5.
V Gorici, v cetvrtek 30. januvarja 1873.
Tecaj n.
. . „Soca" izbaja vsak cetvrtek in velja b posto prejemana ali t Gorici na dom posiljana  za druznhnike polit. dvustva
,Soca":
	.   .   f. 4.~
Cefcvrt leta   .   .   .	. - .    „ 1.10
Za nedntzabwlce: Vee leto   ....	.   .,  f. 4.50
Posamezue stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Faternolli'jii in So-harju; v Trstu v tobakarnieah „Via del elvedere 179" in „Via della caserma 60".
SOČA
Pri oznanilih se plajtoje za jtavtdn* tristopno* vrsto:                      ,   «
8 kr.t ce se tiska 1 fast <   ,.   „   „   „    2faat , «   „   „   „   ,.    8 krat.    .
Za vece «rke po prostoru in ml: pit oO kr. za koJck.
Narocmna in dopisi naj se blago* voljno poSiljajo uvodniku: ViktorjitDo* ' lencu v Gorki, Con, del Criato 186 blizo •/.ivinskega trga kdcr se nahaja tudi nprav-nistvo. — RokopiBi se ne vradajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo, -~ Delal-cem in drugim nepremo?,nim se naroSntoa snMa, ako se oglnse pri urcdniityu*
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriskega za brambo narodnih pravic.
Kaj je konsarvatizem, kaj napredek?
Popreje se je po vsi slovenski dezelile sliialo, da moramo Slovenci napredovati. BNapr«»j, in It naprejf'* so klicaii naSi pesmik«, pevci, in politiki. Napredek na narodoem, politicnem in posebno na gospodarstve-nem polji so priporocevali vsi uasi easmki in govorniki, in starega kopita se je zadelo tnnogo Slovencev sra-movati. Zdaj Pa> "U davno Se tega, za&njnjo noka-teri nujno priporocuti konservatizem in tirjajo,naj se osnujejo konservativna politiciui dru§tva, alt pa naj sfe dozdaj obstojeea, napredujoca dru&tva, spremene" v konservativna.
Pred vsim nam je torej razlofciti, kaj je prav za prav konservatizem, da potem lebko presodinio, ali je nam Slovencem pjtreben, ali ne. — Besela konservatizem jeizpeljana iz latinske besede conservare, obraniti ali obvaiovuti kaj v vedno enakem stanu. Tedaj bi konservativui stranki alt takemu dru§tvu po slovensko tekli: hraneda stranka in hrauece ;dru* Stvo. PruSamo zdaj; kaj za Boga imamo mi Slovenci obraniti v politicnem, kaj v narodnem zivenji in kaj v drugih zadevah? V politicnem gotovo nic, kajtt kotnaj smo staro sulnost oJtresli; od leta 1348. setnsmo ne-knj' svobodni, pa se ne zaamo na lastnih nogab krep-h> hoditi. Zaeetka politicuega delovanja §e nnsmo popolooma razomeli in te ga temeljito ne polaatili. Dokaz je mlacuost in neizurjenost pri raznih volitvuh, dokaz so nam dalje obcitie same, katerih je malo v dobrem redu; naj tehtnejst dokaz pa nam je okoliscina, da snio Slovenci se zmirom razkosani, da moramo v 6. dezelne zbore nnse pos!ance posiljati, in da zedin-jene SSovet»ije nij §e v vseh nasih srcih ne. Ce ho6e-mo tedaj v politicnem obziru konservativni biti, morali bi delati na vso mod, da obranimo staro suznos1, ne-vednost, neizurjenost v polittcaem 2ivenji, in posebno La§o razcepijenost v 6 kronovm. Ali pa, ce hoCemo obranitt kaj uovega, morali bi potezati se -a novo decembersko ustavo in morali bi bkrbeti, da jo obranimo, kukorsna je!
Dragade je pri dragih narodih, posebno pri Cebih, ki bodejo obrantti svoje staro desko kcaljestvo in svoje &tare pravice, tedaj so pametui, ce so konservativni; mi pa nijmamo nic nego stare krivict*, in teh nocemo obvarovati, temvec jib moramo odstrauiti, 6e je le mogoce.
Kakova je pa ta stvar glede narodno^t ? Bogme, prav taka. Vedno vzdthujemo ia vpijemo, da se nam strasne krivice gode v narodnostnem obziru in da se ne zavedamo svoje narodnosti. Ako bi tedaj boteli narodno konservativno drustvo osnovati, potem bi iz-rekli, da boctmo obraniti staro narodno zaspanost, potem nemski jezik v naSb soiah, vn:Lsh ia v.Sb, nem§ki in italjanski jezik v nas h sodnijab in u tad nij ah sploh; celo bi morali obraniti „kranjsko ipraho*, ali saj ostati na tej stopirtji razvoja naiega jezika, na ka-teri smo zdaj. Kateri posten narodnjak zamore kaj takega zeleti alt pa podpirati?
V gospodarstvenem obziru je enako. Konservati-vec bote tudi na tern polji ostatt pri starodavnem ko-pitn. Nobenega poboljsatija neee pri poljedelstvu, ztvinorejt, pri vmarstvu, sadjereji itd. In zulibog dosta taksnib starokopitnezev imamo na Sbvensktm, vkljub vsemu temu, da na§e „Novice'* u2e od leta 1843. hud boj bojevajo zoper staro nemarnost pri na§ih polje-delcib in rokodelcib.
