbeno kritično vsebino...« Zgodbo sem imel dolgo v glavi, potekala je kot filmski scenarij, zato sem jo lahko natipkal v petih tednih. Smiselno sem povezal majhne dogodke v nekem mestu, doživljanja glavnega junaka, nepomembne stvari pač, ki ničesar ne spreminjajo, vendar veliko povedo... Ne vem, zakaj so vsi tako zelo trdno prepričani, da se roman Drobtinice dogaja prav na žalezarskih Jesenicah. Zelo čudno se mi je zdelo, ko sem zagledal ovitek svojega romana v Prešernovi družbi: posnetek iz neke železarne. Spremeniti nisem mogel ničesar, sprijazniti sem se moral s tem, da bodo zdaj pač vsi zgodbo povezovali z Jesenicami. Roman pa ni avtobiografski, čeprav si vsega le ne moreš izmisliti; vse osebe so izmišljene, nekaj dogodkov pa je vendarle takih, ki sem jih sam doživel. ... Naslonil sem jo na zid, pokrit s knjigami od stropa do tal. In sem imel na kupu dvoje, kar imam v življenju najraje. Knjige in ženske. Ne nujno v tem vrstnem redu... (Drobtinice) ... Ibru so se koraki izšli natanko v vodo. Zadrobil je in skočil čez, Vrečka ga je potegnila za sabo. Izgubil je ravnotežje. S težavo se je obdržal na nogah. Zdelo se mi je, da vidim padati nekaj drobnega. — No, greš? — sem za vpil. Ibro je sklonjen nekaj iskal po tleh. — Jebo mater, ispala mi kocka! — je zavpil in še naprej brskal kot kura ob šibki svetlobi svetilke. Skozi moje pijane možgane je zasvetilo spoznanje. Zgodovina je krog, ne oseb, dogodkov, ki se ponavljajo vedno znova, brez konca. Kar je nekoč storil Cezar, danes ponavlja Ibro. Zgodovina ljubi ponovitve, če bi bil Borgh.es tu, bi Ibra objel in poljubil. (Drobtinice) ftn S p^udna: »Drobtinice so vredne bra-» mladem boemu iz % ^krarna kritika je bila ob izidu pohval ^°dbudna: »Di ^anifripoveduJeJ° %>iga industrijskega kraja in prikazu-ne<| lvlJenje z dna družbene lestvice, kar je 1^0 k0^11}0 Poseben izziv za sodobno slovenji J*nJiževnost. Pripoved je privlačna zara-'ikr§ .°Je izjemne odkritosrčnosti, brez vsa-T^laSb sledov moraliziranja, z veliko mero 3e iri humorja. Vse izhaja iz značilnih »Sama zgodba Drobtinic je v resnici zgodba o Lepi Vidi, o hrepenenju,« pojasnjuje pisatelj Miha Mazzini,« roman je poln besednih iger in aluzij, a poteka kot zgodba. Tako namreč najraje pišem, tako se pri pisanju tudi zabavam. Če bi se s pisanjem trudil, bi že zdavnaj odnehal. Pisanje mi je v razvedrilo in v veselje. Za umetnost namreč nikakor nočem trpeti: bilo bi brez vsakega smisla in uspeh bi bil pičel. Zdaj pripravljam zbirko kratkih zgodb pod naslovom Godbe: vsaka zgodba bo v smislu in stilu nekega ritma. Ostajam zvest bolj otožnim, žalostnim zgodbam, takim, kjer osebe malo govorijo, s kratkimi, ironičnimi ali duhovitimi stavki, iz katerih je razviden njihov značaj in pomen njihovih dejanj. Zame morajo dogodki potekati hitro, domala bliskovito...«, pravi Miha Mazzini, ki mu je lani ugledna žirija Drobtinice priznala za najboljši slovenski roman in ga izdala v visoki nakladi. D. Sedej REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV li^ • flo 19. marca letos je bilo v Novem mestu 17. tekmovanje lggtevv in študentov glasbe Slovenije. Tekmovalo je rekordnih ua sta tekmova-i)V'ob2 Kovač in M°Jca Do' li t e Mlei^fazreda Pedagoginje r^>u Jnik- Za svoj nastop sta ^NoSuIfnanJe. Svoje izjemno ?kušn" giasbeno znanje A nJe je ponovno potrdila pedagoginja flavte Draga Až-man. Kar pet svojih učenk je pripravila za tekmovanje; njih izvrstni tekmovalni dosežki so bili deležni nedeljenega priznanja in občudovanja med vsemi prisotnimi na republiškem tekmovanju. Štiri učenke so tekmovale v I. kategoriji in dosegle naslednje uspehe: 1. nagrado so priigrale Ana Kavčič (96,50 točk od 100 možnih), Barbara Drnovšek (92,50 točk) in Liza Hawli-na (90,50 točk), Jana Čadež pa 2. nagrado (84,25 točk). V II. kategoriji je tekmovala Urška Gros, ki je tudi dosegla 1. nagrado (96,75 točk). Iz razreda učitelja Davorja Pecmana sta se tekmovanja udeležila mlada klarinetista. V I. kategoriji je tekmoval Mitja Sever in dosegel 2. nagrado (83,50 točk), v II. kategoriji pa Matej Karlin, ki mu je uspelo dobiti 3. nagrado (76,50 točk). Tekmovanja sta se udeležila tudi učenca harmonike. Nataša Kalan je prejela za svoj nastop pohvalo, Luka Šifrer pa priznanje. Njun učitelj je Milenko Ar-nejšek. Vse štiri prvonagrajene učenke se bodo udeležile zveznega tekmovanja, ki bo letos v Ljubljani v času od 20. do 23. 4. 1988. Tudi tam jim želimo veliko uspeha. Valentin Bogataj KMALU LITERARNA REVIJA? Po informacijah s strani kranjske ZKO lahko konec maja pričakujemo izid prve številke nove kranjske literarne revije. Čeravno je še veliko stvari nedorečenih, velja zapisati, da so se akcije lotili zelo resno. Uredniški odbor naj bi vodil Marjan Pušavec. Po besedah Matevža Omana, predsednika ZKO Kranj, pa je že zagotovljen tudi denar, vsaj za prvi dve številki, ki naj bi ju natisnila tiskarna Delavske univerze Tomo Brejc. V kolikor bo vse steklo tako, kot je načrtovano, pa verjetno tudi ni nedosegljiva tiha želja, vsaj nekaterih sodelujočih, da bi revija presegla občinske meje in prerasla v regijsko literarno revijo. Ob vsem tem vsekakor upamo, da bodo vse priprave tudi resnično obrodile sadež, ki je na Gorenjskem, kot smo že nekajkrat zapisali, prepotreben. V. Bešter Ljubiteljska dejavnost RADOVLJIŠKI PEVCI Ob polnoštevilni udeležbi so se 17. marca zvečer v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica sešli pevci Komornega moškega zbora A. T. Linharta na letnem občnem zboru. V zboru je 18 pevcev, ki jih vodi prizadevna pevovodkinja Betka Demšar-Zupan. Že nekaj let so vključeni v Kulturno umetniško društvo Radovljica, kjer z drugimi skupinami pomenijo nezamenljivi dejavnik v bogatenju kulturnega življenja v mestu in okolici. V letu 1987 so imeli skupaj 81 pevskih vaj, 13 nastopov na raznih prireditvah, 6 samostojnih koncertov, sodelovali pa so še na 8 pogrebih. Pri tem velja posebno omeniti požrtvovalnost najstarejšega pevca Ivana Ravnika, ki nikoli* ni manjkal na vajah, ne na nastopih. Seveda pa so za uspeh zaslužni prav vsi člani zbora, ki prihajajo iz različnih krajev in v prijateljskem sožitju sa-modisciplinirano izpolnjujejo svoje ljubiteljske dolžnosti. Za predsednika zbora so ponovno enoglasno izvolili Jože- ta Rebca, za podpredsednika Rada Pirca in za tajnika Jožeta Pogačnika. Na občnem zboru so izrekli posebno priznanje in zahvalo pevovodkinji in predsedniku zbora ter sprejeli program dela za leto 1988. Letos načrtujejo 5 samostojnih koncertov, 10 nastopov v občini, 4 gostovanja izven občine, 2 turistična nastopa, snemanje na RTV Ljubljana, načrtujejo tudi nov program, za katerega bodo naštudirali 18 pesmi. Da bodo program lahko finančno pokrili bodo potrebovali po predračunu okoli 2,1 milijona din. Računajo na dotacije ZKO Radovljica, v višini 500.000 din, sveta KS Radovljica in iz OZD ter na lastne prihodke od nastopov. Pri tem so izrekli pripombo, da so nekateri drugi zbori v ZKO Radovljica bolj upoštevani in više ocenjeni, zato so predlagali, da na zborovskih revijah ocenjujejo kakovost zborov res samo pravi strokovnjaki s tega področja. J. R. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava arhitekturnih krajin slikarja Toneta Tomazina. V Mali galeriji se predstavlja slikar Berndt Svetnik. V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikarja Vinko Tušek in Franc Novine. V Gorenjskem muzeju razstavlja akad. slikarka Marjanca Jemec-Božič. V srednji šoli Iskra na Zlatem polju razstavlja svoje slike in skulpture Meri Primožič. V Prešernovem gledališču uprizarjajo danes, v torek, 5. aprila, ob 12.30 predstavo M. Achard A me vzamete zraven za OŠ Helena Puhar; jutri, v sredo, 6. aprila, ob 19.30 predstavo G. B. Shawa Hudičev učenec (gostuje SLG Celje) — za red Sreda I; 7. aprila, ob 19.30 G. B. Shawa Hudičev učenec (gostuje SLG Celje) — za red Četrtek I. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru (Delavski dom, vhod 6) prirejajo danes, v torek, 5. aprila, ob 19.30 glasbeni večer — Montrey pop festival, v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri diapozitive: Skandinavija. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta prodajna razstava slik in fotografij kandidata mojstra fotografije Adija Finka. ŠKOFJA LOKA — Danes, v torek, 5. aprila, ob 17. uri pripravljajo v knjižnici Ivana Tavčarja Uro pravljic, jutri, v sredo, 6. aprila, ob 18. uri večer z diapozitivi: Francija in v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri večer Foto-kino kluba Pomlad v naravi. DOMŽALE — Danes, v torek, 5. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave in s tem pričetek Likovnih dnevov, ki se bodo nadaljevali jutri, v sredo, 6. aprila, ob 19. uri razgovor o likovnih delavnicah in v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri predstavitev delovanja likovnega društva Petra Lobode z barvnimi diapozitivi. Zob časa je krepko načel staro grajsko obzidje PRVI METRI ŽE OBNOVLJENI Škofja Loka, 2. aprila — Približno tisoč metrov zidu obkroža častitljivi Loški grad. Desetletja ga ni nihče obnavljal, zato ni čudno, da sta ga čas in vreme pošteno načela. Že v preteklem petletnem obdobju so mestne krajevne skupnosti načrtovale skupno obnovo, vendar dejanja ni bilo. Zdaj se je našel v blagajni občinske cestno-komunalne skupnosti. A ker bi celotna obnova po sedanjih cenah terjala kar 150 milijonov dinarjev, bo delo _potekalo etapno dve, tri leta._ Najbolj razrvan je zid na zahodnem delu, kjer je leseno ostrešje, krito z bobrovcem, videti prav žalostno, ob stikih skal pa so opazne tudi razpoke. Te bo treba zazidati, kritino popraviti oziroma zamenjati. Gradbinci domačega SGP Tehnika so se kot najugodnejši ponudniki že marca lotili obnove zidu s strani Klobovsove ulice, od Homana navzgor, kjer je zidovje tudi najbolj na očeh tujim obiskovalcem tisočletnega mesta. Kakšnih trideset metrov zidu so že obnovili, do julija, ko turistična sezona doseže vrh, pa ga bodo predvidoma tristo metrov. Toliko ga je v načrtu za letos. Obenem z obnovo zidu, pri kateri občinska kulturna skupnost ne sodeluje, bodo v mestnih krajevnih skupnostih financirali tudi ureditev javne razsvetljave; ob zidu bodo zasvetile »laterne«. Razmišljajo pa tudi o obnovi poti do gradu. H. Jelovčan HUDIČEV UČENEC« V KRANJU Predzadnja abonmajska predstava v Prešernovem gledališču — Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja z znanim _delom Georgea Bernarda Shawa._ Predzadnjo predstavo abonmajskega ciklusa gledališke sezone 87/88 bo v repertoar Prešernovega gledališča prispevalo celjsko gledališče z uprizoritvijo dela G. B. Shawa »Hudičev učenec«, ki je bilo premiersko uprizorjeno v začetku letošnjega februarja. »Hudičev učenec« je bil napisan še pred prelomom stoletja in sodi med zgodnejša dela znamenitega angleškega in po celem svetu popularnega Shavva, ki je snov za svoje delo poiskal v zgodovinskem času ameriškega boja za neodvisnost. »Hudičev učenec« je dramsko besedilo, napolnjeno s komedijskimi elementi pomešanimi z melodramsko atmosfero. George Bernard Shaw je že več desetletij znan slovenskemu občinstvu. Igrali so ga v tržaškem, ljubljanskem, mariborskem, v celjskem gledališču, v Kranju, nekajkrat ga je uprizorila tudi ljubljanska gledališka Akademija. Vsekakor gre skoraj za »domačega« avtorja, ki so mu gledališčniki in publika vedno naklonjeni. Celjskega »Hudičevega učenca« so v prevodu Andreja Hienga pripravili režiser Franci Križaj, dramaturg Goran Schmidt, scenograf Marjan Kravos, kostumografinja Cveta Mimik, lektorica Breda Perčič in glasbeni opremljevalec Ivo Meša. V uprizoritvi nastopajo: Mija Mencej, Bojan Umek, Marko Boben, Bruno Baranovič, Sava Subotič, Drago Kastelic, Hana Komar, Mojca Partljič, Stane Potisk, Anica Kumer, Jože Pristov, Janez Bermež, Iztok Valič, Igor Sancin, Zvone Agrež, Borut Alujevič in Miro Podjed. Prvo predstavo bodo Celjani uprizorili jutri,6. 4. 1988, ter jo v naslednjih dneh ponovili za vse abonmaje. Zaradi objektivnih težav bo nekaj minimalnih sprememb za posamezne abonmajske re- de /ar/ Kranj — Pretekli teden je bila v okviru Kieselsteinskih večerov predstavitev likovnega dela letošnjega dobitnika Velike Prešernove plakete, slikarja Karla Kuharja. Prireditev je pripravila ZKO Kranj v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. Foto: Milan Kosi V četrtek, 7. aprila bo ob 21. uri nastopil Tone Janša s svojim kvartetom in gostom Lee —jom Harper —jem iz ZDA (trobenta). Koncert bo v okviru Kieselsteinskih večerov v Delavskem domu Kranj. ureja LEA MENCINGER ^©ISSSSJMMCH-AS 6. STRAN Torek, 5. aprila 1983 Gorenjski glas, 18. marec 1988 PSIHOPATOLOGIJA VSAKDANJEGA NOVINARSTVA Popravek in odgovor na članek Psihoanaliza prišla tudi do Kranja avtorja(ice) P. Š. v rubriki Zanimivosti, reportaže v Gorenjskem glasu, dne 18. 3. 1988. Stvar sama, s katero se ukvarjamo, namreč freudovska stvar, stvar psihoanalize, nas sili, da napravimo teoretsko gesto. Ob napačno zapisanem priimku, temu primeru spodrsljaja, se pač najprej spomnimo Freudove knjige o spodrsljaju, Psihopatologije vsakdanjega življenja. Kakorkoli že, psihoanaliza je pač vselej že tu. Psihopatologija je ena od treh velikih knjig, v katerih je Freud pustil spregovoriti nezavednemu, spodrsljaj pa je poleg šale in sanj eden od načinov, na katere se izkazuje nezavedno v vsakdanjem življenju. In osrednje mesto v Psihopatologiji zavzema primer pozabe imena Signorelli, eden od najpomembnejših in največkrat citiranih Freudovih primerov. Freudova analiza tega spodrsljaja, pozabe imena je preprosta in povsem jasna: imena se ne moremo spomniti, ker smo zadeli ob potlačitev, ob neko neprijetno, neznosno misel, ki ji nočemo pustiti, da bi se izrekla in jo zato potlačimo v nezavedno. Ker je pozabljeno ime v tesni zvezi z nezavedno, potlačeno vsebino, mislijo, se ga ne moremo spomniti, namesto njega pa se nam vsiljujejo nadomestna imena, imena, ki so pozabljenemu podobna ali pa z njim vsaj v nekakšni zvezi. S pomočjo teh pozabljenih imen in tistega, kar nam ob njih najprej pride na misel, asociacij ob njih, se dokopljemo do misli, ki so zmotile naš normalni miselni tok, prek teh pa lahko pridemo do same potlačene misli, ki je vzrok pozabe. Sama Freudova pozaba imena Signorelli, ki jo s takšno pronicljivostjo analizira na samem sebi, je bila tako motivirana s potlačeno temo smrti in seksualnosti, ki je bila neposredno povezana s Signorellije-vimi freskami v Orvietski katedrali. Tudi v članku, na katerega odgovarjamo in za katerega ne moremo reči, da zgolj popravljamo napako, do katere je prišlo v njem, temveč da to napako, spodrsljaj skušamo obenem analizirati, razložiti, se je dogodila na las podobna stvar. Avtor(ica) tega članka se ni mogel(la) spomniti imena, pravzaprav priimka gostje okrogle mize o psihoanalizi. Namesto njega sta se ji vsi- ljevali in v članek vsilili dve nadomestni imeni, obe seveda napačni (od treh podobnih si imen je pač zapisala ravno obe napačni: Rupnik in Rutar). To pa lahko pomeni le, da je bil pravi priimek Rupar neposredno povezan z neko potlačeno, neprijetno ji mislijo. In kolikor lahko na osnovi pomanjkanja materiala sklepamo, je to lahko bilo zgolj to, kar je na tej okrogli mizi Mojca Rupar govorila o vlogi ženske v psihoanalizi in konse-kvencah, ki iz tega sledijo, npr. da ni (idealnega) spolnega razmerja ipd. To razmišljanje bi se dalo potegniti še dlje, psihoana-litska teorija je tu neizčrpna: če priimek dojamemo kot ime očeta, ve psihoanaliza o odnosu do njega povedati marsikaj, spomniti pa velja tudi na lacanovsko tezo, da je iz vladajočega načina govorice, ki opredeljuje poglavitno družbeno vez, ženska izključena. A če je temu tako v vladajoči družbeni vezi, pa temu prav gotovo ni tako v psihoanalizi, kjer ima ženski govor prav posebno, privilegirano mesto, kar smo na okrogli mizi dokazali tudi s tem, da smo Mojci Rupar dali besedo kot zadnji, privilegirani govornici. Prav to dejstvo pa tudi zahteva, da odgovorimo na omenjeni članek ter popravimo in pojasnimo spodrsljaj v njem. Da je stvarem res tako, da torej našo razlago postavljamo s takšno gotovostjo, tega nam ne dokazuje le Freudovo izkustvo, temveč tudi izkustvo, ki smo si ga nabrali ob vodenju semester dolgega kurza psihoanalize. Na ta način torej tovrstne spodrsljaje obravnava psihoanaliza, drugače pa je seveda v novinarstvu, kjer novinarska etika obvezuje novinarja, da si pred oddajo članka v tisk priskrbi manjkajočo ali pozabljeno informacijo. Če naj etiko kot etiko novinarstva tu dojamemo lacanovsko, kot dolžnost, torej kot dolžnost ne popustiti glede svoje želje objektivno informirati javnost, lahko tu pač ugotovimo, da je novinar(ka) P. Š. tu pač popustila glede te svoje osnovne novinarske želje, pa čeprav ji do te informacije res ne bi bilo težko priti, npr. prek organizatorja te okrogle mize. Vse to pa seveda še toliko bolj velja prav za lastna imena, saj je jasno, da lahko branje takega članka pri tistem, ki je v njem omenjen z napačnim imenom, vzbudi vsaj neprijeten občutek. Da vse to vemo, nam seveda ni potrebno poznati psihoanalize, vendar pa nam, nam seveda ni potrebno po znati psihoanalize, vendar pa nam psihoanaliza pomaga, da