PRIMORSKI DNEVNIK
TRST, petek 23. novembra 1956
Leto XII. - Št. 266 (3504)
st 37^38*^'Podrli’ GORIČANU! 's 'fcemr^Llf	—	rlr	VPRt7^o	,JL’^l\-,„F?.‘i;NCl?KA	St'	20 ~ Tfcl-	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesetna «0. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Uvod 10, mesečno 210 din.
Višine v Sirlr>i l stolpca* trgovski 80 * fina nčno-n nrav ni i?o 'nynrtn?r ^ on i h* J'iTd ,in 15.-18. - Telefon 37-338 CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije,
 _____________________________    upravo.	120,	osmrtnice	90	lir	-	Za	FLRJ	za	vsak	mm	širine	1	stolpca	za	vse	vrste	oglasov	po	60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 • Z - 315 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93 808, 37-338
POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA OZN GLAVNI SKUPŠČINI
Napadalci še dalje odklanjajo umik svojih čet 2 egiptovskega ozemlja
Francoski vojaki ubili v Port Saidu dva mladeniča med mani-festacijami ob prihodu varnostnih sil OZN - Novo posredovanje Egipta pri OZN zaradi preganjanja prebivalstva v Port Saidu
ZDA vztrajajo, da morajo napadalci umakniti svoje čete
Y°RK. 22. - Nek a ti k 0$ebn°st blizu predsed-j.,0. Eisenhovverja je danes v Mew Yorku, da so It, p ? celoti sporočile Veli-fintaniji in Franciji svoje iti ’ da morata ti dve. i au| takoj umakniti svoje 12 Egipta. t a privatnem sestanku z ."tf^fkimi novinarji je ta o-,.,,a izjavila, da so ZDA bile gr“no . mnenja, da sta Velika 6(1 , in Farncija kršili na-il^Jittine OZN, ko sta zase-til i Eaid. Ker sta napra-ll 1 napako, ne bi sedaj sme-no Rajati na njej. Navzoc-j ‘ britanskih in francoskih in Podstavlja dejansko oviro Učinkovito delovanje med-L°dnih sil OZN cat '
■Tluje se tudi, da je Ei-'td °Wer 2e*° ne7et,oljen za-hj ^ritansEo-francoskega na. tih’ 'n v diplomatskih kro-tan Pljotavljajo, da niti bri-<r *i zunanji minister niti Lncoski in avstralski niso j. 1 Povabljeni v Belo hišo, s, »o pretekli teden obiskali
ln> n0t°n.
4)nilt VORK' 22' ~ Glavni
OZN Hammarskjoeld ®s objavil poročilo glav-
18 dam ku
resolucije glede ustavitve 'n umika tujih čet iz y
l,,0r°čilo navaja brez komen-
1	OntJftt;r»r	fronPnclro	Viri..
„j '»upščini OZN o izvrševa
ž5“ia
Hammarskjoeldova vprašanja, lahko učinkovito prevzame na-
ppm 11 VOltloAll ioirt	o.r	en loeto Irl 4 I L   - l - — .	..	.	_ 1 . . - 1 ‘
čemu zavlačujejo izvršitev re-»olucij OZN.
Hammarskjoeld je objavil tudi pismo, ki ga je včeraj poslal izraelski zunanji ministrici glede prihoda opazovalcev OZN na področje, s katerega bi se morale na podlagi resolucije OZN izraelske čete umakniti.
Francoska vlada pravi v svojem odgovoru, da so približno tretjino francoskih čet-ki so jih uporabili pri napadu na Egipt, umaknili. »Francoska vlada, nadaljuje odgovor. bo težko določila dokončen načrt za umik svojih čet, dokler ne bodo med francosko - britanskim poveljstvom in poveljstvom policijskih sil OZN navezani potrebni stiki. Francoska vlada je pripravljena umakniti svoje sile, takoj ko bo mednarodna policijska sila lahko vršila funkcije, ki so ji bile poverjene.«
Francoska vlada trdi v svojem odgovoru, da so francosko-britanske čete strogo spoštovale dogovor o ustavitvi ognja, da pa je bil ta prekršen «zaradi štirih incidentov, ki so jih povzročili Egipčani«.
Velika Britanija pravi v svojem govoru, med drugim:
|J‘, odgovor francoske, bri- »Takoj ko bo angleška vlada slt* in izraelske vlade na > mnenja, da mednarodna sila
Thorez nadaljuje polemiko s Titom
'Ahilova peta evropskega Zahoda - petro H • je ranjena», je izjavil Paul Reyuaud
Mz, 22. — Med razpra-
0 Proračunu za leto 1957 j»l . voril Paul Ramadier. Delto Je> da je proračun pri-(i ?°. enak lanskemu in tu-14 Primanjkljaj da ni večji »ijj:Tahi ter znaša okrog 800 0». 8rd francoskih frankov. Vi, ^ ie na možnosti in-*tebn ’ Prot' kateri bo polom borba s pomočjo nad-ltfvj.va nad cenami in z od-vsega, »kar bi ji | 0 gospodarstvo pripelja-it 8 s»oka v temo«. Za njim V	bivši predsednik
Paul Reynaud. ki je - rpgim izjavil, da so ce-^isoke in da je «pe-»v, Prednjega vzhoda Ahi-'i s. Peta Zahodne Evrope.
Peto razkrili in nalij 8lk jo je ranil. Ameri-ity Pe t r ol e j stane 14 dolarji s, Po eni toni in če ? tsa nciia ne b° prejemala - ij *n' količini, bo imelo
toi
ih,' Posledico nazadovanje
1,- . rstva«.
it fv'*'c komunistične parti-Itij aricije Thorez je v svo-Jt(jj®°yoru na včerajšnjem jjjj 8r>iu Centralnega komi-polemiko ti V»l . govorom v Pulju-*Pr jv,. 1 e med drugim, da SJJa Titovo ravnanje v !*V»	' enotnost komuni-
Vji*8 gibanja in da sta ga ? hi ga pohvalila Lecoeur Ni>.rve. ki sta po Thore-Vsu Proenju »renegata«. Za J lj°Vanski tisk je dejal, '•lova navado zasmehovati
' rek»!e KPFV za ZKJ Pa
l'V ’ Ca gre za «frakcio-,‘tita. Pobude«. Glede «*ta-b!eH» le de-ial’ da *ie bil
’ sicer pa, la »je na-yt»li-.uP0rabljati ta naziv«. rPsda rha ni bilo; ta izraz VV0ru7 slovar nasprotnikov.
»'iti 0 stalinizmu pomeni i. »to--1?8 'Sistem. In prav to iMoff. Tito.« Tudi Thorez i. ta ". k°t ostali — ponav-nani komentar »Prav-
»5'e(j-
kj Kp Zabteve nekaterih čla-i>rkte,' nai se skliče izreden Jtvu stranke, je Thorez J* ^ da formalno naspro-L Pov*	P° spremembi
i! tj. zadnjega rednega Kij.8’ ki so bili sprejeti ^okratiien način«.
tu* i\l se ie izvedelo, da je k« vo	50	PodP**ali
t 8ltt, 2a sklicanje izrednega tudi slavni slikar
^nhower ukazal Jr6kinitev stavke jamskih delavcev
klVfc JOHK, 22. — Pred-1», 4ol.7'senhower je upora-'li	Taft-Hartleyevega
Oiiltihv zvezi s stavko pri-IjJJih j} delavcev v prista-.siškL8 vzhodni obali in v V s"h zalivu.
ukazu pravi Ki-r. da bi nadaljevanje t,t’8Vti0sPravilo v nevarnost blaginjo in varnost 'l^OVii jovlja, da se bo 4 r*k . Preiskovalna komiki *°bot c*an°v, ki mu mora Valili5, Poročati o stavki, kj ^ ia ima na podlagi zakon* pravico, * od zveznega sodi-
šča ukaz, naj se stavka prekine za 80 dni.
WASHINGTON, 22. — V poučenih krogih izjavljajo, da ameriški strokovnjaki nujno proučujejo možnost pristopa ZDA v bagdadski pakt. Ti strokovnjaki proučujejo politične, gospodarske in vojaške plati pakta, v katerem so sedaj včlanjeni Irak, Pakistan, Iran in Velika Britanija. Verjetno pa ne bo tako kmalu prišlo do kake odločitve. Kakor je znano, ZDA ze sodelujejo v dveh odborih, ki sta bila ustanovljena v okviru tega organizma;
loge,_ ki jih nalaga resolucij skupščine, se bodo britanske sile umaknile.« Odgovor dodaja: «Vendar pa se sedaj ta sila šele ustanavlja m ne more še prevzeti svojih funkcij.«
Izraelski odgovor pa pravi, da so se izraelske čete u-maknile na različne razdalje na vsej fronti.
Hammaiskjoeld je v svojem pismu izraelski vladi zahteval tudi, naj dovoli prihod opazovalcev OZN na področje Gaze, kjer je položaj kritičen. V svojem odgovoru pravi izraelska zunanja ministrca, da je na področju Rafah sedaj mirno, vendar pa da je sporočila svoji vladi zahtevo glavnega tajnika OZN.
V svoji spomenici glavnemu tajniku pravi izraelska vlada tudi, da bo umaknila svoje čete iz Egipta, takoj «ko bo sklenjen z OZN zadovoljiv sporazum o mednarodni sili in sporazum, ki naj zajamči Izrael pred vsakčn ogrožanjem s kopnega in z morja«.
Predstavnik glavnega tajnika OZN je v zvezi s policijskimi silami včeraj izjavil, da Združeni narodi niso odklonili udeležbe nobene države pri teh silah. «Do danes, je dodal predstavnik;:, je 'bilo uradno sprejeto sodelovanje osmih držav. Gre za štiri skandinavske države, Kanado, Indijo, Jugoslavijo in Kolumbijo, ki so skupno dale na razpolago 4479 častnikov ■ in vojakov.«
V Abu Sueir je danes prišel tudi general Burns, da prevzame poveljstvo nad varnostnimi silami.
Britanske in francoske oblasti so danes odredile, da se v Port Saidu ne smejo zbirati večje skupine kakor 12 ljudi, da se ne bi pojavile manifestacije, kakršne so bile včeraj ob prihodu norveških vojakov. Kakor že javljeno, je velika množica te vojake navdušeno pozdravljala in vzklikala Naserju ter zahtevala odhod napadalcev. Demonstracije in manifestacije so se ponovile, ko so norveški vojaki šli po mestnih ulicah. Tedaj so francoski vojaki streljali in ubili dva mladeniča. Mnogo manifestan-tov so aretirali.
Egiptovski stalni predstavnik v OZN pa je poslal glavnemu tajniku Hammarskjoel-du pismo, v katerem obtožuje Francoze in Angleže, da v Port Saidu stalno kršijo človeške pravice. Pismo pravi med drugim, da so Angleži in Francozi prepovedali od-poslaništvom Rdečega križa
prihod v mesto ter prepovedali civilistom zapustiti Port Said, da se pridružijo svojim družinam, ki so bile evakuirane. Prav tako so prepovedali prihod 20 novinarjem raznih držav, ker se bojijo, da bi poročali o uničenju mesta in o neznosnem sta-hju, ki tam vlada zaradi bri-tansko-francoskega terorja. Pismo obtožuje dalje Angleže in Francoze, da onemogočajo poslušanje oddaj egiptovskega radia in da so civilistom zaplenili radijske aparate.
Predstavniki 22 afriških in azijskih držav pa so poslali Hammarskjoeldu pismo, v ka-
terem izrekajo zaskrbljenost zaradi usode prebivalcev področja Gaze in zahtevajo takojšnji umik izraelskih čet s tega področja, pismo poudarja, da so izraelske čete pri okupaciji tega področja povzročile na stotine žrtev med tamkajšnjim prebivalstvom.
Medtem pa so sirski funkcionarji danes ponovno obtožili Izraelce, Angleže in Francoze, da zbirajo čete na sirski meji.
_ Predstavnik OZN j® sporočil, da so opazovalci OZN sinoči odpotovali na izraelsko;-sirsko mejo, da izvedejo preiskavo o sirskih obtožbah.
Načrt reorganizacije poljskih sindikatov
VARŠAVA, 22.	— Danes
so objavili splošen načrt za reorganizacijo poljskih sindikatov.
Centralni svet predlaga: sindikati bodo morali biti popolnoma neodvisni od države in od njene uprave. Razvoj sindikatov bo moral temeljRi na boljših tradicijah, ki so obstajale pred vojno in v prvih letih po vojni. Sindikati morajo biti osnovani na popolnoma demokratičnih načelih. Priznati se bo moralo ideološko in politično vodstvo enotne delavske stranke. Ukiniti ee bodo morale vse oblike upravnega vpliva, ki ga izvajajo organizmi stranke nad sindikati. V sejmu bodo morali sindikati imeti svoje predstavnike. Vlada ne bo smela sprejeti nobenega važnega sklepa, ki se tiče delavskega razreda, glede investicij narodnega dohodka, brez upoštevanja mnenja sindikatov. Centralni svet sindikatov bo moral imeti pravico zakonodajne pobude.
Povsod se morajo uvesti sveti delavskega samoupravljanja. ki so bili do sedaj ustanovljeni kot poizkus. V industriji, kjer so delovni pogoji izredno težavni, se bo moral tedenski urnik znižati na 40 ur. Priznati se bo morala odškodnina brezposelnim.
TE2AVEN POLOŽAJ NA MADŽARSKEM
Splošna	protestna
bo trajala
Imre Nagy zapustil včeraj jugoslovansko veleposlaništvo na podlagi sporazuma med vladama Madžarske in FLRJ TASS zanikuje premike sovjetskih divizij ob mejah Jugoslavije
BEOGRAD, 22. — Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je uradno sporočilo, da je 4. novembra bivši predsednik vlade Imre Nagy skupaj z nekaterimi člani te vlade, med katerimi je tudi bivši minister Loczonski, Rajkova žena in drugi, zaprosil jugoslovanskega veleposlanika v Buč impešti za zaščito. Jugoslovanska vlada je v smislu mednarodnih določb dovolila vstop Imru Nagyju in ostalim skupaj z njihovimi družinami, v poslopje veleposlaništva in o tem obvestila tudi Kadarjevo vlado. Med obema vladama je sledila izmenjava pisem, na podlagi katerih je bil dosežen sporazum, ča se madžarska vlada obveže, da ne bo postopala
NADALJEVANJE SPLOŠNE RAZPRAVE V SKUPŠČINI OZN
v
Sepilov ponovil Bulganinove predloge o razorožitvi in mednarodni pomiritvi
Karamanlis obtožuje Anglijo zaradi Cipra • Artajo je načel vprašanje Gibraltarja - Martino o stališču Italije do raznih mednarodnih vprašanj
NEW YORK, 22. — Glavna skupščina OZn je v noči od srede na četrtek nadaljevala splošno debato, ki je bila prekinjena zaradi debate o Madžarski.
Avstralski zunanji minister Casey, ki je govoril prvi, je zatrjeval, da je nacionalizacija Sueškega prekopa bil prvi vzrok sedanje krize, in je dodal, da Egipt ne bi smel imeti možnosti izbirati kontingentov, ki sestavljajo policijo OEN in tudi ne zakasniti čiščenja prekopa, češ da je on odgovoren za prekinitev plovbe
Španski zunanji minister Artajo je priporočal skupščini piedlog, ki ga je njegova vlada stavila v Londonu zg ureditev sueškega spora. Sueški prekop naj upravlja egiptovska ustanova, v kateri naj bi bili zastopani koristniki prekopa s stalnim arbitražnim odborom, ki bi imel sedež v Egiptu, in ves sistem naj bi posloval v okiviru Združenih narodov.
Španski minister je v zvezi s Palestino poudaril, da bi bilo treba internacionalizirati Jeruzalem na podlagi posebnega statuta, ki bi jamčil me. stu avtonomijo.
Butler postavlja za umik čet iz
pogoje
Egipta
Burna seja v spodnji zbornici zaradi obtožb opozicije, da je bil napad pripravljen sporazumno med vsemi tremi napadalci - Angleške vojaške šdre v ameriških rokah neposredno pred napadom
LONDON, 22. — V spodnji zbornici je Richard Butler, ki nadomešča Edena kot predsednik vlade, glede umika britanskih čet iz Egipta izjavil: »Mi nismo pripravljeni umakniti svojih čet s področja prekopa, dokler ne bodo mednarodne sile lahko uresničile ciljev, ki jim jih je določila OZN. Ti cilji, kakor so bili določeni v raznih resolucijah, so sledeči: 1. mir med Izraelci in arabskimi državami; 2. vzposabljanje prekopa; 3. rešitev vprašanja Sueškega prekopa na podlagi šestih načel skupščine OZN«.
Butler je dalje izjavil, da lahko poda o položaju na Srednjem vzhodu samo začasno poročilo, ker Selwyn Lloyd ni še govoril na splošni debati v glavni skupščini OZN. Sporočil je, da so angleško -francoski strokovnjaki mnenja, da bodo lahko že prihodnje dni odprli plovno pot za ladje manjše tonaže v tistem delu Sueškega prekopa, ki je pod nadz<£Stvom angleških in francoskih^fcet. Velika Britanija je zahtevala od OZN, naj pozove Egipt, da bi sprejel podobne ukrepe v tistem delu prekopa, ki je pod njegovim nadzorstvom. Dodal je, da ne more sprejeti predloga laburističnega poslanca Svvingler-ja, naj bi objavil sporočilo predsednika Eisenhowerja E-denu 16. oktobra, dan razgovorov med Edenom in Mol-letom, in ko se je začelo bombardiranje Egipta. Zanikal Je ponovno, da je britanska vlada hujskala Izrael, naj napade Egipt, ali pa da je bila dogovorjena z izraelsko vlado.
Predstavnik »sueške skupine« konservativni poslanec Julian Amery je pozval But-lerja, naj «potrdi. da se britanske čete ne boe o umaknile iz Port Saida, 'dokler ne bo vlad* prepričana, da imajo Združeni narodi namen,
in da njih policijske sile lahko to storijo, zajamčiti mednarodno nadzorstvo nad prekopom.
Butler je odgovoril, da smotri, ki jih določajo resolucije glavne skupščine OZN, niso bili še doseženi, in je dodal, da »presoja o tem mora v določeni meri biti prepuščena britanski in francoski vladi«.
Voditelju laburistične opozicije Gaitskellu, ki ga je vprašal, ali se bodo britanske čete umaknile, je Butler odgovoril, da je britanska vlada napravila vse mogoče, «da dokaže, da ima namen delati z Združenimi narodi«. »Želim, da bi zbornici in deželi bilo jasno, je dodal Butler, da smo pripravljeni pustiti prostor sili OZN, ki bi bila sposobna učinkovito izpolniti naloge, ki jih določa skupščina. Te naloge so prvenstvene važnosti ne samo za britanske interese, pač pa za ves sivet.«
Butler je dalje izjavil, da Hammarskjoeldovo poročilo ne upošteva dovolj drugega dela resolucije OZN od 2. novembra, in je vztrajal na tem, ča bi bilo treba čim-prej odpreti Sueški prekop za plovbo.
Zatem je Butler prebral odgovor, ki ga je izraelska vada dala na vprašanja glavnega tajnika OZN. ki so bila poslana tudi Veliki Britaniji in Franciji in ki se tičejo umika napadalnih čet iz E-gipta.