Po vsem tem vsak vidi, da ne k&ie nam Sloven-cem po nikakem konservativnim biti, ne v politicnem, ne v rarodnostuem niti gospodarskem obziru. To zah-tevati od nas zamore le hudobija alt gola nevednost. Na§i nasprotniki bi prav radi vtdeli, da bi §e 100 let ostali poprejsnt, nevedni, surovi n8chiavi.M
Vsemn temu je pa treba v okoxn priti, in na to smo na vso mod dosta delali s tsra, da smo skusali, ljudstvo poducevati vvseh razmerab nasega polttidnega in narodnega zivenja, jQ v Tse]j delih kmetijstva, ro-kodelstva in narodnega gospodarstva, iz kratka; da smo napredovali.                  .......
Napredek na vseh straneh jt» bil na§ bojni klic, in zafietek je povsod precej ltp, Kedar se pa govori, onapredku, navadno se locijo naprednjaci vdve stran-ki, v zmerue in v ostre napreditjake. Prvi zmerni zelijo, da se pocasi napreduje, da se preiSde in poizve, kaj je v starem Se dobrega in kaj je slabega; prvo trdijo naj se ohrani, slabo pa prenaredi. Drtigi naro-di piavijo takim, da so konservativni liberaUi tudi moderados, v naseiu jeztku ne moremo jib drugace imetiovuti, ko ztnerne svobodnjake alt naprednjake, Tisti pa, ki hocejo le bitro napredovati, navadno zelijo, vso staro izkoreniniti, in vse brez odloga prenare-diti po svojih mislilt, iu tem pravijo drugt narodi, da so Bkrajna liberalna stranka, exaltados, radikaloi; po slovensko jib moremo klipati bude, ostre napredo-valee. VpraSa se, kedo ima prav, prvi ali zadnji? Clovek bt mislilt da se no more mktlur prebitro za-muda, popravtti in slabo odsiraniti, iu sploh zeli vsak gospodar urnih in hitrih delalcov.
Toda kedor prehitio vo^i, lebko zavozt in kaj po-lomi) tedaj trdijo zmiraojait Naptedujnio vsakako in temeljito, pa previdno iu bolje po cam, dx ne zabre-demo v kako skodo.
Kedor pak pocasi hodi, pa tudi lebko mnogo za-mudi. Dau dane$ gre vse po telegrafti in zeleznici; kedor tedaj sam hodi in celo v cokljah ali copatah hodi, ne more vselej drugega Cloveitva dobajati in t'tko mu utde marsikatera nova ideja in nova iznajdba.
Kako imamo tedaj Slovenci delati, mi, ki smo to-hko zaostali mej drugimi, narodi na dusevnem in ma-terijalnem polji, in m', kt trpimo toliko krivic? Naj vsak Sloveneu na to sam sebi odgovori po svoji naj-boljst vednosti. Ali gotovo je, da uarodno zavest moramo brez nobene zamude in Intro buditi in zmirom bolje krepcati v naseni Ijudstvu, kajti to je prvo, da Slovenec se zivo cuti Slovenca. Drugtu je tudi gotovo, da mi Slovenci konservativni ne smemo biti v gori omenjenih treh zadevah.
Nase politidno drustvo wSoca* in nas politic i list „Socatt iuiata po druitvenih pravihh namen, Slo-vence na Goriskem poducevati v polittfruh iu navod-nib zadevah sploh, in posebno v javnih /adevali uase krouovine; zator«^ morata oba napredovaje postopati, do je vse to res, kar smo popreje razvili. Kedor pa nas So6ane po nasem delovauji v odboru, obenem zbo-ru in listu pozaa in mu je resnica in pravica ijuba, mora ludi uehote pr zuati, da snto zvesto po potrebah nasega naroda za odlod.ut pa zinereu napretl'k delali, in le pri vzbujevanji nurudne zavesti, in ce je slo za ne vee" picnesljive krivic$, bili smo ostri naprednjaci. Da smo pravo zadeli, ocividen dokaz je, da se je nas list tudi dezelanom prdjubil, da so bill dozdaj po ogromni vecini narocaiki zadovoljui. Zato nnm je dol^nost prav tako postopati v prihodnje. V druge zadeve in naloge drugib pa ne moremo in nocemo segati, uze zategadel ne, ker je nasa naloga tako velika in tezavoa. da moramo marljivo delati, da svojjim prostovoljno prevzetim vaznim dolznostim zadostujemo. Kedor je narodnjak, ne bo nas motil v takem blagem delovauji, kedor pa fceli tudi na drugem polji svoje moci uriti in se skazati, naj osnuje dtugo drustvo. Saj je pot v&aketnu odptta.
Mi bomo zmerom zagovarjali interese naSega naroda v vsakem obziru, podpirali borao vsak stan, ka-kor bitro vidimo, da narodu koristi in da jga ljubi, da mu je dobrotnik, ki skrbt za njegovo daSevno in telesno blagost. Tedaj je jako nepremisljeno, da nas neka strank karaena, ker gotovo tega ne zasluzimo.
Kedor v teb vazuih dasih razpor i§ee in seje, je gotovo vreden narodovega ptokletstva. A pri nas so le posamezne osobe, katerim nij nic na tem lezece, ce narod skodo trpi, da se le ont ukoristijo. Sram jib bodil                         ^—r-
Napoleon in.
(Koncc), Po 6 letnem prebivanji v Hammu je Napoleon 8 pomocjo svojega streiaja, zvestega prijatelja dr. Gon-
"      '               '          9smsSmSSmSSS8SSSSSm
neau-a in neko prijateljico iz niladih let pobegni! iz je6e 2. mnja 1847, na Angle&ko v London, kder je prebival, dokler je bil francoski prestol zopet iz* praznjen.