si te stvari bolje razložimo. Prav to pa bi vzel za izhodišče komentarja k zadnjima dvema stavkoma tega članka, kjer novinar(ka) P. Š. trdi, da je med pogovorom na tej okrogli mizi prišlo do konflikta, ker obiskovalci niso poznali psihoanalize, mi kot gostje pa nismo razumeli tega neznanja. Takšna trditev se mi zdi neustrezna iz več razlogov. Predvsem je konflikt v psihoanalizi teoretski pojem, obenem pa se prav prek konflikta v psihoanalizi šele lahko napreduje, s konfliktom (npr. v duševnem življenju posameznika) se psihoanaliza v strogem pomenu šele začne. Poleg tega so nasprotovanja in odpori proti psihoanalizi sestavni del njenega razvoja že od njenega rojstva naprej. To, kar se je dogajalo na okrogli mizi, bi prej lahko označili kot ploden konflikt, kolikor je naloga psihoanalize prav to, da s pomočjo argumentov iz konflikta izvleče prav tisto, kar je v njem plodnega. Koliko nam je to uspelo, o tem lahko presodijo le obiskovalci te okrogle mize. Pripomnimo lahko, da se razpravljalci vedno morajo vsaj j nečem strinjati, pa čeprav je to zgolj dobra volja, zaradi katere se pogovarjajo o določeni temi; šele potem se lahko naprej ne — strinjajo, šele tako se lahko sploh pogovarjajo, šele tako je mogoč dialog. In poleg tega, kot nekje pripominja Freud, psihoanaliza le malokdaj čemu (npr. drugim znanostim) nasprotuje, praviloma njihovim trditvam le nekaj doda, le da je to ponavadi prav tisto bistveno. O vsem tem priča že dejstvo, da je potem, ko so vsi obiskovalci poslušali celotno predavanje, velika večina ostala tudi do konca več kot dveurne razprave ali pogovora. Poleg tega je bila potrebna določena, bolj ali manj točna predstava o psihoanalizi, da je nekdo na okroglo mizo sploh prišel. Struktura obiskovalcev je bila tako precej heterogena, prisotni so bili ljudje precej različnih nazorov, med njimi pa tudi taki, ki so bolj ali manj poznali Freuda in psihoanalizo. Prav gotovo pa si nihče od nas, gostov te okrogle mize, ne bi drznil trditi ničesar o neznanju obiskovalcev. Če je neznanje morda pedagoški ali humanističen, predvsem pa vrednosten pojem, pa prav gotovo ni psihoanalitski pojem. Psihoanaliza uporablja zgolj pojem vednosti in kot pravi nekje Lacan, najvernejši nadaljevalec Freuda, vsakdo ve natanko vse tisto, kar mora vedeti, pa če je to vednost o psihoanalizi ali ne. Vsakdo torej ve vse tisto, kar mu zadostuje za njegovo predstavo o svetu in o samem sebi v njem, stvar je zgolj v tem, da se ta vednost opira na neki dozdevek, na neko verovanje, ki pa ne nezavedno. Posel psihoanalize pa je v tem, da ta dozdevek, to nezavedno verovanje, spodbije, da se uporabijo racionalni argumenti psihoanalize za to, da se stvari lahko bolje razložijo. In le tako bi lahko opisali raven, na kateri se je odvijal pogovor na naši okrogli mizi. K temu pa bi radi dodali še nekaj, kar doslej ni bilo dovolj izpostavljeno. Kolikor se ravno ukvarjamo z zadevami poimenovanja, je treba poudariti, da mi trije, Janez Krek, Mojca Ru- par in Gorazd Korošec kot gostje te okrogle mize nikakor nismo nekakšna trojica entuzia-stov, od katerih bi imel vsak svoj pogled na Freuda in predstavo o njegovi teoriji, ampak nas druži ravno stroga zavezanost psihoanalizi, predvsem v njeni teoretski razsežnosti. To je bilo, o tem smo prepričani, dovolj jasno videti tudi na okrogli mizi, logična posledica tega pa je, da smo tudi organizirani kot samostojna sekcija, Sekcija za ponavljanje Freuda pri društvu, ki se bori za širjenje Freudovega nauka v njegovi subverzivnosti. Društvu za teoretsko psijioana-lizo. Kolikor to ni bilo posebej naznačeno na sami okrogli mizi, saj nam je šlo takrat predvsem za stvar samo, namreč stvar psihoanalize, pa naj izrabimo to priložnost, da to storimo naknadno. V skladu s tem programom smo bili seveda veseli povabila na to okroglo mizo in udeležbe na njej, veseli pa bomo tudi povabila na vsako prihodnjo ter kakršnekoli drugačne publicitete, vendar pa so potrebni tudi takšni zapisi, da stvari postavijo na pravo mesto. In čeprav drži (seveda zgolj z ozirom na vse zgoraj povedano), da je naloga Društva, da širi nerazumevanje psihoanalize, pa se moramo obenem zavedati, da psihoanaliza terja ogromno truda in naporov, ki pa na koncu vendarle niso zaman. Tu se lahko ravnamo le po Freudovem vodilu, da je glas uma sicer tih, a ne odneha, dokler ga ne slišimo. V imenu Sekcije za ponavljanje Freuda pri Društvu za teoretsko psihoanalizo Gorazd Korošec Gorenjski glas, 11. marca 1988 Z AVTOMOBILOM V JEZERO V zvezi s člankom »Z avtomobilom v jezero«, objavljenim v Gorenjskem glasu, dne 11/3-1988, avtorja Matevža Kleca s Sp. Besnice, dajemo naslednje pojasnilo. Dne 27/2-1988, ob 01.05 uri je patrulja PM Kranj na Koroški cesti v Kranju zaustavila voznika os. avtomobila reg. št. KR 143-688, Romana Stipiča. Pri postopku sta miličnika ugotovila, da voznik nima vozniškega dovoljenja (ga še ni pridobil) in da je pod vplivom alkohola. Oba prekrška je priznal, preizkus al-koholiziranosti z alkotestom pa odklonil, kar ima tudi pravico-, po členu 208, točki 26 ZTVCP pa se odklonitev šteje za prekršek. Zaradi obeh navedenih prekrškov sta miličnika Stipiču prepovedala nadaljnjo vožnjo in ga izključila iz prometa (čl. 197 ZTVCP). Po naših predpisih se voznika izključi iz prometa tako, da miličnik odredi, naj vozilo umakne z vozišča in mu ga prepove uporabljati, dokler ne minejo razlogi, zaradi katerih je bil izključen iz prometa. Mili- čniki imajo pravico pridržati osebo, ki jo v pijanosti zalotijo pri prekršku, če je nevarnost, da bo še naprej delala prekršek (s svojim ravnanjem ali izjavami očitno kaže, da odrejenega ukrepa ne bo upoštevala). Stipič tega ni kazal niti izjavljal, zato sta miličnika ravnala zakonito v skladu s pooblastili, ker ga nista pridržala, temveč ga samo izključila iz prometa in zoper njega napisala predlog za uvedbo postopka o prekršku, zaradi kršitev člena 208, točke 24. in 26 ZTVCP. Dokler je bila patrulja prisotna, je prepoved upošteval, ko pa je odšla po drupih nalo- gah, da je Stipič očitno z vožnjo nadaljeval v smeri Bleda (k)J-r^ so še naprej popivali), kjer je bilo nato udeležen v prometni nezgodi s tragičnimi posledicam*-^ Z avtorjem tega članka ne želimo polemizirati, saj je vsebin* tega netočna, neresnična in tendenciozna. Ni nam znan razl0£ in namen članka, avtor pa lahko vsa pojasnila dobil n UNZ Kranj. Že v samem članku prihaja v nasprotja, kar kaže n njegovo očitno nepoznavanj predpisov s področja cestneg prometa in dela UNZ. UNZ Kranj VEČ KOT GLAS ČASOPIS EXOTERM 64001 KRANJ UČENCI ŠTUDENTI! Ali želite po končanem šolanju svoje pridobljeno znanje upO" rabiti pri delu v majhnem, a uspešnem kolektivu? V kemični tovarni Exoterm Kranj nameravamo čez nekaj W pričeti z novo, tržno zanimivo proizvodnjo v novem, sodobnem obratu. Ker pa vemo, da brez mladih, šolanih kadrpv naš razvoj ne bo mogoče, smo se odločili, da med vami P°}s~ čemo nove bodoče sodelavce in jim ponudimo pomoč pri šolanju. V ta namen razpisujemo za šolsko leto 1988/89 naslednje štipendije: 1. 11 štipendij za šolanje na srednji kemijski šoli Jože Knihc v Rušah, za pridobitev poklica keramik (IV. stopnja zahtevnosti), 2. 4 štipendije za šolanje na srednji kemijski šoli v Ljubljani, za pridobitev poklica kemijski tehnik (V. stopnja zahtevnosti), 3. 2 štipendiji za šolanje na srednji šoli elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve ISKRA Kranj, za pridobitev poklica elektrotehnik energetik (V. stopnja zahtevnosti), 4.4 štipendije za šolanje na srednji kovinarski in cestno prometni šoli v Škofji Loki, za pridobitev poklica strojni mehanik (IV. stopnja zahtevnosti), 5.1 štipendija za šolanje na srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju ali na srednji šoli za trgovinsko dejavnost v Kranju, za pridobitev poklica ekonomski -komercialni tehnik (V. stopnja zahtevnosti), 6.1 štipendija za šolanje na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, VTOZD fizika, za pridobitev poklica diplomirani inženir fizike (VII. stopnja zahtevnosti). Štipendije pod točkami 1-5 bomo podelili učencem, ki se bodo v šolskem letu 1988/89 vpisali 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja po navedenih programih, štipendijo p°d točko 6 pa bomo podelili študentu navedene smeri, ki bo v študijskem letu 1988/89 vpisan v 3. letnik fakultete. Višina štipendije je določena z družbenim dogovorom o štipendiranju- V kolikor ste zainteresirani za katero od razpisanih štipendij; vas vabimo, da se zglasite na razgovor v splošno — kadrovski sektor naše delovne organizacije ali pa nas pokličite na telefon številko 47-781. Vaše pisne prijave pričakujemo do 15. julija 1988, naslovljene pa naj bodo na kemično tovarno Exoterm Kranj, Struževo 66. 64202 Naklo. Ivan Jan STRDENOVI 18 Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi. To je mladinska povest, ki opisuje življenje partizanske družine s številnimi otroki na začetku druge svetovne vojne. Dogaja se v Selški dolini. Knjiga bo letos izšla v založbi Partizanske knjige v zbirki Matjaževe knjižnice. Objavili bomo nekaj odlomkov. "Dražgoško fronto so divji Nemci končno prebili," so ugotovili. Peter se ni in ni mogel potolažiti, saj je izgubil očeta, tisti mali Štefan s klobukom pa je bil njegov bratranec. Potem je Rafko še veliko hotel zvedeti od prijatelja Petra, ki pa je le s težavo odgovarjal. Nazadnje je še povprašal: "Kaj pa Rudi in Ciril? Sta živa?" "Za Rudija ne vem, Cirila pa so tudi ubili med begom! Skočil je kot jaz, a mu ni uspelo!" Peter je tedaj, doker ne najdejo druge rešitve, ostal pri Strdenovih, ki so z njim vred globoko žalovali. Ko se je tisto krvavo nedeljsko popoldne nagnilo v večer, so se iz Dražgoš začeli umikati vsi partizani. Gornik, Španec in zlati komandir Jakob so prigovarjali ljudem, naj se umaknejo z njimi na Jelovico. A v to zimo in negotovost se jih ni odpravilo veliko. Večina je ostala doma v vasi, ki jo partizani niso več mogli braniti. Nemci, nekaj v belih oblačilih, so se poganjali od hiše do hiše, od hleva do hleva in podtikali ogenj. Vsepovsod je odmevalo strašno kričanje in pokanje, kmalu pa so v vasi ostali le preostali domačini in podivjani policisti! uredništvo tel. 21860 Vas so z nočjo policisti spremenili v velikansko pogorišče! Kot da so bili vaščani tisti, ki so jih tolkli tri dni! Premrzli, utrujeni, lačni in le še z nekaj municije umikajoči se partizani so pustili v gorečih Dražgošah devet mrtvih. V trgajoči se koloni nad vasjo pa je bilo enajst ranjenih borcev! Po treh dneh bojev, kakršnih v Sloveniji še ni bilo! " A koliko mrtvih in ranjenih morajo imeti šele Nemci!" Tudi Strdenovi so zvečer opazili velikanski sij, ki se je dvigal nad gorečimi Dražgošami! Čutili in vedeli so, da ne more biti to nikjer drugod. Svetloba je postajala večja in večja. Z roba pri čebelnjaku je bilo kmalu videti tudi visoke ognjene zublje! Dražgoše so gorele! Gorele vso noč! Vsa dolina je čutila, kot bi gorelo tudi pri njih! Naslednje dni so vso pokrajino preplavljale različne govorice, ena grozljivejša od druge. Da je v Dražgošah divjal boj, so zvedeli že prvi dan, kajti grmenje topov je bilo slišati celo prek Jelovice vse do Kranja in Bleda! Rafko in Peter nista zdržala doma. Pretihotapila sta se k cesti in kmalu ugotovila, da so se Nemci spet vrnili proti Škofji Loki. Zdaj sta šla dalje opazovat in ugotavljat, kako je z Dražgošami, kako z ljudmi. Že v prvi vasi sta zvedela, da je vse pogorelo, da so Nemci pobijali in požigali tudi naslednji dan. Ubitih da je čez štirideset vašča-nov! Preživele pa so odgnali s seboj! Zato nista šla naprej, kajti zvedela sta tudi, da je nekaj ljudi tudi po kočah na Jelovici. Med njimi tudi Rudijeva družina! Kdo vse je moral umreti? Srhljivo! Strdenovi so tiste dni preživljali, kot bi bili tudi oni z eno nogo na pokopališču. Se bolj so se zaprli vase in še bolj prikrivali ranjence v bunkerju! Kje je zdaj njihov Milan, kjer Gornik, Španec, komandir Jakob? Kje vsi ostali? Koliko jih je padlo, koliko je ranjenih, kje so? Je kdo zmrznil, kajti toplomer je kazal tudi do 30 stopinj pod ničlo? Kdor je z golimi rokami prijel za kljuko ali kaj železnega, se mu je koža prilepila na kovino!" A nikogar ni bilo! Nemir je razjedel prav vse. Da bi bilo še huje so učiteljevi sporočili, da so Viktorja videli med Nemci. In to v policijski uniformi! Zmaga ali poraz? Tretji večer po umiku iz Dražgoš se je pokazal Milan! Počrnel, poraščen, bled in premražen! A tudi rahlo nasmejan! 'Torej si živ? Kaj pa drugi?" Komaj je to povedal, so se v kuhinjo zvrstili vsi: Gornik, Španec, Jakob! Vse je bilo potem zajeto v besedicah kaj, kako, kje, kdo? "Najprej moramo poskrbeti za ranjence," je rekel Milan. "Pri čebelnjaku čakajo!" Takoj so pustili vse in jih spravili v topel prostor. Hkrati so nesli hrano tudi stražarjem, ki so bili potaknjeni okoli Strdenove domačije. Potem so zvedeli, kako je bilo v Dražgošah. "Tam smo zgubili devet ljudi. V treh dneh! Malo in veliko, kajti vsakega je škoda! Toda drugi dan je v nekaj urah na Mošenjski planini padlo dvanajst fantov. Med njimi tudi drzni Henček!" je poročal Gornik. Vsem so se v tihem joku zatresla ramena! Drug drugemu so skrivali oči. Gornik je čutil, da jih mora ohrabriti! Zbral se je in čez čas nadaljeval: "Res je hudo! Najhuje zdaj Dražgošanom! Vem, da nas preklinjajo. Posebno mene! In posebno tisti, ki so pritiskali, naj gremo drugam. Ob vsem hudem ne morejo razumeti, da je nesrečo prinesel okupator, ne mi! Mi smo bili prisiljeni, da primemo za orožje, da se branimo! Ne le sebe, vse! Raeumem jih, a še ni vsega konec! Če se mi ne bi upirali, če ne bi žrtvovali nekaj ljudi, tako partizanov kot vaščanov, bi bilo na koncu še huje. Nacizem bi brez upora uničil vse, vse ljudstvo! Še Kristus se je žrtvoval za ljudi, kot smo se učili! Tako pa je tudi po tem uničevanju večina ostala živa! Kakor se čudno sliši, smo dejansko zmagovalci mi! Zmaga je naša!" Zdaj je mama Rezka vprašala tiho in kot da obtožuje: ..... 'To naj bo zmaga? Ali ni poraz?" Gornik je moral pričakovati kaj takega, ljudje niso razmišljali in sklepali kakor on. Sp0^ bujen po teh maminih besedah, je tolmačil: , . "Oboje, in še več! Ali je to zmaga Nemcev, k' 9 v tisočih napadali nas, a nam niso prišli do živež Je to zmaga, če so pobijali neoborožene Dražg°s^ ne? Je zmaga, če so požgali vas? To je zločin, »n ^ nepopisen! Torej je zmaga na naši strani! Pa &i del poraza, ker je padlo toliko ljudi in tudi Pre naših!" Gornikov prepričevanje je čudno delovalo P? hiši. Morda mu je njihov razum do neke mere P trjeval. Toda njihova čustva so bila preveč Prl deta. Razklana, ranjena! Rafka je odneslo na miting! Še vedno so ro*1^ ušesih zvenele besede o spomladi in svobodi. Pravi pregovor. Jaz si ta pregovor rana onT ,ole: skočite ob jutranjem svitu iz postelje in tecite klad -j na vrt' in našli boste zlato, zakaj zdravje je za-u- najdragocenejši od vseh zakladov sveta. in ^aDi.ranJe zelišč je umetnost, ki zahteva občutljive prste aj.P°^rPlJenje. Temeljno načelo nabiranja zelišč je: cvet, list Ča fenmo Je treba odtrgati ob tisti uri, tisti dan ali v tistem k*iU' so najbolj učinkoviti. Temu pravijo »čas rastlinskega °aizama«. . Najboljši čas za nabiranje je navadno zgo- 3 zjutraj in pozno popoldne. Rosa na rastlini se mora že po-hihA *0(*a sonce rastline še ne sme preveč ožgati. Ob dežev-se , evin se je bolje odreči nabiranju, zakaj vlažne rastline zlepa ne posušijo, temveč splesnijo in so potem nerabne. Ker je cvet občutljiv, ga je treba trgati zgodaj spomladi Pred oprašitvijo s cvetnim prahom. Včasih potrebujemo samo ^etne lističe (vrtnice, mak, vijolice...), drugič odtrgamo ves J^et, če je ta zelo majhen (bezeg, jetičnik...). Mnoge rastline kot*e3° zelo kratek čas. Druge spet cvetejo po več mesecev — nje. nPr. kamilica — in dajejo zato človeku več časa za nabira- , Liste navadno obiramo, preden rastlina cvete, ker cveti krpajo vso rastlino. Velike liste odtrgamo ob steblu (slezeno-pc, navadni slez, boraga...), pri majhnih odtrgamo celo Ste? belce, se pravi vse, kar je sveže, »cvetni vršiček«, leseni del stebla pa pustimo v zemlji. Pri dišavnicah in nekaterih zdra vunih zeliščih so ugotovili, da je njihov učinek zelo velik tudi ?Jed cvetenjem. Zato lahko nekatere dišavnice trgamo vse le-npr. peteršilj, timijan, rožmarin, lovor... : Stebla so najbolj sočna jeseni, ko jih ostali deli rastline ne izčrpavajo več. To velja zlasti za angeliko. Spomladi in jeseni so mesnate tudi korenike, se pravi te-„, ko ke. To p°vlečemo vso rastlino.