»Angleška vlada, je dodal Butler, je že odredila umik prvega bataljona iz Egipta.« Dodal je, da so angleške vojaške oblasti že odredile vse potrebno, da se v Port Saidu izkrca glavnina jugoslovanskega kontingenta in da so nudile zdravniško oskrbo norveškemu kontingentu.
Laburistični voditelj Gait-skell je postavil Butlerju več
vprašanj. Med drugim ga je vprašal, ali je bila vlada neposredno ali po francoski vladi že prej obveščena o izraelskih namenih in ali je o tem sporočila kaj ZDA, ter če je svetovala Izraelu zmernost.
Butier je odgovoril, kar je že 30. oktobra povedal Eden, da je britanska vlada bila obveščena. da je odredil Izrael mobilitacijo. in da je naročila svojemu poslaniku v Tel Avi-vu. naj Izia.el pozove na zmernost.
Neki drug laburistični poslanec je izjavil, da bo postavil vladi vprašanje, kako je mogoče, da so Američani dobili tajne angleške vojaške šifre, ki se nanašajo na angleško in francosko vojaško sodelovanje z Izraelom pri napadu na Egipt. Dodal je, da so Američani dobili v roke te šifre neposredno pred izraelskim napadom na Egipt.
Zaradi obtožb opozicije o dogovoru med Izraelom, Francijo in Veliko Britanijo za napad na Egipt je prišlo v spodnji zbornici do velikega hrupa. Butler je odločno zavrnil te obtožbe in je dejal, da je »zgrešeno trditi, da je britanska vlada pripravila Izrael, naj intervenira v Egiptu«. Zavrnil je tudi vsako zahtevo po uvedbi preiskave o tem. Med velikim hrupom in kričanjem so konservativni poslanci zahtevali od laburistov, naj umaknejo svoje obtožbe.
V poučenih krogih trdijo, da je okoli trideset konservativnih poslancev opozorilo vlado, da ji bodo odpovedali podporo, če se bodo britanske čete umaknile i« Egipta^ preden bo vzpostavljena plovba in preden bo priznana internacionalizacija prekopa.
Medtem so v Londonu že začeli razdeljevati nakaznice za bencin, ki bo od 17. decembra dalje racioniran. Nakaznice so veljavne od 17. decembra do 17.. aprila 1957.
Artajo je tudi izjavil, da so odnosi med Španijo iji Marokom lahko primer rešitve kolonialnih vprašanj. Izjavil je zatem, da se stališče Spance v sporu zaradi Gibraltarja ne more pobijati s pravnega stališče in izrekel upanje, da to Anglija začela dvostranska pogajanja o tem, in da ne bo Španije prisilila spraviti zadevo pred Združene narode.
Predsednik grške vlade Karamanlis je govoril o Cipru in poudaril, da močne države se ne ozirajo na listino OZN vsakikrat, ko se jim zdi, da ni v korist njihovim narodnim interesom«. «Anglija je ustvarila oblak zmede in nesporazumljenj glede Cipra«, je izjavil Karamanlis in dodal, da Grčija «ne išče nobene koristi, ko se zanima za usodo ciprskega prebivalstva, za katero hoče samo svobodo m je pripravljena ukloniti se slehernemu ukrepu, ki bi ga to prebivalstvo svobodno sprejelo«.
Še prej je govoril italijanski zunanji minister Martino, ki je izrekel zeljo, naj se ne bi zavlačeval sprejem se drugih članov v OZN, «ki so v celoti vredni«. Pripomnil je, da misli predvsem Japonsko. V zvezi z akcijo in nalogami OZN je Martino dejal, da ni dovolj omejiti se na preprečitev vojne pač pa tudi vplivati na okoliščine, ki lahko do vojne privedejo. Glede Srednjega vzhoda je dejal, da ne bi prišlo do sedanje krize, če ne bi tamkajšnja številna vprašanja ostala nerešena. Poudaril je, da v mednarodnih odnosih ni nobenega resnega vprašanja, ki se sedaj ne bi moglo rešiti v okviru OZN. Izrekel je upanje, da bo akcija OZN za ustavitev napada vojaških o-peracij v Egiptu imela uspeh in da bo sklep o organiziranju mednarodnih varnostnih sil pomenil prehod v novo razdobje mednarodnih odnosov. Pri tem pa je treba nastopiti tako za rešitev sueške ga vprašanja kakor tudi za vzpostavitev miru med Izraelom in arabskimi državami. Podprl je predlog za ustanovitev dveh odborov v okviru OZN, ki naj pripravita potrebne resolucije.
Poudaril je nato, da. mora OZN delovati tudi na gospodarskem in socialnem področju, posebno da izenači neenakost razveja 700 milijonov ljudi v 18 državah, ki so po drugi svetovni vojni dobile politično neodvisnost in avtonomijo. Hvalil je zatem italijansko upravo v Somaliji in je nato govoril o Madžarski ter dejal, da je treba obsoditi vse tuje intervencije v drugih državah. Dodal je, da mora OZN nujno proučiti vprašanje prostovoljcev, da določi jasne direktive s tem v zvezi.
Na popoldanski seji je prvi govoril francoski zunanji minister Pineau, ki je dejal, da pariška vlada «obsoja dejstvo, da ima OZN sueško vprašanje za bolj važno, bolj nujno in bolj resno kakor madžarsko vprašanje«. Dejal je nato, da je glasovanje nekaterih držav v glavni skupščini «bolestno zadelo« francosko vlado, in je dodal, da pri tem misli tiste »prijateljske države, od katerih bi lahko pričakovali, vsaj kar se tiče Madžarske, drugačno stališče«.
Pineau je tudi dejal, da bi morali po njegovem mnenju preprečiti, da se v okviru OZN ustanavljajo skupine, katerih edini namen bi bil boriti se druga proti drugi
INa koncu je Pineau ponovil že večkrat izrečena opravičila zaradi napada na Egipt.
Sovjetski zunanji minister Sepilov je omenil razne predloge o miru in razorožitvi,
ki jih je nedavno stavil Bul-ganin, in je predlagal sledeče:
1. Sovjetska zveza predlaga, naj se v letu 1967 oborožene sile SZ. ZDA, Velike Britanije in Francije, ki so razmeščene v Nemčiji, zmanjšajo za eno tretjino. Hkrati bi se morale znatno zmanjšati oborožene sile ZDA. Velike Britanije, Francije in držav atlantskega pakta ter SZ in držav varšavskega pakta.
2. V dveh letih naj se odpravijo vsa tuja pomorska in letalska oporišča na ozemljih drugih držav.
3. «Gpozarjamo voditelje zahodnih držav, da kakor boste vi umaknili svoje čete iz Zahodne Nemčije in boste likvidirali svoja vojaška, letalska in pomorska oporišča na tujih ozemljih, tako bomo tudi mi umaknili naše čete iz držav, v katerih so razmeščene na podlagi varšavskega pakta.«
4. Sovjetska zveza ostane | pri Bulganinovem predlogu za
omejen program inšpekcij nad razorožitvijo, kakor so medsebojne letalske inšpekcije, v spremembo načrta, ki ga je poleti predložil v 2enevi predsednik Eisenhower. Predlog so tiče letalskih fotografskih posnetkov 500 milj vzhodno in zahodno od črte, ki deli Nemčijo.
5. SZ ponavlja svoje predloge za nenapadalno pogodbo med državami NATO in državami varšavskega pakta.
6. Pripravljena je sprejeti švicarski predlog za novo konferenco na najvišji ravnf med SZ, ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Indijo pred-
pr
vsem o razorožitvi. Predlaga
tudi obširnejšo konferenco, na kateri naj bi delovale še države članice NATO in varšavskega pakta ter Kitajska, Jugoslavija in Indonezija.
7. SZ namerava staviti glavni skupščini OZN predloge za ustanovitev svetovne organizacije za trgovino in za svetovno gospodarsko konferenco, ki naj bi bila v letu 1957 ob udeležbi vseh držav ne glede na njih včlanjenost v OZN.
8. SZ je mnenja, da morajo Združeni narodi sedaj določiti kolikor mogoče kratek rok, v katerem naj se dovoli neodvisnost vsem ozemljem, ki so sedaj pod varuštvom.
9. SZ je naklonjena ustanovitvi posebnega fonda OZjN za gospodarski razvoj nezadostno razvitih držav.
10. Prva osnovna dolžnost Združenih narodov je sprejeti Ljudsko Kitajsko v to organizacijo.
Skupščina je zatem sklenila, da bo debato o Srednjem vzhodu začela jutri, zato da delegacije proučijo poročilo glavnega tajnika OZN. Splošna debata pa se je nadaljevala zvečer.
V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea danes izjavil, da so se posvetovanja med Veliko Britanijo, Francijo in ZDA o zadnjih sovjetskih predlogih o razorožitvi končala.
V kratkem bo v Združenih narodih podana izjava o stališču treh zahodnih držav.
BONN, 22. — Tiskovni urad zveznega kanclerja javlja, da imajo zahodnonemške železnice v načrtu zgraditev atomske lokomotive.
proti osebam, ki so zaprosile za zaščito. Zato je Nagy z ostalimi osebami, med katerimi je tudi 14 žena in 17 o-trok, zapustil poslopje jugoslovanskega veleposlaništva danes ob 18.30. Pred odhodom je Nagy izročil za jugoslovansko vlado pismo, v katerem se zahvaljuje za zaščito.
Dvodnevna protestna stavka je bila proglašena včeraj, ker so madžarske in sovjetske oborožene sile poskušale preprečiti sestanek delegatov vsedržavnega sveta madžarskih delavcev. Stavka se je začela canes zjutraj ob 8. u-ri in stavkaio vsi delavci vseh tovarn, razen onih delavcev, ki so zaposleni pri preskrbi ' z živežem in pri drugih neobhodno važnih u-stanovah- Kot smo poročali včeraj, se bo stavka nehala 24. t.m. pod pogojem, da bo vlada sprejela vseh šest zahtev, ki jih je delavski svet postavil in med katerimi je tudi osem točk, od katerih je Kadarjeva vlada pred cnevi na šest že pristala. Prva točka včerajšnjih zahtev zadeva priznanje delavskega sveta in včeraj zvečer je budimpe-štanski radio sporočil, da vlada formalno priznava delavski svet s točno določenimi pravicami nadzorstva nad državnim gospodarstvom.
Budimpe.štanski dopisnik beo-grajske «Politike» poroča danes med drugim, da je iz verodostojnega vira izvedel za pogajanja med Kadarjevo vlado in med nekaterimi voditelji drugih strank za sestavo nove vlade na širši podlagi. Ti voditelji so: Bela Kovacs kot predstavnik stranke malih posestnikov in Ferenc Farkaš in drugi predstavniki stranke Petoefi. Program nove vlade naj bi bil v prvi vrsti: normalizacija življenja, borba za obrambo socialnih pridobitev in obsodba rakosi-jevske politike.
Kot poroča radio je revolucionarni svet delavcev velikega metalurškega kombinata »Csepel« pozval vlado in vse oblasti, da se preneha s samovoljnimi aretacijami. Hkrati pa je v pozivu poudarjeno, da ni potrebno stavkati brez tehtnih razlogov. »Sklenili smo poslati posebno delegacijo k vladi. Želimo imeti pojasnila glede samovoljnih aretacij in glede nekaterih oseb, ki so zginile. Stavka pa otežkoča že tako težavno situacijo v državi.« je rečeno v pozivu.
Predstavnik vlade je danes novinarjem potrdil pogajanja s Kovacsem in s predstavnikom stranke «Petoefi». Zastop nik vlade ni hotel komentirati poteka razgovorov, dejal pa je, da Kadarjeva vlada »ni dokončna«. Glede možnosti povratka Nagyja na vlado je dejal, da postajajo zahteve ljudstva glede tega postopoma manjše. Za odnos vlade do kardinala Mindzentija je rekel. da do njega »vlada nima nobenega odnosa«. Za škodo zaradi borb je rekel, da še ni ocenjena, da pa je porušenih 8000 stanovanj. Zastopnik ni hotel povedati, kaj bo vlada, storila, če se bo
Popolnoma v stilu hladne vojne Saragatov govor v vodstvu PSDI
Tragična napaka angleško-frencoske akcije v Egiptu je za Sa-ragata v tem, da je okrepila politiko SZ na Srednjem vzhodu Začetek druge sedemletke za gradnjo stanovanj INA-casa
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Danes je zasedalo vodstvo PSDI. V debato je posegel tudi podpredsednik vlade Saragat, ki je govoril uro in tri četrt. V svojem govoru je obsojal Sovjetsko zvezo v zvezi z madžarskimi dogodki. Obsodil pa je tudi politiko angleške in francoske vlade, ki sta se s svojo akcijo v Egiptu postavili izven mednarodnega zakona. Njuna tragična napaka je okrepila politiko SZ, ki je tudi — po zatrjevanju Saragata — postavila v nevarnost mir na Srednjem vzhodu, ko je skušala doseči, da bi evropskemu gospodarstvu zmanjkali viri energije ter nekatere dobave surovin; s tem bi pa bili najbolj posredno zadeti prav evropski delavci, ker bi se zaprle tovarne.
Saragat je potem trdil, da so solidarnost zahodnega sveta in pakti, ki iz te solidarnosti izhajajo, obrambni ščit Evrope pred vsako sovjetsko grožnjo. Dejal je tudi, da zavezništvo na Zahodu ni imelo nikoli napadalnih namenov, kar je bilo dokazapo v vseh teh poslednjih letin, ko ie imel Zahod velikansko a-tomsko premoč nad Rusijo pa zaradi tega ni nikoli niti sanjal o tem, da bi napadel vzhodne države.
Potem je Saragat še dejal, da je težava mednarodnega ravnotežja ter okrepitve o-brambne politike, ki je zau-
pana OZN, v tem, da zahodne države sprejemajo izjave QZN, medtem ko Sovjetska zveza ne sprejema sklepov te organizacije.
Govoreč potem o socialistični združitvi, je z zaskrbljenostjo omenil debato na zadnjem zasedanju centralnega komiteja PSI, kjer se je izkazalo, da je večina tistih, ki so se oglasili v debati, ostala pri formulah starega frontiz-ma. Poudaril pa je pozitivno plat govorov Lombardija in samega Nennija, ki je v odgovoru na debato postavil probleme na tak način, da lahko socialni demokrati najdejo v tem snov za diskusijo Saragat je dejal, da se nekaj giblje v notranjosti PSI, vendar pa bo treba čakati za dokončno sodbo beneški kongres, ki bo v prvih dneh februarja.
Pred Saragatom je govoril Simonini, ki se je tudi zavzemal za obrambo in solidarnost zahodnega sveta pred nevarnostmi sovjetske napadalnosti. Glede na socialistično združitev je Simonini izrazil nasprotovanje tezi Zaga-rija, ki je zahteval, naj se pohiti, pa čeprav »e pred kongresom PSI. Po Simoninije-vem mnenju pa je treba počakati razjasnitve v notranjosti PSI.
Na koncu zasedanja je bila izdana resolucija. Resolucija ee zaključuje z željo, ca bi odkrita in lojalna diskusija omogočila razjasniti in
odstraniti nekatera nesoglasja, tako da bi prihodnji kongres PSI predstavljal pozitiven element v razvoju z združitvijo vseh socialistov.
V nekem kulturnem krožku je bila danes zvečer debata o perspektivah evropske socialistične politike. Debate sta se udeležila tudi Pierac-cini (PSI) ter Zagari (PSDI). Pieraccini je dejal, da se mora socialistična zunanja politika oslanjati na borbo za pomirjenje. Politika popolnega sprejemanja atlantskega sistema, za katero se zavzema Saragat pa prinaša razdelitev sveta na bloke. Pieraccini je tuči dejal, da se vara, kdor računa z eventualnimi nesoglasji v okviru PSI. Zagari pa je rekel, da je za socialiste ena sama pot odprta:	pot mednarodnega pomirjenja.
V ministrstvu za delo je danes predsednik vlade Se-gni v navzočnosti ministra Vigorellija, Fanfanija ter nekaterih podtajnikov ustoličil odbor za izvedbo načrta INA-Casa, Gre pravzaprav za začetek drugega obdobja izvajanja tega načrta. V prvih sedmih letih izvajanja tega načrta je bilo zgrajenih in že dodeljenih delavskim družinam 128.000 stanovanj, ki so stala 330 milijard. Za dobo drugih sedmih let določa načrt zgraditev in izročitev čez 150.000 stanovanj z izdatki, ki znašajo čez 350 milijard.
25. t. m. stavka nadaljevala. Izjavil je dalje, da vlada zbira informacije o kontrarevo-lucionarjih. fasistih in o onih, ki so izvajali beli teror. Pri tem pa je omenil le znanega Jožefa Dudasa.
Glasilo sindikatov je danes kritiziralo madžarskega veleposlanika v Moskvi Janoša Boldcckija, ki ga Rakoši večkrat obišče in se vprašuje: «Mar Rakoši prejema informacije in izdaja navodila?
Vladni komisar za preskrbo je danes izjavil, da iz Madžarske ne bodo več izvažali glavnih življenjskih potrebščin: žita, riža, mesa, maščob in sladkorja. Prepovedan je tudi izvoz tekstila. Vladni tisk pa poroča, da je doslej prispelo na Madžarsko okrog 20.000 ton premog iz ZSSR, katerega prevoz pa je zelo težaven zaiadi nepopolnega železniškega prometa. Vladni »Nep Szabad Sag« objavlja danes članek, v katerem navaja da znaša dosedanje pomoč inozemstva Madžarski 93 milijonov dolarjev: 48 iz ZSSR in držav ljudske demokracije. 20 iz ZDA in 25 od Mednarodnega Rdečega križa.
Podpredsednik nacionalnega sveta kmečkih zadrug Sandor Meszaros je govoril danes po radiu in obrazložil zahteve zadrug. Obsodil je kliko Rakosi-Geroe, ki je ovirala demokratizacijo kmečkih zadrug in naštel naslednje zahteve:	svobodne volit-
ve zadružnih voditeljev, državni prispevek za mehani^ zacijo kmetijstva, rehabilitacija nekaterih voditeljev, olajšave v naravi (stanovanja, ogrev, razsvetljava), poseben statut za neodvisno madžarsko zadružništvo in končno pristop madžarskega zadružništva v Mednarodno zvezo zadružnih gibanj.
Predsednik vlade Kadar je sprejel danes vzhodnonemško delegacijo CK KP za Vzhodno Nemčijo in vzhodnonemškega Rdečega križa. Delegacija je izrazila Kadarju svoje zaupanje, v posebnem poročilu pa je poudarjeno med drugim, da je kontrarevolucija premagana ter preprečen prevzem oblasti s strani fašistov. Budimpešto bo obiskala tudi delegacija Romunske delavske partije na čelu z Georghijem Dejem in Stoikom. Kadar je še pred začetkom današnje protestne stavke izjavil romunski novinarski agenciji med drugim, da se kljub prenehanju bojev še vedno v gozdovih skrivajo majhne skupine upornikov. 2a bivšo vlado Imra Na-gyja je dejal, da je bila preslabotna, da bi preprečila protirevolucionarne manifestacije. Glede preskrbe Budimpešte je rekel, da je zadovoljiva; izrazil pa je bojazen pre9 inflacijo. Komisar za prosveto v Kadarjevi vladi je izjavil danes v radiu, da ruščina ne bo več obvezen jezik v madžarskih šolah.