Ko so Francozje februvarja meeoca 1848. pregnali svojega kralja Ljudevita Filipa, hitel je Napoleon v Pariz in bil je tarn predno je priSel ubezni kralj cez francoske meje izda precej pismo na nacelnike tedaoje
Srovizoricne vlade, da je pripravljen republiki sluiiti. er pa regeutje Lamartine, Ledru Rolliu in Louie Biauc nijso bill zadovoljui, dn je priSel, je prebritaneo objavil drugo pismo, s katerim nuznauja, da, ker le dozdova nevarna njegova navzodnost v Parizu, no6e vee ondt ostati. Odlel je v resnici nazaj v London, pa nij odslej zamudil nobene prilozuoati, da nebizase po casnikdi in po drugib potih reklamo delal; poiebno Jo znal tako svet varati, (la so &e njegovi naiprotuikl o njem dobro pisuli. V postavodajofiem zboru je pri* ilo tisti La* na dan vpralanje, ce se nijma proti njem* postopati v zmislu dekrota, ki ptipoveduje vrnitov 1 Francijo vsem Napoloonidora. V ravoem tiitem caiu je bil tzvoljen Napoleon za poslanca v narodno skup-cino francosko, pa so je odpovedal mandatu. Pride it enkrat vprawauje pred konstituvauto, ali se ima Napri-leon «teti mej pregnance, in ko zbor sklone, da ne, in ko je bil potem Se enkrat v narodno skupScino izvol-jen v petih departementih, je sprejel poslanstvo.
26. septembra 1848. pride prvikrat v parlament, malo govori in kedar govori, olvrada od sebo sum, da bi bil pretendent za eesarsko krono. Pride na vrsto vrsto voiitev predsednika za republiko. V parla-mentu stavi se predlog, da se izkljucijo od kattdida-ture za predsedntStvo vsi udi tistih druiin, ki so od nckdaj do tistega casa vladale na Francoskem. Ta predlog pade. Napoleon izda manifest, v katerem ob-Ijublja Francuzoin zlate bribe in doline in 10. decembra 1848. je bil v resnici izvoljen za predsednika republiko francoske.
Odtehmal nij b.lo vee miru v parlamentu; Thiers sedanji predsedntk republiko, je bil iz kraja svetovaUc Napoleonov; a zadnji ga kmalo odstrani in Thiers iz-pozna, da je cesarstvo napravljeno; V empire est faifc, je pravil svojim znancem.
Novi predseduik si pridobiva zmerom vee prijate-ljev v atmadi, kder je Napoleona 1. kultus fie zmerom imel mnogo privriencev. 1849. po$lje ekspedicijo na Rimsko; njogov general Oudinot pobije rimske republi-kance in Napoleon 8 tem zagutovi Franciji suprema-cijo na Italijanskem, kder je do tiste dobe ukazavala Avstrija.
3 leta, so trajali parlamentami boji na Francos* kern. Nipoleoo jib podpira in kuri, da loze pride do svojega namena. 2. decembra 1851. izvrsi imenitno drzavao prekucijo; razpnsti parlament, nektere uplivne : in repnbliki vdane moze prezene v inozemstvo, druge vrze v joce, tretje poslje v pregnanstvoCayenne, da so tarn poginili vsled morilnega zraka; po Parizu pa divjajo vojaki, streljajo na ljudstvo, da je kri v potokib tekla po uli-" cah. Nad 30.000 ljudij je poatalo 2rtva Napoleonovega wcoup d'eta\* Tri tedno potem izvoli 71/, milijouov Francozov Napoleona se enkrat za predsednika repub-like na 10 let. Celo leto popotuje Napoleon po^ Francoskem in deitelo pripravlja na cesarstvo. V Bor-deaux-u govori imeniten govor, obljubovajo zlato dobo in razvitek obrtnije, kmetijstva in trgovstva ter vefini mir, in izrece naposied besede, kisopregovor postala: ,1' empire c' est la paixt" (cesarstvo pomeni mir I)
Po enoletnera agitovanji zopet apelujeoa ljudstvo, katero ga izvoli za ceaarja in 2. decembra 1852. ima svoj Blavnostui vhod iz St. Cioud-a v Tuilerije v Parizu.
En mesec potem se poroci z ne posebno dobrega imena v2ivajo6o grofico Evgenijo Montijo, rodom Spa* njolko, kar si Steje v nekem manifestu v prednost pred drugimi vladarji, katerim nij dopu&eno sklepati tako demokraticnih zakouov; a dobro zoano je, daje Napoleon trkal tudi pri dvorih, pa je povsod dobil korbico. Novo francosko cesarstvo so pripoznali vsi evropski dvori, le ruski cesar Nikolaj I. nij  hotel  Napoleona
___iti m svojega brata, kakor se imenujejo navadno
cSSSiirrtt kfaljT mej soboj. Zarad tega pa je Napoleon iskal vsako pot, da ki se masceval oad Rusrjc in podri sveto alijanco mej Avstrijo, Rusko, P* asko m Augle&o, katera jo vrgla njegovega str.jca.
* . In v reanici vse dosefce.   Sklene zvezo z Aogjpiko in Turijko proti Ruskl leta 1854., Avstrijo preslejljjla ostane neutralna in da celo postavi vojaski  kordoMv podonavskih koiezevfuah proti Rusiji.   Zoana 30  in^-nitna Krimska vojska, kder so zdruzeni Fraucozja, gle2i in Turki Rasa potokli, da so mn potem  dikt jako ne&wtljiv mir v Parizu leta 1856.   Zvezda Nj_ leonova se je zopet lesketala  in vsi evropski  vladai hiteli, so se priklanjat francoakemu mogoteu.
to leto sa nroje rodd naslednik; veselja in biq-vesnosti nij bilo konca no kraja. Sei.atu jo cesar mK znanil veselo vest s priatavkoni, da so nadeja, da ta. naslednik ne bode nmrl v preguanstvu,  kakor je umrl
•in Napoleona I.                         .,...,...    j
14, januvarja 1858. so izvrsdi nekten Italrjani pod nacelatvom Orsinija atentat (poskua umora) na Napo-leona, ko se je peljal iz glediSca. Orsinija iu druge vjeia je policija iu soduija jib obsodi 11a guillotiuo. Orfftti zapusti testament Napoleonu, kder mu iuga, da bo gotovo libit, ce no osvobodi Italije, kakor Be je zatezal v mladosti Karbonarjera.