« , aJ, ko rastlina še ne črpa ali pa ne črpa več sokov iz koreni-je čas, ko je treba pobrati iz zemlje koreniko. Iz zemlje PRAV JE, DA VEMO S SHUJŠANJEM RAZBREMENIMO HRBTENICO IN SKLEPE Pri debelih ljudeh z artrozami hrbtenice in sklepov spodnjih okončin je poglavitno, da zmanjšajo svojo telesno težo. Dietna načela, po katerih se ravnamo v takih primerih, se v marsičem ujemajo s prehrano, ki jo potrebujejo debeli ljudje tudi pri raznih drugih boleznih. Zdravljenje artroz močneje obremenjenih sklepov bo v veliki meri odvisno od tega, ali nam bo uspelo pridobiti bolnika za sodelovanje in upoštevanje predpisanih dietnih načel. Debelega človeka moramo prepričati, da preveč je in da naj zmanjša količine hrane. Čeprav poznamo več vrst debelosti, vendar je edini uspešni ukrep za normalizacijo telesne teže — zmanjšanje prehrane. Večina debelih ljudi je prepričana, da so zelo zmerni pri jedi in pijači. Res je sicer, da je velik jedec lahko suh, zmeren pa pretežak. Vendar se pri natančnejšem opisu prehrambenega režima skoraj vedno izkaže, da jedo preveč in da tudi uživajo pretežno take jedi, ki rede, a z vmesnimi obroki še dodatno tešijo prevelik apetit. Kalorično vrednost hrane omejimo predvsem z zmanjševanjem oziroma prepovedjo maščobe, močnatih jedi (kruh, prepečenec, testenine, slaščice), sladkorja in močneje sladkanih jedi. Bistvo shujševalne diete ni pretirano stradanje in tudi ne opuščanje posameznih dnevnih obrokov, temveč smiselno izbrana hrana, ki zagotavlja normalno telesno težo. TA MESEC NA VRTU MARCA SADIMO TUDI DIŠAVNICE Žajbelj je zelo uporabna diša-vna in zdravilna rastlina, zato naj ne manjka niti v najmanjšem vrtu. Žajbelj ne mara mokre in težke zemlje, na ugodnem rastišču pa lepo uspeva vrsto let. Enako dobro se bo počutil v pol-senci kot na polnem soncu. V vrtu zadostuje samo grmič ali dva; gotovo ne bosta v napoto, saj zraste komaj pol metra visoko. Tudi timijan cenijo kot zdravilo in začimbo. Kultivirane oblike rasto bolj pokonci in imajo nekoliko večje lističe kot navadna materina dušica. Grmiče timijana razmnožujemo z deljenjem, saj polegli poganjki radi poženejo korenine. Stebelca porežemo na dolžino 5 cm, sadimo pa nekoliko globlje, kot so bili poganjki prej, in zemlji močno pritisnemo h koreninam. Grmiči naj bodo oddaljeni 20 cm. Vinska rutica ima močan vonj in zahteva toplo, propustno zemljo. Ta dišavnica je prav odporna za sušo, ne mara pa hlevskega gnoja. Globoko prerahljana tla ji najbolj prijajo, najmočnejšo aromo pa ima rastlina na sončnem mestu. Razmnoževanje z delitvijo je mnogo bolj preprosto kot setev. O SLAVI SO REKLI Slava je strup, ki ga je treba jemati v majhnih dozah. Balzac Tragedija slave je v tem, da moraš zapraviti preveč časa, da bi ostal slaven. Pablo Picasso Slava tudi najbolj znanih ljudi počiva vedno z enim delom na kratkovidnosti oboževalcev. Lichtenberg DROBEN NASVET Pri vnetju rebrne mrene nam bo pomagala čajna mešanica iz 50 g lapuhovih listov in cvetov, 50 g koprive (ali koprivnih listov), 30 g kamiličnih cvetov in 20 g plodov sladkega janeža. 4 čajne žličke te mešanice zadoščajo za dnevno količino 3 skodelice čaja, ki ga pripravimo zjutraj, osladimo z medom in pijemo toplega čez dan po požirkih. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ POSKUSIMO ŠE ME PIKANTNI GOVEJI ZVITKI Za 4 osebe potrebujemo: 450 g govejih zrezkov, kisle kumarice, gorčico, čebulo, 100 g hambur-ške slanine, 3 žlice olja, 1/2 kozarca belega vina, sol. Manjše goveje zrezke dobro potolčemo in namažemo z gorčico. Na vsakega položimo 1 kislo kumarico, rezino čebule in rezino slanine. Zrezke zavijemo in spnemo z zobotrebcem. Popraži-mo jih na segreti maščobi in zalijemo z vinom. Ko vino izhlapi, zalijemo še z vodo ali juho. Posodo pokrijemo in nad šibkim ognjem počasi dušimo približno 1 uro. Po potrebi zalivamo z juho ali vodo. Preden postrežemo, lahko zvitke prestavimo, omako pa malo pokuhamo. KAKO PAZIMO NA KOŽO Vse ali skoraj vse bolezni, lokalne ali splošne, škodijo koži. Njen najhujši sovražnik pa je preobilna hrana, zastrupitve, preveč sonca in umazanija. Zaradi preobilne hrane se kopičijo strupene snovi v vezivni usnjici in to preprečuje pravilno delovanje znojnic itd. Posledica so izpuščaji, mozolji, rdeči madeži, lišaji itd. Kožo lahko zastruplja tudi tobak (koža kadilca je brez leska, sivkasta in veliko bolj občutljiva) in pa alkohol (ta je za kožo prava pošast). Če se pretirano sončimo, nam usnjica oroženi, vrhnjica otrdi in pojavijo se prezgodnje gube. Umazanija, ki je veliko bolj razširjena, kot bi mislili, zapre pore, prepreči dihanje in toplotno uravnavanje. Nacrada tedna Malo sanjarjenja ne škodi siti T^e na zacet^u ponka matematike sem se začela dolgoča-p ' jovarišica se je trudila z razlago, navajala primere, obu-ra zaradi učencev, ki snovi niso takoj razumeli. Snov sem la Urnela, zato so mi misli kmalu odplavale drugam. Zamisli-Poutm S*' kako bi bilo prima, če bi imeli tako šolo, tako urejen ra • da bi lahko prihajali od predmeta, katerega snov hitro Umemo, k predmetu, kjer imamo več težav. pre-V? °i bilo v moji moči, bi šolo povsem spremenila. Naj-dekr Urecnla razrede in jih polepšala. Dečki bi bili ločeni od *nki 'h k* se najprej urili v računalništvu, telovadbi in teh-kih 'palice pa v gospodinjstvu, zgodovini, zemljepisu in jezi- t* e.m Pa bi se zamenjali. Se °°ljše bi bilo tudi, če bi lahko med seboj tiho klepetali, bi j , ko bi snov že znali. V moji šoli bi ne bilo kazni in vse Ppos^ Z veselJem. Med seboj se ne bi kregali. Imeli bi več ^"ek ^asa 'n na3ve^ šest ur pouka. »To bi bilo čudovito! rasno bi bilo!« sem bila navdušena nad svojimi idejami. du ifVonec! Konec pouka! Začudeno sem pogledala po razre-'noiih SC- **e*e te(*aj zavedla, da je čudovita šola obstajala le v U. niislih. Bila sem vesela, da mi je ta ura tako hitro mini- Sintona Petrič, 6. b r. OS Gorenjskega odreda Žirovnica Jj'NA to??KUC- GREGOR AHAČIČ SfnrZŠ'§A' GREGA HODNIK, *ATjAM'* ŠILAR, PETRA BEŠTER, T|NadX'20v|SEK. BOŠTJAN ŠOLAR Lenoba — naša najhujša bolezen Septembra enkrat je bilo, ko me je mamica spomnila na prihajajočo jesen in deževne dni pa na primerno obutev in obleko. »Ti mi kar nekaj kupi, dobro bo!« sem zagodel in bolščal v televizor. Prav neumno se mi je zdelo to o gumijastih škornjih in žametnih hlačah, saj najraje nosim tenis čevlje in kavbojke. »Ne, ne grem nikamor, saj je še čas,« sem trmasto zaključil sitni pogovor. Čez nekaj dni je mamica spet silila vame zaradi hlač in škornjev — da jih moram sam izbrati in pomeriti. Nejevoljno sem privolil in se do Bleda držal, kot bi me peljali na morišče. Prava groza pa me je obšla v trgovini: mamica je izbirala med obšalniki s hlačami in se kot klopotec pomenkovala s prodajalko. Naveličano sem stal ob strani; pa mi ja ne bo treba hlač še meriti, pa že raje hodim v oguljenih kavbojkah! Mamica je končno izbrala hlače in srečna rekla, da so res prima, pa še zelo poceni, ko pa je zagledala moj čemerni videz, me je grozeče pogledala in stisnila ustnice. Moral sem se zriniti v tesno kabino in pomeriti hlače. Vrnil sem se ves prepoten. Na smrt sem se prestrašil, ko je mamica ugotovila, da so mi hlače preozke; o, ne, drugih pa ne bom meril, sploh ne! Predlagal sem, da kupiva kar te, saj se bodo raztegnile, ko jih bom nekaj časa nosil. Zjezilo me je, ko me je prodajalka milo pogledala in sladko rekla, da »fantku« te hlače res niso po meri; kot bi tekmovala v šprintu, je skočila do polic in mi pomolila druge, večje hlače. »O, babnica!« sem mislil sam pri sebi. »Nobenih hlač ne bom več meril, nori ste vsi skupaj!« Ker se mamica pred prodajalko ni hotela prepirati z mano, sva iz trgovine odšla brez hlač, pa tudi o kupovanju škornjev je vse potihnilo. Za prvim oglom me je ozmerjala z nemarno lenobo. Boštjan Šolar, 7. c r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Tomažu Tomaž, Tomaž kaj miru ne daš, cele ure samo regijaš. Ko cvek prileti, zazdi se ti, da »fer« to ni. Se pritožuješ in namiguješ, da po krivici smrdi. Tomaž, Tomaž kar naprej godrnjaš. Te prosim lepo, nehaj že, no! Lidija Peterman, 7. b r. OŠ Bratov Žvan Gorje Umivati se moramo menjaje s toplo vodo (ki kožo bolje čisti) in mrzlo vodo (ki kožo krepi). Isto velja za kopeli in prhe. Milo naj bo čim bolj blago. Ljubezen je bolezen Počutiš se bolan, nemiren, razrvan, boli te vse telo, srce razbija ti močno. Zdravnik te pošlje na pregledov sto, nič ne ugotove, vendar ti vse narobe gre. Ko neko jutro se zbudiš, ugotoviš, da ta bolezen je ljubezen. Špela Malalan, 6. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj -iZ'i i^ m Žimantova sem! N šol|Vesto knjižnih nagrad — izlet z Alpinino karavano konec nJirnega ,eta- Kam? K žirovskim čevljarjem, seveda, letoš-Uoi *sPonzorjem« naše rubrike. Vsak teden novo ime, en ,n sedež več. Opica in smerokaz Sredi palm in oaz je postavljen smerokaz. Kaže nam, kje je puščava, kaže, kje konča se trava. Z vrha palme gleda ga mala bistra opica. Sladka se s sadjem, kokosi pa se v glavi ji zvrti. Padla je pred smerokaz, dobila buško na obraz. Hitro očka pridrvi, jo pobere in odhiti. Sredi palm in oaz je še vedno smerokaz. Kaže nam, kje je puščava, kaže, kje konča se trava. Betka Vovko, 6. a r. QS Franceta Prešerna Kranj Mala uharica, linorez. Stane Hočevar, 6. c r. OS Davorina Jenka Cerklje Veste, kdo je Žimantova Bernarda? To sem jaz. Tako me kličejo v domači vasi in sorodniki. Drugod sem kar Rovtarjeva Bernarda. Toda to mi kmalu ni več zados^tovajp. Normalno, da me je začelo zanimati, zakaj je tako. Zakaj je frdj Jc£ Žimantov Ludvik in moja mama Žimantovka ali ŽJmanščica* in zakaj ne kaj drugega? Žimant — kako čudno se to sliši! Ne, to naše hišno ime ni izpeljano iz osebnega imena, kot je precej drugih: Matijovec, Matevža, Blažovec, Miklavž, Blažon, Jurež, Marka. Še bi lahko naštevala. Saj res, zanimivo, da je pri teh imenih, zlasti starejših, pogosta končnica -ec ali -a. Torej sem morala razlago iskati drugod. Najprej sem listala po nemško-slovenskem slovarju, a nisem mogla odkriti nič posebnega. Preprosto, nisem vedela, kje naj se stvari lotim. Vseeno pa se mi zdi še najverjetneje, da ime izvira iz kakšne nemške popačenke, saj so v srednjem veku freisinški škofje naseljevali te kraje z nemškimi kmeti, kar je dalo svoj pečat tudi našemu selškemu narečju. Zanimivo, da je to ime izjemoma redko. Nekaj podobnega sem zasledila le nekje nad Jesenicami, kjer se reče pri Zimovt. Nekaj časa sem se oprijemala preproste razlage, da je beseda »žimant« v zvezi z žimo ali žametom, pa sem jo kmalu opustila. Bala sem se že, da bo moja radovednost o izvoru imena in rodbine ostala nepotešena. V rodovniku, ki ga sestavljam večinoma po ustnem izročilu, se da razbrati, da se je v Topoljah pri hiši številka 10 pisalo Rovtar pred menoj že najmanj šest rodov — to je 200 do 250 let nazaj. Ime Žimant pa je bilo že prej. Toda od kdaj? V škofjeloškem urbarju freisinških škofov, ki so imeli v fevdu tudi Selško dolino, je že okrog leta 1300 omenjenih tukaj šest kmetij, kot jih je tudi danes. Zdelo se mi je, da se s temi ugibanji, ki so podprta le z ustnim izročilom, vrtim v začaranem krogu. Toda pred kratkim smo si na kulturnem dnevu ogledali Škofjeloški arhiv. Ker se mi ji je že ponudila lepa priložnost, da kaj izvem, sem tudi iztegnila jezik. Na lastne (priznam, precej debele) oči sem lahko v kaki 200 let stari zemljiški knjigi prebrala, da je takrat na tej zemlji gospodaril Jakob Rovtar-CIMANT. Bila sem presenečena. Radovednost se mi je še podvojila. Spet sem vzela v roke nemško-slovenski slovar. Zdelo se mi je, da bo beseda Cimant imela še največ zveze z nemško besedo Zimmer-mann (tesar), skozi stoletja seveda precej popačeno. Tako počasi kopljem k svojim koreninam. Kaže, da mi ne bo nikoli dovolj. Z vsakim novim podatkom se mi namreč zanimanje stopnjuje. Ponosna sem na te svoje korenine, na trdne slovenske kmete. Bernarda Rovtar, 8. b r. OŠ Prešernove brigade Železniki ^^j^ra^NAJELOV^^^ 87 C^tf-$KMEIG1AS 8. STRAN ZANIMIVOSTI Torek, 5. aprila Interesne dejavnosti slepih in slabovidnih Odslej tudi radioamaterstvo Škofja Loka, 2. aprila — V škofjeloškem centru slepih in slabovidnih namenjajo veliko skrbi spodbujanju aktivnega življenja svojih varovancev. Ob športnih in kulturnih dejavnostih razvijajo tudi splošno koristna znanja. V tem šolskem letu je začel delovati računalniški krožek, pred nedavnim pa so osnovali radioamatersko s«*"*«*« V centru dr. Anton Kržiš-nik v Škofji Loki deluje srednja šola za slepe in slabovidne, kjer letos izobražujejo prek 40 učencev za administrativne poklice in delo telefonistov. Razen tega zaposlujejo slepe in slabovidne osebe ter druge invalide v delavnicah, v domu pa poleg starejših prebivalcev škofjeloške občine oskrbujejo tudi slepe in slabovidne iz drugih krajev Slovenije. »V srednji šoli,« pripoveduje njen ravnatelj Jože Dole-ne c, ki je že štirinajsto leto v centru, »razvijamo ob rednem pouku vrsto izvenšol-skih dejavnosti. Vse interese učencev združujemo v mladinski organizaciji, ki spodbuja tako kulturne kot športne dejavnosti. Med prvimi bi omenil delo v likovnem in novinarskem krožku, pripravo nastopov na proslavah, obisk predstav v kranjskem gledališču in sodelovanje na predavanjih škofjeloške delavske univerze. Od športnih dejavnosti so najbolj priljubljene igre z zvenečo žogo, kegljanje, planinstvo in smučarski teki. Letos je manj zanimanja za šport in več za kulturo; učenci so sami pripravili tudi dva kviza in z njima dokazali dobro splošno znanje.« Spodbujanje k aktivnemu življenju ima za slepe in slabovidne osebe globlji pomen od zgolj izobraževalnega. Po odhodu iz šole se namreč učenci še naprej ukvarjajo z raznimi dejavnostmi in se v domačemu okolju ponavadi vključujejo v delo društev. Tako navezujejo stike z ljudmi in si koristno zapolnijo prosti čas. Prav zato so letos začeli v šoli usmerjati učence v dejavnosti, ki pridejo prav v vsakdanjem življenju. Prvič so organizirali računalniški krožek, v katerem sodeluje pet učencev; ko bodo računalnik prilagodili potrebam slepih, jih bo najbrž v krožku še več. Ze sedaj pa so računalnik izkoristili za poslovanje šolske hranilnice Kdor ne vidi. lahko silil Čeprav so slepi v življenju za marsikaj prikrajšani, se posebno v zadnjem času smelo lotevajo nekaterih za nimivih dejavnosti, ki so njihovim zdravim vrstnikom že dolgo dosegljive. Ena teh dejavnosti je radioamaterstvo, saj za vzdrževanje zvez zadostuje le sluh. »Do nedavnega me je privlačil predvsem šport,« razlaga Darko Kisovec iz Škofje Loke, ki je pred 16 leti končal šolo za slepe in postal telefonist v Gorenjski predilnici, pa pojasnjuje: »Prijatelj me je sicer že pred desetletjem spraševal, če bi postal radioamater, a se nisem mogel odločiti. Pred poldrugim letom je Zveza društva slepih in slabovidnih v Ljubljani priredila tečaj iz osnov radioamaterstva. Udeležil sem se ga in se naučil delati z UKV-postajo ter opravil izpit za E-klaso. Odslej sem imel že veliko zvez po gorenjski in ljubljanski pokrajini. Spoznal sem mnogo ljudi in ugotovil, da srni si v radioamaterstvu vsi enaki. Zelja po daljših zvezah pa me je vodila k nadaljnjem usposabljanju na tem področju.« Darko se je odločil, da bo naredil tudi izpit za delo na kratkovalovni postaji. To je opravil marca letos, ko so v centru slepih sklenili ob pomoči škofjeloškega radioamaterskega kluba dvomesečni tečaj za delo na UKV-po-staji in izvedli izpote za E-klaso. Opravilo jih je pet učencev, ob njih pa še štirje starejši Člani Zve/.o slepih To je bil povod za osnovanje radioamaterske sekcije, za kar so se odločili na letni konferenci kluba radioamaterjev v Škofji Ix)ki sredi marca. »Sekcijo bo vodil Darko Kisovec« pojasnjuje ravnatelj Dolenec,»dokončno pa jo bomo formirali ob podelitvi diplom tečajnikom. Dolžni smo zahvalo klubu za pomoč pri izvedbi tečaja, še posebej smo hvaležni članu izpitne komisije Francu Miheliču, ki je kot inovator poklonil svojo nagrado centru za nakup radioamaterske opreme.« V centru se nameravajo postopno opremiti za radioamatersko dejavnost. Zaenkrat jim bo posodil postajo kljub in jim postavil anteno. Oh Darkovi pomoči se bodo uvajali v delo s postajo. Če bo med njimi dovolj zanima nja za radioamaterstvo, bodo verjetno pripravili prihodnje šolsko leto tudi tečaj za vzpostavljanje kratkovalovnih zvez. S. Saje Zakaj industrijski obrat v Ratečah? »Vsem Planica nekaj da, nam pa ostanejo le odpadki« ~, Rateče, 4. aprila — Kaj pravijo Ratečani, ki so se sami odločili, da Avtomontaža postavi v kraju manjši proizvodni obrat? »Vedno smo ostali praznih rok, od turizma nimamo ničesar, ljudje pa odhajajo.