Dopisnik »United Press« spo. roča, da je bil 10. t. m. aretiran ob poskusu prehoda avstrijske meje Mindszentyjev tajnik EgonxTOrcsana(. in da so pri njem našli Mindszen-tyjevo poslanico za ameriškega kardinala Spellmana. »Reuter« pa poroča z Dunaja, da znaša številb doslejf prebeglih beguncev v Avstrijo 45.000. Francoska agencija «AFP» poroča, da so* emigrantske madžarske nekomunistične stranke ustanovil«. «Madžarski revolucionarni odbor«, ki bo imel verjetno sedež v Parizu. V odboru so baje pred-v stavniki stranke malih posestnikov, kmečke stranke, socialdemokratov, političnih preganjancev in revolucionarnega sveta madžarskih izobražencev.
Agencija «Tass» poroča, da so neresnične vesti o prihodu 20 sovjetskih pehotnih divizij, ki naj bi bile razmeščene blizu jugoslovanske meje. »Tass« poudarja, da gre za provokacijske izmišljotine, ki imajo namen poslabšati mednarodni položaj in podkopa-ti mir in varnost narodov.
Tuči danes je budimpeštan-ski radio zanikal vesti o deportacijah v ZSSR, glede a-retacij pa je poudaril, da oblasti aretirajo samo one, ki kršijo veljavne predpioe. Nato je navajal članek vladnega tiska, v katerem je med drugim rečeno, da v nekaterih krajih še vedno niso odstranjeni z odgovornih mest Socialistične stranke delavcev Rakošijevi in Geroejevi pristaši. Osebje novinarske a-gencije «MTT» pa je izvolilo svoj revolucionarni svet,
Dedijerovo pismo maršalu Titu
BEOGRAD, 22. — Vladimir Dedijer je razdelil danes »Odprto pismo maršalu Titu* vsem tujim in domačim novinarjem. Pismo je v zvezi z aretacijo Milovana Djilasa, za katero Dedijer misli, da je «škodljiva». Odprto pismo pa je napisal zaradi tega, ker je iz razgovora z znanim laburističnim politikom Ziliacusom sklepal, da maršal Tito njegovih pisem v zadnjem času ni prejel. Dedijer pravi, da se je zadnjič sestal s Titom 22. maja letos. Pismo vsebuje aeit točk.
VREME VČERAJ
N-ajvišia temperatura 2.3. nai-nižja 0.1. zračni tlak 1015 stanoviten. burla 60 km. sunki 105 kim na uro. vlaga 50 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje raz-burkano, temperatura morja 10,8.
Danes, PETEK, 23. novembri
Feliicita. muč.. Ravijola Sonce vzide ob 7.15 in zatone o® 16.27 Dolgina dneva 9.12. uirra vzide ob 22.17 in zatone ob ll^-Jutri, SOBOTA, 24. novembra Hrizigon, inuč.. Jgca —
isi: u:i:,n; imiiniDUSTHi [»KHmm.siii /muh \hii»i{Uh:»:\i:»h iniii\\,n v.rn
0D SINOČI BENCIN PO 142 UB LITER olje pa se je podražilo kar za 100 lir
Sklep u podražitvi bencina je sprejel ministrski svet, ceno olju pa navijajo trgovci na debelo - /. nedopustnimi špekulacijami je treba prenehali!
Na predlog ministra za industrijo Corteseja je sinoči ministrski svet odobril začasen davek na bencin, ki bo znašal 17,8 lir za kg, tako da se bo dvignila cena bencina za 14 lir na liter. Cena bencina za taksiste in turiste, ki bodo kupovali bencin s posebnimi boni, pa se bo povečala za 7 lir pri litru.
Ta ukrep je stopil v veljavo danes opolnoči. Vendar pa smo izvedeli, da so že včeraj
zvečer nekaj ur pred uradno 703, ki določa povišanje tro-
objavo ukrepa v večini ben-c'nskih postaj prodajali bencin po novi ceni 142 lir liter.
Novi davek bo služil za to, „da bo vlada na ta način zbrala potrebna sredstva, s katerimi bo plačevala petrolejskim družbam subvencije v višini dejanskih stroškov nastalih zaradi višjih cen surovega mineralnega olja in višjih ladijskih tovornin.
Minister za industrijo ;e povišanje cene bencina opravičil s potrebo, da ne pride do povišanja cen za težka pogonska olja in metan, kar bi se odrazilo na industrijskih proizvodnih stroških in hi privedlo do splošnega povišanja cen. Po drugi plati na naj bi sistem subvencij zagotovil normalne dobave bencina, ker bo vlada krila vse višje stroške, ki so nastali zaradi sedanjega mednarodnega položaja
Sklep ministrskega sveta je naletel iz več razlogov i.a c-stro neodobravanje:
1. Do težav z bencinom je prišlo zaradi povišanja cen surovega mineralnega olja in višjih cen prevoza. Te poviške pa bodo plačali izključno koristniki motornih vozil, medtem ko bi bilo logično, da bi jih morali utrpeti vsi potrošniki mineralnih olj in izdelkov iz mineralnih olj.
2. Ukrep ne bo privedel do znižanja potrošnje, zaradi česar bo vlada po vsej verjetnosti kmalu prisiljena uvesti razne omejitve, kot so jih že sprejeli v drugih državah. U-krep bo torej koristil samo velikim petrolejskim družbam, za katere se govori, da so ga tudi izsilile.
3. Vlada bi lahko rešila vprašanje bencina in drugih petrolejskih proizvodov na ta način, da bi začasno znižale izredno visoke takse, ki so med največjimi na svetu in ohranila staro ceno.
4. Ni dvoma, da bo povišana cena bencina privedla do splošnega povišanja cen, saj je skoro vse gospodarsko življenje zvezano tudi z avtomobilskimi prevozi. Okrepile se bodo torej inflacijske težnje, ki so že tako občutne na vseh sektorjih gospodarstva.
* * *
Prebivalstvo je zelo zaskrbljeno zaradi stalnega višanja cen najosnovnejšim življenjskim potrebščinam. V srečo je stopilo v veljavo uradno
povišanje cene mleka za 2 li-1 zaradi previsokih cen 0'ivne-
ga olja na mednarodnem trgu. Zato je sklenila, da bo nabavila večje količine oljnih semen za povečanje proizvodnje semenskega olja. Toda znano je, da vsako povišanje cene olivnega olja povzroči tudi povišanje cene semenskega olja, ker nastane na trgu večje povpraševanje jao tem olju. In prav to se je ze sedaj zgodilo. Lanski izredni ukrepi vlade na tem področju so samo preprečili, da se ni cena semenskega olja sorazmerno povišala v enaki meri kot cena olivnega olja. Za letos pa ne predvidevajo teh ukrepov, razen nabave več oljnih semen za kritje običajnih potreb. Hkrati pa je lani vlada cala na trg velike količine semenskega olja, ki ga je imela v zalogah in ki so ga prodajali po konkurenčnih cenah. Te ža-
ri pri litru. V poslednjih tednih se je povišala cena mesu, podjetje Acegat grozi s povišanjem taks na plinske števce in na obvezno uporabo določenega števila kWh industrijskega toka za domačo uporabo vsem tistim družinam, ki imajo nameščen nočni števec. Sedaj pa grozi tudi nevarnost, da bo vladni komisariat vsilil občinski upravi uveljavitev zakona št-
šarin na skoraj vsa živila in na druge precmete široke potrošnje. Ni dvoma, da bi povišanje trošarin povzročilo znatno povišanje cen v prodaji na drobno.
Te dni pa se je ponovno povišala cena olivnega in semenskega	olja. V	nekaterih
trgovinah na drobno se je cena olivnega olja povišala od 100 do 150 lir pri litru, cena semenskega olja pa od 50 do 60 lir pri litru. Tudi Delavske zadruge, ki eo do secaj opravljale kalmieristič-no vlogo	na tem	področju,
so za sedaj povišale cene vstekleničenega olivnega in semenskega olja za 60 lir pri litru.
Značilno je, da se povišanje cene olja pojavlja kar tako, ne da bi lahko posegli v zadevo državni ali občinski nadzorni organi. Pravijo, da olje ni v	seznamu	živil, nad
katerimi izvajajo javni organi nadzorstvo glede prodajnih cen na debelo in na drobno. To pa ne more biti o-pravičilo za trgovce, ča lahko navijajo cene po svoji volji. Res je. da se prebivalstvo huduje predvsem na trgovce na	drobno.	Dejansko
pa so trgovci na debelo tisti, ki prvi povišajo cene, kar se takoj odraža v prodaji na drobno. Glede nadzorstva nad cenami, ki ga izvajajo državni in občinski organi, pa bi bil čas, da bi tudi olje vključili v seznam živil, ki so poč tem nadzorstvom. V nasprotnem primeru bomo prišli do takšnega položaja, da se bodo cene o-lja še povišale.
Preti namreč nevarnost, da se bo olje v prihodnjih tednih ponovno podražilo. Iz poročil o letošnjem pridelku o-liv v Italiji je razvidno, da je bil pridelek zelo majhen in da se bc zaradi tega cena olivnega olja na čebelo povišala. Sedanje povišanje pa je tem bolj neupravičeno, ker je bilo določeno na stare količine olja. ki so jih trgovci na debelo kupili po nižjih cenah.
Ni dvoma, da se v zadnjih letih na področju trgovine z oljem vršijo največje špekulacije. Sedaj »poročajo, da se je vlada zanimala, da bi nabavila v inozemstvu dovolj olivnega olja za kritje notranjih potreb in tako preprečila povišanje cene. Pravijo pa, da ji to ni uspelo
loge po se že izčrpale- Zato vlada med potrošniki velika zaskrbljenost zaradi nedavnega povišanja in zaradi neugodnega položaja, ki je tudi letos nastal na trgu z oljem in ki preti, da se bo cena o-lja še povišala.
Neosnovane vesli o uvedbi vojaške službe
Pristojne oblasti v Rimu so pojasnile, da so brez osnove vesti tržaškega tiska o uvedbi vojaške službe na Tržaškem ozemlju, kot so tudi neosnovane vesti o vpoklicu raznih letnikov. Vprašanje vojaške službe odgovorni krogi še vedno proučujejo v zvezi s položajem v bivši coni «B» in mednarodnim juridičnim položajem tega ozemlja.
Pogajanja o odpustih pri podjetju Mell
Danes se bodo na Zvezi in-dustrijcev sestali predstavniki podjetja Mell in sindikatov ter razpravljali o odpustu 19 uslužbencev. Podjetje pa je medtem že poslalo 7 izmed teh uslužbencev na dopust, ostali pa zlagajo zdravila v zaboje in škatle, kar pomeni, da se podjetje ne mara odpovedati ukinitvi trgovinskega oddelka.
Vprašanje zakona 703
Včeraj ni bilo izdano nobeno poročilo glede zakona št. 703, o katerem tržaški občinski svet ni hotel glasovati, ker večina svetovalcev meni, da ta zakon v sedanjem tržaškem položaju ni mogoče uveljaviti na našem ozemlju, ne da bi s tem resno škodili tako tržaškemu gospodarstvu kot tudi neposredno znižali življenjsko raven prebivalstva. Zaradi tega stališča občinskega sveta pa je postal položaj zapleten, ker gre za zakon in imajo državni organi pravi, co zagotoviti njegovo izvajanje tudi v nasprotju s stališčem občinskega sveta. Rok je zapadel že včeraj in lahko torej vladni komisar imenuje svojega komisarja, ki z dekretom poskrbi za izvajanje zakona.
Delavci protestirajo proti ugasitvi peči v steklarni
Delavska zbornica zaprosila tajništvo CG1L, naj posreduje pri ministrstvu za delo, da se tovarna ne zapre
Sodišče je odredilo, da se morajo peči v Tržaški steklarni ugasiti. To je povzročilo med delavstvom tako hudo zaskrbljenost, da je zasedlo tovarno. Delegacija delavcev pa je šla k predsedniku rotacijskega sklada in k sodniku, ki se ukvarja s stečajem steklarne.
Delavci ne morejo razumeti, zakaj je treba zapreti podjetje, ko pa je bilo samo v 12 dneh dela pod nadzorstvom sodnega upravnika doseženih nad tri milijone lir dobička. Se manj pa razumejo, kako je mogoče, da ima podjetje kar naenkrat tako velik primanjkljaj, ko pa ni bilo nikoli v krizi bodisi glede proizvodnje bodisi glede prodaje proizvodov. Steklarna je namreč dobila okrog 400 inilijo-nov lir državnega posojila m bi morale zato oblasti nadzorovati njeno poslovanje. Ce so poslovanje podjetja nadzirali, ni razumljivo, zakaj niso opazili, da je bilo dolžno desetine milijonov lir za zavarovalne prispevke Zavo-
du za socialno zavarovanje? Takšna vprašanja so popolnoma upravičena, kakor je tudj upravičena zahteva delavcev, da se tovarna reši ter da se ji omogoči nadaljnje obratovanje.
Vse pa kaže, da se tudi glede tega podjetja dogaja kot glede drugih podjetij, ki so šla v stečaj. Določeni ljudje, ki ga nameravajo prevzeti, čakajo, da se konča stečajni postopek, tako da dobe podjetje za malenkostno vsoto v primerjavi z vrednostjo naprav in z razširjenjem njegove trgovinske mreže.
Medtem pa je nova Delavska zbornica zaprosila tajništvo CGIL, naj posreduje pri ministrstvu za delo, da se tovarna ne zapre. Drevi pa pride v Trst tajnik Zveze steklarskih delavcev, ki se bo tu na kraju pozanimal za to vprašanje.
PO PETNAJSTIH URAH TAVANJA PO MESTU JE PADEL V ROKE PRAVICE
Včeraj popoldne policija aretirala morilca ki je ubil ženo ter ranil moža in prijatelja
Morilec je na policiji hladnokrvno priznal svoj zločin ter obžaloval, da ni ubil tudi moža svoje bivše ljubice in svojega prijatelja Pinta
40-letni Consolato Marciano. rojen v Kalabriji, a zadnja leta stanujoč v našem mestu pri svoji sestri v Ul- Gueraz-zi, ki je včeraj kmalu po polnoči ubil svojo bivšo ljubico in mater svoje hčerke Olim-pio Crocetti por. Stegani, hudo ranil njenega moža Tom-masa ter tudi vvojega nekdanjega prijatelja in sodelavca pri «trgovanju» Francesca Pinta iz Ul. Moreri, je že v rokah organov letečega oddelka kvesture.
Takoj po zločinu je mož zbežal, a po celonočnem in celodnevnem iskanju sta ga dva agenta letečega oddelka včeraj ob 15-35 opazila v Ul. Piccolomini in ga takoj aretirala Eden oc teh mu je naperil samokres na prsi in s tem prisilil Marciana, da se je takoj in brez odpora predal. *
Na poveljstvu letečega oddelka so ga takoj začeli zasliševati in kar v začetku je mož izjavil, da mu ni niti najmanj žal, da je ubil Ste-ganijevo in da se kesa le, ker se mu ni posrečilo spraviti v grob tudi njenega moža in Pinta. Po aretaciji so mu našli v žepu samokres vrste «Rupi» kal. 7.65 s 7 naboji v saržerju in z enim v cevi. V žepu je imel še 25 nabojev v škatli in raztrese-
SESTANEK SINDIKALNIH PREDSTAVNIKOV S ČLANI RAVNATELJSTVA CRDA
Za zagotovitev dela ladjedelnici Sv. Roka in proti diskriminacijam v vseh obratih
Ciani ravnateljstva CROA so zagotovili, da ni dalo vodstvo nobenih navodil za izvajanje diskriminacij, glede Sv. Roka pa niso povedali nič konkretnega
V sredo zvečer so se n« ravnateljstvu CR-DA sestali tajnik pokrajinske FlOM Paolo Sema in člani notranjih komisij CRDA Cocevar Bur-lo, Ghersini, Millo in Desanti s pooblaščenim svetnikom inž. Pacchiarinijem, general-nim ravnateljem Cosulichem ih ravnateljem Morettijem. Za sestanek so zaprosili sindikat kovinarjev in notranje komisije, da bi razpravljali o dveh vprašanjih: o položaju v ladjedelnici Sv. Roka in o diskriminacijah v podjetju.
Glede Sv. Roka ni pooblaščeni svetnik Pacchiarim povedal nič novega. Dejal je, da so dobili ponudbe in da so v teku pogajanja, ki bi se lahko tudi hitro končala. Člani ravnateljstva CRDA pa niso hoteli povedati nič konkretnega.
Sindikalisti pa so predstav: nikom ravnateljstva predočili zaskrbljenost delavstva ter poudarili zelo čudni položaj ladjedelnice, ki je edina brez naročil, čeprav spada v državni 'sektor, medtem ko pa 9i zasebniki lahko pridobijo naročila. Sindikalisti so na-dalje zahtevali, da se pred-vsem zagotovi vsem delavcem Sv. Roka delo. Ce pa bodo ladjedelnico oddali, ne sme biti zaradi tega noben dela-vec in uradnik odpuščen.
Zelo dolgo se je zavlekla diskusija glede diskriminacij. Predstavniki sindikata in notranjih komisij so navedli številne primere diskriminacijskega ravnanja v škodo sindikata. notranjih komisij in posameznih članov FlOM.inz. Pacchiarim je odločno zanikal, da bi vodilni organi dali takšna navodila in je dejal, naj predstavniki delavcev podrobno obvestijo o vseh primerih ravnatelja Morettija. Iz tega se lahko sklepa, da gre za pobude posameznih oseh. Zato bo sindikat prijavil sodnim oblastem vse delovodje, ki bodo delavcem grozili ali jih izsiljevali, ker se ne bo mogel sedaj nihče izgovarjati, da gre za »višje ukaze«.
Tajništvo FIOM in člani notranjih komisij poudarjajo,
da je bil sestanek s predstavniki ravnateljstva CRDA vsekakor pozitiven bodisi glede obravnavanih vprašanj kakor tudi glede izboljševanja odnosov med ravnateljstvom in sindikalno organizacijo, kar bo lahko omogočilo tudi izboljšanje ozračja v samih obratih.
Suspenzije delavcev ladjedelnici Sv. Marka
V ladjedelnici Sv. Marka so včeraj znova poslali v »barako« 52 delavcev kakor za časa znanih suspenzij ob veliki ladjedelniški krizi. Mer temi 52 delavci je 21 mizarjev, 17 delavcev delavnice mostov in dvigal, 7 ladijskih mehanikov, 2 izdelovalcev ce. vi. Za danes pa napovedujejo, da bodo poslali v »barako« še 20 mizarjev.
Stvar se zdi na prvi pogled zelo čudna, saj gre za ukrep, ki bi bil upravičen za časa pomanjkanja naročil, no pa sedaj, ko imajo ladjedelnice toliko dela- Toda pri tem je treba upoštevati, da se tičejo naročila predvsem petrolejskih ladij, kjer je zaposlenih le malo delavečv, ki se ukvarjajo z izdelovanjem opreme. Zato bi bilo prav, da bi si ladjedelnice priskrbele tudi naročila potniških ladij.
Ponesrečen beg Iz zaporov
V noči na četrtek je Mario Cettin, ki ec ga pred meseci aretirali pod obtožbo vohunstva, če* ca je ukradel neke dokumente iz bivšega vojaškega urada, skušal pobegniti iz koronejskih zaporov, kar pa £« mu ni posrečilo.
Cettin naj bi prežagal železno ograjo na oknu celice ln se spustil na dvorišče. Da
bi končno prišel na svobodo, bi moral preplezati visok zid,
a tu naj bi se mu pripetila nesreča, ki mu je preprečila beg. Med plezanjem naj bi namreč padel in ker si je pri tem zlomil ne le desno nogo, temveč tudi čeljust, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga takoj pridržali v oddelku za jetnike, kjer je skrbno zastražen.