Tiatikrat bil je prebrisaoi Cavour minister v Pije-monfcu; Napoleon je imel vedfcrat konferencije & njim v Plombieres-u in tarn se je najbrze skleuil plan, kako postopati proti A vats iji.
1. januvarja 1859., ko Napoleouu pridejo vusit novo leto vsi poslanci tajik vlad, se je Napoleon jako neprijazno veael naaproti avstrijsktmu poslancu, baro-nu Hubnerju in Avstriji naravnost zugal z voj-sko. V rosnici nastane vojska mej Francosko-Pije-montezko in Avstrijo, na pomlad leta la59. Mi smo bill tepeni pri Magenti in Solferinu ter zgubili smo najlepSo kronovino — Lombardijo. Kot odskodovanju za pomo5, odstopila mn je Itabja dve dezelici Nico in Savqjo, Italija pa se je od tega casa boljo girila. Garibaldi jezapodil pocas; vse male vladarje iz Italije, ki je vzela tudi papezu velik del njegove dezele. Napoleon aeje steer hlioil, kakor da ne odobruje teh fiinov, a poof toko je podpiral moralifoo italijausko vlado, katera je zopet podpirala Garibatdija in tako je Napoleon lesnicoo uzrok Italije zedmjene.
Od leta 1864-1867 je trajala francoska eksepi-cijfc t Meksiko, katera zadnja je imela svoj uzrok v tem, da bi Napoleon ustanovil v Ameriki mocdo mo-oarbijb, katera bi se ustavljala amerikanski republiki zediojenih, drzav. Tqdi je znano, da je Napoleon, ko so ae zedinjene drzave mej soboj vojskovale, uporno stranko moralicno skrivsi podpiral, ker mu je slo zato, da to riajmocnejSo republiko po mogocosti oslabi. Ob enem pa. je tudi amerikanski republikanski vladi pri-jaznost hlinil, kakor je to izvrstoo razomel. A prak-ticni in pametni Amerikanci so spoznali Napoleonove poti in prekrizali jih tako, da je-Napoleon po svoji amerikanski politiki svcjo prvo, pa mocno zausnico dobik Znano je,kako je Napoleon izvrstn?ga avstrijs-kega nadvojvoda Maksimiljaua pripravil do tega, da je prevzel meksikansko krono in kako ga je nesramno zapuatil, ko je slutil nevarnost, katera proti njegovi arjDoadi po amerikanskib zedinjenib drzavah, — kajti ko je minola domafia vojska v teb drzavab, podpirala je amenkanska republika meksikanske republikauce pod vodstvom iz'vrstnega Juarez-a skrivsi z denarjem in svpri-stovoJjci in kazala je vcijo, da stopi tudi javno v ak-cijq," 5e. yse, to nic ne pomaga. Zvita lesica potegnila je rep mej noge in pustila Makslmiljana, di4bije pogub-ni boj. T'ltezki Maksimiljan nij hotel pre^iveti svojega projpada, boje'val se je do zadnje sile za svojo Cast in nesreclio koncal v Kveretari, mej tem ko je ujegova risoka gospa V obupnosti znorela in se zdaj zivsparai-nek yelike nesrece in je Napoleouovega figomostva.
JE'r'ay karakteristidno je tudi to, da je marsal Ba-zaine, kateri je bil za Napoleonom najvec kriv Maksi-miljanove osode, zdai ˇ preiskovaloeib zapara zatoJen, da-je -v Metz-a Francijo izdai. Tako se maScnje slabo delot
Kakor amo nze omonili, je Napoleon z meksikansko ekspedicijo vebko zgubil v odeh polittkov in srae 8evtrditi, da_ se-je njegova zvezda odsihmal zadela na-zaj pomikati. 1866. leta je nastala prusko-itabjanska vojska proti Avstriji; v Italrp smo zmagali sijajno in pri Visu je slovanska marina triumfovala foz Itabjo; a Ha Ceskem smo bili neusmiljeno tepeni. Napoleon videg, da je Avatrija v nevarnosti pogina, je zacel po-sredovati; dosegel je, da je Avstrija odstopila njemu in on Italiji Benedijo, in potem je prFpomogs), da se je sklenil ne preved sramotoi mir mej Avstrijo in Prnsjjo. Kakor vse kaze. je bil Napoleon pred vojskc-z Bfemarkdm zastopijen, da mu L0 sklenenem miru odstopi vojvodino LnksemburSko na Renn in zarad tega se nij mesal v vojsko. A Bismark, se veda lesica kafcsr on, ga joprekanil; ko je bil mir sklenen, nij bot^l Dismatk nie vec sliSatt 0 svoji obljnbi in za-Ceh so se dtplpmaticni razgovori. Nij priSlo sicer do oeitAega razdvoja, ker je bila vmes svetovna razatava v Fanzu I. 1867.;, Ob ^asn te razstave se je pokazal Napoleon v svojem najve6em svitu; vsi evropski in tttdi nekten   azijaki,   afrikanaid   via'larji in   ameri-
kanski drzavmkt so se mu prisli poklanjat t Pariz in vessvet je ob6udovat mog)caost Napoleonove Francije.