« Ratečani so se sami, zavestno in po precejšnjem premisleku odločili, da ob "remizi" izven vasi, ljubljanska Avotmontaža zgradi manjši proizvodni obrat s proizvodnjo grelnih naprav, popolnoma čisto tehnologijo. Ko so na enem izmed zborov krajanov obravnavali predlog, da bi se 35 vaščanov vendarle lahko zaposlilo v domačem kraju se je slišal samo en sam nasprotni glas, češ "mi smo vendarle turistična vas". Takoj nato so se vzdignili vsi ostali in vprašali "po čem le sodiš, da bi bile Rateče turistična vas?" "Dajte no, zaradi dveh gostiln in nekaj slabih zasebnih sob že nismo turistični," pravijo Jože Brudar, Vinko Šumi in Branko Dolhar. "Niti toliko denarja imamo, da bi za pičle štiri ure zaposlili turističnega delavca "Odmontirali" so nam edino žičnico in jo prenesli v Kranjsko goro, gradnjo novih pa načrtujejo le na kranjskogorskem Tre-bežu. Trideset let je vas obiskovala skupina z Reke, zdaj jih ni več, saj nimajo kaj početi. Vse, kar imamo, smo zgradili s prostovoljnim delom in denarjem vaščanov. V zadnjih desetletjih Branko Dolhar: "Dolgoročni program razvoja turizma v zgornjesavski dolini Ratečam ne obeta večjega razvoja." nam ni nihče pomagal in se za turistični razvoj Rateč ni zanimal. Na Rateče so pač vsi pozabili. Vsem drugim krajem v dolini od obiska Planice ostane vsaj turistična taksa, nam pustijo obiskovalci le na kupe odpadkov! Značilni primer je tudi brezcarinska trgovina, kjer so razen dveh domačink zaposlili delavce Vinko Šumi: "Zal na več zborih krajanov so se Ratečani odločno izrekli za gradnjo obrata." iz drugih krajev. Prebivalci Rateč pa se vozijo na oddaljene Jesenice, kjer pa ni in ne bo novih delovnih mest. Radi bi zadržali domačine doma, mladi naj bi ostali v kraju, saj zdaj odhajajo. Naveličali smo se večnih obljub, kdaj in kako naj bi Rateče turistično zaživele: dokaz, da tudi v prihodnje nihče ne namerava vlagati v turistični razvoj obmejne vasi, je dolgoročni program razvoja turizma v jeseniški občini. Za vse kraje zgornje-savske doline se vsaj načrtujejo hoteli, apartmaji, žičnice, za Rateče pa ne. Siti smo tudi tega, da moramo le mi nenehno nekaj dokazovati. Dobro se zavedamo, da mora stati obrat z najbolj čisto tehnologijo in da turistični razvoj Rateč ostaja še naprej Jože Brudar: "Proizvodni oL-Avtomontaže ne bo onesnazeV okolja." prednostna naloga. Le obrat pa nam poleg zaposl' domačinov lahko pomaga f. trističnem razvoju. Z odprt'^ rokami pa čakamo in bo|\j, sprejeli vsakogar, ki bi bU P. pravljen prispevati k večji tur* stični in gostinski ponudbi. . Ratečani so torej sami m01^ poiskati izhod, da bi prepreC odhajanje domačinov drug^ Od dosedanje papirnate druz ne skrbi in praznih besed, W^ moramo in kako naj bi ohran^ hribovite vasi in predvsem \ mejna naselja, so pač °s..> praznih rok. Zato so morah tolikokrat doslej pljuniti v TOV in sami poskrbeti za to, d*J^ zgradi obrat.. manjši Zagovorniki zdrave narave terjajo Spremenimo kvaliteto življenja Škofja Loka, 2. aprila — Na včerajšnjem 4. občnem zboru Društva za varstvo okolja v Škofji Loki so ob pregledu svojega dela spet opozorili na že znane ekološke probleme v občini. Zanje velja stara biološka resnica, kot je opozoril predsednik društva Franc Feltrin, da kdor ugonablja gozd, uničuje tudi ljudi. Pomen Društva za varstvo okolja v Škofji Loki označuje že podatek o dosedanjem razširjanju članstva. Ob ustanovitvi društva pred petimi leti se je namreč v njem združevalo le 28 zagovornikov neokrnjene narave, sedaj pa društvo povezuje prek 150 somišljenikov iz krajevnih skupnosti od Žirov do Rateč. Njihov glas je največkrat slišati med obravnavo posameznih ekoloških problemov, ki jih tudi v škofjeloški občini ne manjka. Lani se je petkrat sestal izvršni odbor društva, kot je člane seznanil predsednik Franc Feltrin na letošnjem občnem zboru. Na svojih sejah je razpravljal o vseh pomembnih vprašanjih, ki tako ali drugače prizadevajo prebivalstvo zaradi nenehnega slabšanja okolja. Društvene aktiviste večkrat očrnijo, kakor so potožili na konferenci, da so nasprotniki družbenega napredka. To odločno zanikajo, obenem pa priznajo nasprotovanje zastareli in nezdravi proizvodni tehnologiji. Na tokratnem zboru so protesti rali proti nezadostemu povečevanju proizvodnje v Termiki in se spraševali, kdaj jim bodo znani podatki o ekološki sanaciji v tej tovarni. Podvomili so o stro kovno dokazovani čistosti žirov-skega rudnika urana, saj jih skoraj umrli gozdovi v okolici prepričujejo o nasprotnem. na stvari niso premaknile na bolje. Nezadovoljni so tudi z rezultati republiške problemske konference o ekologiji, energiji in varčevanju, kjer njihovo stališče o nujnosti zaprtja rudnika urana ni imelo niti občinske podpore. Razlog za več zadovoljstva je Škofjeločanom dala Bernarda Podlipnik, referentka za varstvo okolja v Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske. Kot je ocenila, imajo edino v škofjeloški občini nekaj posluha za iz-bojšanje okolja, drugod na Gorenjskem pa problemov niti ne zaznajo. Potlej ko je udeležence zbora seznanila z nekaj podatki o najbolj perečih ekoloških težavah v škofjeloški občini, je naglasila tudi potrebo po strokov-nejšem in odgovornejšem reševanju teh vprašanj. Hkrati je menila, da bomo morali spre niti kvaliteto življenja v 1 družbi; ob hlastanju za mate*1 nimi dobrinami namreč bljamo, da bomo najbogatfl' če bomo ohranili čisto vodo zrak! j, Uspešnost društva je ponv™ la tudi predsednica Zveze štev za varstvo okolja Slove Jelka Kraigher, ki je izročil" to priznanje ZVOS soustan lju društva Francu Pintarj^ enako priznanje predala za šotno Marijo PogačnikovO^ bo društvo nadaljevalo po " tani poti, je ob koncu zbor* gotovil predsednik Feltrin-tem se je zavzel za pridobi,, zlasti mladih članov, sode , nje z drugimi nosilci var , okoja in tesnejšo poveza . škofjeloški Socialistični z t*. Soustanovitelj društva Franc Pintar je dobil zlato priznanje ZVOS - Foto: S. Saje Zmajevali so nad zstrupljanjem Sorskega polja in slabšanjem podtalnice v njem. Opozorili so, da se posebno v industrijskih predelih veča obolevnost otrok (po raziskavah dr. Križnarjeve jih ima resne zdravstvene težave že prek 400), obenem pa razmišljali o graditvi prihodnosti na taki mladini. In kot da sami nimajo dovolj težav, si morajo beliti glave še ■ problemi zaradi strupenih odplak z idrijskega odlagališča odpadkov na Ra-skovcu, ki grozijo že tako preveč onesnaženim Zirem! Klub prizadevanjem dni Hi se po ocenah predsednika Keltu Naš sodelavec odpotoval v Argentino ^ V Buenos Aires Marko Jcnšterle, zunanji sodelavec našega časopisa. '""'^I zunanjepolitičnih komentarjih, sicer novinar Dela, je odp°t0 Argentino, kjer bo dopisnik Tanjuga. Marka Jenšterla se mnogi-, r'A vsem mlajši, bralci Gorenj"■ j glasu verjetno najbolj spom'3 po njegovem članku na £jf murčevskih Odprtih straneh je razmišljal o kranjskem Tri volucije. Marko pa Je sicer * let novinar I >ela $ Kot študent FSPN ja študentsko 1'resernovo nagf*^ kultete zu diplomsko nalogo A na književni levici," kar je K .j Čez dve leti se bodo prvi usmerjenci potili na maturi Zaključni izpit kot meč proti "špricanju" -------„___....._..... §tjrji v razširjeni ohhki i/.slo prcu ,t leti kot knjiga "Skeptična " jit pri mariborski založbi zbirki Znamenja. Ob tem J®,^ omeniti tudi zbornik z n*' Kini*in Kranj, 3 aprila - - S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju ter telesno kulturo, se v zadnji letnik srednjih šol "končno" vrača zaključni izpit; "končno" za večino učiteljevt medtem ko se ga učenci ravno ne vesele. Učitelji so se zavzemali za vrnitev mature naj boj /.a to. ker so imeli zlasti v zadnjih letnikih oziroma v zadnjih mesecih zadnjega letnika precej težav, da so držali učence budne, zbrane m poslušne Očitali so namreč, da učenci posamezne sklope učne snovi "špricajo", ker vedo, da jim znanja na koncu ne bo treba znova dokazovati. Vrnitev zaključnega izpita so zagovarjali tudi kot dobro pnpravjalmco za sprejemne izpite na fakultetah (čeprav doslej nobena fakulteta m izpeljala sprejemnih izpitov, razen tiste, ki zahtevajo posebne sposobnosti študentov). Maturo (ne vem, zakaj se tako krčevito otepamo lepih starih izrazov; bomo namesto maturanti zdaj rekli zaključniki?) je torej treba razumeti predvsem kot orožje proti "špricanju", kot grožnjo, ki naj bi edina zalegla nezbranim, naveličanim šolarjem. Skoda, ker tega vsem učiteljem ni uspelo s pedagoškimi metodami in privlačnimi oblikami dela! Šolarji bodo torej spet napeti vse do konca, do zadnje šolske ure in še naslednjih štirinajst dni, ko bodo vročično ponavljali snov vseh letnikov, katere obvladanje so enkrat že dokazali s pozitivno oceno Z zaključnim izpitom se vračajo tudi duševni pretresi, in stresi, begi od doma in po- uredniitvo tel. 21860 dobni ie.iki-ije na hud pritisk (ki je pred desetletjema pognal eno od gimnazijk celo v svojevoljno smrt) Kakorkoli že, matura je nepreklicno tu Prvi se bodo /. njo spopadli učenci lani prenovljenih programov družboslovno jezikovne in naravo slovno - matematične usmeritve, ki so zdaj v drugem letniku, ostali jim bodo sledili lete. kasneje. Kot matuntetni predmeti pridejo v poštev le predmeti i/, zadnjei, i letnika. Nasln\ e, teme. vprašanja bodo oblikovali v šolali, lahko pa tudi v Zavodu za šolstvo, kar pa je manj verjetno Smernice za oblikovanje za ključnega izpita pripravlja republiški strokovni svet Nekaj grobega pa je o njem vendarle že znanega, tako maturante \ naravoslovno - matematični usmeritvi čaka preizkus znanja v ■loVOf) skem jeziku s književnostjo, matematiki, tujem jeziku in izbirnem pred metu s strokovnega, naravoslovnega področja; fizika, kemija, biologija, kot četrti izbirni predmet oziroma izpitno nalogo pa jim bodo lahko pri znali zelo dobro obvezno seminarsko nalogo ali raziskovalno nalogo okviru gibanja Znanost mladini. Podobno bo v družboslovju, le da so predmeti nekoliko drugučni: slovenski jezik s književnostjo, niaicmaii ka ali tuj jezik, zgodovina (\seb stirib letnikov, ne le in>\ejs.i zgodovina in samoupravljanje) ter seminarska naloga iz izbirnega strokovnega predmetnega področja.Ocene iz zaključnega izpita utegnejo poslati vstopnica za nekatere fakultete. Izpita bodo, kot nekdaj, rešeni le učenci z odličnim spričevalom iz zadnjega letnika. Sicer pa pravijo, da je matura izpit zrelosti, vrata v svet odraslih. Naj tOTtJ živi matura! ,, , , . J J II. .lelovčan "Pogledi na Sovjetsko zvezo", (KHT)kjer je bil Marko Url sec spremnega besedila. . -fll'1' Takoj po diplomi se je zaposlil na Delu, najprej v »otranj .fj eni redakciji, kjer je pokrival delovanje ZSM, pred dobrim '''' se je "preselil" v zunanjepolitično redakcijo, kjer je bil zado področje Južne Amerike. S še ne polnimi tridesetimi leti je tako postal v tem tr ^ najmlajši Tanjugov dopisnik iz tujine. Pravzaprav bo tri ,e^jn^ kor traja osnovni mandat dopisnika, skupni dopisnik ',anJufjrligv* la Za svoj maturu časopis bo pokrival poleg Argentine tudi V Paragvaj, Čile, Bolivijo in Peru. ln kaj nam je pred odhodom v Buenos Aires povedal Vvpry uredištvif "Grem v deželo, kjer je zelo zanimiva situacija jtJ' nje razmerja med civilno vlado in vojsko, Gre za državo, ^Ly|rL ga leta vojska krojila narodove usode, in kjer je v obdobju JjjJ« nih časov" izginilo okrog 30.000 ljudi. Vojska se vedn«' »t> ^ prevzeti iniciativo, a se vendar pozna vpliv Falklandske ^^fi pustila tudi v tem svoje posledice. Gre hkrati za deželo 7 ^.Jt^, inflacijo, i razgibanim družbenim življenjem in z nekaj "e't1rP Slovencev, ki tam živijo in delajo. Vsekakor pričakujem" ^ pestro življenje." Z Markom smo se pred odhodom dogovorili, da se na j sp* su svojega službovanja v Južni Ameriki tudi nekajkrat ja j, reportažo. Do takrat pa vsekakor - Srečno! ^.nC < f V? Koto I°r<*, 5. aprila 1988 Ograjujemo se Dosledno se ograjujemo od naslednje hudobne opazke, ki smo jo slišali na neki seji: »Naša slovenska politika je kot kura. Najprej ure in ure ko-kodaka in kokodaka, se repen-či, skače in spet kokodaka in kokodaka, nazadnje pa počepne...« Kje je kranjska Gradbinka Pri kranjski Gradbinki, Merkurju, se res da veliko dobiti, kar vedo tudi "Sti, ki so s podeželja, iz vasi, tja do Rateč. A kaj, ko za skladišče in trgovino vedo le Kranjčani, medtem ko jo bodo podežeiani dolgo in mukoma iskali. Kranjskim trgovcem z gradbenim Materialom ne pade na um, da je njihova reklama tabla na Primskovem za voznike z gorenjske strani popolnoma neopazna, saj so jo porinili globoko Med drevje.. Mladi o samoprispevku Takole so se učenci osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda iz Kranjske gore poigrali z besedo SAMOPRISPEVEK, s to "nekam nasilno, samovšečno in nenasitno besedo, ki spominja na samozadovoljevanje... ki si kar naprej domišlja, kako prispevno je spevna — samo ona, na veke vekov, so rekli in jo skušali kljub trdoživosti humoristično prebesediti:« DINDAM - DAŠNAš - PRIDATEK - DINDAŠ - NAŠDAŠ - DINDA — SAMODAR-DOBERDAJ - DINDAR - DAŠIMAŠ — ODPLAČEK... Čvek • John James: ženske so kot muhe Včasih John James, tako zelo Popularen Jeff v Dinastiji, sploh ne ve več, kdo je, kar ga izredno ^nemirja. Cena, ki jo plačuje za vl°go svojega življenja v Dinastiji, •e vendarle previsoka: povsod ga Prepoznajo, celo v Keniji, kjer je bl' na safariju. Dogaja se mu, da j1« more niti mirno prespati v ho-!*Jski sobi. »Pred nedavnim,« je Rjavil, »sta v mojo sobo vdrli dve "'"ni in me hoteli posiliti. Stalo * je veliko truda, da sem ostal &ie ,r«n. Nato sta mi zabrusili, da •*» idiot.« Postal je popolnoma i.erazPoložen, upira se mu celo s "^zen, za ženske pa pravi, da so kot rnuhe. * Stari pevci spet skupaj Trije veterani ameriške shovv — jCene so spet skupaj: Frank Sinaja. Dean Martin in Sammy Daviš ^° začeli skupno turnejo, ki so jo Slrnboiično naslovdi: Ponovno J*"Paj. Pripravili bodo 40 koncer ^v v 29 ameriških mestih pred se razprodanimi dvoranami. Ko ~° 'meh prvj „astop v San Fran-ciscu pred j5.000 gledalci, so do/.i el» pravi triurni, saj je občinstvo rjfotovilo, da še nikoli niso bili marata se • Ne K^^ritansko časopisje objavlja fA o senzacijo z dvora. Neku ne-WS}* carica kraljice Elisabel kralj Spre8°vorila in povedala, da ce viU ,u sP,oh ne mara predsednikov V Th«tchei jeve »Kadarkoli •anin a obiSče dvor' niko,i v**ni ^ ST1' Pipati, temveč ji ob-'!,« „? p,,kMŽ«i<> ležišče v vrtni vl- ' pravi. • Nezaželena nagrada Od vsepovsod prihajajo vesti o raznih filmskih nagradah in o tem,'da se pripravlja najslavnejša podelitev pravega Oskarja 11. aprila. Zdaj so filmski delavci prišli na idejo, da nagradijo tudi tiste igralce, ki so bili odlični v najbolj surovih vlogah. Ta nezaželeni Oskar je letos dobila ameriška filmska igralka, ki je igrala v filmu Fatalna lepota. Ta film ima, kot so izračunali, po eno nasilno sceno vsakih 27 sekund! # Za kulisami Bele hiše Ameriški predsednik Ronald Reagan in njegova soproga Nancy sta bila neprijetno presenečena, ko je izšla avtobiografija njunega posvojenca Michaela Reagana. V intervjuju ameriškemu časopisu je Michael takole opisal svoje otroštvo: »Nikoli nisem čutil, da zares pripadam tej družini. Čeprav sem si prizadeval, da bi mi bil Ronald prijatelj, nama to nikakor ni uspelo. Z Nancy pa sva se tako ali tako stalno prepirala.« To sploh ni čudno, kajti Michaela so posvojili tedaj, ko je bil Ronald še poročen z igralko Jane Wymane. • Samantha Fox izgublja glas Vest odmeva kot bomba: Samantha Fox, pevka in vrhunski fotomodel lahko za vselej ostane brez glasu. Kot piše list Sun, mora superzvezda britanske pop scene na nujno operacijo, saj je nekaj narobe z. njenimi glasilkami. Tri tedne ne bo smela niti govoriti, kaj šele peti, zdravniki pa ne Izključujejo možnosti druge operacije. Pevka je odpovedala vse tur n.■je. Izjavila [e: »Zdravniki niso ničesar skrivali in so me pripravili tudi na najhujše. Zelo me je strah, da ne bom mogla nikoli več peti.« 9. stran (mMm3gm,GLAS glasbeno-scenska prireditev, ki jo pripravljata Radio študent in RK ZSMS v NATEČAJU: Novi ročk 88 je prireditev, s katero hočemo spodbuditi izvirno domačo rockovsko ustvarjalnost, še zlasti tisto, ki je nekonvencionalna, glasbeno in tekstovno inovativna in izraža zavzet odnos do družbene stvarnosti. Natečaja se lahko udeležijo vse jugoslovanske skupine, ki do začetka dela žirije še nisoizdale velike plošče in še niso nastopili na Novem roc-ku. Prijave na natečaj pošljite na: Radio študent, Študentsko naselje, blok 8, 61000 Ljubljana Z oznako »za Novi ročk« Prijava mora vsebovati naslednje: — kaseto ali magnetofonski trak z mono ali stereo posnetki najmanj petih lastnih skladb in besedila, — ime skupine, poimensko sestavo, točen naslov (telefon) in kratko delovno biografijo (nastopi, snemanja...) O udeležbi na Novem rocku 88 bo odločala žirija, ki jo imenuje organizator. Zapišimo ob natečaju še to, da gre tokrat za osmo tovrstno prireditev, ki bo tudi tokrat vsejugoslovanskega pomena, kar se je predvsem v preteklem letu izkazalo za zelo uspešno potezo. Organizator zopet omenja varianto, da bi Novi ročk potekal dva večera z gostom iz tujine. Sicer pa bomo o vseh dogajanjih v zvezi z Novim rockom tudi letos podrobno poročali v Gorenjskem glasu. Vine Bešter PRIJAZEN,., NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO LOJZKA HOMAN Ljudi, ki so si za poklic izbrali delo z otroki, sem vedno spoštovala. Koliko potrpežljivosti, ljubezni, dobre volje in tudi znanja morajo imeti, da obvladajo razposajeno mladež! Lojzka Ho-man, doma z Labor pri Kranju, je pred petnajstimi leti prišla za varuško v šolski vrtec na Ore-hek, ko so ga odprli. Svoje delo opravlja z nasmeškom. Koliko generacijam otrok je brisala nosove, jim zamenjavala popackane majčke in mokre hlačke! Najstarejši so zdaj že v srednjih šolah, nekateri že zaposleni. Zjutraj ob 5.15 čaka na najbolj zgodnje varovance. Po zajtrku gre domov, pred kosilom spet pride in je ob pol štirih, štirih popoldne zadnja, ki odide. Vsak dan dvakrat peš dol in gor; v jutranji temi, zimskem snegu, deževnem nalivu. Otroci jo imajo radi, nekateri jo po domače kličejo kar Lojzka, brez »tršica« pred imenom. Tudi ona jih ima, še posebno mlajše, tri, štiriletne. Nič takega ne morejo narediti, da bi jo zares ujezili. In kadar so prav posebno sitni, jih pomiri njena potrpežljivost, blaga beseda, prijazen nasmeh. H. Jelovčan Gost Glasovega telefona Ivan Rupar: » Narodno glasbo v tujini bolj cenijo« Ivan Rupar je bil minulo sredo gost Glasovega telefona. »Veliko bolj smo znani po drugih slovenskih krajih kot na Gorenjskem.