O nesreči ni bilo izčano nobeno uradno poročilo, zaradi česar pričakujemo, da bo državno pravdništvo zadevo uradno pojasnilo.
O Županstvo sporoča, da bo od. ponedeljka 26. novembra zaprta za promet Ulica Ere-mo med hišno številko 165 in 193.
CONSOLATO MARCIANO
nih po drugih žepih še 15. S seboj je nosil tudi precejšen nož
Aretiranec je nato s cinizmom brez primere odgovoril na vse. kar so ga vprašali.
Toda za boljše razumevanje ts krvave tragedije je treoa iti nazaj do 1942. leta, ko je Marciano. baje kot agent finančne straže, spoznal '.edaj komaj 18-letno Olimpio, ki je rodila v Istri. Kasneje sta se še videla, ko je Olim-pia nastopala z znano skupino De Rose v kinu «Armo-nia«. Iz njunega ljubezenskega razmerja se jima je rodila hčerka, Diana po imenu, ki ima danes že 12 let in stanuje v zavodu v Ul- Pascoli. Prav ta nedolžni otrok pa je bil vzrok četrtkove tragedi-
3 Spočetka Marciano ni mislil preveč na svojo hčerko in niti na Olimpio, ki te je nato poročila s Tommasom Ste-ganijem. Ta je zadnje čase pel v restavraciji pivovarne Dreher in njegova žena, ki mu je v zakonu podarila hčerko, je zvečer prihajala ponj, da sta se nato skupno vračala domov na Scalo Santo št. 75. Sicer morilec skoraj ni imel časa, da bi se posvetil svojemu otroku, kajti zaraci tvojega nepoštenega delovanja je moral presedeti skoraj štiri leta v zaporu, in sicer od 1960 do 1954. Tega leta, in sicer novembra, je zopet padel v roke policijskim organom, toda tokrat ne več zaradi tatvine kot v preteklosti, temveč zaradi tihotapstva 5 kg opija, katerega je hotel razprodati skupno z nekim Giovannijem Ces-sichem in Francescom Pintom.
Posledica tega delovanja je bila precej huda: Ceesicha in
SINOČI V PETNADSTROPNI HIŠI V UL NAVALI
ZARADI POŽARA UNIČENA tri stanovanja in straha
Dožar, ki je povzročil večmilijonsko škodo, ja po vsej verjetnosti nastal zaradi vnetja saj v dimniku
Sinoči okoli 19. ure je nenadoma izbruhnil hud požar v petnadstropni hiši v Ulici Navali 8. Gasilci, ki so takoj prihiteli s petimi vozovi in dolgo lestvo so se trudili skoraj do polnoči, da so o-genj pogasili in ga omejili, ker je obstajala nevarnost, da se bo razširil tudi na sosedna poslopja. Huda burja je namreč metala ogorke in iskre daleč, naokoli.
Požar je prizadejal izred. no veliko škodo, saj je popolnoma uničil tri stanovanja, ki so bila v petem nadstropju, uničil je tudi streho, medtem ko sta močno poškodovani tudi dve stanovanji v nižjih nadstropjih.
Vzroki požara še niso po-
vsem znani vendar podijo, da je prišlo do njega zaradi nenadnega ognja, ki je nastal v dimniku, ko so se zaradi burje vnele saje, in se je nato hitro razširil po podstrešju. Skoda je ni ocenjena, a menijo, da gre v milijone.
Nezgoda na delu
Ko je 48-letni Ivan Sancin iz Ul. Giardini v livarni II-va končal rezati s plamenom debelo jekleno ploščo, mu je del te padel na nogo in mu jo zlomil.
V bolnišnici, kamor se je odpravil z rešilnim avtom, so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh pridržali na ortopedskem oddelku.
Marciana je sodišče marca lani obsodilo na I leto in 9 mesecev zapora ter na p2.500 lir globe. Nasprotno pa je bil Pinto, njegov soobtoženec, oproščen zaraci pomanjkanja dokazov in izpuščen na svobodo. Razsodbo je 20. 6. lani prizivno sodišče v celoti potrdilo.
V zaporu, kjer je Maroiano ostal po obsodbi, se mu je porodila misel po maščevanju. S Pintom, tako je namreč on izjavil, yta bila domenjena, da bo nesel njegovi sestri 32.000 lir, ki mu jih je izročil v varstvo in da mu bo pošiljal v zapor 500 lir tedensko na račun dobička pri prodaji blaga, katerega vrednost je bila 80.000 lir. A Pinto ni c"ržal besede ter naj bi si celo pridržal tudi nekaj tisočakov namenjenih Marcia-novi sestri.
Po prestani kazni (3. avgu-■<ta letos) je Marciano odšel v rojstni kraj. a se je 4. novembra zopet vrnil v Trst z namenom, da odpelje svojo hčerko domov in tudi, da izterja pri Pintu denar. V našem mestu se je zadržal le malo časa. Vrnil se je zopet na jug. vendar je bil v sredo ponoči zopet v Trstu. Tedaj je bil njegov sklep dokončen: ubiti bivšo ljubico in njenega moža ter odpeljati hčer. Noč po prihodu v Trst je prespal v nekem hotelu, a že zjutraj navsezgodaj je začel iskati Pinta, kateremu je že predhodno, ko je bil zadnjič v našem mestu, zagrozil in zahteval od njega denar. Pot ga je peljala v Ul. Cavana, njemu zelo znan predel mesta, ker je dobro vedel, da bo tam našel svojega bivšega sodelavca. V prvih popoldanskih urah sta se končno srečala in od tistega trenutka pa c'o strelov ve nista več ločila.
Pinto s« ga je hotel rešiti, a Marciano tega ni dopustil: romati je moral z njim iz gostilne v gostilno, od prijatelja do prijatelja vse do noči. ko sta oba sedla na tramvaj in se odpeljala v Rojan. Pinto je stopil za trenutek domov v Ul. Moreri, kjer je pustil torbo in nato nadaljeval sprehod z Marcianom, ki je imel že točno pripravljen načrt za umor.
Ura je bila polnoči, ko sta te znanca ustavila pri že na pol zaprti gostilni »Angelo« v Ul. Scala Santa, kakih 50 metrov od hišice zakoncev Stegani, ki je last pokojničinega očeta. Skoraj istočasno sta prišla tja tudi zakonca, ki sta se zaradi burje držala za roko. Teda) je Marciano stopil naprej in s samokresom v roki nenačno vprašal, kaj je s hčerko. Kaj je Ste-ganijeva odgovorila, še ni znano. Nekateri trdijo, da je odgovorila, da je pač vee v redu. Več ni rekla, kajti strel jo je pobil na tla, kjer je mrtva obležala. Ostali streli so bili namenjeni Steganiju in Pintu, nakar se je mož jadrno obrnil ter stekel po Scali Santi navzgor.
V gostilni ni nihče slišal strelov. Hudo ranjeni Stega ni je z rokami na prsih, od koder mu je tekla kri. stopil v gostilno, kjer eo ga posadili na stol v pričakovanju rešilnega avta. Pinto pa je zbe. žal po stranski poti in se za tekel v stanovanje družine Bonetta, kjer je paČ videl razsvetljena oki.a.
Medtem so v gostilni ponudili ranjenemu Steganiju, ki je ves čas vzdihoval in mrmral »moja žena, moja žena«, vode. Drugega ni hotel. O-stalo pa je znano.
Cernu je pravzaprav Marciano hladnokrvno ubil ženo, ki jo je nekoč že zavrgel? To je vam izpovedal med zasliševanjem na policiji. Pokojna Olimpia in njen mož sta v preteklosti že privolila, da bi odpeljal svojo hčer na svoj dom v Kalabrijo. V to je privolila tudi Diana sama.
A ko jo je hotel odpeljati, mu je dekletce obrnilo hr-
bet in mu ni hotelo slediti-Po Marcianovem mnenju sta prav zakonca Stegani prepričala Diano, da bi zatajila o-četa. In to je njega zabolelo, zaradi česar je sklenil ubiti oba, misleč ca mu bo Diana nato sledila.
Toda zmotil ve je. Tudi po umoru je ugibal, kako bi odpeljal hčer. a zadeva se mu je zdela prenevarna, zaradi česar je začel premišljevati, kako bi se dalo najhitreje odpotovati iz Trsta, kjer so bile vse policijske sile alarmirane in so mu bili brez dvoma za petami.
Sredi tega premišljevanja pa je opazil pred seboj naperjen samokres in tedaj je i-poznal, da zanj ni črugega izhoda, kot da se brez odpora preda, kar je tudi storil.
Sporočilo PSDI
Tajništvo PSDI nam je poslalo v objavo svojo zahvalo ministru za javno vzgojo zaradi odobritve osnutka zakona v korist uslužbencev bivše ZVU.
Pokrajinsko tajništvo PSDI je poleg tega poslalo parlamentarnim skupinam svoje stranke dokumentarno gradivo, ki ga bodo lahko uporabili med diskusijo v parlamentu, da bi izpopolnili osnutke zakona in jih prilagodili u-pravičenim zahtevam uslužbencev bivše ZVU ter nestalno nameščenega učiteljstva.
MOŠKI PEVSKI ZBOR prosvetnega društva PROSEK - KONTOVEL
priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri v KRIŽU v dvorani «Padlih borcev za svobodo«
KONCERT
umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedilo pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG.
O Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih.
Josip Oblah
Včeraj zjutraj je v Trstu umrl višji svetnik prizivnega sodišča v pokoju Josip Oblak.
Z njim smo Slovenci zgubili enega izmed onih tihih, poštenih in zavednih izobražencev, ki je s svojim skromnim, poštenim in zglednim službovanjem po skoro vseh večjih mestih Primorske, zlasti pa v Trstu, imel zelo širok krog znancev in prijateljev.
Pokojni Josip Oblak se je rodil na Tolminskem pred 74 leti. Srednjo šolo je obiskoval v Kranju, kjer se je izkazal vedno kot zgleden in odličen dijak, čeprav je bil prisiljen študirati v najhujši revščini. Pred enim letom se je s svojimi sošolci, med katerimi so odlični pravniki in zdravniki, udeležil skupne proslave 50-letvice mature v Kranju.
Na pravno fakulteto se je vpisal na Dunaju in se je po diplomi posvetil sodnijski službi, ki jo je uršil do upokojitve. Leta 1910 je najprej služboval v Pazinu, nato na Voloskem pri Opatiji, nato jmi več let v Kanalu pri tamkajšnjem okrajnem sodišču in se je po premestitvi tega sodišča preselil v Gorico. Služboval je nato nekaj časa v Trbižu, leta 1924 pa je bil premeščen v Trst na tedanje trgovsko in pomorsko sodišče. Od tu je bil premeščen na tržaško civilno in kazensko sodišče, kjer je bil nekaj časa tudi predsednik sekcije. Hkrati je bil najprej dodeljen h komisariatu za ureditev vprašanja jusarskih pravic, nato pa je postal komisar tega urada in pršil to funkcijo več kot eno desetletje. Nato je bil imenovan za svetnika pri tukajšnjem prizivnem sodišču, ob upokojitvi leta 1952 pa je bil ime novan za častnega svetnika kasacijskega sodišča.
Pokojni Josip Oblak je bil narodno zaveden in je v tem duhu vzgajal tudi svoje otroke. Eden izmed njegovih sinov — Bogdan — je padel kot partizan pri Ledinah nad Idrijo. Prav s svojo ponosno zavednostjo, s svojo izredno strokovno juridično sposobnostjo, veliko poštenostjo in tudi pretirano skromnostjo si je pridobil ugled in spoštovanj e pri vseh svojih kolegih ne glede na narodnost. Pri vseh, ki so prišli z njim v uraden ali privaten stik, pa je bil zaradi svoje ustrežljivosti ter preprostosti nadvse priljubljen. Vsem je rud pomagal z nasveti, najrajši pa je podpiral siromašne dijake, ker je bridko življenje siromašnega slovenskega dijaš-tva sam bridko preizkusil.
Njegovi soprogi, njegovemu sinu Stanislavu, ki je naš delovni tovariš pri Založništvu tržaškega tiska, ter vsem o-stalim sorodnikom izražata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika svoje najgloblje sožalje-
PEVSKO DRUŠTVO »PRIMOREC* iz TREBČ
priredi v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri
PEVSKI KONCERT
v Prosvetnem domu na OPČINAH
Vljudno vabljeni!
izleti
SNG
za Tržaško ozemlje
Jutri, 24. t. m. ob 20.30 v KRIŽU Rade Pregare
ŠA GR A
V nedeljo 25. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU
Rade Pregare
ŠA GR A
V sredo 28. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu
PREMIERA Robert Anderson
ČAJ IN SIMPATIJA
drama v treh dejanjih (štirih slikah) Prevedel JARO DOLAR Prvič v slovenščini
Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC
Laura Reynolds - Štefka Drolčeva; Lilly Sears -Zlata Rodoškova; Tom Lee - Silvij Kobal; David Harris - Stane Raztresen: Ralph - Edvard Martinuzzi; Al - Julij Guštin; Bill Reynolds -Jožko Lukeš; Herbert Lee - Modest Sancin; Steve - Ivo Kuferzin. Za mladino pod 16. letom neprimerno!
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu prosi obiskovalce gledališča, ki hranijo 1. številko lanskega gledališkega lista «Martin Kačur«, da bi jo prodali ali poklonili gledališču. Sporočilo na naslov: SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, ali na tel. stev. 38-236.
Gojenci Slovenskega dijaškega doma priredijo jutri, 24. t. m. ob 20,30 v dvorani PD #Pnmorec» v TREBČAH
PROSVETNO
PRIREDITEV
Na sporedu sta saloigri «Prvi april« in ((Burka o jezičnem dohtorju« ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi,, ki jih zapojeta kvartet in duet.
Vabljeni!
OLED
ah3ča~)
TEATRO NUOVO
Ob 21.00 uri izredni k?nc«^ jazzovskih skladb. izvaja■ rigozzi Ensemble >z Bologn .
1956
PETEK, 23. novembra THST POSTAJA A
11.30 Lahki orketstri: davanje; 12.10 Za
Izlet SPDT v Postojnsko Jamo in Predjamo
SPDT priredi v nedeljo 2. decembra izlet v Pošto 1 neko Jamo in Predjamo. Vpisovanje v ponedeljek, torek in sredo v diru-štvenih prostorih, Ul. R. Manna 29 od 19. do 20. ure.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja ria grob pbk. Josipa Oblaka darujejo člani uredništva »Primorskega dnevnika« 8.100 lir za Dijaško Matico.
Tiskarna »Gra-nhis« daruje v počastitev spomina pok. dr. Josipa Oblaka 5.000 lir za Diiaško Matico.
V počastitev' spomina Silvestra Preg are a darujejo Ema Tomažič 5£00, družina Zdenko Colja 1000. 1 mil Colja 1000. Ludvik Trampuž 1000 in Karel Cok 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Silvestra Pregarca daruje Zdrav, ko Pregare 5.000 in Marta Gregorič 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. 9Mvestra Pregarca darujejo Lupine. Glažar, Kralj. Cebohin in Prinčič 2.000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 22. novembra se te v Trstu rodilo 7 otrok, poroka je bila ena. umrlo oa ie 8 oseb.
POROČILA STA SE:	težak
Generoso Palberti in likarica Katarina ' Mahdečič.
UMRLI SO: 64-1 etni Benvervu-to Scopetani. 50-letni Aloiz Poč-kar, 83-letni Amedeo Podlipriv. 54-letni Silvester Pregare. 68-letnl Anton Dekleva 79-letni Marte« Carpinetl. 92-letni Gio-vanni Kunn. 85-letni Matteo Cie. meriti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM - Al Cedro Trg Ober-dan 2: G. Papo. Zg Kiadin 1095 (Sv, Alojzij): Picciola. Ul. Oria-m 2; Alla Salute. Ul Giulia l: Serravallo Trg Cavana l: Hara-bagjia v Barkovljah in Nicoli v Skednju
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »S. Škamperle« . Sv. Ivan javlja, da bo redni občni zbor dne 28. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj«. Ob 20.30 bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se udeležilo občnega zbora.
Razna obvestila
OBČNI ZBOR SPDT
V torek 4. dec ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11.. redni občni zbor SPDT. in ne 28. t. m. kot je bilo obtavli"no.
SOŽALJE
Slovenska gospodarsko - kulturna zveza v Trstu izraža svojemu podpredsedniku dr Stanku Oblaku svoje iskrene sožalje ob bridki izgubi, ki ga je zadela s smrtjo očeta dr Josipa Oblaka. upokojenega svetnika prizivnega sodišča v Trstu.
SOŽALJE
Kmečka zveza v Trstu izreka družini Oblak svoje iskreno sožalje ob izgubi svojega sodelavca dr Josipa Oblaka
SOŽALJE
Slovenska gospodarsko - kulturna zveza v Trstu izreka svoje globoko sožalje družini Pregare ob bridki izgubi nepozabnega Silvestra Pregarca
SOŽALJ E
Uredništvo in uprava »Primorskega dnevnika« izreka svoje iskreno sožalje tov Zdravku Pregarcu in ostalim sorodnikom ob bolestni izgubi nepozabnega Silvestra Pregarca.
kaj; 12.45 V svetu	^
Domači odmevi; 13.30 G željah; 17.30 Plesna čaJa/*aj-rani; Klavirski duo Verganti ^ 18.20 Znani tangi: 18-Jd “oialrH rane police; 18.40 Mošk orteSter kvintet iz Trsta. 19.M V"1 ^j. KosteianeLz; 19-15 R^i** 20.00 verza; 19.30 Pestra gla- '10<jjje;
Šport;	20.05 Havajske	me*
20.30 Pestra operna giasoa. u; Umetnost in prireditve »
21.15 Znane skladbe slavni ^ strov nato Lahka glasb a.^. Iz svetovne književnosti m je; nosti;	22.15 Operetne	m*«™
22.45 Južno-amenški odmev
THST I.	l0
11.30 Popevke —	Kwi-Orkester F, - Ferrari; Qrauni(ei-cert pianista M haela B rJ. sa: 21.00 Simfonični konce ^ diiškega orkestra iz K™* gira Guido Guerrini.
K O P E K
Poročila v sloven4^.IU,' 19!o0.
7.00 . 7.15. 13.30. 14.15. 15.00.
Sporočila v italijanščini: 6.30.