Kmalo po r^zstavi se je pa zopet zadela diploma-ticna intrigjri' Napoleon je iskal pr<jaznost Avstrije in juznonem§kih ctvorov.
Avstnjski tedanji kancelar iu v Salzbariu sta se sesla oba/ coski.   Uismark je vse to jasi"" strani j^pravljal, da  Napok maticnaf   vojska gre   naprej Franeija* tudi.  Itabjo je mem da ji pripusti Rim in ravno t pomocjo Beusta vse juzno-nei
Tako so stale refii, ko je" yes svefc Napoleon se ne more vec drzW ce ne mg^g .-,—^ proti Prusiji. OkoSdine so bde Nafoleona oj:|W akrajne meje pripeljulf; vse to dobroirtpoznay$r |SFrw pospe-Saval. Cesar Viljem se je francoskemtf poslancu v ffinsu nekoliko brezobzirno in oSabno odrezal, bajde! pa je bil ogenj v atrehi. Vojska 1. 1870. nastaue, Napoleon je precenil svujo mod, osleparjen od vseb stmnij, zapoSet-n po svojdi zavezmkib,—poAvatriji za*L rad tega, ker jej je Ru*ija za hrbtom zugala, ~ neniSki mali dvori so bib v ne>recnem polozajt in prisdjeni a Prusko potegniti, Itabja je porabila priloznost njegove btare dobrote - in tako je Napoidou > adel pri Scda* no, kakor uze znano.
En cas zivel je kot jetnik v Wilhelmsbobe in ko ga je Prwska izpustila, morul je v pregnanstvo v Cbi-slehurstnaAngle§kem, kder je sklenil svoje zivahuo in osodepolno zivenje 9. t, m. Njegove slabe strani, smo uze popisali; naj Se cmenimo da vktjub vsej spridenosti svojega znacaja je svetu postal vendar velik reformator; on je riehote in v svojo korist zbudil princip narodnosti, on je Evropo prerodil, narode zbudd ter jih pripravil k spoznanjn svoje narudne individualitete; on je nzrok, da se tudi mi Siovenci poganjamo za narodno neodvisnost in za nado svobodo. Naj kedo rede, k>r boce: Napo* leonidi so Evropo dosttkrat vzneniirili, pa tudi prerodili, maisikak predsodek odstratiili, omiko pospe§evali in jo svoboJi priblizali; zato pa se sme doba v kateri so ziveli nasi oLetje in v kateri tudi mi zivimo po pravici imenovati: „Napoleonska doba."
Dopisi.
V Gorici 29. januvarja. [fzv. dop.] V pret. tednu je neki dopisnik iz Gorice vednega poslanca Crne-ta r dunajskem J,Wanderer-jua precej hudo, a prav po za-slugi o§teL „Mi Siovenci v Primorji*, je rekel mej drngim, nmeuimo, da v drzavo'em zboru nijsmo zasto pani; kajti maz, od katerega so votilci in veliko de-zelskih obcin ocitno tirjali, naj svoj mandat polozi, on nema rec zaupanja svojih volilcev; moz, katori nij lia toliko casti v sebi imel, da bi bil mandat v roke svojih volilcev nazaj polozil, nam ne more nikdar in ni-koli kot zastopnik veljati. Naj g. Crne na Dunaji pot^ne, kar hoce, naj v diiavnem zboru govori proti ali za voliino reformo. Edioo s center je mogoce, po> tolaziti razdrazena srca, je, da Dunaj mmudoma zapusti.   Mnenja svojih volilcev on nema za st>bo>j.tt
Ta napad je neobhodno potrebnega posianca vendar nekoliko segrel in da bi se pred nem§kun sve-tom opraviSil, dal je natisniti v ,Wanderer-ju" posla-no, v katerem se v kratkem blizo tako umiva, k-tkor lani v znani famozni brosuri. Dopis iz Gorice je delo, ment on, zoanih gori§kih prenapetez3V, kiteri bi ga radi z razlogi, ki se ne dajo kvalifikovati, iz drzavne zbornice izbacnili. Nezaupntci, katero je dobil, stavi proti enako vazno (?) zaupnico, ki mu je priromala „par ordre du mufti* s Tomiuskega. Sklepa, da hoce na vse zadnje vendar zmagati in nasprotne rovarje osramotlti.
Kedo je dopis v „Wanderera postal, nam nij znano, a to ja gotovo, da se z njegovim obsegom zlaga velika vecina goriskih zavedenih Slovencov; razen mor-da onib, kateri so se djali prevariti, da je od kraskega poslanca odvisna predelska zeleznica. Goriski slovenski po3lanec je dolzan v vaznib zadevab, kakorsna je vo-lilna reforms, z vsemi drag mi slovenski mi poslanci solidarno postopati, ce tega ne stori, se ne mote sma-trati kot slovenskega poslanca. Sicer je Crne 0 tem oziru uze obsojen.
Ogioraa vedina njegovih pravib volilcev, mej njimi prav zmerni mozje in celo njegovi osobni prijatelji so ga brez pridrzka obsodili. Kot po§tenjak bi se ne bil smel vee prikazati v dez'elni zbornici in dosledno tudi ne v drzavni. Zaapnica, katero je dobl s To-minskega nij in ne more biti merodajna, ker ne izbaja od rijegovih volilcev in ker so se proti njej oglasile celo posamezne obfiine iz istega polit. okraja, in velika ve6ina obfiin goriSkega polit okraja. Mej krasko nezaupoico, katera se je po resni in nacancni dyakratni razpravi in celo v Crnetovi navzocnosti skle-nila, teko da so jo volilci s popolnim prepridanjem podpisaliin mej tominsko zaupnico,za katero so se podpisi „per fas et nefas* zbobnali in skomandirali, je pa5 toliki razlocek, kakor mej nocjo in dnevom.