« stala drugič mamica), pa bomo prvič nastopili na Alpskem večeru na Bledu. Ansambel je petkrat zmagal na ptujskem festivalu, na Lojtr-ci domačih so bili dvakrat na prvem mestu, decembra smo posneli v Avstriji ploščo in kaseto, mesec dni so gostovali po zahodni Evropi in igrali izseljencem... Za nastope na veselicah ali na koncertih računamo toliko kot drugi, približno 1.500 nemških mark za nastop, plačljivih v dinarjih. Igramo po želji poslušalcev, posebno poleti pa je zelo naporno, saj vse sobote in nedelje preživiš na odru. V začetku je bilo še nekaj treme,« odgovarja na vaša vprašanja Ivan Rupar,« zdaj jo je nadomestila odgovornost, da bi dobro igrali. Razlika med nastopi doma in v tujini? Mislim, da »zunaj« jemljejo domačo glasbo veliko bolj resno in so pripravljeni veliko bolj pohvaliti in se oddolžiti za kvaliteto. Doma ima narodna glasba svoj krog poslušalcev, zdi pa se mi, da ima televizija z razliko od radia veliko več posluha za narodno glasbo. Med domačimi ansambli najbolj cenim Avsenike, Alpski kvintet, Jožeta Burnika, Lojzeta Slaka in Miheliča — vsi so resni in dobri.« Odločili smo se, da bomo kasete Ivana Ruparja poslali Fani Markovič, Žeje 1, Alojzu Gove-karju, Kocjanova 5, Kranj in Janezu Habjanu, Zali log 13, Železniki. D. S. Gost našega, Glasovega telefona, je bil tokrat Ivan Rupar, vodja ansambla Ivana Ruparja iz Škofje Loke. Ljubeznivo je odgovarjal na vaša vprašanja in v imenu ostalih članov ansambla Jožice Brdnik, zaposlene v Odeji, Darka Tušarja, iz ETE Cerkno, Jureta Lapanja iz Alpe-toura in Jožeta Colariča iz Lire v Ljubljani predstavil delo in načrte ansambla. »Šest let smo v tej zasedbi,« je dejal Ivan Rupar,« a zanimivo je, da smo veliko bolj znani po drugih slovenskih krajih kot na Gorenjskem. Res pa je tudi, da naše skladbe veliko predvajajo v gorenjskih lokalnih radijskih postajah. Lepo je biti doma, Oč-ku za praznik, Naj živi vesela družba, Na sončni strani Alp, Hvala ti mamica so med najbolj priljubljenimi in poslušanimi. Pripravljamo še nekaj novih skladb, po nekajmesečnem premoru (naša pevka Jožica je po- IZ ZAPRAŠENEGA BONTONA O pravem času molčati Poglavitna pravila govorjenja so: 1. da hočem vselej govoriti resnico; 2. da z govorjenjem ne mislimo nikogar žaliti; 3. da govorimo o sebi le tedaj, če smo vprašani; 4. da znamo druge poslušati, ko govore. Med ljudmi prav in pametno govoriti ni lahko. Kakor se brez vaje ničesar ne naučimo, se moramo tudi v govorjenju vaditi. Največja napaka mnogih ljudi v govorjenju je, da ne znajo o pravem času molčati. Le premnogo je takih, ki mislijo, da se pred ljudmi najbolj postavijo, če mnogo govore. Kar pa ni res, temveč ljudje najraje vidijo onega, ki jih zna predvsem poslušati. Tega se pa naučimo z vztrajno vajo. Zato se vadi tako, da kadar z ljudmi govoriš in misliš, da bi moral ti kaj povedati — če ni nujno — raje molči in poslušaj onega, ki govori. Ze stari Grki so imeli visoke šole, na katerih so se morali dijaki najprej v molčanju vaditi. Potem ko so z daljšim molčanjem dokazali, da se znajo zatajevati v govorjenju, so se šele smeli udeleževati pouka. Kaj pravite, komu bi priporočili tale pravila iz bontona izpred šestih desetletij? H j Skladateljeva koračnica Giacomo Puccini, slavni italijanski glasbenik, čigar največja mojstrovina je La Boheme, se je nekoč pogovarjal s prijateljem, ki je bil prepričan, da zna komponirati. Na lepem je hotel prijatelj napraviti vtis na mojstra in mu je dejal: »Dragi Puccini, star si že! Kmalu ti bom moral skomponirati pogrebno koračnico.« Mojster je zelo resno odgovoril: »To bo prvič, da bodo pogreb izžvižgali...« toal e gorenjske vasi T i §kofia° Thit,ro so ob cesti Kranj Vjrrri„Ji0ka vrsu' vasi, da za ^e2aMmiGronc komajdaTuja kdo, 'Vp°.rda tudi zato, ker je ne u°. Ver ♦ '-"tu, i^er je ne ^jaku 1 "" s Vranico tovoi ^bl0'f')su'n'' skrajšal napisno Vse8a duW!Stl" Vwsi(u Grenc ima nihšw!i;tri U,ll('e' okr°K 47 hls" »ev- Kn 1,1 okrog 160 prebival ^"'<%u i P°ve Karel Triler, e i6h ■ M' pred vojno vas štela ''■^>k,r ftevilk, v krajevnem % Podu ?,n"'"'" I' 1 - !.8«0, k, P^'O'valcev ukrug leta L,h* imel 7/1 b,'° ta 19M Stveč C 4,U>tu l»8fipuše en Hi§- tepihk0Mr,r,-VH,ko''- ""^ "]«• se L 1 ur°J(>nih < k^Mon* kosuJ". katera bo b°'jpoir ;";ir"i""v,-,predio,. ""'"n okna rož ^in;rnmaejamed ^lGmai"dalkl!oGrencu m. je ^IdnJTJeY Ton^ k> J« "sto ^j*gafir.uravkur pridno čistil ?*d*' DodkttunU torišču. Grenc aV' &Uhw» rajevno »kupnost jMl IV karnour stejejo še Vir S* ^iTS iŠne stevilke so Dr, r;,/;' •'nun o,,, ,<„,„ «JnarjU in prj Kufttrma Grenc Piše D. Dolenc novem Vinku, vse ostale pa v nekakšnem pravokutniku med cesto Kranj Škofja Ix)ka, Kidričevo cesto, ki je bila prej naselje Stari dvor, Virmašami in železniško progo ter Gradisovimi skladišči. Večjo kmetije so bile včasih pri Zb&lcu m pri Mihelcu, vse ostalo so bile bolj bajte. Čista kmetija je danes le še pri Mi-helu, čeprav se še pri nekaj hi šah ukvarjajo I kmetijstvom, vendar poleg služb. V krajevnem leksikonu piše, da so bili včasih tu, še pod freisin.škim gospostvom, polgrunti cerkvenih ustanov, od začetka Hi. stoletja pa so se tu na meji Starega dvora naseljevali kajžarji. Grenc pa se pravi zato, tako mi razlaga gospodar pri Mihelu, Karel Triler, ker je bila v starih časih prav tu meja med svetoduško in škofjeloško graščino Štručke masla za ljubljanske gospe Dva obrtnika imajo v vasi, mizarja Janeza Tavčarja, ki po naročilu naredi vse po /elji, tudi lepe kuhinjske oprave, ter avto-mehanika Milana Eržena, ki se je ves posvetil Itonaultovim av tomobilom, posebno »katrcam«. Najstarejši krajan je Ruparjev Nlai e. prek KI) jih šteje. V vasi pa so imeli tudi ljudsko kiparko Marico Pintar, ki je delala »modlce« za peči, nabožne kipce, palčke za vrtove in podobno. Na steni Maslarjeve hiše, kakor se je pri 1'mt u jevih po domače reklo, o oblikovalki priča mala plastika, na kateri je upodobljena koča na Lubniku. Gmajnar-jev Tone, ki je sedaj gospodar pri Mi.l.irju, jo je z zadnje strani hiše prenesel na prednjo, da mimoidočim pripoveduje o ljudski kiparki Marici. Prava vaška posebnost pa je včasih bila tudi .Masiarjeva mama, kl je po va seh v škofjeloških hribih dolga leta pred vojno pobirala maslo, ga doma v modelih oblikovala v lepe štručke, in ko se jih je nabralo za en samotež, jih je peljala na trg v Ljubljano. Vsakih štirinajst dni je naredila to dolgo pot. Stari Maslar je bil mizar in on sam je delal ženi lepo izrezljane modele za maslo. Nič čudnega, da so ljubljanske gospe rade segale po njenih štručkah. Ljubezen do oblikovanja pa je, kaže, podedovala tudi domača hči Marica. Cenjena Benčova »ajsarca« Pri Benču naj se oglasim, mi je svetoval Gmajnarjev Tone, tam se ukvarjajo z vsem mogo- Benčova mama Ivana Miklavčič je po Škofji Loki in okoliških vaseh poznana po svojih trajnicah in odlični solati »ajsarci« — Foto: D. D. Grenc je majhna gručasta vasica ob cesti Kranj Škofja Loka. čim. In res zlepa ne najdeš .tako zanimive hiše. Benčovo gospodinjo, Ivano Miklavčič, sem našla pri pikiranju salvij. Kar desko je položila čez toplo gredo, se dobesedno ulegla nanjo in sadila sadike. Drugače pač ne gre. Saj se namuči s tem svojim vrtom in številnimi toplimi gredami, toda to je njeno veselje in poleg majhne pokojnine tudi njen kruh. Gospodinje tod okrog jo poznajo po sadikah trajnic, po belih lilijah, narcisah, kresnicah, floksu, rumenih in belih marjetkah, »Jožefovkah«, rmanu in drugih, najbolj pa cenijo njeno solato, »ajsarco«, za katero seme sama prideluje. Boljša je od ljubljanske ledenke, pravi- jo. Kadar ji solata dobro obrodi, jo odda tudi v bližnje delavske restavracije, pogosto pa gre s svojimi sadikami na škofjeloško tržnico. Vsega pa pomalo pridela, kajti zemlje nima veliko, vse leto pa se trudi, da jo kar najbolje obdela, da ji zemlja kar največ da. Dobro jo je treba pognojiti, pravi, in tudi zaradi gnoja ima pri hiši koze, prašiče in celo konja. Benčov ata, Jože Miklavčič je včasih imel tudi oslička. Tako poznan je bil z njima, da ga je nek ljudski slikar celo naslikal, kako pelje domov poln voz sena. ureja DARINKA SEDI ©(^lS®SSJJ©3EECaAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 5. aprila 15 Uroš Rozman, pionirski lokostrelski prvak Jesenice, 4. aprila - Jeseniški lokostelci dosegajo vedno boljše rezultate, najbolj pa so se razveselili svojih najmlajših, ki so se tako dobro odrezali na državnem lokostrelskem prvenstvu. V dvorani na Planini v Kranju je klub lokostelcev KLIK IKOS Kranj organiziral prvenstvo Jugoslavije v lokostrelstvu — FITA indoor. Kar 151 tekmovalcev v vseh kategorijah iz 25 klubov z vse Jugoslavije je tekmovalo na razdaljah dva krat 25 metrov in dva krat 18 metrov. 81)Na državnem prvenstvu so spet prijetno presenetili jeseniški lokostelci, ki zadnja leta dosegajo vedno večje uspehe na državnih prvenstvih in na mednarodnih tekmovanjih. Še posebno je razveseljivo, da načrtno vzgajajo mlade lokostrelce ki se vsaj v jeseniški občini vsebolj navdušujejo za ta zanimivi in lepi šport. Med mladinci je v instinktivnem slogu Ma-:ej Križnar zasedel zelo dobro tretje mesto, / instinktivnem slogu compaund pa David Rjazancev četrto mesto. Dobri so bili tudi Mani in članica Marija Tomazin s četrtim mestom na državnem prvenstvu. Najbolj pa so člane jeseniškega Lokostrelskega kluba razveselili najmlajši, saj je pionir Uroš Rozman osvojil prvo mesto in postal pionirski državni prvak v instinktivnem slogu. Aljoša Visler je bil drugi, Marjan Zupan pa tretji. k "Pozimi trenirava v šoli, polet) pa na steliš-ču v Podmežakli," sta dejala dvanajstletna učenca osnovne šole Tone Čutar Uroš Rozman in Marjan Zupan, "za zdaj sva še v tej sisciplini instinktivnega streljanja brez merilne naprave, prihodnje leto pa se začne trening prostega steljanja z merilno napravo. K opremi, ki ni poceni, prispevajo tudi starši. Lokostrelstvo naju navdušuje, veliko pa nama povesta in pomagata trenerja Peter in Marija Tomazin", pravita državni pionirski prvak Uroš in tretjeuvrščeni Marjan. D. Sedej Združenju proizvajalcev smuči (IRT) sedaj predseduje Elan Draginja zbliža tudi najhujše konkurente Brezjani navdušeni za šport Brezje nad Tržičem, marca — Pred dnevi so se na rednem letnem občnem zboru zbrali številni člani mladega Športnega društva Brezje pri Tržiču, ki so v prijetnem vzdušju v dvorani Doma družbenih organizacij pregledali delo v lanskem letu ter sprejeli načrte za letos. Iz poročila predsednika društva Miha Zupana je bilo moč razbrati, da so v letu 1987 izvedli tekmovanja v malem nogometu, krosu, odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu, pripravili pa so tudi več planinskih pohodov. Žal jim je slaba zima preprečila izvedbo nekaterih tekmovanj v smučanju, predvsem tradicionalni superveleslalom. Vse leto pa so bili prisotni tudi na trži-škem kegljišču kjer so imeli rekreacijsko vadbo za dve svoji ekipi, ki sta tudi sodelovali v občinski ligi. Na vseh teh prireditvah je sodelovalo 488 članov in članic društva, ki so poleg tega opravili tudi 23 delovnih akcij s 387 prostovoljnimi urami ter na ta način uredili odbojkarsko igrišče ter postavili koš za igro dvojic, nekoliko pa so spremenili ter uredili tudi teren za superveleslalom. V treh letih delovanja so tako poleg omenjenega uredili še balinišče, nogometno igrišče ter otroško igrišče, vse v neposredni bližini Doma družbenih organizacij, kjer so v kleti doma dobili tudi svoje klubske prostore. | X B50189r1 ab^Uoflnd, :••< . Ob tako bogatem in plp/ir^rn, delu in aktivnostih pa razmišljajo tudi že naprej. Za letos načrtujejo izvedbo več tekmovanj v različnih športnih panogah, kamor bodo povabili tudi druge občane, spopasti pa se mislijo tudi z gradjo igrišča za tenis ter lani zgrajeno površino za odbojko in košarko prevleči s fino plastjo asfalta. Ob tem so omenili veliko pomoč Samoupravne komunalno cestne skupnosti, ki so jo bili deležni doslej. Spregovorili so tudi o uspehih, ki so jih dosegli v treh letih delovanja. Najbolj so ponosni na drugo mesto, ki so ga lani osvojili v akciji Partizana Slovenije "Športna rekreacija v vsako Krajevno skupnost" med vsemi slovenskimi vaškimi krajevnimi skupnostmi ter na priznanje OF, ki jim jo je podehla Krajevna konferenca SZDL za lansko leto. J. Kikel Patruljni tek v Zgornji Radovni Zgornja Radovna, 4. aprila — Člani Strelske družine Janez Mrak Dovje - Mojstrana so v soboto, 2. aprila, organizirali že 14. patruljni tek na smučeh v Zgornji Radovni. Tradicionalno prireditev, ki je vedno zgledno organizirana, vsako leto pripravijo v spomin na tragične dogodke 20. septembra leta 1944, ko so Nemci do tal požgali Srednjo Radovno. Progo so letos speljali iz Gornje Radovne proti Krmi, tekmovali pa so v hudem snežnem metežu. Sodelovale so tričlanske ekipe strelskih družin, teritorialne obrambe, gasilskih društev, planinskih društev, krajevnih skupnosti, GRS in Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice. Proga je bila dolga pet kilometrov, tekmovalo pa je trinajst ekip. Rezultati: med ženskami ekipami je bila prva ekipa gasilskega društva Mojstrana, druga ekipa turističnega društva Mojstrana in tretja ekipa planinskega društva Mojstrana. Med moškimi do 35 let so bili prvi člani teritorialne obrambe Jesenice, drugi stelci iz Mojstrane in tretji člani strelske družine iz Gozd Martuljka. Med ekipami v starosti nad 35 let pa so bili prvi člani teritorialne obrambe Jesenice, drugi iz krajevne skupnosti Žirovnica in tretji iz Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Milan Ulčar in Stanko Kofler. D. S. Begunje, 1. aprila — O delovanju in težnjah združenja proizvajalcev smuči oziroma njihovih tekmovalnih služb, o zadnji smučarski sezoni in načrtih za novo, gledano skozi oči begunjskega Elana, govori Boštjan Gaser, vodja Elanove tekmovalne ekipe in letos predsedujoči v združenju IRT. "Veliki smo postali," je bil prvi komentar Boštjana Gaserja. "Po številu tekmovalcev, po aparatu, po številu serviserjev, po obveznostih. Imam pa še dodatno dolžnost. Elanu so letos zaupali vodstvo združenja vseh proizvajalcev smuči oziroma njihovih tekmovalnih služb IRT. Prvo leto je združenje vodil zastopnik Atomica, lani Rosignolla, letos pa Elana." • Združenje je po svoje nekaj posebnega. Sestavljajo ga firme, med katerimi vlada na trgu, na tekmovališčih in v njihovih za-kulisjih najostrejša konkurenca, rivalstvo na nož. V ta namen se obračajo veliki denarji. "Zadnja tri leta je naše gibanje dobilo šele pravo veljavo. Proizvajalci smuči smo se zavedli, kljub ostri konkurenci, ki še naprej ostaja in se še zaostruje, skupnih interesov. Gre za odnose med proizvajalci smuči in mednarodno smučarsko org»iaizacijo FIS; za pravila igre v posameznih nacionalnih poolih in za čim bolj poenotena merila odnosa do tekovalcev. Prav tu je postajala konkurenca med proizvajalci že ubijajoča, stroški so podivjali, bodisi za vstop v smučarske sklade ali za angažiranje posameznega tekmovalca Pred tremi leti smo podpisali posebenen statut in marsikaj se je že spremenilo. V prihodnje na primer bomo poskušali dobiti še večji vpliv na oblikovanje koledarja tekmovanj za svetovni pokal, tako glede časa kot krajev. To je za zdaj še izključna domena FIS. V svetovni smučariji je prav delež proizvajalcev smuči največji in zato mora biti temu primerna tudi naša veljava. Naše in Fisine interese bo treba uskladiti. Nesprejemljivo za nas je, da so tekme svetovnega pokala v državah, ki so za nas tržno nepomembne. Na Japonskem na primer, kamor pa se vsi oziramo, pa jih sploh ni. FIS že dve leti ni dala tej državi nobene tekme. Naslednje leto bo tam vsaj finale svetovnega pokala. Tudi vzhodnoevropske države ostajajo za proizvajalce več ali manj nezanimive. Izjema je Jugoslavija. Ne toliko zaradi tega, saj kupna moč tudi pri nas pada in bi tuji proizvajalci pri nas malo prodali, ampak zaradi našega vedno večjega smučarskega ugleda po tekmovalni plati ter zaradi občinstva. Naša akcija Podarim dobim je v svetu zelo odmevna. Zato so naše tekme za svetovni pokal kar trdno zasidrane v koledarju. Druga stvar, na katero opozarjamo, so serviserji. Tekme svetovnega pokala so skoraj na vseh celinah in po nekajkrat moramo tudi s serviserji obkrožiti svet. To stane in Elan teh stroškov ne more več povečevativ Ker je večina tekem za svetovni pokal finančno pozitivnih, ne bi smelo biti problema, da bi imeli serviserji enak status kot trenerji in drugi spremljevalci reprezentanc. Servisne slubže so pomembne. Brez njih ni uspehov, čeprav pogosto nanje gledamo samo kot na strošek. Kolikšna je vrednost Matejinih kolajn, še ne vemo, prepričan pa sem, da je vanje vgrajenega tudi veliko serviserjevega dela. IRT še zdaleč ni zadovoljna z organizacijo skakalnih in tekaških tekem za svetovni pokal, tako glede krajev in načina tekmovanja. Interesi proizvajalcev so drugačni. Premalo je tržnega elementa. Samo primer: Japonska je za Elan izredno zanimiva, pa nekateri najboljši skakalci na Elanovih smučeh, med njimi tudi naši, na tekmah na Japonskem sploh sodelovali niso. Tretje področje so cene tekmovalcev. Podivjale so in treba jih je obrzdati, kar pa seveda pomeni, da bodo dobri tekmovalci še naprej iskani in za proizvajalca smuči dragi. Dogovorili smo se, da s smučarji, ki so starejši od 20 let in so pod 30. mestom na FIS lestvicah, ne bomo sklepali trajnejših pogodb. Tako bo ostalo več denarja za dobre tekmovalce, ki so tržno zanimivi ne le zaradi kakovosti, ampak dolgoročno tudi zaradi mladosti. Letošnja zima je bila za proizvajalce smuči slaba. Snega je bilo na splošno manj, profita je bilo manj in tudi denarja za tekmovalno smučarijo je zato logično ureja JOŽE KOSNJEK Smučarsko tekmovanje carinikov Jeseničani tudi tokrat zmagali Jesenice, 2. aprila - Carinarnica Dravograd je bila prireditelj 9. zimskih carinskih športih iger Dravograd 88. Cariniki so tekmovali v veleslalomu in tekih. Tekmovanje je bilo tudi priložnost za še boljše medsebojno poznavanje in izmenjavo mnenj o problemih te službe. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, čeprav ga je bilo treba pripraviti na hitro, saj je bil po programu predviden Kopaonik, kot organizator pa Carinarnica Ljubljana. Tekmovalci Carinarnice Jesenice so bili tudi tokrat najuspešnejši. V veleslalomskem tekmovanju žensk so bile v posameznih starostnih skupinah najboljše: Jožica Krebl (Dravograd), Marjeta Kramar (Lju-blana) in Pavla Benet (Jesenice) v skupini nad 35 let in Pavlica Jereb (Celje), Marija Brojan (Jesenice) in Jolanda Trotovšek (Celje) v skupini do 35 let, med moškimi pa Vaclav Broman (Dravograd), Janez Velunšek (Jesenice) in Jože Ivačič (Dravograd) v skupini nad 40 let, Franc Kotnik, Slavko Murič in Franc Mencinger (vsi Jesenice) v skupini od 33 do 40 let in Gaber Gmajner (Jesenice), Danijel Kalic (Maribor) in Jože Koren (Dravograd) v skupini do 33 let. V tekaškem tekmovanju so bile med ženskami najhitrejše Jožica Dečman (Jesenice), Cveta Strmole (Ljubljana) in Jožica Krebl (Dravograd) v skupini nad 35 let in Marija Brojan (Jesenice), Pavlica Jereb in Jolanda Trotovšek (Celje) v skupini do 35 let. Med moškimi so bili v skupini nad 40 let najhitrejši Janez Praprotnik in Janez Velušček (Jesenice) in Ivan Uplaznik (Celje), v skupini od 33 do 40 let Frac Kotnik (Jesenice), Ivan Glazek (Dravograd) in Boris Dugar (Ljubljana), v skupini do 33 let pa Gaber Gmajner (Jesenice), Bogo Planine (Celje) in Vili Zemlja (Jesenice). Najboljša posameznika sta bila Pavlica Jereb (Celje) med ženskami in Franc Kotnik (Jesenice) med moškimi. Ekipno so zmagali Jeseničani z 244 točkami pred Dravograjčani 170, Celjani 117 itd. J. Košnjek OD TEKME DO TEKME Nov uspeh Kajka Ixuriča — V Feldbergu je bilo zadnje tekmovanje v smučarskih skokih za evropski pokal pred finalom v Rolleju v Italiji Zmagal je Ploc, ponovno pa je uspel Rajko Lotrič /. drugim mestom. Tretji je bil Parma, četrti Rimroel, peti pa Strohmeier. Baje je bil 25., Dokupa po ponesrečenem prvem skoku 34. Bireš in Cuješ zmagala na Soriški planini — Alpetour iz Škofje Loke je priredil dva slaloma na Soriški planini v spomin na dva tragično umrla smučarja: Mirana Ahčina in Jožeta Kuralta. V soboto je bil 11. Miranov memonal. Zmagal je Bireš (ĆSSR), drugi Grašie, tretji Čuješ in četrti Žagar (vsi Jugoslavija). V nedeljo pa je bila Kuraltova spominska tekma. Zmagal je Cuješ, drugi je bil Bireš, tretji Grašič, renta pa Mi-klavc in Žagar. Skoda, da niso nastopili nekateri naši najboljši. Dežmanova zmagovalka Krvavca — Na Krvavcu je hil mednarodni FIS slalom, na katerem so tekmovale smučarke iz petih držav. Zmagala je Mojca Dežman. Druga je bila Avstrijka Sandlederjeva, tretja Medži-hradska iz ČSSR, četrta pa Jugoslovanka Pušnikova. Košarkarji Triglava poraženi — Košarkarji Triglava so gostovali v Celju pri Železarju in zgubili s 97 : 79. Triglav je sedaj šesti. V ženski ligi je Odeja v gosteh premagala Cimosa, Kladivar Induplati Mengeš, .lese tinaiike pa so zgubile s Pomurjem. Odeja je četrta, Jesenice o ime m Kladivar deveti. « J. K. Bodo tudi prihodnjo sezono tako zadovoljni? Od leve proti desni: Tone Vogrinec, katerega odstop je bila samo prvoaprilska šala. Boštjan Gaser, vodja Elanove tekmovalne ekipe, in Jože Drobnih trener letos zelo uspešne ženske reprezentance. - Foto: J. Košnjek tos začeli v evropskem pokalu z nekaterimi mlajšimi. Izdelov nje smuči za smuk je tudi P°/ membno v proizvodnem p°&' du. Kernen iz Švice je na prim^ na naših smučeh v štirih sez nah zbral v smuku 250 točk svetovnem pokalu. Oziramo s na Švedsko, kjer vzgajajo nO rod dobrih smučarjev v vseh P nogah, naš interes je Norvesk < kjer so se z našimi smučmi uv ljavili skakalci. Povsod pa in**, mo tudi prodajni interes. Z na*n ostaja še naprej Stenmark. ki j* manj. Na svetu se letno proda okrog 8 milijonov parov smuči, kar je vrhunec. Če želi biti Elan soudeležen vsaj z 10 odstotki, mora ostajati tudi v tekmovalni igri, v tem cirkusu, vzdrževati tekmovalno službo in tekmovalce, razvijati proizvodnjo in jo sprotno testirati, kar pa lahko najbolje opravijo prav tekmovalci vrhunskega razreda." Mateja ostaja Elanova # Letošnja sezona je bila za Elan uspešna, predvsem po zaslugi deklet in skakalcev. "V alpskem smučanju je bil cilj delno uresničen. Manjkata kolajni na olimpiadi in v svetovnem pokalu. Zelo blizu, četrti, je bil Armin Bittner. Vso sezono je čutil posledice zastrupitve s hrano med oddihom v Maroku, kjer se je zastrupila večina članov moške zahodnonemške reprezentance. Uspevali smo med mlajšimi tekmovalci, med katerimi je Gregor Grilc svetovni mladinski prvak. Imamo torej smučarje, ki bodo čez leta nadomestili sedanjo generacijo. Ženski del ekipe je dosegel pričakovano, posebej Mateja Svet. Mateja in Camilla Nillson ostajata še naprej v našem moštvu. Ob dobrem programu tekmovanj, sreči in pripravljenosti štejejo strokovnjaki Matejo za eno glavnih kandidatk, da prihodnjo sezono zmaga tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zelo zadovoljni smo s skakalci, tudi v propagandnem smislu, kjer so poplačani stroški intenzivnejšega pojavljanja v tem tekmovanju. V teku želimo biti močnejši. Z našimi smučmi smo dobivali maratone (Vassa, Dolomiti), preslabi pa smo v pokalu. Angažirali se bomo skladno z možnostmi. S smučmi opremljamo polovico italijanske ekipe, vključeni smo v mladinski program. V Italijo smo najmočnejši. Možnosti, da se prebijemo s posamezniki v vrh, so. V vseh disciplinah bomo tekmovalno plat združevali s tržno, prodajno. Najkasneje prihodnje leto bomo močnejši v Zvezni republiki Nemčiji, tudi na račun smuka, kjer tudi tekmovalci želijo, da se Elan ponovno vključi. Mogoče bomo že le- sodeloval tudi kasneje, ko ne^ več nastopal. Zapustil nas ni r3<>" jan Križaj, ki bo pri nas sv^0^, lec, zastopik, preizkuševalec smuči m podobno. Igramo ni Bittnerja. ki se vzpenja v f°r!?»j dozoreva in je drugi najbolj smučar Zvezne republike Neg! čije in prav na njegov račun sK , šamo v tej državi prodajno se bolj Tek dveh mostov Hrastje, 1 aprila - Športno društvo Jakob Stucm prireja peti Tek dveh mostov na 21 kilometrov dolgi progi. Tek se bo začel v nedeljo, 10. aprila, ob 10. uri pred gasilskim domom v Hrastju. Proga bo potekala od Hrastja skozi Prebačevo, Trboje, Valburgo, Zbilje, Podrečo, Mavčiče, Praše, Breg, Orehek in sko zi Čirče nazaj v Hrastje. Tekmovanje ho potekalo po pravilih Atletske zveze Slovenije. Moški bodo razdeljeni v štiri starostne skupine: do 311 let, od 30 do 40 let, od 4(1 do .")(! let in nad 50 let, ženske pa v tri skupine: do 30 let. od 30 do 40 let in nad 40 let. Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom. Pokrovitelja tekmovanja sta Agromehaniku Kranj in Tekstilna tovarna Zvezda Kranj. Iz Kranja vozi na start lokalni avtobus številka l. J. K. uspevati. Kakšnih posebnih xe volucionarnih sprememb v n? šem moštvu pa ne bo. Prihodnj leto pa mnogim tekmovalcern spet potečejo pogodbe. Prav škoda je, da ne moremo v avstrijski« italijanski in francoski smučar* ski sklad. Zelo zaprti so. Prav v teh državah pa' iz leta v le*0 vzgojijo veliko dobrih, mladin, perspektivnih tekmovalcev." Mattija ne bo v Elanover* moštvu • Po sklepu Kneisla, da prenf' ha z izdelovanjem skakal0' smuči, je bilo hipoma veli«4^ kandidatov za prestop k Elafl vim smučem. Tudi Nikaenen r bil v igri. Ste v Elanu o tem i° vorili? "Kljub odstopu Kneisla oS& jamo v enaki postavi kot dosle£ Številčno in kakovostno smo 1 dosti veliki. Če bomo letošnje & zultate ponovili, bomo zelo zao ^ voljni. O Mattijevem prestopa nam smo razpravljali, veno smo bili proti. To bi bila tvegan zadeva. Matti je praktično do5 gel vse in je vprašanje, kaks . bo njegov osebni interes v P hodnjih sezonah. Lahko pade.^ formi, pa bodo neuspeha ki"1 smuči. Riziko je bil prevelik, r zen tega pa vstop v finski sO1 carski sklad zelo drag. Zato finskem poolu ne sodelujern Prav prijetno pa smo se P°^UVJ ko so nas nekateri odlični sK kalci, na primer Parma in P1 ^ spraševali, če so zainteresira zanje. Ponavadi mi lovimo % movalce, tokrat pa so oni naS'u J. Košnji Planinski izlet Kranj 31. marca - Planin^ društvo Kranj prireja v s°^°of0 9. aprila, izlet na Zasavsko # r in v geometrično središče S'0 ^ nije, v Vače. Zbor izletnikov ^ ob 7.15 na avtobusni postaj}., la hoja do Zasavske gore. la bo od 4 do 5 ur. Priporočil { je lahka planinska oprema-1 jjj bosta vodili Slava ObradoV^ Daša Šter. , Nogometaši za pokal Kranj, 4. aprila — Za nogometaši je novo kolo tekmovanja bliskih ligah. V prvi ligi je kranjski Triglav z 1 : 0 izgubil s SteklarJ jg Klan in Naklo sta igrala 1:1, Svoboda je premagala .Jesenice z 2 : pa so igrali tudi mladinci Save in Rudarja iz Trbovelj. 9 ' V sredo so na sporedu tekme pokala. Naklo igra ob 16.30 d° Domžalami, Jeseničani pa gostujejo v Medvodah. J. K. I^rekS. aprila 1988 11. STRAN (^ISSSS^IEHGLAS ^orjedisti odpirajo sezono človek je na mopedu prav tako nevaren kot s pištolo__ Ko h* . i se starši zavedali, kaj vse se utegne roditi iz nedolžnega darila torkf11^3'0 a'*. ",irmo» D' bili P" nakupu razsodnejši. Kolo z mo-razvi^ Ji!-na prv' P0?'^ resda nenevarno, tako nekako kot kolo, saj ^^Je hitrost le kakih 50 kilometrov na uro. Toda s »sfriziranim« g 0rJem ga mladec lahko požene dosti hitreje. Izzivanje nevarno-kršk* ^ "C "ton^a vselej srečno: miličnikova prijava sodniku za pre-tolis ,C ^e naimani» kftr g« lahko doleti, hujši so zlomljeni udi, po-cena glava, invalidnost, celo smrt... Kolo z motorjem je (vsaj peti-^nelsim) lahko dostopno. Nobeli registracije ne potrebuje, no-v^evga tehničnega pregleda, l^aržuje pa ga navadno vsak stnik sam, če ima le malo namenja in veselja do brskanja P° motorju. Tudi do dovoljenja ? vožnjo na tem konjičku se lahka pride. Nobeno zdravnico Potrdilo ni potrebno, izpit ne rJa nikakršne praktične vož-le. le teoretični del, sila enosta-em test s 25 vprašanji, ki pred spiti po stari šolski navadi foto-*°piran z odgovori vred kroži ^d kandidati. stin tako že 14 ~~letnik lanko P°" %te voznik - polnopraven ude- Qeženec v prometu. Nihče pa se tem ne vpraša, ali ima za na esto dovoj znanja, dovolj zdra-re Presoje, dovolj zrelosti, kako avnati na cestnih pasteh. Izkuš-le vsako leto znova ovržejo to ^pričanje, ko mlečnezobci na ^°Pedih s "sfriziranimi" motorji ^.Prikrajšanimi izpušnimi cev-2 švigajo po cesti, pozabljajoč £n tem na morebitne napotke iz r'°metnih predpisov, ki naj bi 8? dobili iz opravljenega testa. , °vzročajo prometne nesreče, v šo £in sami potegnejo naj krajih'. Kršijo nočni red in mir, ko okni spečih stanovalcev primio plin na mopedu. Vrste pri sodnikih za prekrške pa se daljšajo, če le mladci nimajo te sreče, da jo še pravi čas popihajo možem postave, ko le — te privabi njihov hrup. Nekateri pa, ko jim zmanjka žepnine za gorivo ali nadomestne dele, sežejo tudi po tuji lastnini. Toda pustimo slednje ob strani in si ogledamo le neveselo statistiko, ki jo iz leta v leto beleži prometna milica. Ta pravi, da so lani 58 prometnih nesreč zakrivili vozniki koles z motorjem. Med povzročitelji so po številčnosti kar na drugem mestu, takoj za avtomobilisti (ti so zagrešili 334 nesreč) in precej pred pešci (ki so zakrivili 37 prometnih nesreč). Predlani je bila ta številka še precej večja kar 64 nesreč so ieli na vesti mopedisti. Če upoštevamo, da vozniki težjih motornih koles tu sploh niso šteti (ti so s 25 nesrečami lani in 29 pred dvema letoma šele na 5. mestu med povzročitelji), in da njihova sezona traja le dobrih šest mesecev, potem je prometnih nesreč po krivdi mopedi-stov res veliko preveč. Nesreče z mopedi so lani terjale dvoje življenj, o ranjenih statistika niti ne govori. "Kot je dejal eden od udeležencev posveta o prometu pred nedavnim v Ljubljani, je mlade- mu človeku dati v roke motor huje kot dati mu pištolo," je vsakoletno sezonsko gonjo z mopedi po cestah komentiral Ivan Demšar, inšpektor za varnost prometa pri Upravi za notranje zadeve v Kranju. "Mladi vozniki koles z motorjem si na cesti drznejo vse mogoče. Vozijo prehitro, kar jim omogočajo predelave na motorjih. Kršijo predpise, ne upoštevajo prometnih znakov. Pri velikih hitrostih, kakršne zmorejo hitri (predelani) mopedi, bi morali nositi tudi čelade, čeravno je zakon za mope-dista ne zahteva. Naj jih še tako kaznujemo, ne pomaga kaj dosti. S poostrenim nadzorom smo sicer dosegli, da se je lani za dobrih 14 odstotkov zmanjšalo število nesreč, vendar jih je še zmeraj zaskrbljujoče veliko. Kazni za prekrške so nizke, starši se ob njih sploh ne vznemirjajo. Sicer pa je hiba že v zakonu, ki tako mlademu človeku, premlademu, da bi bil odgovoren, dovoljuje vožnjo z mopedom. Ta vozila tudi niso zavarovana. Ker niso registrirana, imamo problem tudi z nadzorom. Običajno ni nobenih dokumentov o lastništvu, zato tudi težko ugotavljamo, kdo vozi te jeklene konjičke. Marsikaj je krivo, da so ceste preplavili mopedisti in da vse bolj ogrožajo promet, najbolj pa neodgovornost staršev." Časi, ko so botri poklanjali ure, starši pa knjige ali gramofonske plošče za lepo spričevalo, so očitno že preživeli. Zdaj mora biti za darilo že kar moped, da je kaj vredno. Tomosov "avtoma-tik" letos stane že okrogel milijon. Toda če že mora biti darilo za šolarja, neodgovornega mladoletnika pri 13, 14 letih, in če mora biti drago, potlej je še vedno manj nevaren videorekorder ali računalnik. D. Z. Žlebir Steklina še kar grozi Sitnem zatišju je septembra lani na Gorenjsko znova pljusnil ^stekline. Prvo steklo lisico so uplenili v Žireh, nato pa se je boleti^ nezadržno širila in danes so s steklino okužena območja kar gorenjskih občin: Škofje Loke, Kranja in Tržiča. Lol0 *•' aprila so v občini Škofja kljh* laboratorijsko potrdili ste- tJ?0 Pri 26 lisicah, dveh psih, jaz-mački in ovci. Največ steklih l> so uplenili v Zireh, 16, ostale 'ian u renJ' vasi> Sovodnju in Po-»fts i Steklo lisico so uzrli tudi v H» v Draga. 