12.30. 19.45 23.00.	. k,bljalic:
5.00-6.15 Spored iz ^i^.7.15
6.15 Jutranja glasba;	‘;w~set
Spored iz Ljubljane; 7.25	^
minut ritma; 7.35 in snO-1200 jx»pevke; 7.45 K°ledar,,o4s llri-Spored iz Ljubljane; 14- a(jna ni z nami. kaj ie to? Na« re. oddaja: 14.20 Zapiski nas« ; porteria; 14.30 Zabavna
14.40 Parada ritmov m jr.,ant;
15.00-17.00 Spored iz hJ” i7.j5
17.00 Ri-tmi in P°pe nj-ji i» Jugoslovanski narodni P , ^ pesmi; 18.00-19.30 Spored iz^by; l.jane:	19.30 Poje BIOS -,regleč:
20.00 Zunanie-političm p ,(an<:
20.00-23.00 Spored iz L] j <jei 23.10 «Madame ButterflV#- *'
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 21*>4 7.oO,
Poročila od 5.00.	6.0V
13 00	15 00	17.00	19.00 ‘.red:
5.00 Pester giasbem
8.00 Pihalna godba; 8-30 n živ. roman — Branko CopA _ II.: ljaii Nikoletine Buršač* 5 j«. 8.50 Koncert po željah. ,,,naiii-že Rupnik:	Iz živalske ^jo-
če; 10.15 Od melodne o" r.10 di.ie; 11.00 Za dom in žene- lj0O Dopoldanski operni sPor^j-j^Ka Igra Vaški kvintet. Pdl° " j2.«> in Sonia ter Božo in	uv«r:
C. M. VVeber: Carostreiec-tura; R. VVagner: Mojstn l3j5 nuernberškt - uvertura-Spored zabavnih melomJ- [5.40 Želeli ste — poslušajte--Utrin-ki iz literature 'Tnn\<nti&' Kovič: Pesmi; 16.00	Spo^"
simfonični koncert:	17-Jo nJ 15
niki. pozori:	17.30 Zabavi ^
plesna glasba: 18.00 Lju - ^tv seboi: 18.15 Poje vojt«"' ttts-tet Anton Neffat: 18.45 ‘f^nskj buraški orkester; 'JO-uO .	26-1.
zunanje-političn-i Pregleo-^jdal*-Glasbena komentirana
22.15 Igra Plesni orkester Ljubljana.
TEL.EVrZtJA Jg.iS
17.30 Spored za otroke- 2(oo
S potovanja: 20.45 YSnih u Cesare Mesno: «24 sret televiziiska izra.
Excelsior. 15.00: «Zeieznl£ar*' Germi, S. Urzi.	cotk*1'
Fenice. 15.30: »Cesarstvo
J. Chandler, G. Na,m« 'ri Nazionate. 15.30:	«Ljubirn~	j,
Chatterlev« D. Darr
Filoclraramatico. 16.00:
ski lopovi« G. Barrj. ogieda Supercinema. 16.00. *iS*uSn ,r8-lom«. J Mason, B. Arcobaleno. 16.00: «Zadm vana«. F. Farr. R ^---Utat18' Astra Rojan, 16.00:	g
F. Mac Murrav. D. n , Capitoi. J6.00:	«Do nate"
Martinelli. G. Fera ,iaiec»-Cristallo. 15.30:	«Osva.ta
VVavne, S. Haywa-rd 0U9^ Grattacieto. 16.00:	e. k
postajališče«. M-_.„a jaiec»-Alabarda. 15.30:	«OSVaJ-*
VVavne, S. Hayward. ,ju» Arlston. 16.00: »Ognjem v-J. Palance. B.	RuSh- m.	U
Armonia, 15.00: «Zlato».
terling. R. Widmark_ Vc Aurora. 15.00- »Aleksanh ieU*.
ki«. R. Burton, D- D jače. Garibaldi. 16.00:	«snJ.jr!tom
nepričakovano«. R-Gynt.	,	Hn,(i	m®*
Ideale. 16.00:	»Poslednn
M Schell. B. Wicki- ,er v Iropero. 15.00: »AleJ^z^rrl^r.
liki«. K. Burton. D. vCtj*. Italia. 16.00:	«Pasii Jv
Chaplin.	„,„„niasa ^
S. Marco. 16.00: »Plavm3’ n-lica«. D Dors. L C-r pole* Kino ob morju. 16.00. gii*« Mars«, C. Mitchell. "■	(
m»n.	P»cl
Moderno, 16.00: «PePOte”• _ Calvo	^
Savona. 16.00: ((Attiena stra«, J. Powell. E-viale. 16.00: «Yankee p Chandler. R. FlfT-T «Zba>V Vittorio Veneto. 15.30. so go ie treba«. A. Sordi-	^
duccl.	»viurof011
Belvedere. 15.30:	«M|Kr v
vaš«.	—j poli1!«'
Marconi. 16.00: »Ne5* pl. Florenco«. M.	Vital •
Massimo. 16 00: «Pervlil/ood',,,A' dina». V. Heflin. J;Materi»-Novo cine. 16.00: »m „,
Rivella	.. vta»erC
Odeon. 16.00: “Jezdi-R. Tavlor. A. Gardne^, m Radio. 16 00: «Nrm se.
la«. M. Vitale. A^frfoiidir I-Skedenj. 18.00: pustolovščine«. R Barzizza.
Mirno nas je včeraj zapustil naš dragi mož, oče in ded
JOSIP OBLAK
svetnik prizivnega sodiSča v p.
K večnemu počitku ga bomo spremili danes, v petek, ob hiše žalosti v Ul. Gregorutti 4. Pokopali ga bomo na goriškem Namesto cvetja, dobrodejnost!
14.15 u« 1 kop.li*JU'
po
Žalujoči; žena Olga, sin Stanko z ženo Marijo-vnuka Vera in Marko ter ostalo sorodstvo
Trst, 23. novembra 1956
Bonnska vlada proti uporabi sile pri reševanju mednarodnih zadev
Adenauer obsoja uporabo sile za dosego nemške združitve
Poslednji usodni dogodki v svetu &o imeli velik vpliv na notranje politično življenje nemške zvezne rpublike. Po splošni oceni v Bonnu se ti dogodki niso odvijali le s hitrostjo, ampak so tudi prišli nepričakovano.
Angleško-francoski napad na Egipt, s katerim ni zvezna Vlada imela nikakršne zveze, >n je celo zanj zvedela iz tiska in radijskih vesti, je postavil vlado v precej neroden Položaj: šlo je za akcijo dveh zaveznic Zapadne Nemčije, tako iz NATO, kakor tudi iz zapadnoevropske unije in celotnega do sedaj uresničenega mehanizma «evropeizacije». Udariti po akciji svojih zaveznikov bi, po mnenju zapadno-nemške vlade, pomenilo udariti po enotnosti Zapada, in to vprav v dneh, ko so se do-Sodki na Vzhodu začeli odvijati s precejšnjo hitrostjo. Ne obsoditi napada pa bi pomenilo kompromitirati znatni uSled in dosežene uspehe, ki jih je Nemčija dosegla v arabskem svetu in v splošnem med deželami bandunške konference. Zadržanje ZDA je Znatno olajšalo položaj Zapadne Nemčije v tem vprašanju tn to tembolj, ker se je zvezna republika — ki ni članica Združenih narodov — mogla 'zogniti vrsti manifestacijskih ^zrazov nestrinjanja, omejitev ’n celo obsodbe anglo-franco-skih zaveznikov.
Izogniti pa se niso mogli neki drugi neposredni ((evropski* t. j. francosko-nemški manifestaciji, ki je bila določena
že
mnogo prej. Gre za prvi
•državni obisk* kanclerjta Adenauerja v Parizu. V Bonnu s° skušali stvar odložiti, a Pa-r'z je vztrajal na obisku. Po holgih razgovorih so našli kompromis. Adenauer je ob-tskal Pariz, toda brez manifestacij in razgovorov, zadržal Pn se je zelo kratek čas, tako
se očitno podčrta, da je | ^ancierjeve poti v Pariz, zlasti
da
°hisk izsilil Pariz.
Razvoj dogodkov na Madžarskem in vloga sovjetske armade v njih. sta nudili v prvem 'zenutku široko področje za 'Zražanje pravega razpoloženja
da šlo je le za razpoloženja in pričakovanja, ki so prišla do izraza le v prvih trenutkih. Ze po prvih vesteh o koncentraciji novih sovjetskih sil na Madžarskem, so vladajoči krogi podvzeli ukrepe, da se ((vročekrvneži* pomirijo.
Tedaj je vlada kanclerja A-denauerja dala pobudo za izredno sklicanje Bundestaga, na katerem naj bi proučili mednarodni položaj in zavzeli določena stališča. Opozicija je že pred meseci zahtevala tako diskusijo, vlada pa je to odlagala, tako da je sklep vlade predstavljal presenečenje in je izzval različne komentarje in ugibanja. Toda razvoj izrednega zasedanja je dal najboljši odgovor na vprašanje, zakaj je vlada izbrala prav tedanji trenutek za izčrpno in načelno diskusijo o zunanji politiki, ko je vendar znano, da na tem področju obstajajo najostrejše razlike med vlado in vsemi ostalimi političnimi strankami zvezne republike.
Vladna deklaracija, ki jo je prebral kancler Adenauer, in izjave najvidnejših predstavnikov posameznih strank, so pokazale nenavadno soglasnost. Kljub temu, da se je govorilo v splošnih frazah in o splošnih linijah in načelih, vendarle je ta diskusija pokazala pred vsem svetom soglasnost v stališčih vseh glavnih nemških strank, vštevši tudi vlado, glede osnovnih mednarodnih vprašanj in, kar je najvažnejše, glede poti in metod za reševanje osnovnih mednarodnih vprašanj. V nasprotju z znanimi razlikami in nepomirljivimi stališči s področja zunanje politike, ki so bili do sedaj značilni za politično življenje Zapadne Nemčije, se je, razen neznatnih taktičnih razlik, na izrednem zasedanju Bundestaga izrazilo enotno gledanje na ta vprašanja. pri teh manjših razlikah je šlo n. pr. tudi za kritiko
zato, ker ob tej priložnosti kancler ni «še jasneje obsodil francoski napad na Egipt* itd. Osnovne skupne točke vseh zapadnonemških strank so se gibaie okrog ocene sedanje-
n'aogih politikov. V teh prvih | ga položaja, zlasti v zvezi z trenutkih se je šlo celo tako Egiptom in Madžarsko. Bun-daleč, da so vesti in poročila ] destag je soglasno obsodil an-Iz Madžarske izkoristili za u- j glo-francoski napad na Egipt stVarjanje vzdušja in pričako- in vlogo sovjetske armade na
načelni obsodbi uporabe sile v mednarodnih odnošajih poudari, da on obsoja uporabo sile tudi v vprašanju kako doseči združitev nemškega naroda. To izjavo je socialdemokratska opozicija pozdravila z burnim ploskanjem.
Ko je zavzela taka zunanjepolitična stališča, je bonnska vlada hkrati poudarila potrebo, da se čimprej odpravi sedanja nevarna razdvojenost med zapadnimi zavezniki, pri čemer so posebno poudarili potrebo, da se vprav zvezna vlada angažira za uresničenje te naloge. Prevzem vloge pobudnika za obnovo in utrditev omajane enotnosti Zapada, t.j. prevzem vloge vodilne sile na Zapadu, je že zdavna ((zgodovinska* želja Zapadne Nemčije, na katero se ona že leta uporno in sistematično pripravlja. Kompromitiranje in izoliranje Anglije in Francije ji nudi ugodne šanse, da pristopi bolj odkrito k uresničenju svojega cilja, in to na osnovi miru in sodelovanja ter z danes najbolj popularnimi gesli proti nasilju in agresiji
mmmm
Novi ameriški veleposlanik v Italiji David Zellerbach, bo zamenjal Claro Luce, v družbi s svojo soprogo
ki
KRATEK ORIS MOLLETOVIH NAPAK V NOTRANJI IN ZUNANJI POLITIKI
Kako so francoski socialisti
speljali svojo deželo na desno
Od januarskih upov, da bi mogla Francija s socialisti na vladi postati most med Vzhodom in Zahodom, ni ostalo nič
Kakor je svet sprejel pre- podcenjevali odporne sile tako
kinitev anglo-francoskega napada na Egipt z veseljem, tako je Molletova vlada ostala ob tem razočarana. Francoski padalci, kakor tudi britanska okupacijska vojska, bodo morali port Said zapustiti in prepustiti začasno oblast mednarodnim četam. S tem si torej Francija ni pridobila nikake prednosti v sueškem predelu, pač pa je izgubila sleherno možnost nadaljnje ohranitve svojih zvez v arabskem svetu. Poleg tega je Naser vendarle ostal na oblasti in ga anglo-francoski napad ni ((pometel*, s čimer so v Parizu in Londonu računali. To je le nekaj negativnih posledic francosko-angleške avanture v Egiptu. Toda oglejmo si sedaj nekaj posledic tudi v zvezi s splošno francosko politiko in z njenimi razmerami doma.
Londonska in pariška vlada sta pred napadom na Suez
v Egiptu kot v svetu. Nista računali na odpor, ki ga bodo dali Združ. narodi, kakor tudi odpor ZDA in ZSSR. Amerika se je odločno postavila proti francoskim in angleškim vojaškim nameram in to je ohladilo odnose med Washingto-nom in tema dvema prestolnicama. Hkrati pa je tudi Moskva pokazala pripravljenost, da se podobnim avanturam zoperstavi.
To pa ni vse. Guy Mollet je računal, da se bo zadeva končala na hitro in da bo Francija imela od tega vsestranske koristi. Zgodilo se je pa narobe. Tako Sueški prekop, kot Port Said sta utrpela precejšnjo škodo in zaradi Sueškega prekopa je utrpelo škodo vse evropsko gospodarstvo, največjo škodo pa je utrpela Francija zaradi vojaških stroškov in pa zaradi tega ker je njena moralna izguba mnogo večja,
ODGOVOR NA VPRAŠANJE, ALI SO BOLEZNI CIVILIZACIJSKI POJAV
Paleopatologija nam zatrjuje: bolezen se je začela z življenjem
Že v dobi starega Egipta so poznali otroško paralizo - Neandertalec pa je bolehal za rahitisom in sklepnim vnetjem - S civilizacijo bolezni vendarle naraščajo
v®nja, da bo do podobnih dogodkov prišlo tudi v Vzhodni Nemčiji. Določene skupine se hišo omejile le na ustvarjanje Iškega vzdušja, ampak so celo Podvzemale tudi povsem določene pripravljalne ukrepe, vključivši celo organiziranje 'femonstracij na mejo med Vzhodnim in zapadnim Berli-n°m, demonstracije, ki bi se gorele razširiti iz vzhodnega Rerlina v «cono», in ki naj bi
Madžarskem. Pri tem je bila prvič tako neposredno obsojena politika uporabe sile in o-rožja za reševanje mednarodnih vprašanj. Na vztrajanje voditelja liberalne stranke, Dehlerja, Se obsodba politike sile ni omejila le na sedanji položaj v zvezi z Egiptom in Madžarsko, ampak je bila posplošena. Ker je čutil, kam meri njegov izkušeni politični nasprotnik, je sam kancler srna-
Prerasle v širše gibanje. To- tral za potrebno, da po tej
V 18. stoletju je francoski pisatelj in filozof Jean Jac-ques Rousseau postavil kot sredstvo proti civilizacijskemu napredku žahtevo: «Nazaj k nardvil* Takrat so pa ljudje živeli, gledano z današnjega gledišča, dejansko v naravnem stanju. Stanovanja so bila obdana z zelenjem in mesta so bila oaze sredi narave. Tam, kjer se zdaj vali v gostih oblakih dim iz tovarniških dimnikov, kjer se na obzorju izgubljajo avtoceste, so še živeli bobri in volkovi. Nasprotno pa najde današnji mestni človek naravo le še v orzah.
Rousseau je bil sanjač. Trdil je, da je človek po naravi dober, le da ga je družba pokvarila; vendar pa vemo, da je šele civilizacija izoblikovala iz klatečega se divjaka, 4 ki
•Na prvi pogled se sicer ne bi zdelo, vendar je tako: prizor, ki ga vidimo na sliki, Je z neke ulice toliko opevane in mirne angleške prestolnice. Mladina je pač mladina, pa
čeprav gre včasih tudi čez mero
ni poznal pojma dobro in zlo, človeka.' Mnogo hvaljeni krik «nazaj k naravi* ni rešil niti tedanjih, še manj pa sedanjih problemov. 2e takrat je nastala zmota, ki še danes straši po zdravstveni literaturi, da si moremo namreč ohraniti zdravje edino le s stalnim stikom z naravo. Danes vemo, da ne umirajo ljudje pri tako imenovanih primitivnih in naravnih narodih le za starostno onemoglostjo, ampak tudi za boleznimi, ki uničujejo modernega človeka. Toda tudi Evropa pozna ((zdrava* ljudstva; Bolgari na pr. imajo upadljivo mnogo stoletnikov, ki mislijo, da se morajo za svoje zdravje zahvaliti jogurtu. Seveda jim k temu ne pripomore le jogurt, ampak dejstvo, da gre pri tem za zdravo kmetsko ljudstvo, k* so mu pa znane vse tiste bolezni, ki tudi nas mučijo in uničujejo. Zamorci in Eskimi obolevajo prav za boleznimi kot divje živali, ki bi po Rousseauju morale podleči le svojim sovražnikom, nesrečam in starosti. Ko so se. začeli znanstveniki zanimati za najstarejše dobe, so nastale tudi najrazličnejše nove panoge zdravstvenega raziskovanja. Staroegiptovske slike nam kažejo moža s skrajšano nogo: dokaz, da so že takrat poznali spinalno otroško paralizo. Na takem arheološkem materialu so dokazali tudi črevesne zajedalce ter bacile tuberkuloze.
Pojdimo še dlje nazaj v zgodovino zemlje! To, kar človek v svoji zaslepljenosti o-značuje kot ((svetovno zgodovino*, torej tistih 4 do 5000 let človeških prepirov po zemlji zbledi v trenutku, ko stopi na površje znanstveno pri-rodoznanstvo. Najmanj 120.000 let je minilo od tedaj, ko je napel človek ledene dobe svoj lok in začel z njim loviti jelena in mamuta. Prav tsko kot njegov lovski plen, je tudi on sam podlegel boleznim. Njegove kosti nakazujejo rahitis, zobje karies ter »bscese na korenini. Pojdimo
še dalje nazaj! Predhodnik današnjega človeka — neandertalec — je že imel omehčane kosti, poznal je rahitis in je bolehal za sklepnim
neandertalec. V stari kameni dobi se pridružijo še abscesi na zobni korenini, v mlajši kameni dobi pa že naletimo na zobno gnilobo ali karies.
vnetjem. Nastal je izraz «jam- Med 60 lobanjami kamene do-
ski protin*,
Posvetimo malo pozornosti živalskemu svetu, ki je še manj ((civiliziran* kot ta pračlovek! Ze serijski pregled lobanj nam pokaže, da najdemo karies ali zobno gnilobo tudi pri jelenih in medvedih, ki žive od bambusa in pi' mnogih drugih živalih. Sicer ni ražširjen v toliki meri kot pri človeku, toda načeloma ga najdemo tudi pri živalih divjine Pri jamskem medvedu na ur. prav lahko ugotovimo, da je postajal v dobi stoletij «vedno bolj bolehen*. Najstarejše, v najnižjih zemeljskih plasteh ležeče koščene najde-nine kažejo redko obolenja rahitisa, sklepov in kariesa, polagoma pa postajajo ta obolenja vedno bolj pogosta. Življenje v jamah je živalim vedno bolj jemalo odpornost m poškodbe so vse bolj pogoste.
Dolgo so odl&šali s takimi ugotovitvami, ker se biolog v prvi vrsti ne zanima za bolezenske spremembe, patolog pa teh pojavov niti ne pozna dobro. Danes sodelujejo v «paleopatologiji» zoologi in patologi, material jim pa nudijo arheologi in etnografi. Do sedaj sta se iskristali-zirali dve gledišči. Prvič so takšni pregledi mumij, predpotopnih savrusov in človeka kamene dobe, ne samo radovednost prirodoslovcev, temveč tema neposredne povezanosti z modernim zdravstvom. Drugič pa je postalo jasno, da je bolezen prav tako stara, kot je staro življenje. Z nastankom živalske in človeške vrste se pojavi kot spremljevalec cela skupina bolezni. Vsekakor pa število bolezni narašča z napredujočo kulturo in civilizacijo. Pri tem naraščanju pa so posebno zanimive zobne bolezni pri človeku.