Da bo vedni poslanec se svoji.n postopanjem ko-nedno zinagal iu svoje nasprotnike osramotil, dvomimo; a ne samo t>, mi zanikujemo to u2e naprej. Kajti za take beiake naj nas nikedj ne steje, (It, Le dobimo danes ali jutre predelsko zelezuico, bi zarali tega me* nib, ka smo jo po Crnetu dobili. Kraski poskuec je pad premajhua malenkost, da bi se v tako velevaznem vprasanji vlada ali drSavua zbornica njegoverau uplivu upogmla. Ce dobimo ono Zelezuico, jo dobimo zato, ker bo spoznanje vazno*ti, koristi in potrebe te crte v primeri k drugim po resnib in natan&nih studijah me-rodajue krpge preamilo, k ir je uze menda, 6e nas ne goljufajo navadno zauesljiva* znam^nja v vladnih in poluvladnih listib.
Ali nas namerava g. Crne morda s kako drugo zmago osramotlti; z voliino reformo, vsledkatere bodo goniki Siovenci, Le pojde po sredi, po enem, Italijani pa po dveb poslaucih v drzavnem zboru zastopa.i? Vederemo!                  _________
S Krasa 23. Jan. [Izv. dop.]. Blagorodni g. ured-nik! OJ kar nGlastf izbaja, ste mi uze v drugo moj dopis zavmili, opazivSi, da o duhovsciui dopisov ne sprijemate. A zdaj ko zadnji „G!a8* javno iz tega stabsca napada ,Soco'- in 8 c. g. Vaiesom vred zelotna dubovsciua v drugi tabor kopita pobira, dovobte mi euo besedo spregovoriti.
Glasov dopisnik iz vipavske doltne na drugi strani svoji polemiki a tem IogiLno dusj vdabne, da pravi: „Ysak gospodar, ki je prav kutoli6un, je tudi dober gospodar in drzavljan. Kedor skrbi za blagor doma, ta jo tudi narodnjak.u
(3. g. Vales nij Se v nGlasuK vseh denuncijacij dovrSil, temoL v „Uauici' nove uzroke svojega strabo-petnega izstopa opisuje, in kot nov uzrok izstopa iz nSocea celo tretjo osobo — urednika — ovaja, Pod-laga p& vaega oprav:Lenja tudt njemu je ravno 0-menjena logika.
Visokoceojena nam je in bode dubovsciua, kedar svoje poslovanje ob izvelicanju krsdanskih dus v cerkvi in zuuaj opravija, kakor ji to gospodovo geslo veleva: „I55ite pred vsim nebesko kraljestvo, vse drugo pri-pustite previdnost bozji."                         t
Drugo geslo RSociu velja 2a narod i casno blago-stanje! Drustva torej obstoje kakor clovek iz dude in telesa. Dokler in kder Turek vlada, ne velja gesla lociti, ker Turek duso in teb tlaci; a mi zivimo v So precej svobodui Avstriji, kder je uze dusni stan ojauen, gmotoi pa ne. Sreduja pot nam more pa vselej naj* boljsa biti; le tarn preskok ti6i, kaiuor fee strast vrine.
Omenjena logika je ocividno publa, enostranska; izcimiit se je po odslem B. Pinotu, zdruzivsi se z na* kijudljivim propadom nekega narodnjaka, Oi tedaj se trosi iz tujih liberalnih tabrov v nas tabor laz never-stva; od tedaj se pripisuje nusim voditeljem preuape-tost, ako ravno se se svojih pravic ne posluiujemo.
Strast je svoj vrhunec zadnji mesec leta dosegla. Strastna slepota je misliti, da osoda naroda mora v stanh rokeh ostati, ker naravno je, da mi atari ze zulji pojarmljenja odmerjemo, in da nas deviski mlajai narod nadomestuje.
Pri Mladoslovencib je nada in zivelj prihodnosti, kar vidimo pri vseh narodib, in tudi pri »Soci*, kder prostovoljno Staroslovenci od deblapnako subim vejam odpadajo. Primaruba, kakosno sredstvo je to, da se komu iudifereutizem o veri pripisuje, kojega zamoremo siehememu ocitati, ako n'j prenapet? Takosno prena-petnost „Glas" celo v .Puristu" Mladoslovenuem pri* pibuje, a sebi naroden indiferentizcm. Tako zajde lo-gka, ki se sill dvema gospodoina sluziti.
DuhovScino bomo kot nase dusne pastirje cestili, a kot monopolce v voditeljstvu nikdar ne, razen ako bodo zmozni poleg vere tudi narod voditi v gmotneh receh-
A osnovalni odbor „GlasaB nam nij se zadostnt porok; tudi mnogo sicer dobrib dusuih pastirjev na dezeli ne vziva na§ega popoluega zaupanja. Zadostna naj vam bode eno nmca tega meseca iz nasega deka-nata. Evo! dve okrozuici razidete inej okrajno duhov-sciao, ena slovenska od dekanijskega urada, druga iz Rtma Od skofijskega urada v nemsko prestavljena. Prvi iz dekamjskeg 1 vrada nek vtkar ortodok*no opazko pristavi: vNa§acerke\ je latinsko-katoliSka, torej nam gre mej soboj latinsko obcevati. Naj se bero Weckstimmeo, tamo je sti Nationalitatenschwindel!" Druga nemska pre-stava mu je pa dobra.