22. februarja je ste-*kot- ica Prišla do Gosteč blizu biij J® Loke, kjer so jo vaščani popri »Nedavno so v ovčjem tropu y*^«ttalu našli tudi steklo ovco. *^ 2aćetku novembra so steklino v0 5j!j!j tudi v kranjski občini, pr- VettiKel° lisico so "Plenili 3. no-in „■ ra- od tedaj so jih ustrelili 16, tUt|!Cer v Trsteniku, Apnu, Šen-lliji 1 gori, Goricah, Poženiku, tofun borštu, Šenčurju, Kokri, Brisi^ \ rupaličah, na območju lov-*ine [užine Storžič in lovske dru-Pred .K°zorog, nedavno pa eno v u*>ili a °ru- Na Bregu ob Kokri so Heijj^mačega psa, ki je zbolel za Mi^^Januarske dni pa se je ste rv?0Javila tudi v tržiškem kon-5*. v £ so tu uplenili 3 stekle li- una\ "°mu (ta je bila zelo napa «tk na Pristavi in v Grahov- Ker je steklina ogrozila že do-kajšen del Gorenjske, so se konec februarja sestali predstavniki gorenjskih lovskih družin, veterinarske inšpekcije, veterinarskega zavoda uprave za notranje zadeve, zavoda za socialno medicino in higieno in drugih, ter se dogovorili o ukrepih zoper to nevarno bolezen. Poleg tega, da okužena območja zaznamujejo z opozorilnimi tablami, kaže slednje postaviti tudi na vse štiri gorenjske mejne prehode. Ljudje, ki vstopajo v državo, imajo pravico vedeti, da so na okuženem območju, zato naj bi bile opozorilne table večjezične. Lovcem pa naj bi poslej plačevali za odstrel živali, oziroma poskrbeli za povračilo materialnih stroškov, ki jih imajo pri streljanju okuženih živali in jihovem prevozu na zbirno mesto. Brez tega bodo lovci težko zainteresirani za odstrel, saj so lisice ta čas brez vrednosti, medtem ko so dragocene za epidemološke raziskave. Od ljudi pa je pričakovati, da bodo privezovali pse in mačke, jim natikali nagobčnike in povodce, kadar jih bodo odpeljali na spre- NA SONČNI STRANI AL? PpQ_ ščjh "cvetke" - Navadili smo se že, da po mnogih križi-Pton,^ ° polomljene smerokaze, ob cestah polomljene Ž^ak w^ Zr|ake. Kaj pa je vzrok temu, da se je tale prometni °fje* i S'' na drevo ni znano. Ali so se na križišču ceste iz v«č |ej *e proti Kranju spet zbrali razgrajači, ali pa je že g Postavljen znak obupal nad urejenostjo naših cest... Foto: V. Stanovnik hod, ne pa da kar prosto tekajo po okolici, kjer preži steklina. Tudi otroke naj varujejo, da se ne približajo okuženim živalim. Pretekli teden je bil v časopisih objavljen razpored cepljenja psov: lastniki štirinožcev naj ga resno upoštevajo, saj s cepljenjem obvarujejo žival pred boleznijo. Tistim pa, ki se navodil ne bodo držali, grozi kazen. Od septembra, ko se je na Gorenjskem pojavila steklina, je veliko ljudi prišlo v stik s steklimi živalmi, zato so poiskali pomoč v antirabični ambulanti. Kar 127 jih je prišlo, cepili pa so jih 66. Strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno kičejo k previdnosti, da ne bi bilo treba še več obiskov v amublanti. D. Z. Zlebir Več težjih prometnih nesreč Temeljno javno tožilstvo v Kranju, enota v Radovljici, ugotavlja, da se je v minulem letu občutno zmanjšalo število storilcev kaznivih dejanj na območju jeseniške občine. Obravnavali so le 335 storilcev, kar je 87 storilcev manj kot leto prej. Prijavili so 37 mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, kar je tudi za deset manj kot leto prej in devet pravnih oseb zaradi dvanajstih gospodarskih prestopkov Še vedno prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, saj je bilo v preiskavi in obravnavi zaradi teh kaznivih dejanj 153 storilcev. Prevladujejo lažja kazniva dejanja, ob koncu leta pa so odkrili večje nepravilnosti v Železarni Jesenice, ki jih še raziskujejo. Za jeseniško občino je značilno, da je veliko kaznivih dejanj, ponarejanja potnih listin in tihotapljenja blaga preko državne meje. Lani so na mejnem prehodu Korensko sedlo odkrili v osebnem avtomobilu našega delavca na začasnem delu v tujini sedem kilogramov zlata, ki so ga ukradli pri ropu v Zahodni Nemčiji. V jeseniški občini je zaskrbljujoč porast prometnih kaznivih dejanj, saj so lani obravnavali 62 storilcev ali 21 več kot leto prej. Vedno več je hujših posledic, saj je kar sedem ljudi umrlo. D. S. Le brezhibno vozilo je varno Razmišljanje o vzrokih za razraščanje števila proynetnih nezgod v Sloveniji — pri nas namreč nimamo poglobljenih študij o tej problematiki — nas po oceni napak voznikov in presoji urejenosti cest privede tudi do naših vozil. Že podatek, da smo 1985. leta dosegli s 300 motornimi vozili na tisoč prebivalcev zasičenost bivalnega okolja z motorizacijo, bi moral sprožiti rumeno utripajočo luč! In vendar je šel razvoj svojo pot. Tudi lani so v naši republiki registrirali za dobre štiri odstotke več motornih vozil, predvsem osebnih avtomobilov. Težava bi najbrž manj zaskrbljevala, če ne bi bilo med njimi veliko slabih vozil. Ali lako verjamete, da je na naših cestah še vedno prek 8600 osebnih avtov in 1300 tovornjakov ter celo 50 avtobusov, ki so starejši od dvajset let? Pa ne samo to! Lastniki so zelo malomarni pri vzdrževanju svojih vozil. Preventivni pregledi namreč dokazujejo, da ima prek 40 odstotkov pregledanih avtov to ali ono tehnično pomanjkljivost. Največ jih odkrijejo na lučeh in drugih svetlobnih napravah, ki so za varno vožnjo še kako pomembne. Tudi napake na krmilnem mehanizmu in zavorah niso redke, še pogosteje pa ugotavljajo preveliko izrabljenost pnevmatik. Morda kdaj sani prekontrolirate, če vse na vašem vozilu dobro deluje, ali ga peljete celo na varnostni tehnični pregled, kadar posumite na napako? Najbrž ne storite niti prvega ni ti drugega. In vendar bi se morali zavedati, da je le brezhibno vozilo varno! Zagotovite vsaj to sebi in drugim udeležencem v prometu v prid, ker je še drugih nevarnosti na pretek. Če pa boste odslej bolje upoštevali cestno — prometne predpise, bo morebitno zmanjšanje števila nesreč tudi vaša zasluga! Stojan Saje S telefoni do milijonov Kranj, aprila — Mesec dni je že v priporu Marjan V. iz Goric, ki ga sumijo, da si je pri napeljavi telefona v domačo vas prigrabil okoli 12 milijonov. Ljudje so sicer prepričani, da so še sorazmerno poceni prišli do telefonov, saj so od srede leta 1985 do jesei 1986 za pridobitev telefonske številke plačali 5 obrokov po 15 tisočakov, ob koncu pa še 20 tisočakov poračuna. Posameznega naročnika je torej telefonski priključek stal 95.000 dinarjev. Ta cena pa bi bila lahko še nižja, ko si ne bi človek, ki ima največ zaslug za telefone v Goricah, vseskozi prisvajal delež prispeva-nega denarja. V letu dni naj bi si osumljenec nagrabil okoli 12 milijonov. Da bi prikrival stanje, je menda popravljal blagajniške izdatke. Namesto manjših je vpisoval večje zneske, zlasti pri tistih blagajniških izdatkih, ki izkazujejo obrtnikom plačane gradbene storitve. To mu je uspevalo več kto leto dni, nato pa so ljudje posumili, da nekaj ni v redu. Vendar kot že rečeno ne zaradi cene telefona, ki se jim je zdela kar ugodna, temveč zaradi razkošnejšega življenja, ki si ga je privoščil Marjan V. Vinjeni voznik izsilil prednost Poljane, 1. aprila — Voznik osebnega avtomobila KR 153-424 Marjan Božič, rojen 1959. leta, doma iz Loma nad Volčo, je 1. 4. 1988 malo pred 14. uro vozil po lokalni cesti Javorje-Poljane. V križišču z regionalno cesto Škofja Loka-Gorenja vas izven naselja Poljane ni upošteval, da prihaja na prednostno cesto. Ko je zavijal v levo, je proti Gorenji vasi pripeljala voznica osebnega avtomobila KR 144-469 Anita Kavčič, rojena 1964. leta, doma iz Žirov. S prednjim delom svojega vozila je zadela v Božičevo vozilo, ob čemer je na obeh avtomobilih nastalo za okrog 6,7 milijona dinarjev škode. Zaradi pozitivnega preizkusa z alkotestom so miličniki zahtevali odvzem krvi voznika Božiča. Neprevidno prehitevanje Bled, 2. aprila — Tega dne dopoldan je 19-letni Aleš Čeba-šek iz Radovljice vozil z osebnim avtom KR 130-671 po Ljubljanski cesti z Bleda proti Lescam. Kljub neprekinjeni črti na cestišču se je odločil za prehitevanje dveh vozil pred njegovim. Takrat mu je nasproti pripeljal 49-letni voznik osebnega avta KR 603-06 Janez Torkar iz Kontnega. Čeprav sta oba voznika zavirala, sta vozili trčili. Ob trčenju so se odprla desna vrata Torkarjevega avta, zaradi česar je sopotnik Boštjan Torkar padel iz vozila in se lažje poškodoval. Mopedist težko poškodovan Črnivec, 3. aprila — Danes ob 21. uri je voznik kolesa z motorjem Valentin Šoštarič, rojen 1934. leta, doma iz Mošenj, zapeljal s parkirišča pred gostilno na Črnivcu na regionalno cesto proti Radovljici. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik oseb- nega avta KR 945-14 Vojko Vi-dic, rojen 1964. leta, doma iz Podnarta. Kljub zaviranju in umikanju je z avtomobilom zadel v prednje kolo kolesa z motorjem in zbil voznika Šoštariča po vozišču. Le-tega je zatem vrglo v desni bok avta, pri čemer je dobil hude poškodbe na glavi in si ranil levo nogo. Voznik Šoštarič je vozil brez potrdila o znanju cestno-prometnih predpisov, med vožnjo ni imel na glavi čelade, sumijo pa ga tudi vožnje pod vplivom alkohola. Nesreča z odvzetim vozilom Tenetiše, 2. aprila — V prvi uri današnjega dne je zaenkrat neznani voznik povzročil nezgodo z osebnim avtom KR 163-639, ki ga je v noči s 1. na 2. april protizakonito odvzel Vincencu Ga-letu iz Naklega iz zakljenjene garaže. Vozil je po lokalni cesti Tenetiše-Spodnja Bela. Med Te-netišami in Trstenikom ga je v ostrem levem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno izven vozišča v jarek. Po njem je drsel z desnim bokom vozila 25 metrov, zatem trčil s prednjim delom vozila v nasip, se prevrnil na streho in spet nazaj na kolesa. Voznik je zapustil kraj nezgode in odšel neznano kam. Miličniki so vrnili vozilo, na katerem je nastalo za okrog 4 milijone dinarjev škode, nesrečnemu lastniku, kaznivo dejanje pa še naprej raziskujejo. Nevarno kajenje na travniku Kranj, 2. aprila — Kranjska miličnika sta danes ob 15. uri opazila dim v gozdičku pod Šmarjetno goro. Ker se je ogenj naglo širil po travniku in grmič-ju, sta poklicala poklicne gasilce, ki so pogasili požar. Miličnika sta medtem ujela dva osnovnošolca, ki sta hitela iz gozda. Priznala sta, da sta hotela kaditi, a je eden zanetil suho travo. ureja CVETO ZAPLOTNIK S3MHIGLAS 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI,, Torek. 5. aprila 1988 RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju Todraž 1 64224 Gorenja vas Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju več sodelavcev « področja RAČUNALNIŠTVA z višjo ali visoko izobrazbo Kandidatom nudimo zanimivo delo pri izdelavi računalniško podprtega informacijskega sistema na tehničnem in poslovnem področju s sodobno računalniško opremo ter stimulativne osebne dohodke. Če se zanimate za zaposlitev na tem delovnem področju, pošljite prijavo s fotokopijo spričevala v 8 dneh po objavi, o vsem ostalem pa se bomo dogovorili na razgovoru. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. KUHAR II 1 delavec 2. ČIŠČENJE PROSTOROV - določen čas 6 mes. deljen delovni čas 1 delavec Pogoji pod 1: — kuhar — 12 mesecev delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — jamsko delo — delno (zaradi tega zaposlitev moškega) in troizmensko delo — starost nad 21 let pogoji pod 2: — snažilka — pomožna delavka, — 3 mes. del. izkušenj — delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z deljenim delovnim časom. Pred sklenitvijo delovnega razmerja se zahteva pozitivno zdravniško spričevalo. Poskusno delo po pravilniku. Delovno razmerje se sklene pod 1 za nedoločen čas, pod 2 pa za določen čas 6 mesecev z deljenim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV KRANJ GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n.sol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: - SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V zastopih: (2 delavni mesti) ČRNIVEC ŽELEZNIKI - ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA IN INKASIRANJE PREMIJ V zastopu: JESENICE - PLAVŽ Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo ali najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, za (moške) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega in do dela z ljudmi ter stanovanje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje del in nalog naj lastnoročno napisane prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo oz. diplomo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. ZNANJE VSEGA SVETA. V ENI KNJIGI 55.000 gesel 5.000 ilustracij 950 barvnih slik 20 barvnih zemljevidov C**1 [eve % 1$ »STARO ZA NOVO« ali »dobro za boljše I,......-----...................-.,................... rti-BOto*^ 10*°*°** # * cana: 100.000 din do 30. aprila 1988 POSEBNA PONUDBA ZA SKORAJ 100.000 LASTNIKOV »STAREGA« LEKSIKONA CANKARJEVE ZALOŽBE Oddajte svoj stari leksikon v najbližji knjigarni in vpisali vas bodo kot predna-rocnika novega Leksikona CZ. 15% popusta za prednaroćnisko ceno 69.000 din - cena za vas 58.650 din 10.350 din prihranka pri prednaročniski ceni in kar 41.350 din prihranka pri redni ceni dodatnih. 20% popusta za takojšnja plačila - novi Leksikon dobite tako že za 46.920 din Prednaročniška cena 69.000 din velja do 30. 9. 1988._ Najvsčje možno število obrokov za naročila, ki jih prejmemo. e do 30. 4. - 6 obrokov po 11.500 din, • do 31. 5.-5 obrokov po 13.800 din, e do 30. 6.-4 obroki po 17.250 din, e do 31. 7. - 3 obroki po 23.000 din, e do 31. 8. - 2 obroka po 34.500 din, e do 30. 9.-1 obrok po 69.000 din. 80% popusta na prednaroć nlško ceno sa plačilo v enkratnem zneska do 50. 4. 1088 - plačali boste 88.20O din in prihranili 18.800 din. NAROČILNICA Priimek in ime: _ Naslov: _ GLAS GORENJSKE Poštna št. in kraj: _ Matična št. občana: Zaposlen pri: _ j Naslov del. org.: Naročilnico pošljite na naslov: CAJnrABJSVA ZALOŽBA 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 8 Naročam Leksikon CZ -> v enkratnem znesku z 20% popustom 55.200 din -> v............mesečnih obrokih (največ 6) cena 69.000 din Stroške dostave zaračunavamo posebej. Prosimo, da označite plačilne pogoje, ki vam ustrezajo Naročilnica zavezuje naročnika in založbo Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v LJubljani. Datum:- Podpis:- Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge TOZD Orodjarna 1. VODJA RAZVOJA ZA AVTOMATIZACIJO IN ROBOTIKO Pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne smeri, znanje nemškega ali angleškega jezika in 5 let ustreznih delovnih izkušenj 2. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC II - RAZVIJALEC Pogoji: visoka strokovna izobrazba elektrotehnične smeri (avtomatika), znanje nemškega ali angleškega jezika in * leta ustreznih delovnih izkušenj 3. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC IV. - RAZVIJALEC Pogoji: visoka strokovna izobrazba elektrotehnične smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 4. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC III Pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne smeri in 3 W* ustreznih delovnih izkušenj 5. SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC IV. - KON-STRUKTER Pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj 6. VODJA OBDELOVALNICE V ENOTI ZA AVTOMATIZACIJO IN ROBOTIKO Pogoji: visoka strokovna izobrazba strojne smeri in 5 le* ustreznih delovnih izkušenj 7. SAMOSTOJNI METALURG II Pogoji: srednja strokovna izobrazba metalurške ali sorodne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delovna skupnost 8. SOCIALNI DEIAVEC Pogoji: višja šola za socialne delavce z želeno predhodno zaključeno srednjo šolo za zdravstvene delavce in ustrezne delovne izkušenje 9. STROKOVNI SODELAVEC ZA KREIRANJE BAZ PODATKOV NA PODROČJU RAČUNALNIŠKO PODPRTIH SISTEMOV Pogoji: visoka strokovna izobrazba elektrotehnične smeri (elektronika) in ustrezne delovne izkušenje Kandidate vabimo, da vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRANJ, Poštna 3 Svet Osnovne šole Planina II v ustanavljanju razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. HIŠNIKA 2. RAČUNOVODJE 3. PSIHOLOGA Pogoji pod točko 1: srednja izobrazba po programu za Iy-stopnjo strokovne izobrazbe - smer obli' kovalec kovin, elektrikar, energetik, obdelovalec lesa ali druga ustrezna smer izpit za kurjača centralnih kurjav izpit iz varstva pri delu šest mesecev delovnih izkušenj Pogoji pod točko 2: srednja šola ekonomske smeri V. stopnja zahtevnosti tri leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu Pogoji pod točko 3: visoka strokovna izobrazba po program" za VII. stopnjo — psiholog 1-2 leti delovnih izkušenj, strokovni iz' pit Pisne prijave kandidatov sprejema Izobraževalna skupnost Kranj, Poštna 3 - osem dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku trideset dni po objavi razpisa. Q Of M LOKA ŠKOFJA 64220 ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3 Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ul. 3, skladno z družbenim ogj govorom o uresničevanju kadrovske politike v občini škofj^ Loka in 133. členom Statuta DO razpisuje prosta dela in nal°' ge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO Mandatna doba traja 4 leta. Za opravljanje teh del in nalog je imenovan, kdor izpolnjuJe naslednje pogoje: - ., — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, organizacij ske ali tehnične smeri in najmanj 3 oz. 5 let delovnih iz^u šenj na vodilnih opravilih za VS oz. VŠ izobrazbo Interesenti naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanj^ pogojev v roku 15 dni od objave razpisa v zaprti kuverti oznako "Komisija za razpis individualnega poslovodnega 0 gana" pri DO Obrtnik, Blaževa ul. 3, Škofja Loka. O rezultatih razpisa bodo interesenti obveščeni v roku 30 ^ po objavi. Torek, 5. aprila 1988 M-KŽK Gorenjske TOZD KOMERCIALNI SERVIS Kranj Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli prenovljeno Prodajalno »DELIKATESO« na tržnici v Kranju. Na zalogi imamo tudi mesne izdelke »KLAVNICE JESENICE«. Priporočamo se za obisk. V. 13. STRAN ^ Prodam MOPED TORI CROS.n0^ ugodni ceni in avtoprikolico, n°sl .gji' cca 800 kg. Tel: 47-371 ____9 Prodam SENO. Dolar, ŽeleškT^Lj 77-516_ ___^ Prodam semenski KROMPIR jfl Oman, Suha 17, Škofja Loka STAN. OPREMA Ugodno prodam pralni STROJ, nik zoppas in viseče kuhinjska ^ mente. Vse uporabno in ohrani^ Tel: 28-510___^ Prodam hrastovo kuhinjsko mojjfiji štiri stole. Marija Pokorn, Sr. "^jj 103, tel: 44-689 _J% Ugodno prodam ŠTEDILNIKT^h!! plin). Tel: 35-325 _— Prodam hladilno OMARO, še v 9a'l ciji, 240 litrsko. Ogled vsak dan Jki 33-620____J?> Poceni prodam kompletno ku'"g^ Ogled vsak dan v Kranjski gori, na^j rovški 97 Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.soI.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 TOZD TRGOVINA BLED, msol.o. Bled, Ljubljanska c. 13/a Komisija za delovna razmerja TOZD TRGOVINA BLED objavlja prosta dela in naloge: 1. TRGOVSKEGA POSLOVODJE, 2. PRODAJALCA, 3. DELAVCA V TRGOVINI 4. 3 NATAKARJEV Pogoji pod 1:V. stopnja SI, smer trgovski poslovodja, posku' sno delo 60 dni, pogoji pod 2:IV. stopnja SI, smer prodajalec, poskusno del° 30 dni, Pogoji pod 3: končana OŠ, poskusno delo 30 dni. Pogoji pod 4: pogoji so isti kot pod točko 1 Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (za čas turist čne sezone), delo pa se bo opravljalo v SP ZAKA na Bledu- Kandidati naj pisne prijave pošljejo v 8 dneh po objavi ogl»s* na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi koflU' sije za delovna razmerja. TOZD Trgovina Bled vabi k sodelovanju tudi učence, štude*1 te in mlajše upokojence, ki so pripravljeni opravljati posam^ zna začasna dela, ki se opravljajo v času turistične sezone- Torek, 5. aprila 1988 SMERKUR Obveščamo cenjene Potrošnike, da je obratovalni čas v prodajalni DOM - Naklo (gradbeni material, splošna zeleznina, vodoinštalacijski material, ogrevalne naprave) P°n. - Detek8. - 18. ure ob sobotah 8. - 12. ure prodajalni AKUSTIKA - Radovljica (akustični aparati, antene, . glasbila. *asete in gramofonske plošče) Pon. - petek 12.