Gnojitve dlesni je poznal že
be je našel neki angleški znanstvenik dva primera ali 2,9 odst., med 32 lobanjami bronaste dobe pa 7 primerov ali 21,9 odst. kariesa. V rimski dobi ga je že 29 odst.
Določeno prelomnico je prinesel srednji vek, ko so <-e zdravstvene prilike izredno poslabšale. Prekomerno uživanje mesa in vina je zamenjalo hrano starih Rimljanov, ki so sicer ljubili vse užitke sveta, poleg tega pa tudi žito. med in mleko. Z razvojem higiene se je to porazno stanje nekoliko umirilo. Mi živimo bolj zdravo kot stari vitezi, živimo tudi dalj časa, kot so živeli oni, toda bolezenska krivulja stalno narašča. Prekomerno delo, živčna razdraženost in napor karak-lerizirajo današnjega človeka in današnje življenje. Vsi t: cmitelji pa vplivajo tudi na obolenja. 70 odst. današnje mladine na pr. ima manjvredno zobovje.
Toda ta vidik nas vodi v moderno zdravoslovje, vrnimo se zato raje k naši temi iz paleopatologije. Ta nam je pokazala, da lahko zasledimo bolezen že v najstarejših časih in da bolezni niso sr mo posledica civilizacije. Bolezen kot odgovor na dražljaj je prav tako stara, kakor organizem sam in v vseh časih je telo bilo izpostavljeno škodljivim vplivom, le posamezen organizem je bil v splošnem bolj odporen. Cim bolj razkošno živimo, tem bolj pomehkuženo je telo in tem laže podleže boleznim. Bogata zakladnica staroegipčanske kulture kaže na dva sloja prebivalcev; revnejši sloj. ki je živel od malo kuhane žitne hrane, je imel boljše in bolj zdrave zobe kot pa v razkošju živeči bogatin. To razmerje se je izravnalo šele z naraščanjem prebivalstva in njegove gostote.
1. OBLETNICA RUBRIKE ‘ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ*							
1	1 m	lan	lenj	u uti	rujer	lOSt	i
((Spartansko jSivljenje* nas do neke mere očuva bolezni, ne more je pa preprečiti.
Paleopatologija lahko ocenjuje in razčlenjuje le bolezni, na katere lahko sklepamo :z kosti, nič pa ne vemo o obolenjih tkiva, ki je že zdavnaj razpadlo. Le konser-virane mumije ter ohranjena trupla iz močvirij kažejo na obstoj raznih bolezni. Medicina bodočnosti se bo še bolj zavzela za te stare sledove zato, da bo naše orožje v borbi z boleznimi ojačila z novimi spoznanji.
kot jo danes v Parizu sploh cenijo. Franciji in Angliji preostaja danes le to, da bodo enote policijskih sil Združenih narodov vsaj kolikor toliko prikrile blamažo ob umiku njihovih čet iz Port Saida.
Druga zla posledica za francosko vlado je izguba perspektive v Severni Afriki — v Al-žiru. Francoska se skuša že dolgo časa otrest* tega vprašanja, skuša ga spraviti z dnevnega reda s silo. V zadnjih šestih mesecih je Guy Mollet poslal v Severno Afriko 450.000 mož. kar ga je stalo 300 milijard frankov. Rezultat? V zadnjih časih nacionalni odpor v Severni Afriki raste, ne pa slabi. To jasno dokazujejo poročila zadnjih tednov. Napad na Egipt bi bil moral biti hkrati nekako kritje za te neuspehe, neuspeh pa je dal Alžircem še večjo pobudo in Francija, predvsem Guy Mollet, beleži tudi tu popoln neuspeh.
Človek se bo vprašal odkod izhaja sploh vsa ta vrsta zgrešenih Molletovih potez. Zdi se, da si je Mollet postavil za nalogo, prikazati svetu, :’a se Francija ponovno vzpenja v veliko silo in da noče biti le neznatno kolesce v sklopu zapadnih sil. Na vidiku je seveda integracija zapadnoevrop-skih držav v organizem, ki na; bi s svojo močjo postal enakovreden činitelj tako v odnosih do Vzhoda, kot do Zahoda. In Francija bi morala v tem zahodnoevropskem telesu predstavljati vodilno vlogo, toda tu je mnogo resnejši tekmec Zapadna Nemčija. Francija si mora torej najti izhod iz svoje majhnosti in morda bi ji kot državi, ki sega tud' v Afriko (Alžir), tak položaj tudi pripadal. Tako so mislili v Parizu in od tod verjetno njena trma v vojaškem reševanju alžirskega vprašanja, ki je stoodstotno politično vprašanje. Iz tega sledi, da se je Francija ponovno uračunala, ker je s poslabšanjem svojih odnosov s Tunizijo in z Marokom verjetno izgubila še zadnjo možnost pravilne rešitve alžirskega vprašanja.
Vse to se še mnogo drastič-neje pokaže tedaj, če vzamemo v poštev dejstvo, da je v začetku letošnjega leta, v januar-
S sinočnjo 52. oddajo je televizijska rubrika ((Odnehaš ali nadaljuješ* slavila prvo obletnico svojega obstoja. V tem letu smo imeli 23 zmagovalcev, med temi 4 ženske in 19 moških, ki so dosegli najvišjo nagrado 5 milijonov lir. Nastopilo je 127 tekmovalcev in največje število zmag sta odnesia Piemont in To-scana (vsak po 5 zmag). -Med tekmovalce so razdelili 9 avtomobilov Fiat 1900, večje število avtomobilov Fiat 600 in za več kot dva milijona zlatih žetonov tistim tekmovalcem. ki so padli po prvih petih vprašanjih.
Na sinočnji oddaji smo zopet videli Enrica Mantera, zdravnika iz Milana, ki je nastopil že v prejšnji oddaji, a je zaradi njegovega spornega odgovora na pete vprašanje morala	komisija	odločiti	o
njegovi	nadaljnji	usodi.	S
precejšnjo sigurnostjo je odgovoril	na ostala	tri vpraša-
nja, in tako bo prihodnji četrtek odgovarjat na vprašanje za 640.000 lir.
Mario	Salinelli.	3o-letni	a-
gent za reklamiranje kinematografskih igralcev in igrajk in ki je svoje reklamistične sposobnosti posvetil predvsem Gini Lollobrigidi in Marylini Monroejevi, je z lahkoto odgovoril na vseh osem vprašanj s področja lahke atleti-
ke in olimpijskih iger, medtem ko je Angelo \enier, 50-letni natakar iz Rima že pripetem vprašanju odpovedal na področju zgodovine papežev.
Za 640.000 lir je Guido Rug-geri, s področja astronomije pravilno odgovoril na vprašanje, ki je zadevalo naslov Ijenca nekega pisma, ki ga je zvezdoslovec Schiapparelli pisal v zvezi z neko hipotezo glede kanalov na Marsu
Za 2,560.000 je Giovanni Sa-ponaro iz Milana, ki odgovarja na vprašanja s področja zgodovine konjskih dirk pravilno odgovoril, da sta bi' la ((Archidania* in »Zampa d'oro» tisti dve triletni kobili. ki sta 1936 zasedli prvo in drugo mesto na cveh znanih italijanskih konjskih prireditvah.
Končno pa je za 5,120.000 simpatična, skromna in počasna kuharica Maria Mazzot-ti morala povedati za časa katerega kralja in v katerem letu so začeli v Parizu graditi zloglasno Bastiljo. To je bilo prvo vprašanje. Pravilno je povedala, da se je to zgodilo za časa Karla V., ni pa vedela povedati točne letnice. Poskusila je s 1340, pravilni odgovor pa bi se mural glasiti, da se je to zgodilo leta 1369.
io.
se to vendarle zgodi, to V8aJ v literaturi ni drama.
Sovjetski profesor Sidorov l*' užaljeno in s prepričanjem pove:
*<Ro čem sklepajo Madžari. a Madžarska doslej ni bila neodvisna in enakopravna dr-8va s Sovjetsko zvezo in rugimi državami ljudske demokracije?.. Logika dogodkov 0 Potrdila, da je ta upor, u-I°r proti socializmu. No, bo-‘no še videli.*
, Ko
ne bi profesor Sidorov "bel že 23. oktobra takšno *?nenje o dogodkih na Majorskem, bi se jaz morda v trn hipu manj ločil od njegovih pojmovanj. Toda maorski komunist, ki je po-'ušal najin razgovor, mi travi;
, ‘Nikakor ne razumem, ka-c to, da sovjetska vlada ne da stališča njene pro-tagande do madžarskega upo-'a samo razpihujejo protiso-Jetsko razpoloženje pri nas.
Njihova propaganda je morda bolj kot kdaj škodovala ma-džarsko-sovjetskim odnošajem. Ljudstvo je užaljeno in ogorčeno...*
Moram zapisati drobno veselje tega dne, morda edino resnično človeško radost tega dne, katere začetka se ne morem spomniti. Sobarica, ki pospravlja mojo sobo in je članica upravnega odbora delavskega sveta, se nenehno pojavlja in me sprašuje, če kaj želim. Srajce pa, ki jih nisem hotel dati prati, je o-prala in pojikala tako natančno in dovršeno, da se ne bi mogli niti stari in ambiciozni samci kakor koli pritoževati. Zahvalil sem se ji, ona pa je vztrajno želela, da bi se pogovarjala z menoj. Ni znala rusko, jaz pa ne madžarsko, govorila pa sva s tistimi mednarodnimi kretnjami za sporazumevanje, ki nikakor niso samo sredstvo za sporazumevanje med gluhonemimi. Nisva govorila o perilu in nogavicah. Pokazala mi je fotografijo sina in vnu-
DOBRIČA COSIC: SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI
Krvoločna poulična linčanja
ka in pri tem obilno pretakala solze. Razumel sem jo, da v tem hipu ne ve, če sta živa. Radost se je zaradi pozornosti te stare in zgarane ženske spremenila v žalost.
30. OKTOBER, TOREK
Najtišja budimpeštanska noč. Celo tanki so mirovali. Toda v tišini so skrbi glasne. Ce bi se jih dalo glasbeno izraziti, bi bila to nedvomno najbolj modernistična simfonija. Ponovno pravim, da moderni kontrapunkt ni dekadenca ne glede na okus in na moja pastirska ušesa. Tisto malo spanja pa ni bilo spanje. To so bile nekakšne popolnoma u-
mazane cunje. Zato sem se razveselil sončnega jutra in še bolj veselo zajtrkoval: izmed tujcev smo v hotelu o-stali samo delegacija kitajskih žena in jaz. Nikogar ni več, da bi povzročal paniko, Kitajke pa so po kitajsko prisebne in mirne tudi zato, ker je bila ena izmed njih poveljnik polka na Velikem pohodu. Toda restavracija je vendarle polna; tukaj so člani olimpijske ekipe, ki se bode. v avtobusih prepeljali na Češkoslovaško, od koder bodo odpotovali v Melbourne, da bi se bojevali za slavo športne Madžarske. In Madžarske s Kosuthovim grbom. V tein trenutku nočem temu grbu
dajati nobenega posebnega pomena.
Naš poslanik Soldatič me ie poklical po telefonu in mi dejal, da moram takoj odpotovati v Beograd z avtomobilom skupaj z Leonom Gerškovi-čem in Savom Medanom. Brez volje sem spravil svoje stvari v kovček, rad bi še ostal na Madžarskem, toda tako sem utrujen, da se ne morem u-pirati željam in zahtevam kogar koli.
Medtem ko sem čakal na avtomobil, je prišel v hotel pisatelj, ki se je do včeraj boril s puško, zdaj pa je član revolucionarnega komiteja inteligence. Ni prišel zaradi mene. ampak da bi se poslovil od
svoje prijateljice športnice, toda ker sva se poznala, sva se pogovorila o položaju v tem hipu, in on mi je dejal: «Ce bi se obdržala sedanja vlada ne glede na njen koalicijski sestav, sem vendarle prepričan, da jamči za nadaljnjo graditv socializma na Madžarskem... Seveda, drugačen socializem, kot je bil... Ljudje, ki so do 23. oktobra vodili državo, morajo vzeti nase posledice politike, ki so jo vodili od leta 1948 do danes. Toda ti si zdaj vsi umivajo reke. Rakosi ni edini krivec. Ne mislim na kadrovske m personalne spremembe v partiji in v vsem državnem a-paratu. Mislim na kazensko,
sodno odgovornost, ki nikakor ne sme mimo njih... Jaz vam pravim, da vsa madžarska inteligenca želi, da Madžarska izstopi iz Varšavskega pakta in postane nevtralna kot Avstrija.*
«Ce želite biti socialistična država, ne razumem, zakaj bi vam bila Avstrija vzor položaja v sedanji mednarodni konstelaciji. Med avstrijsko nevtralnostjo in politiko aktiv ne koeksistence, ki jo na primer vodi Jugoslavija, je kvalitativna razlika*
«Da, da. V bistvu želimo imeti takšen položaj v mednarodnih odnošajih, kakor ga ima Jugoslavija. Le da ljudje na Madžarskem še daleč. nimajo o vsem razčiščenih pojmov o Jugoslaviji in njeni zunanji politiki. Saj veste, kako so leta in leta tukaj pisali in govorili o Jugoslaviji. Ce večina ni verjela rakosijevski propagandi, to še ne zadostuje. da bi poznala prave razmere. Primer Avstrije je pre-p ...tejši...*
«Ne verjamem, da bi tisti
ljudje iz sedanje vlade, ki se pripravljajo, da bi spet ustanovili svoje stranke in te stranke niso socialistične, želeli socialistični sistem.*
«Ne pozabite, da ima Madžarska močan delavski razred m da bodo delavci z orožjem branili svoje tovarne in delavske svete, če bi bilo to potrebno... Ni treba prenagljeno sklepati in ne dovolite, da bi divjanje te črne stihije zatemnilo obraz našemu uporu * Ni se mu hotelo več pogovarjati, ker je poleg njega stala z zeleno torbico stroga plavolaska, ki je vsem kazala, da jo v teh nekaj minutah pred odhodom v Melbourne ne zanimam jaz niti politični razgovor njenega prijatelja. Pustil sem ju sama.’ V našem veleposlaništvu sem srečal Ivanji Ivanjina, ki mi je povedal svoja doživetja in pripomnil, da je bil v neposredni bližini kontra-levolueionarnega komiteja, ki
(Nadaljevanje na 4. strani)
ju, kazalo, da bi Francija
mogla postati nekak most med Vzhodom in Zahodom. Ta varljiv videz se je jemal v poštev tedaj, ko so v Francijo -rišli na oblast socialisti in ko se je v odnosih med Vzhodom in Zahodom — predvsem na pobudo Vzhoda — zdelo, da prihaja v svetu do dejanskega pomirjenja, do toliko zaželenega mirnejšega sožitja.
Taki načrti ali bolje upi so bili utemeljeni letos v januarju. do novembra pa je Francija, kljub temu, a ima socialistično vlado, krenila odločno na desno. Dogodki na Madžarskem so Molletovi vladi prišli kot nalašč, da se je pognala proti francoski komunistični stranki. V tem smislu so bile organizirane demonstracije, francoski tisk pa je zavzel glede tega »dosleden* odnos. V vsem francoskem javnem življenju so se opažale tendence, naj bi se demokratične pravice čimbolj okrnile. Vse skupaj, torej, dokazuje, da smo šli v desno in to precej v desno.
Mit velike sile, ki se ga skuša Francija ponovno navze-ti, zapadnoevropska zveza, kjer naj Francija odigra veliko vlogo, Alžir in zadeva s severno Afriko nasploh, vse to so znaki, da v Franciji notranja demokracija slabi.
Iz tega položaja bi mogla Francijo rešiti edinole koalicija levih sil. Toda tu pridemo ponovno pred veliko oviro, ker je sporazum med socialisti in francosko komunistično partijo danes skoroda nemogoč, vsekakor pa težji, kot kdaj koli doslej.
Francoske komunistične partije, žal ne moremo danes oceniti kot dosledne komunistične partije. Zadnji dogodki nam to dovolj jasno potrjujejo. Zadnje volitve v šestili kantonih Francije pa so pokazale, da je vpliv komunistov v Franciji močan, ker se ‘i bore za socialno-ekonomske zahteve francoskega proleta-liata, ki ne živi v preveč rožnatih razmerah. Poleg tega je bil glas komunističnih poslancev v francoskem parlamentu, ko je bilo govora o vojni avanturi Francije na Srednjeb vzhodu, edini, ki se je postavil proti njemu. Toda niti ta glas, ki je glas največje politične stranke v Franciji, ni imel one teže, ki bi jo bil moral imeti. Vzroke za to moramo iskati v anahronističnih stališčih vodstva francoske komunistične stranke, v njenem dogmatizmu in v nekaterih stališčih, ki jih ie francoska komunistična partija zavzela in se s tem izolirala ter izgubila sleherni slik z drugimi strankami.
Vodstvo francoskih socialistov pa se je oprlo na desnico, ki je vsaj za francoske oči ostala pred javnostjo ((čista*. To je francoski desnici omogočil Mollet, ki je francoskim socialistom naprtil odgovornost tako za Alžir kot za Suez. Sicer se Je manjša skupina socialistov temu uprla, vendar ni mogla podreti Mol-ietovih načrtov in Molletove-ga položaja v stranki.
Imamo pa še tretjega kandidata za morebitno levo fronto v Franciji. To je pomlajena radikalna stranka, ki pa pc svojem socialnem sestavu pripada bolj desnici kot levici. To se je pokazalo tudi pr; glasovanju v pariškem parlamentu o vojni v Egiptu. Mendes-France se je glasovanja le vzdržal. Za seboj je potegnil komaj ducat poslancev pripadnikov njegove radikalne stranke, medtem ko je cstalih 30 radikalcev glasovalo za Molletovo avanturo v Egiptu.
In tako smo napravili kratek sprehod po političnem obzorju Francije. Iz tega lahko potegnemo sledeči zaključek:	Francoska	javnost in
francoski parlament Guy Mol-leta in njegove neuspehe napada. Ti napadi se bodo tudi nadaljevali in stopnjevali. Toda vse na račun Molletove-ga neuspeha, kajti vprav dosedanji razvoj nam dokazuje, da bi ob uspehu Mollet žei pohvalo in ne kritike. Kljub vsemu temu, kljub vsem kritikam pa vse kaže, da bo Guy Mollet vendarle ostal na oblast; in to iz sledečih dveh razlogov. Prvič: brez socialistične stranke se v pariškem parlamentu pri sedanjem razporedu sil ne more sestaviti večina; drugič; kljub vsem svojim neuspehom ima Guy Mollet v stranki večino in je dejansko gospodar situacije. Ne gre tu za to, da je on gospodar situacije zaradi svojih sposobnosti, pač pa zaradi tega, ker ni nikogar, ki bi mu mogel biti kos, ki bi ga mogel nadomestiti. In tako je s socialistično stranko na oblasti Francija krenila v desno.