§e ena govorica gre pri nas od ustdo ust. Neki slovenski dasui pastir prisedsi v Dornbergu vdrustvo, napije na mnoge njemu nevsecue napitntce to le: MSpodobi se, da se Slovenec bolj omikanemu Lahu uklauja!" Na to ga je prosti kmet tako straSno uktoail, da bo tesko kedaj zelel geslo enakopravnosti zaliti. Menim tedaj, da, Se gorki domorodec enakim duhovnim ne-dastno prislovico na cast ali necist prilepue, drugih po-§t3njakov ne zali.
Je-li pokhc, ali strah liberaluosti, ne vem, to pa je javno znano, da najboljse dubovscine modi v tominsko Sibirijo romajo, v tem ko na vazui krajni meji le mdosti straiijo. Tega menim, da 5. g. Vales nij vedel, torej naj plaS5 njegovo opravicenje zagrne. Staroko-p.tnezem naj pa Gospodov izrek velja: „Izderi popreje bruno iz lastnega ocesa, potem idi in izpihni indife-rentni pezdir bratu iz ogesal*
•"•   i---------- n"r     "i  ''   '    n-—n'n          '" '--------"^~J
Iz Tomina, 28 jan; [Izv.dop.]*) Mili previdnosti bo-i]i je dopadio miroljubni „Glas* s& 4. za celi dve stcani neverstvn ohogaieti pa dopisih treh nevernib Tomazev; drugace bi bil moral romati mGlasu prazeo v deveto vas. Krovo s" telotom (bistvenos?; m jega do-pisa iz Tomina v 3. st. "8i»de"80 ti Touiozi popoltioma v vodi popustili, in se le repiega podpisa: da Kd uhove n* nijseni, pnprijeli. Ki*rpapo liiskem izreku lah-ko tudi V repu strup tiLi, Ii icem sleheruetnu po ver-sti odgovoriti.
I. Goriski ravninec se dobro spominja neke prikazui cudnega duhovmka pri shodu sv. Roka v Sol* kanu, a kakosen dvogovor da sain jaz o c.isu procesi-je na sv. Goro ze sv. Rokom v pnkazni imel, toga menim, da se ta opazuh ne spominja. Evo! V duhu stojim tik cerkve sv, Roka, nafitevaj* 30 tisad samo slovenskdi romarjev, in nekaj Lain v. Obrnem se k sv. Roku, patronu neozdravljivih ran, rekoc: „Ti culovit-ni ranocelniki. Glej lepo Stevilo vermkov, blagruj njili federalisticucn pocetje, izprosi jim srcnost, zateri staro oportuustvo, da saj tisuceri del olikamh te mnoziuo pristopi v aSocino" drustvo, u\i v domaCe 6taluice, drugi del pa r katoliSko drufitvo, ker tako bosta na-rod in cerkev v sleheroem drustvi z veciuo zi-.stopana." Trapee! mi odgovori sv. Rjk, ti olikunci so oai, ki so Ci /spoiiu ocitali, da on z greSuikam je, pje, govori ia se sb&ja; ce ti, sibirski Tominec tega ne.ves, baraj 6. g. M. Valesa, nad kateri m uze dalje casa vpijejo: ,.Kri-zaj, krifoj ga!
Na to se predrznein za drugi del prostakov pro-siti, nsj nam saj te v na§ tabor zavrne, saj ti so ne-dulzni obljubijeni otroci Abrahamovi — otroci mile Slove-nije. Na to mi sv. Kok ostreje zavrne: Zabitnik! Se It ne spominjaS, kaj je Gospod enakim judovskim mo-nopolcera odgovoril: Pokazite mi vredna dela Abraha-roovih otrok, drugace si zna Bog iz kamenja otroke narediti!
Na to sem rep med noge tssnil, kakor Ti ravninec, rekofi: Sicer naj bo kakor hoce, to je gotovo, ako bomo tako postopaii, je blizo 'Gospodovo prerokovanje: Resniono vam povem, da jib bo veliko od vzhoda in zaboda priSlo in sedelo pri mizi z Abrahamora, otroci kraljestva bjdo pa pahne ii v voanjo temo. In tedaj je pnkazen zgiuila. ti. Drugi uevernik iz srca ftoriskega, je pa edeu onib duhov, ki se bode tezko brez posta in mo-litve odpravil. Ta zvijacni dopidnik ua delo polemike tendeucijozno stavi izrek; Le sila sodi naj kopitar! V obce priznava BSociu vedilno geslo; vse za uarodl lev tnojem dopisu iz Tomina besede: „vessvetna neki v *i upliv Bvoje nade stavi, a le tisti pravo zaJoao, ki jj v boju dclalcn, pripusttvSi Bogu Iastna skrivna pots, theologom pa dogmatiko," takole paci: ttNajsiBog j,svojo previdnost za-se ohrani, ker clovek 2e lm i evo* rjo, da mu nij trcba z bozjim se ukvarjati, naj zivi i,ysak Clovek po svojem umu, kakor ^iyincc."
To vrmeno popacenje mojega v obce pravover-nega izreka je bogokletstvo, paganska krivoverska iz-peljava, demoralizacija za prosto ljudstvo, ki sramoti vsak katoliski list!
Ker zuate tako zvijacuo raoj izrek tolma^iti, nate, in pregriznite hsoik g. M. Valesa v „GIasua st 2. vrs'i 32, na kateiega se opira moj izrek, rckoc: .Kazkol-Bni5tvo pa v verskih t. j. birtvenih dleuih sv. kat vere rje pa tudi v polit Cnem iivljeuja pogubonosno. Pre-„vidnost bozja je dopustila nas pod ptujcevo peto pri-„ti, ona nas bode tudi v milo namSloveoijo zdruzila." Hie Rhodus, hie salta, inditierentista! Le v tern si, rev-Ce, svojo logiko opravicilo vvodno rekoc: le si)a sodi naj kopitar! podpisavsi se potem en nedohoven.