-19. ure 00 sobotah 8. - 12. ure obiščite nas - zadovoljni boste! Prodam motor za Z 101, letnik 1975 in menjalnik. Železnik, Kropa 3/a 4883 Prodam žensko KOLO. Tel.: 82-833 4884 Prodam R 4, letnik 1977, vozen, registriran. Tel.: 79-607_4886 Prodam dobro ohranjen Z 128, letnik 1985. Tel.: 40-358, Breg ob Savi 33 _4895 Prodam KAVVASAKI 1000 RX, letnik 1986. Tel: 83-046_4903 R 4 GTL, star 6 mesecev, odlično ohranjen, kasko zavarovan, garažiran z vgrajenimi zvočniki (philips), zaščiten, prodam za 790 SM. Tel: 34-734 4906 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Tel.: 83-524 4910 Prodam rabljeno Z 101, Pivka 27, Naklo letnik 1981. 4914 gjr—:-----_ bin»nnjam družben° (enosobno in ka-39 Sjo 8tan°vanje za trosobno. Tel.: šolr^_«?°° nisr« ? "P°rabo kopalnice ali garso-25 5io lšče 45 letni Slovenec. Tel.: ^Ij^jvečor_4873 cen»am GARSONJERO (30 kvad.m), •^IPp^dogovoru. Tel.: 35-210 4882 Prodam GOLFA JL, letnik 1979. Tel.: 66-830, vsak dan, razen nedelj od 15. do 17. ure_4915 Prodam avto Z 126 P, letnik 1979, prevoženih 57.000 km. Tel.: (061) 612-849, zvečer 4916 GOLF JGL diesel, S paket, letnik 1984, prodam. Struževo 4, Kranj 4917 Prodam komplet GUME s platišči za GOLFA- michelin MXL 175/70, 13 ca, cena 60 SM. Vojko Kumer, Grosova 28, tel: 25-141_4921 Prodam R 12 in desna vrata za 126P. Milojevič, Žabnica 64 4930 Prodam 126 P, obnovljen, prebarvan, za 1,6 M. Tel: 47-327_4934 Prodam Z 750, letnik 1983, prevoženih 24.700 km, garažiran, ponovno zaščiten. Tel.: 74-779, popoldan 4942 Prodam MOTOR tomos 14 M, 1986, 3900 km. Tel.: 66-175 letnik 4946 VW BUGGY, neregistriran, prodam. Sitar, Križe 20, Trižič ugodno 4949 »eriia? 2 128' motor 'etnik 1976, karo-UrjIJa 'etnik 1983. Tel.: 39-889, po 18. oEam USTAVO 750, letnik 1981, re-5S;^?n do februarja 1989. Telefon p^g^int. 274 -Zalar_ *ft^37'797k 77' ODnovl'eno' Prodam- Mul8"1 novo ZASTAVO 128 1,1 GX. •!!!!!^evaj4, Kranj_ ^p0R0ŽCA, letnik 1979, registriran Tm . .e.cembra, zamenjam za fičota. i*^_5» $em letnik 1979, registrirana do Uqqh bra 1988- v dobrem stanju, ^!!2rJrodam. Tel: 78-996 4861 *amarn G0LF diesel, letnik 1984 ali don, -lam za JUGO, star do dve leti z ^!!3^om1Tel.: 66-486 _4864 str°dam RENAULT 4, letnik 1977, regi-ran do oktobra. Škrlec, Struževo 16 p---—__4865 Ca3m Z 128' letnik 1986 in REKORD rr-^H- 'etnik 1972. Tel.: 61 -037 4866 Ugodno prodam MOPED tomos APN 4, letnik 1980. Mavčiče 40 4955 Prodam Z 101, Tel.: 78-893 letnik 1979, 74.000 km. 4958 J9odn 0 Prodam Z 750. Tel: 50 801 4875 de]*0?' Odkupujem FIATE 126 P za bolica Ce'e- labko nevozne ter karam-3q p ne Janez Rajhard, Linhartov trg Radovljica, vsak dan ZAPOSLITVE MIZARJA z najmanj 3 leta prakse, vajenega vseh mizarskih del - takoj sprejmem. Ostalo po dogovoru. Alojz Ovsenik, "MIZARSTVO", Jezerska c. 1087c, Kranj_4184 ZASTOPNIKE za nedoločen čas iščemo pri zastopanju najboljšega družinskega knjižnega programa tudi ob vikendih. Šifra: MAKSIMALNA PROVIZIJA_4425 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR-JA. Tel: 23-143_4561 Honorarno zaposlim delavca ali upokojenca v čevljarski stroki z Jesenic ali okolice. Tel.: 37-452 4867 Če bi si radi razvedrili dolgočasne vi-kende, se pridružite skupini akviziter-jev za prodajo priročnikov z najboljšo provizijo. Šifra: AVTO_4898 Premišljujete kako v kratkem času do denarja? Honorarna prodaja ob vikendih, zaslužek 150 SM, prevoz zaželjen. Tel.: (064) 51-509, od 19. do 20. ure 4919 Umrl je naš sodelavec IVANŽNIDAR viličarist Pokopali smo ga dne, 31. marca 1988, v Cerkljah na Gorenjskem Ohranili ga bomo v častnem spominu. SUROVINA tozd Ljubljana PE Kranj Kranj, 31. marca 1988 ZAHVALA ^b boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARJANCE ŠTURM ^iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali strani. Hvala sosedom iz Podblice, sosedom iz Kolodvorske, in GD iz Podblice, OO ZZB Stražišče, dr. Pegamovi iz ZD ob r ^anJ. bolnišnici Golnik, OOS Ikos, župniku iz Selc ter vsem so-arif.]3 < v bionm! c p i ■.:>!. Amaterski film ima v Sloveniji že lepo in dolgo tradicijo. Za našega prvega kinoamaterja velja dr. Kari Grossman, ki je v Ljutomeru leta 1905 posnel prve metre slovenskega filma. Po vojni so v okviru Ljudske tehnike ustanovili Foto kino zvezo Slovenije, ki je skrbela tudi za organizacijo kino klubov. Po'Sloveniji danes deluje več foto kino klubov, člani in avtorji filmov pa vsako leto osvojijo več nagrad na mednarodnih festivalih — samo lani so iz tujine prinesli več kot 40 nagrad. Med prizadevnimi organizatorji mednarodnega filmskega festivala so že petnajst let jeseniški kinoamaterji, člani skupine Odeon, ki so tudi letos pripravili jubilejni, 15. mednarodni festival amaterskega filma. Se pred iztekom razpisnega roka je na jeseniški festival prispelo 73 filmov iz štirinajstih držav: Alžirije, Avstrije, ČSSR, Finske, Francije, Irske, Italije, Madžarske, Malte, Nizozemske, Portugalske, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Filme je poslalo 29 kinoklubov in trije posamezniki, po žanrih pa je doslej prispelo: 23 dokumentarnih, 20 igranih, 15 eksperimentalnih, 13 animiranih in dva planinska filma. Iz Jugoslavije je prispelo 35 filmov iz vseh naših republik, razen Hrvatske. Festival bo na Jesenicah potekal od 14. do 16. aprila v dvorani gledališča Tone Čufar, pred tem pa bodo izbor filmov prikazali po vseh šolah jeseniške občine. V petek, 8. aprila, bodo ob 18. uri v Kosovi graščini odprli razstavo pod naslovom Fotografije in filmi dr. Karla Grossmana. Letošnji pokrovitelji festivala so skupščina občine, Železarna in Zveza kulturnih organizacij Jesenice. D. Sedej praktično imela samo razredno stopnjo, tako pa se bo nekaj oddelkov s predmetne stopnje v celoti preselilo iz sosednje šole Bratstva in enotnost. S tem bo trinajst učilnic za razredni pouk in trinajst za predmetni, skupni s tehničnimi delavnicami in telovadnico, kolikor jih bo v novi šoli, bolj enakomerno zapolnjenih. Sicer pa je šola, sprva načrtovana kot celodnevna, grajena za 750 otrok, medtem ko jih bo prvo leto sprejela 930. Deset manj jih bo ostalo v šoli Bratstvo in enotnost. Na razredni stopnji bo devetnajst oddelkov, kar pomeni, da bo pouk dvoizmenski, na predmetni pa štirinajst, tako da bo za začetek predmetnih učilnic dovolj za eno izmeno. Razen tega Janez Grašič napoveduje vsaj še pet oddelkov podaljšanega bivanja. Kljub 33 oddelkom v novi šoli pa se bo skupno število oddelkov v kranjski občini povečalo le za osem. Pomeni, da bodo druge mestne šole olajšane kar za 25 oddelkov oziroma okroglo tisoč otrok; prek 400 jih zdaj hodi v šolo Bratstvo in enotnost, približno toliko v šolo Simona Jenka (zlasti na razredno stopnjo na Primskovo), prek sto v šolo Staneta Žagarja, 60 v šolo Lucijana Seljaka in nekaj več kot 40 v šolo Franceta Prešerna. Z razbremenitvijo šol bodo »odveč« tudi učitelji. Janez Grašič pravi, da bodo prek skupnega razpisa, ki bo izšel konec aprila, za vse kranjske šole, iskali le deset učiteljev za predmetno stopnjo, medtem ko bodo druge skušali pridobiti sporazumno z vodstvi drugih šol. Šolski okoliš je zdaj močno pomaknjen proti Primskovem. V ogib organizacijskim težavam bi bilo dosti prikladneje, če bi veljala meja krajevne skupnosti. Podružnična šola Primskovo bo namreč izgubila precej oddelkov razredne stopnje, glede na predvideno dokončno poselitev najnovejših blokov na Planini III in nadaljnjo zidavo na južnem delu Planine pa bosta obe šoli na Planini kmalu spet preobremenjeni. S prilagodljivejšim šolskim okolišem bi lahko šole enakomerneje obremenili, seveda pa je prvi pogoj za to varen podhod pod izjemno prometno Cesto Staneta Žagarja med naseljem Planina in Primskovim. H. Jelovčan GLASOVA ANKETA Računalniški izziv za mlade Kranj, 1. aprila — Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kranj je včeraj priredila v osnovni šoli France Prešeren v Kranju gorenjsko tekmovanje osnovnošolcev v poznavanju računalništva. Udeležilo se ga je 23 učencev iz jeseniške, kranjske, kamniške in škofjeloške občine. Dva učenca nižje stopnje sta dokazovala znanje programskega jezika LOGO, starejši tekmovalci pa so reševali naloge v jezikih Basic in Pascal. Prve tri iz vsake starostne skupine čaka nastop na republiškem tekmovanju, kjer se bodo preizkušali v računalniškem programiranju. Po razglasitvi rezultatov smo k pogovoru povabili nekaj najuspešnejših tekmovalcev. Takole so razmišljali! Miha Peternelj iz 7. razreda v OŠ Lucij an Seljak v Stražišču pri Kranju: »Še bolj kot uspeha na šolskem tekmovanju prejšnji teden sem vesel današnje zmage med učenci najstarejše skupine. Naloge mi niso delale težav, zato upam, da bo dobro šlo tudi na republiškem tekmovanju. Nanj se bom pridno pripravljal. Obiskujem računalniški krožek, kjer se učimo in zabavamo, doma pa se družim z računalnikom v glavnem ob koncu tedna. Od kdaj? Pred tremi leti me je bratranec navdušil zanj.« Mitja Semeja iz 7. razreda OŠ Duplica pri Kamniku: »Večno se me drži drugo mesto; tako sem se lani uvrstil tudi na republiškem tekmovanju. Vseeno sem zadovoljen, saj se večinoma sam naučim vsega. Začel sem z igricami na prvem računalniku, nadaljeval s prevajanjem programov na drugem, sedaj pa se učim jezikov Pascal in Basic že na svojem tretjem računalniku. Kadar utegnem, se lotim programiranja na njem. Rad tudi prebiram razno litetaturo o računalništvu. Rok Šmitek iz 5. razreda OŠ Gorenjski odred v Žirovnici: »V tretjem razredu mi je očka kupu računalnik, česar sem bil zelo vesel. Veliko časa prebijem ob njem. Jeseni sem se v šoli vključil v računalniški krožek. Od takrat sem se naučil tudi veliko tega. kar mi koristi pri pouku. Sedaj sem bil prvič na tekmovanju in sem zmagal v svoji skupini. Zato se bom z veseljem pripravljal na republiško tekmovanje. Če me zanima še kaj razen računalništva? Ja, tudi s športom se rad ukvarjam.« Boris Novak iz 6. razreda OŠ Padli prvoborci v Žireh: »Sprašujete, ali sem zadovoljen z drugim mestom v skupini. Seveda sem; nisem ga pričakoval, čeprav sem se dobro odrezal na šolskem tekmovanju. Šele lani sem se vpisal v začetni tečaj, kjer sem se naučil osnovnih stvari o računalniku. Člani šolskega krožka, v njem je kar precej učencev, sedaj vsako sredo hodimo v Alpino. Na računalnikih IBM se tam učimo izdelave raznih programov. Največkrat gre za matematične naloge.« Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan S seje OK ZSMS Jesenice Javno izraženi protest Jesenice, 1. aprila — Mladi so na seji občinske konference večino časa namenili osnutku ustavnih sprememb in ga v celoti zavrnili. Pisanje Mladine so ocenili kot nenapad na JLA ter v zvezi s tem sprejeli posebno stališče. Burna razprava. Pred tednom dni odpovedana konferenca zaradi nesklepčnosti tokrat podobnih problemov ni imela. Mladi so uvodoma razpravljali o osnutku ustavnih sprememb na osnovi obsežnega uredništvo tel. 21860 Družbeni pravobranilec opozarja na probleme Delavci slabo obveščeni, slabosti pa se prikrivajo Jesenice, 4. aprila - O poročilu družbenega pravobranilca jeseniške občine bodo ponovno razpravljali, preden ga bodo obravnavali vsi trije zbori skupščine občine Jesenice. Na hitro sprejeti srednjeročni plani in slabo obveščanje delavcev. Družbeni pravobranilec samoupravljanja jeseniške občine je članom izvršnega sveta občine Jesenice posredoval svoje redno letno poročilo in v njem nanizal vse nesprejemljive pojave in probleme s področja varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v lanskem letu. Po razpravi pa so člani izvršnega sveta sklenili, da se o nekaterih njegovih ugotovitvah in trditvah, navedenih v poročilu, še dodatno pogovorijo in jih razčistijo. Poročilo naj bi bilo torej šele po ponovni obravnavi posredovano delegatom vseh treh zborov skupščine občine Jesenice. In kaj ugotavlja Marjan Žitnik, družbeni pravobranilec samoupravljanja? Pravi, da delovne organizacije vse bolj nenačrtno, kratkoročno in predvsem zaradi slabih dohodkovnih odnosov spreminjajo svojo orgnaiziranost, v elaboratih pa le formalno nakazujejo možnosti, ko naj bi z novo organizacijo dosegali boljše delovne rezultate in večjo poslovno uspešnost. Posamezniki v delovnih organizacijah večkrat ukrepajo mimo svojih pooblastil, delavcev ne obveščajo, pogostejši so pojavi prilaščanja in odtujevanja družbene lastnine. Ponekod so tudi preveč na hitro sprejeli srednjeročne plane in je zato vprašljiva njihova kvaliteta, pri prostorsko ureditvenih posegih pa prihaja do nedopustih zastojev. Pravobranilec tudi meni, da so možnosti dogovarjanja in sporazumevanja pri delitvi sredstev za osebne dohodke domala povsem odpravljene, usklajevanje samoupravnih splošnih aktov pa je več ali manj le prepisovanje usmeritev državne administracije. Delavci izgubljajo občutek odgovornosti za družbena sredsta, čutijo se predvsem osebni interesi. Izgube večinoma niso rezultat slabega dela, ampak kratkoročnih administrativnih ukrepov. Nekateri notranje slabosti prikrivajo in čeprav v občini ni bilo veliko prekinitev dela, je družbeni pravobranilec med tistimi, ki je zadnji obveščen o konfliktnih pojavih v delovnih organizacijah. V Železarni je bilo veliko hude krvi zaradi nedovoljenega spreminjanja posameznih delovnih nalog. Vedno več delavcev se pritožuje zaradi pomanjkanja stanovanj, nekatere delovne organizacije celo nočejo več kupovati družbenih stanovanj, ampak dodeljujejo le kredite za zasebno gadnjo. Najslabše pa je s stanovanji v turizmu in gostinstvu. Med drugim pravobranilec pravi, da si že dve leti skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo prizadeva za ustanovitev sklada kmetijskih žemljic in izdelavo katastra parcel. A sklad obstaja le formalno, posamezniki pa morajo samoiniciativno iskati parcele in tako izsiljujejo ureditvene posege in dokumentacijo, inšpekcijski nadzor pa je nedosleden in pomanjkljiv. D. Sedej in kritično napisanega gradiva, ki ga je pripravil Ivan Puc. (Leto bo javno predstavljeno v aprilski številki občinskega mladinskega glasila Horizont). Gradivo zaključujejo misli, da je predloženi osnutek treba zavrniti tudi v interesu mladinske generacije, kajti perspektive, ki so ponujene, so »perspektive« realnega socializma in za celostno vsebino ponujenih sprememb so si bili delegati enoglasni: Ne, hvala! Živahna razprava se je razvila tudi, ko je bilo govora o napadih na JLA in s tem v zvezi o pisanju nekaterih slovenskih časnikov, predvsem Mladine. Tatjana Gluhar se je vprašala, zakaj Mamula odkrito ne pove, po kaj resnično je šel v Etiopijo. Dragutin Gvozdič je slikovito pripomnil, češ kako bi imel Zavrl pravico nositi puško, če bo potrebno, ko pa še pisati ne sme o tem. Toni Čebul j je menil, da se podružbljanje SLO pri nas zapira, in da se očitno o nekaterih rečeh ne sme govoriti. Dva raz- pravljalca sta se vprašala, če }e' sodeč po nastopih nekaterih vojaških voditeljev, JLA danes res še ljudska. Čebulj je ob koncU razprave rekel, da on ne daje oi" komur svojega glasu, s kateriJ* bi lahko v njegovem imenu prodajali po svetu orožje, predvsem v neuvrščenih deželah. Delegati so enoglasno spreje" posebno stališče o aktualnih do*, godkih povezanih z Mladino h| JLA, kjer med drugim opozarj*' jo, da pisanje Mladine in drugi'' revij ni in ne more biti napad fl* JLA ter se zaskrbljeno sprašuj^ jo, če ta »vojna« atmosfera n pomeni uvoda k velikemu P°n.^ du nazaj, k realsocialistični ,fl regresivni politiki. ,. Ob koncu konference so mlajjj potrdili tudi okvirni progra1"' prireditev ob letošnjem dnev1* mladosti, kjer bodo osrednje & žišče posvetili štirim tribunam-,^ Pričujoča konferenca jesen^ ških mladincev bi lahko marsikomu služila v poduk, predvsen| po širokih, odkritih in nedvouO^ nih razpravah, kjer so mladi Jj^ sno pokazali svoja stališča in javno opredelili do aktualni"1 družbenih dogodkih. j V. Bešt«f Zavrl na sodišču Ljubljana, 4. aprila - Na enoti Temeljnega sodišča v Ljubljani se je danes na glavni obravnavi zagovarjal odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl 3a objavo članka "Mamula g° home". Po razpravi je za Gorenjski glas povedal: "Zagovarjal sem se kot odgovorni urednik Mladine in še enkrat prebral 'z kolofona člane uredništva. V bistvu sem bil začuden, zakaj me je javni tožilec sploh poklical, ker avtorji že od vsega začetka niso anonimni, saj imajo svoja imena in priimke. Po tem me je sodnik sicer še spraševal, vendar sem v zagovoru točno ločil vlogi odgovornega urednika in avtorja teksta, kar pa bom tudi zagovarjal, če bo javni tožilec vložil obtožne predloge proti soavtorjem, ki so članek objavili." Glavna obravnava je bila tako preložena za nedoločen čas. V. Bešter V NOVI ŠTEVILKI NAPREJA PREBERITE: _ AMD II: V NOVO MESTO PO VOZNIŠKO! Okrogla miza: JE MLADINA DEL G0EBELS0VEGA NAČRTA? Prenova: TAVČARJEVA DOMAČIJA Strip: G0RBYWASHERE VELIKONOČNA KRIŽANKA MHHMBI