L »	s/
. D)
V PRIČAKOVANJU UPRAVNIH VOLITEV
DELO UPHAVNEGA ODBORA
Pričeli so razdeljevativ U(.)I,1N1 k0I1{NAB0I)()
prvih 10.000 volilnih potrdil
V soboto govori tajnik PSDI Mat-teotti, v nedeljo pa tajnik KD Fanfani
V pričakovanju govornikov, ki bodo v soboto in v nedeljo prišli v Gorico govorit v imenu raznih strank, le županstvo v Gorici pričelo s pomočjo pooblaščenih oseb razdeljevati volilna potrdila. Najprej bodo razdelili 10.000 potrdil za 14 volilnih sekcij.
Naš volilni urad
Od ponedeljka 19. t.m. pa vse do volitev dne 16-decembra deluje v Gorici, Ul. Ascoli 1-., volilni urač za «Listo naprednih Slovencev* in za liste «Ob-činske enotnosti*. Urad bo odprt vsak dan od 8. do 19. ure. V njem bodo naši volivci prejeli vsa potrebna pojasnila.
Potrdila za preostalih 34 sekcij v Gorici bo županstvo razposlalo. čim bodo razdelili prvi obrok. Volivci naj pregledajo podatke, da bodo ustrezali iesnici. Ce ne bi prejeli potrdila, ko bo županstvo razdelilo tudi preostala potrdila, tedaj naj se osebno zglasijo na županstvu, da bodo prejeli dokument, ki je potreben za volitve.
V soboto bo v Gorici govoril tajnik PSDI Matteo Mat-teotti. Za njegov govor vlada med goriško javnostjo veliko zanimanje. Naslednji dan bo za Krščansko demokracijo govoril njen tajnik Fanfani.
Za Italijansko komunistično partijo bodo med kampanjo nastopili trije govorniki, in sicer župan iz Ferrare prof. balboni. župan iz Bologne Dozza in senator Sereni.
no draga, saj stane stot okoli 1.400 lir.
Preskrba našega mesta, 'n seveda tudi vse države, je vse prej kot zadovoljiva in povzroča upravičeno nezadovoljstvo med prebivalstvom Delavci pri avtoprevoznišk’h podjetjih se sprašujejo, kaj bo z zaposlitvijo v njihovem sektorju in v sektorjih, ki i-majo opravka s prevozi, če ne bo pravočasno zajamčena zadostna količina pogonskega goriva.
Preskrba z bencinom ne povzroča tolikšne zaskrbljenosti, čeprav utegne tudi tukaj priti do zakasnitve pri nakazilih.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan In
ponoči lekarna Pontoni - Bassi Raštel 34, tel. 33-49.
uredili otroško igrišče
Pritožbe trošarinskega urada zaradi vedno manjših trošarin pri mesu, ki si ga ljudje nabavljajo drugje
Delo občinskega upravnega odbora, ki se je kot smo poročali sestal v sredo zvečer, je bilo precejšnje. Odbornis so najprej odobrili stroške bolnišnicam, ki so imele na svojih seznamih goriške občane. Nato so prešli na razpra vo o javnih delih v mestu in odobrili delo občinskih podjetij v Ul. Faiti, kjer so obzidje mestne klavnice potisnili nazaj zaradi popravila cmenjene ceste. Ko so govorili o potrebi ureditve otroškega igrišča v dolini Koma, so določili vsoto 307.000 lir zn gradnjo kamnite kadi, v kateri se bodo otroci lahko brezskrbno igrali. Odborniki so o-dobrili tudi dela, ki so bila Gpravljena na šolskih stavban v naši občini pred pričetkom šc.skega leta, obenem pa potrdili izročitev zemljišča, na katerem stoji sedaj otroški vrtec v Pevmi ustanovi O.N. AIR.
Zaradi politike dveh velesil
Predvidevajo pomanjkanje na|le ludi v Gorici
Pustolovščina angleške in francoske vlade, ki sta skušali na agresiven način napraviti konec suvereni egiptovski državi pod Naserjevim vodstvom, so povzročile posledice v preskrbi važnih avtoprevoz-niških podjetij v Gorici s pogonskim gorivom.
V Gorici sta kar dve veliki avtoprevozniški podjetji, in sicer Ribi in Goriziana. Njun vozni park sestavljajo predvsem težki avtomobili za tovorni in osebni promet, ki potrebujejo nafto za pogon.
Zadnje čase pa je nastala kriza predvsem glede preskrbi. z nafto. S tem v zvezi je nujno povezano delovanje teh podjetij kakor tudi drugih avtoprevoznikov, ki imajo morda po en tovornik.
V Gorici imamo tri večja podjetja, ki prodajajo nafto: AGIP, ESSO in SHELL. Pri prvih dveh podjetjih so rezerve nafte precej skrčene, tako da bo to blago prav kmalu pričelo zmanjkovati. S Shellom je še slabše, ker so vse njegove rezerve, ki so v raznih pristaniščih, blokirane, in nihče ne ve po kakšnih odredbah.
Prizadeti pa ne bodo samo avtoprevozniki, ampak tudi meščani, ki si ogrevajo stano. vanja z avtomatičnimi aparati, ki uporabljajo nafto za segrevanje vode. Morda si je kdo pravočasno preskrbel zadostne količine goriva, toda vsi si tega prav gotovo niso mogli privoščiti, zaradi česar bodo morali uporabljati več električne energije ali pa plina. Z drvmi si verjetno ne bodo pomagali, ker so izred-
V tržiški	ladj
bodo	zgradili
V prihodnjem lelu bodo dokončali 4 pelro-lejske ladje, ki so v delu, in popravili še Iri
V Tržiču v ladjedelnici ob koncu beneškega dominija.
CRDA gradijo sedaj 4 ladje ki bodo izgotovljene prihodnje leto. Gre za cisterno 16.200 ton, ki jo je naročil Lloyd Ti-guglio - Marin iz Genove, ter za njeno dvojnico, ki jo gradijo prav tako za isto družbo Tretja cisterna, ki je v delu, bo izročena «Panama Transport Cy» iz Paname (36.120 ton), četrta petrolejska ladja s 36616 tonami pa bo last «Esso Transportation Cv Ltd.* v Londonu.
Sedaj popravljajo tudi tri petrolejske ladje, ki razen e-ne ne presegajo 20.000 ton.
Vsekakor pa je razveseljivo, da dela ne bo manjkalo, kajti v ladjedelnici se pripravljajo, da bodo postavili gredlje še za 10 ladij za skupno
312.000 ton. Med njimi bodo štiri petrolejske ladje po 36.120 ton za panamsko transportno družbo, dve petrolejski ladji za družbo «Esso Petroleum* iz Londona, potem pa ladje za pomorske družbe iz Palerma, Genove in Benetk.
V prvi polovici oktobra 406 menic v protestu
Urad za sezname menic v protestu v goriški pokrajini je v drugi polovici meseca oktobra ugotovil 406 menic V protestu.
Na prvem mestu je Gorica s 143 menicami, sledijo: Tržič 58; Gradež 72; Gradiška 38; Krmin 24; Škocjan .8; Sta-rancan 6; Turjak 6; Farra 3; Moša 5; Romans 3; Zagraj 3; Medea 1; Villesse 1.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
800.000 lir za popravila na goriški kvesturi
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval odv. Culot, so o-aobrili vsoto 800-000 lir za popravila goriške kvesture, nato pa še 550.000 lir za popravila v prvem nadstopju. Pokrajinski upravni odbor je določil nato vsoto 25.000 lir kot nagrado dr. Aulu Rubinu za diplomsko delo, v katerem je Rubino opisal razvoj furlanskega gospodarstva
Na seji so izvolili tudi komisijo, ki bo pregledala prošnje za zdravniško mesto v pokrajinskem laboratoriju za higieno in preventivno medicino.
Ob koncu seje so odborniki odobrili še vsoto 338.000 lir za razna naplačila pokrajinske uprave.
Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič* priredi jutri 24. novembra ob 20.30 na sedežu v Ul. Ascoli 1-1. GREGORČIČEVO PROSLAVO ob petdesetletnici njegove smrti. Vljudno vabljeni.
Seznam 18 družin za stanovanja 1ACP
Ustanova za ljudske hiše (IACP) je pred dnevi proučila 79 prizivov, ki so jih prizadeti stanovalci pravočasno poslali ter sklenila, da se nakaže 18 stanovanj v Straži-cah (Ul. Colombo) sledečim družinam:
Gemma Brusa vd. Zuttioni; Giovanni Culot; Teresa Pier-rattoni por. Mosetti; Giuseppe Martinis; Vladimira Baiz por. Chinese; Angelo Favero; Al-fredo Menon; Virgilio Pezzet-ta; Giuseppe Brondani; Fede-rico Petrera; Giuseppe Picciu-lin; Alcide Candotti; Odo Tur-sich; Francesco Petroni; Fran-cesco Verussi; Pietro Pazien-te; Oscar Lovisini; Adolfo Zanuttini.
Da bi se izognili večjim prometnim nesrečam pri sodniji, kjer je izredno nevarno kri žišče, je odbor pristal na nastavitev še ene svetilke, k bo razsvetljevala ta, za promet tako delikaten prostor v mestu.
Upravni odbor se je seznanil tudi s prizivi na druiin-
Folklorna skupina ASK »Simon Gregorčič* ho pričela v kratkem ponovno z vajami. Mlada dekleta in fantje, ki i-majo veselje do folklornih plesov, so vabljen:, da se pridružijo lanskoletnim folkloristom. Prijave sprejema odbor ASK »Simon Gregorčič* vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu v Ulici Ascoli 1-1.
ski davek, obenem pa je vzel na znanje poročilo podjetja ki v Gorici pobira trošarino in ki se je pritožilo, da se trošarina manjša zaradi manjše prodaje mesa v mestu, kamor v vedno večji meri prihaja meso z jugoslovanske strani. Odborniki so o tem razpravljali in bodo najbrž ukrenili potrebno, da bi preprečili manjšanje občinskih dohodkov. Kaj bo občina ukrenila ni še znano javnosti, vendar nikakor ne bo mogla preprečiti kupovanje mesa onkraj meje, saj je to zajamčeno v videmskem sporazumu in jugoslovanske oblasti itak ne dovi lijo prevelik donos mesa preko meje. Kar pa se tiče prodaje mesa v našem mestu, tako sorodnikom kakor tud znancem, pa bi njegova prepoved le Jkodila mestnemu gospodarstvu, predvsem trgovini, saj je znano, da prebivalci iz onstran meje dobljene lire pustijo tu in jih ne odnesejo s seboj nazaj.
099	'MMDia	099
Otvoritev XVI. olimpijskih iger v znamenju gesla: Za slavo športa
Nad 100.000 ljudi na olimpijskem stadionu - Edimburški vojvoda izrekel otvoritvene besede - Avstralski atlet Landy zaprisegel Niti najmanjše diskriminacije med defilejem atletskih ekip
MELBOURNE, 22. — Danes točno ob 16.30 po avstralskem casu (po našem času ob 5.30 zjutraj) je Edimburški vojvoda v prisotnosti več kot 100.000 gledalcev ter atletskih ekip 69 narodov proglasil otvoritev XVI. olimpijskih iger moderne dobe.
Četrtkov semenj
Četrtkov semenj ni bil toliko obiskan kakor pretekli, razloge lahko iščemo v bližajočem se velikem Andrejevem semnju in pa v hladnem vremenu. Kljub temu je bilo na Telovadnem trgu precej živahno in so bili kramarji zadovoljni z obiskom; največ kupčij so prav. zaradi mraza napravili prodajalci copat in zimskih čevljev, nekoliko manj pa drugi, ki so se tolažili z večjo kupčijo v prihodnjih tednih
Natečaj za šolskega slugo na slov. nižji gimnaziji
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici razpisuje natečaj za mesto šolskega sluge — čuvaja. Razpis natečaja je nabit na oglasni deski šole v Ul. Randaccio 22.
Nenadna slabost
Včeraj ob 8.15 so klicali ambulanto Zelenega križa v bar »Pace* na Travnik, kamor se je zatekel 12-letni E-lino Claussi iz Ul. don Bose Deček se je nenadoma počutil slabo in bolničarjem Zelenega križa ni preostalo drugega, kakor da so ga odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši.
Dražba za sekanje gozda v Gabrijeh
Goriška občina sporoča, da bo 6. decembra ob 11. uri na tajništvu občine v Gorici dražba za sekanje dreves v gozdu v Gabrijah v sovodenj-tki občini/
— KINO —
CORSO. 17.00:	»Avtobusna
postaja*, M. Monroe.
VERDI. 17.00: »Dediščina mirnega moža*.
V1TTORIA. 17.15: »Ugajam*, A. Fabnzzi.
CENTRALE. 17.00: »Dvoriščno okno*, J. Stevvard, G. Kelly,
MODEHNO. 17.00: »Prevara*
Ogromen olimpijski stadion je bil že pet ur pred začetkom napolnjen. Pogled na to množico je bil spričo sončnega vremena, ki je danes prv; krat zamenjale hladne in deževne dneve, veličasten. V mestu, ki je po navadi mirno, je bil neverjeten vrvež. Na tisoče in tisoče ljudi se je po širokih ulicah pomikalo proti stadionu.
Nad predsedniško tribuno se je z velikimi belimi črkami blestel napis olimpijske formule:	»Namen olimpijske-
ga gibanja je zbližati ljudi v blesteči družbi, povzdigujoč vse lastnosti, ki vodijo človeštvo k popolnosti.* Takoj pod tem napisom pa se je prvič v zgodovini olimpijskih iger blestel se naslednji stavek iz olimpijskega pravilnika: »Mednarodni olimpijski odbor ne priznava splošne klasifikacije po točkah, za posamezne narode*, s čimer je olimpijski odbor hotel posebej poudariti, da cilj olimpiade ni v tehničnih rezultatih, tem več v njenih moralnih kvalitetah.
Nekaj pred 15. uro »ta prikorakali na stadion godbi le talstva n mornarice v paradnih uniformah. Ko sta vsaka s svoje strani obhodili stadion, sta se združili v sredini igrišča in pri tem izvedli pet olimpijskih krogov, letalo vojnega letalstva pa je medtem v zraku s »puščanjem dima napisalo besedo »Olimpic*. Potem ko je godba pehote izvedla priljubljeno avstralsko ljudsko himno, so se na belem odru pred glavno tribuno razvrstili nosilci praporov, med katerimi bo izbran atlet čez nekaj trenutkov položil olimpijsko zaprisego.
Točno ob 15. ur> se je pripeljal na stadion v odprtem avtomobilu Edimburški vojvoda v admiralski uniformi. Potem ko je njegov avto obvozil stadion po atletski stezi, je vojvoda izstopil pred kraljevsko tribuno, godbi pa sta zaigral'- britansko himno. V spremstvu predsednika avstralske vlade Men7iesa. predsednika mednarodnega olimpijskega odbora Averyja Brun-dagea ter predsednika organizacijskega odbora olimpiade Hughesa je nato Edimburški vojvoda stopil na tribuno, kjer mu je predsednik organizacijskega odlora Hughes izročil po en primerek treh kolajn, ki bodo podeljene zmagovalcem.
Točno ob 15.30 se je začela otvoritvena povorka nastopajočih držav. V skladu s tradicijo je povorko o'vorila grška zastava, kateri so sledili grški atleti, nato pa po angleškem abecednem vrstnem redu zastopstva vseh ostalih 68 držav. Mimohod vsake posamezne ekipe so gledalci pozdravili z burnim ploskanjem in vredno je poudariti, da ni prišlo pri tem do nobene niti najmanjše diskriminacije. Posebno top’o je bil pozdravljen češkoslovaški rekorder Zato-pek, ki je z roko odzdravljal množici. Seveda pa so bili posebne pozornosti deležni finski, nato britanski in seveda madžarski atleti. Topel sprejem je množica priredila tudi številni italijanski ekipi, kateri na čelu je korakal večkratni olimpijski zmagovalec sabljač Mangiarotti.
Po vrsti drugih manj številnih ekip sta sledili ena za drugo dve najmočnejši ekipi in sicer ameriška ter sovjptska. Sledil je trenutek zaskrbljenosti spričo kampanje, ki so jo nekateri nešportni krogi vodili zadnje {Ini proti Sovjetski zvezi. Sovjeti so prikorakali v brezhibnem koraku v svojih krasnih uniformah. Navdušenje ob njihovi pojavi ni bilo nič manjše kot trenutek prej ob nastopu A-merikancev.
Predzadnji so prikorakali na stadion Jugoslovani, ki so bili deležni prav tako prisrčnega športnega pozdrava. Kot zadnji pa so kot prireditelji prikorakali avstralski atleti in razumljivo je, da je navdušenje množice prekipelo takrat do vrhunca.
Delegacije atletov so se medtem razvrstile na sredini prostornega stadiona vsaka za svojo državno zastavo, šest avstralskih oficirjev pa je prineslo na stadion olimpijsko zastavo ter se z njo postavilo pred velik drog ob robu arene.
Sedaj je predsednik organizacijskega odbora Hughes nazdravil Ldimburškemu vojvodu in zaključil svoj pozdrav z besedami:
ger se začenja danes novo poglavje polno pričakovanj■ Mi vsi smo dediči plemenite m
»Prisegamo, da se udeležujemo olimpijskih iger v duhu lojalne borbe ob spoštovanju
veličastne tradicije, kateri da-, pravil, ki jih urejajo in v želji jemo s ponosom in skrom-1 sodelovati z resničnimi čustvi
n ostjo naš prispevek, ne samo kot dediči preteklosti temveč tudi kot soustvarjalci vedno lepše prihodnosti«.
Za njim je predsednik olim pijskega odbora Brundage povabil Edimburškega vojvodo, naj oficialno otvori XVI. o-limpiado. Točno ob 16.33 je nato Edimburški vojvoda ob zvoku godb ter počasnem dviganju olimpijske zastave na drog, izreke' predpisane 'otvoritvene besede. V zraku so spustili tudi 5000 belih golobov
Topovski strel je v tem trenutku najavil prihod avstralskega atleta Clarka z olimpijsko baklo. Najprej je z visoko dvignjeno baklo v roki naredil krog po stadionu, nato pa se je povzpel na streho glavne tribune, kjer je bila pripravljena posebna žara, v kateri je zanetil z baklo olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas trajanja olimpiade.
Po odigranju olimpijske himne, katero je spremljalo 1200 pevcev, so se vsi navzoči razvrstili v polkrogu okrog odra, k polaganju olimpijske prisege. Ta častna dolžnost je bila poverjena svetovnemu prvaku na eno miljo avstralskemu atletu Johnu Landyju, ki je z jasnim glasom in ob sklohjemh zastavah izrekel
»V zgodovini olimpijskih t-1 naslednje besede:
Prvi zmagi Formoze in ZSSR v izločilnih tekmah v košarki
Od Jugoslovanov bo danes tekmoval skifist Vlasič skupno z Italijanom Martinollijem
MELBOURNE, 22. — Prvi dan olimpijskih iger sta bili na programu samo dve izločilni tekmi v košarki. V izločilni skupini C je v prvi igri Formoza (nacionalistična Kitajska) premagala Korejo z rezultatom 83:76	(42:28). V
drugi tekmi pa je Sovjetska zveza premagala Kanado s 97:59 (40:20). Sovjetska reprezentanca je bila ves čas v očitni premoči. Formoza in Sovjetska zveza sta si praktično že zagotovili vstop v finalno tekmovanje.
Jutrišnji program bo seveda mnogo bogatejši. V celoti ga objavljamo na drugem mestu
O Na vodah jezera Ballarat se bodo jutri ob 11.15 po lokalnem casu začela izločilna tekmovanja v skiffu. V drugi skupini se bosta med seboj pomerila tudi Italijan Mart.i-nolli in Jugoslovan Perica Vlasič. Ostala tekmovalca v tej skupini sta Grk in Nemec Von Fersen, ki velja za favorita. Za drugo mesto se bosta po vsej verjetnosti borila Vlasič in Martinolli, vendar ima Vlasič nekoliko več upanja za vstop v finale posebno se, ker se na letošnjem evropskem prvenstvu na Bledu Martinolli ni plasiral v finale.
O Za glavnega sodnika za hojo na 50 km je bil določen Švicar Armande Libotte skupno z Rusom Kalininom. Pomožni sodniki bodo: Oberwe-ger (It.). Jonescu (Rom.), Lindhe (švedska), Fruktov (SZ), Morony (Avstra!.), Fe-ehrzary (Mad.), Imanov (SZ). Larkin (Avstral.), Simek (Madžarska) in Cummins (Avstralija).
O Mednarodni olimpijski odbor je na svoji današnji seji sklenil, da bo imel prihodnji kongres , 1. J958 v Tokiu.
O Za nova člana izvršnega odbora mednarodnega olimpijskega odbora sta bila izbrana Novozelandec Arthur Porrit in Bolgar Vladimir Stojčev.
O Na kongresu mednarodne lahkoatletske zveze so danes skienili sprejeti v zvezo tri nove člane in sicer Liberijo, Korejo in nacionalistično Kitajsko. Za prvi dve je bilo glasovanje soglasno, proti sprejemu nacionalistične Kitajske pa so glasovali SZ. ljudska Kitajska in Romunija.
O Bivši trikratni 0'impijski prvak ameriški črnec Jesse Owens, ki je v Melbournu kot osebni predstavnik predsednika Eisenhowerja, bo komentiral potek olimpijskih iger za ameriško televizijsko družbo, ki bo snemala tekmovanja.
O V bolnišnici olimpijskega naselja je večje število atletov. Med njimi so cilenska skakalka v vodo Mund zaradi živčne 'zčepanosti. kanadski plavalec Park zaradi influence, ameriški rokoborec Peck-man zaradi infekcije na nogi in indijski trener Rahim zaradi napada malarije.
O Med današnjo otvoritveno ceremonijo na glavnem o-limpijskem stadionu se je zaradi velike vročine nekaj atletov in nosilcev praporov ter napisov onesvetilo. Med drugimi so se onesvetili tudi avstralski nosači napisne table za Jugoslavijo, Združene države, Trinidad itd.
športnikov za čast naše dežele in za slavo športa.ii
Po prisegi so se nosilci napisov in praporov ponovno postavili na čelo svojih ekip, ki so se znova razvrstile v povorko za odhod iz stadiona. Tudi sto tisoč glava množica se je začela razhajati in stadion je pri tem še enkrat nudil 'edinstveno sliko tisočerih barv ter atletov najrazličnejših narodnosti in ras v skladni harmoniji.
Današnji program
Lahkoatletika: ob 10. uri
izločilna tekmovanja za ženske v skoku v višino in v metu diska: ob 14.30 izločilna tekmovanja v teku na 400 m z zaprekami in finale v skoku v višino; ob 15,10 prvi izločilni teki na 100 m: 16.10 fina'e v metu diska za ženske; ob 16,15 prvi izločilni teki na 800 m, ob 17.05 drugi izločilni teki na 100 m; ob 17.40 drugi izločilni teki na 100 m z zaprekami:	ob 18. finale
na 10.000 m.
Veslanje: (na jezeru Lear-month v Ballaratu):	ob
9,30 in ob 15.30 izločilna tekmovanja.
Floret: ob 8. prva skupina v floretu za moštva, ob 15. druga skupina.
Nogomet: ob 16.30 začetek izločilnih tekmovanj na olimpijskem in drugih stadionih.
Boks: ob 19,30 izločilna tekmovanja:
Moderni peteroboj: ob 9. jahanje.
Dviganje uteži: ob 13. Petelinja kategorija, ob 20. peresna kategorija.
Navedene ure so po avstralskem času, ki je 9 ur za našim.
novi PRiznnni rekordi
mednarodne lahhoaileisKe zveze
MELBOURNE, 22. — Odbor za pravilnik in lahkoatletske rekorde mednarodne lahkoatletske zveze, ki se je sestal danes v Melbournu, je priznal naslednje nove rekorde:
100 yardov: s časom 9”3 Ago-stini (Trinidad), King, Sime (oba ZDA).
200 yardov: s časom 20”1 A-gostini (Trinidad) in Sime (ZDA).
400 yardov: 45”8 Lea (ZDA).
6 milj: 27’43”8 Iharos (Madžarska).
100 m: 10’’2 Morrow. Mur-chison, Bsker (ZDA), Parring-ton (Kanada), 10”1 Williams (ZDA).
200 m: 20”1 AgosHni (Trinidad). Sime (ZDA).
400 m: 45”2 Jones (ZDA).
1500 m; 3’40”6 Rozsavoelgy (Madž.).
3000 m: 7’55”8 Pine (V.B.).
10.000 m:	28’42”8 Iharos
(Madž.), 28’30”4 Kuis (SZ).
3000 m z zaprekami: 8'39”8 Rzhischin (ZDA).
120 yardov z zaprekami: 13”5 Davis (ZDA).
220 yardov z zaprekami: 22”2 Sime (ZDA).
110 m z zaprekami: 13”4 Davis (ZDA).
200 m z zaprekami: ?2”2 Sime (ZDA).
400 m z zaprekami: 49"5.
Štafete: 4x110 yardov: 40”1 Texas (ZDA) .220 yardov: 24” (ZDA), 4x800 m °’26”2 SZ. 4x880 yardov 7'25”2 (ZDA)
Hoja na 20 km: 1.28 45”2 Si-lin (SZ).
Hoja na 50 km:	4.05’12”2
Klimov (SZ).
Kopje: 83,66 Sidlo (Poljska).
Višina: 2,15 Dumas (ZDA).
Troskok:	16,25	Da Silva
(Braz.).
Krogla: 18.62 0’Brien (ZDA) 18.69 O’ Brien 18.71 0’Brien.
Kladivo: 65,96 Blair (ZDA), 66.39 Krivonosov (SZ).
rodna boksarska zveza priznava kot svetovnega prvaka telinje kategorije, je včeraj premagal po točkah v deseti krogih Italijana Gaetana nalora.
An-
NOGOMET
Poraz Honveda v Bilbau
BILBAO, 22. — V prvi
tek-
mi za pokal evropskih prva’ kov je Atletic iz Bilbaa pf6" magal madžarskega prvak Honved s 3:2.
DORTMUND, 22. — Povratno srečar.je med Borussio ■* Dortmunda in angleškim kom Manchestrom za P°^a evropskih prvakov, se je nes pred 45.000 gledalci Dortmundu končalo z neod o cenim rezultatom 0:0. Ker Je v prvi tekmi zmagal Mancti ster s 8:2, se je kvalificira v četrtfinale.
Nezadovoljiva [orma avsfrtjskih nogometašev
DUNAJ, 22.	— Avstrijsk*
nogometna reprezentanca Je včeraj odigrala trening tek®0 z drugorazrednim moštvom Dunajskega Novega mesta k* terega :e premagala z rezu tatom 2:0 (0:0). Gola sta “0" segla Grehi in Dienst.
Kot znano so Avstrijci bh^ nji nasprotnik italijanske reprezentance.
oaaovorm urenniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ŽTT ■
Tr»l
BOKS
SANT ANTONIO (Texas), 22. — Mehikanec Paul «Ra-ton* Macias, katerega medna-
KINO SKEDENJ
predvaja danes 23. t. ®-ob 18. urj barvni fi,m'
«CHART0UCH0VE PUSTOLOVŠČINE>
Igrajo: Richard Basehart in Isa Barzizza
hutenu
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri WARNER BROS film:
»Anonimna zločinska družba1*
Igrajo: BRODERICK CRAWFORD, RICHARD CONTE, MARILYN MAXWELL Pretresljiv opis krogov zločinskih milijonarjev.
DOBRIČA ČOS1Č:
Sedem dni
\ Budimpešti
(Nadaljevanje s 3. strani)
vodi neki hortyjevski o-r.
lojujejo se proti Rusom ir. ru Nagyju, a ne govorijo katero vlado. Razumljivo zedal mi je tudi, da je v eskemetu madžarska voj-i, ki ima dobro vodstvo, li-dirala popolnoma profaši-•no skupino, ki je bila taj-oborožena in se je lotila ■zemanja ustanov, brž ko v Pesti izbruhnil upor. jska sama jih je naglo li-dirala in vzpostavila red.
posadka je za Nag.vjevo do. Ivanji mi je povedal toliko primerov pogromov iti komunistom, do katerih
v zadnjih dneh prišlo v ranjosti Madžarske.
)b pol enajstih smo se od-jali z avtomobilom, na ka-ega smo pritrdili veliko ju-ilovansko zastavo. Ali je j odhod iz Madžarske beg ■d redko življenjsko prilož-stjo, ki jo ima pisatelj? Po
nekaterih ulicah se spet slišijo streli iz pušk in strojnic, toda vse ulice so polne meščanov, ljudje nas ustavljajo m nam kažejo, kam ne smemo. Parole po zidovih pozivajo generalni štrajK, dokler se sovjetske čete ne umaknejo. Peljem se mimo barikad, prevrnjenih tramvajev in vsakovrstnih kritij za ulične boje. Na vhodu neke tovarne lomijo dosedanji madžarski grb iz mavca, skupina mladeničev pa razbija in lomi napise vilic, ki nosijo ime Stalina in drugih sovjetskih osebnosti. Tramvajski tiri so tako zarjaveli, kakor da po njih že deset let niso vozila kolesa. Povsod na križiščih nas ustavljajo oboroženi civilisti, nas sprašujejo, kam smo namenjeni, in nam kažejo prosto pot. Ko smo že mislili, da smo se izvlekli iz Budimpešte, do smo že prišli na polje, polno sovjetskih tankov in topov, nas ustavijo sovjetski vojaki in nam brez ugovorov ukažejo, naj se vrnemo, od koder smo prišli.
Za vse in za nas je bila ta vrnitev na veleposlaništvo nekoliko sramotna.
Položaj se naglo slabša: na vidiku so nove demonstracije: delavci na železnici so zahtevali razrešitev sedanjega ministra. Razrešili so ga. Toda
to ni zadnji, ki ga želijo razrešiti, ker vlada v teh trenutkih ne dela nič drugega kot posluša zahteve. Teh zahtev pa je dosti. Kolikor zahtev toliko kompromisov. Toliko tudi popuščanj.
Prevajajo mi in jaz prepisujem nekatere odstavke ,z današnjih budimpeštanskih časopisov.
»Igazszag* (Resnica), glasilo revolucionarnega madžarskega domobranstva in mladine, prvo leto, peta številka, 30. oktober 1956: »V srcu revolucije pri Kilianu*:
»Nikoli se nisem tako čutil človeka Madžara kot takrat, ko sem hodil po središču Budimpešte, ko sem obiskal srce revolucije v četrti Kilian. Vide) sem borce v boju in ljudstvo, ki se okrog njih zbira. Govoril sem s stotinami in stotine sem- poslušal. Skupaj smo občutili, da je madžarska pravica nepremagljiva... Videl sem ruševine, stavbe poškodovane od strelov, štirinadstropne in petnadstropne stavbe, ki niso bile samo poškodovane, ampak porušene in uničene. V bližini hiš se še vedno vidijo uničeni topovi, tanki in oklepna vozila. Vidijo se trupla sovjetskih vojakov...*
Na koncu članka postavlja pisatelj pogoje za mir, ki se
glasijo: »Prvič, da sovjetske čete dejansko in nedvoumno zapustijo Madžarsko; drugič, da se slavnemu madžarskemu domobranstvu, milici in delavski milici, a nato oboroženi mladini skupaj z bojevniki za svobodo, zaupa pbram-ba Budimpešte in vzdrževanje reda po vsej Madžarski; tretjič, da se dejansko in ne samo z besedami nastopi proti AVH in da se razorožijo zločinci; četrtič, na koncu, toda ne kot zadnja stvar, da se vlada očisti sumljivih elementov in da se pripravijo svobodne in tajne volitve, na katerih bi bilo slišati glas madžarskega naroda.*
Drugi naslovi tega časopisa »Resnice*, so:	«Madžarska
provinca stoji trdno ob revoluciji*; «Razrešili smo izdajalca Petra Kosa, delegata v Združenih narodih*; »Angleški in ameriški časopisi pozdravljajo osvobodilni boj Madžarske*; »Veleposlaništvo na Dunaju je stopilo na našo stran*; «Strajk igralcev*; «Csermak, Puskas in Bendek so živi*; «Honvedi, varujte honvedsko čast*.
Časopis «Magyar Szabad-sag», neodvisni demokratski dnevnik, leto prvo, številka 1, 30. oktober 1956, v odprtem pismu Imru !Nagyju piše tudi to:
»Poznam vas dvajset let. Bil sem v Debreczinu, ko ste na ruševinah uničene države govorili v prvi narodni skupščini. Videl sem vas, kako se leta 1948 borite proti normi, ki je madžarskemu delavcu dušila i duha i telo. Takrat ste se borili tudi za to, da ne bi madžarskemu kmetu vsilili tujega in nasilnega načina življenja. Slišal sem vas, ko ste julija 1953 razglasili svoj program, ki je bil leta program vsakega poštenega Madžara. Prva poštena madžarska beseda v našem javnem življenju. Prav tako so mi znane hude preizkušnje, ki ste jih preživeli v letih 1954 in 1955... Triindvajsetega oktobra, tistega nepozabnega popoldneva, ko se je začelo v našem glavnem mestu dvigati ljudstvo, ste vi, namesto da bi se postavili na čelo gibanja, izgubili samozavest in se zmedli. Sest dni ste potrebovali za priznanje, da: «je ves prevrat, ki je zajel vse sloje našega ljudstva, demokratično gibanje*. Toda tudi šest dni ni zadostovalo, da bi jasno in nedvoumno povedali svoje mnenje o tem, kdo je tisti, oziroma kdo so tisti, ki so zahtevali vmešavanje sovjetskih čet za zadušitev revolta madžarskega ljudstva? Na
lastne oči sem videl besedilo ministrskega sveta, s katerim prosi za »pomoč* sovjetskih enot za zadušitev upora madžarskega ljudstva. In tukaj tudi pričam, da pod njim nisem videl vašega podpisa. Zakaj molčite o tem? 'Zakaj odkrito ne poveste svojega mnenja in navedete imena tistih, ki so privedli naše ljudstvo na pot notranje vojne? Zakaj ne poveste svojega mnenja tudi o drugih vprašanjih revolucije, o narodni suverenosti o volilni pravici in o svojih načrtih, to je o tem, kako si predstavljate vzpostavitev reda in miru in kako si predstavljate izvajanje narodove volje. Mnogo jih je, zelo mnogo, ki jih vaš molk ne pomirja in ki vedo, da se za njim krije velik boj, ki ga morate voditi proti silam, ki vlečejo nazaj... Morda je še ena možnost za vse, da si spet pridobite stari sloves in celo več, toda morate se postaviti pogumno in neustrašno na čelo in odreči se marsičemu, kar se vam je dolgo časa zdelo sveto...*
Ta časopis objavlja na zadnji strani celotno besedilo Titove poslanice madžarskemu ljudstvu.
Eden izmed časopisov univerzitetne mladine pa piše:
»Naš narod j« od kralja sv.
Stefana organski in neodtujljivi del Evrope. Te nespremenljive zgodovinske resnice niso mogla spremeniti niti kopja Tatarov s pasjo glavo niti turški handžarji niti nacistični ali ruski mitraljezi in brošure. S svojim srcem se je madžarski narod zmeraj upiral mohamedanskemu polmesecu, kljukastemu križu in rdeči zvezdi...*
Tako pišejo danes 30. oktobra budimpeštanski časopisi in ne vem vse, katere politične skupine in sile stoje za nami, ker se vsi potegujejo za nekakšno demokracijo, vsi so strašno zaskrbljeni za usodo Madžarske, vsi so preroki, vsi so patetični tudi takrat, kadar zahtevajo izpustitev kardinala Mindszentyja in ko po verniško čakajo njegovo «odrešilno, mučeniško* besedo... Kakšna demokracija bo to, bomo najbrž kmalu videli. Vem samo to, da danes na Madžarskem ni »planske razdelitve* papirja in da ne planirajo v nekakšnih ministrstvih kapacitete tiskarn. Papir se deli s strojnicami in z njimi določajo tudi kapacitete; oborožene skupine vdirajo v tiskarne in ukazujejo tiskanje svojih letakov in časopisov. Doslej sem jih zbiral iz bibliofilskih pobud. Zdaj mi ru več do tega, ker tudi
sicer to ni moja strast.
Videl sem oklepna vozila z mladeniči, ki so bili oboroženi s puškami in strojnicami, oboroženi in odločeni, da vsak hip in takoj streljajo. In čez nekaj minut so ta svoj sklep uresničili. Sliši se gosto streljanje in povedali so mi, da je bila neka kontrarevolucionarna skupina, ki je gnala ljudstvo pred seboj in tako vdrla v postajo narodne straže, pobrala orožje in strelivo in streljajoč z oklepnih vozil, oddivjala v predmestje.
V tem trenutku največ govorijo o napadu na mestni komite partije madžarskih delovnih ljudi Budimpešte, ki so ga izvedli spet nekakšni uporniki, ki se imenujejo revolucionarje, ker je novi sekretar komiteja dal budim-peštanskim komunistom direktivo, naj se oborožijo. Ta, menda prvi poskus zbiranja in organiziranja komunistov v Budimpešti je kruto kaznovan, Skupaj s sekretarjem komiteja so poklali enajst njegovih funkcionarjev, obesili, zažgali. To stavbo so tolkli tudi topovi. Trdijo, da topovi madžarske vojske. Isto ali podobno usodo so danes doživeli tudi rajonski partijski komiteji v Budimpešti.
Po ulicah linčanja, linčanja, kruta, krvoločna. Ne morem
jih gledati in nimam niti £ lje niti moči, da bi o njih P sal.
Da ne bi bil sam, sem **
preselil v hotel »Donava -
kjer so tovariši Filip ^*araJi
novič, Danilo Malešev, J°v _
Ružič in Lomigorič iz ‘3ar(ja
jeva. Tukaj je vse tako,
se mi ne posreči ohraniti ^
ru. Skupine tujih novinar] ’
Francoz ranjen v roko P ,
več očitno razkazuje ta s .
-	i ■ - ie za
nesrečni primer, ki se ^
le srečno končal. Tukaj tudi aparati za teleViz'1* snemanje, gruče utrU:,t%ni prostitutk, protisocialist' ^ letaki in novice, novice Okrog hotela streljajo z ^ volverji, tam nekje b0’i
leč pa s strojnicami. 3.	^
nas Jugoslovane sovraži)0
' M ", oddft?
w	  P	o
rektor in natakarji. TukajI
dn“
zvočnikih prenašajo radijske postaje <<®vobjja r Evropa*, ki poziva sko ljudstvo v boj proti 1	^
Nagyju in Rusom, tukaj # jani Madžari pojejo voja„jo, pesmi in grozeče zaht* da z njimi pojemo tu ^gj ki pa tega — ne — nikakor n* želimo- * .n v tej jazbini, ki jo be' hotel barvajo in se imenuje ve «Donava», preživljam £egs trenutke pravega, gl°B°
(Nadaljevanje