Ker pa tudi jaz pri vsem tem sumicim, da si du-hoven-zvita baca, ki aleri pulennzovati o resuict, ki se nikomur nij bila, in ne bo jasua, Ti hladnokrvno od-govorim, kakor moj strijc v prepiru nekemu tominske-mu sosedu: Kaj ne, Ti nameravas, da Ti jaz javno porecem tat? Pa Ti ne recem, — pod nosoui se o-brisi!
III. Nevernik g. M. Vales nij nic manje nevaren, kot drugi, saj ga uze odpadnoit strastueza kaze, to-rej le kratko tudi z njim.
Ta neverni Tomaz si prisvojujc neko politicno slutje, kojega pri nas nij niktiar imel. G. Vales, kedo, Vas je kedaj prosil za opraviceDJe Vasega isstopaVSaj smo tudi druge izstope svettiih in nesvetnih odborni-kov doziveli, pa vselfj brez skandalov. Vi pravite: „Pripravljem sem liberalne psice sprcjemati (o ti nmuLettec!) Menda sem prav blizo resnice, ako se „rirznem trditi, da je oni dopis iz Tomina povsod kje „drugod nego v Tominu   skovan in  to   se   od enega
*) Na.S dopis „Iz Tomina" v predzadnji „Soci" nato jc res doSelod dahovnega gospoda s tominsko posto. Ker dopisa na ieljoc. g.dopisnikamjsmoimenovalipakraju njegovega bivanja, krstili smo ga po posti, katora ga nam je prinesla. In kaj ne, to je sttaSna pregreha? Pa bodi ule dopis iz Tomina ali pa a Cii-kega, bistveno je, da ga je duhoven pisal. Ce nam „Glasovi ueenjaki" ooitajo, da dopise sami knjemo, opomenimo jih, da naj nekoliko opantjejo nalih tominskih dopisov zlog, ce je naS ali ne. Saj celo nase profesorje devajo na reSceto, morajo torej posebno dobro podkovani biti. Sicer pa tndi tukaj velja: Pometaj najpreje pred svojim pragom! tJrednik „Soce" nij velikan, pa vendar na tisti Eras, s katerega „61a9u" prihajajo dopisi, iz svoje redakcije lahko kamen zaJene.
„duhoynika ( ! ! ) Kako tendencijozoo je to, ako du-»hovnik z duhormkom polemizovati • ho6e.w Gospod moj! Vi ste prav dalec od resnitv, zakoj jaz sem v resn ci duboven, in ravno zato sem priSel v polemiko, ker sem Vain svetoval ne prevec v politiki o veri mo-drovati, temvpfi r«je za narod delati; a ker ste to de-lovanje nekako LjJno prestrojiii, sem Vam uedosled-nost in neluj .luost ocital, v kateri se daljujete, n*me-sto dft bi se mirili. Se li spominjate, kako ste, pri predzadnj* poskuSnji sprave, pod Vasim predsedovau-jem dupuitili, da so.nekteri sedanji so5ki odbormki g. Krsevauija in g. Dr. Tonklija debelo oatevali, ko sta onu dva na dnevni red spravila nezaapnico stare muodbow? Kde je bila tedaj VaSamiroijubnasprava, s katero se sedaj babate? VaSe vedno hvalisanje nSo6*" in njenega odbora je javno in privatno dobro zuano. Miroljubni nijste bili nikdar, naj mauje pa kazete po svojem odpadu, da ste pravi kat. duhoveo, vnet z du-hom spravo in ljubezoi. Ako bi se ne podpisavali kot RenSki kaplan^k, bi Vas nihee iz VaSeh razdrazeuib denuncijacij za takSuoga ne sppzual. S kakguim miru-ljubuim duliom Sirite malostne rane drugih, ko ste jib Vi v Vasi dobrovolji ve6 nego drugoverui pokazali ? Se li Le spotniujate, kako da Vam je presednik „So-6eB rojstvo wGlasovo- lojalno pozdravil rekofi: „Dobro, prav tako! Delajte tudi vi dubovni, mi v „Soc," vse-stransko delntj ne moremo; va§e potrebe in rane naj bolje vi sami pozoatp. Le zlozno vsak na svojem po-lju iiaprej!*'
Tako, guspodine, tudi vi storitel Raztegnite plufic zloge in Jjubezui Hz ubogi tlaceni narod, ce ne v ,.So6i" pa v MGlasu" - vse dobro! Nikar pa no opravi-cujte odpada ze staro narodno nesnago. Tudi Vam uio ne koristi, da Vas neki sobratje pozdravljajo, kateri zaajo ravno tako nezmotljivo soditi, kakor oni vsi, ki so Vas tedaj crnili, ko ste v „S<jcr' sedoli. I)ruga6j ostane Vase delovanje dosledna uesnaznost tiste ku-harice, ki je rabila umnzan rokav za brisnlnico, rekoc: Cednost je eua lepa red.
Petre! secus Domiuo pro te invane oravit, quia sic conver^us numquam confinnabis fratres tuos t
Dosledno: En duhoven.
V Trttu, 28. jan. [izv. dop.] Zadnji6 je „SocaM po-vedala, da je nad magistral sklenil, da se ima v Roja-nu osuovati Se 3. solski razred z italijunskim u-6nim jezikom. Popisal sem vam uzoob svojem caBii, kako so je dutidua prosnja na raagistrat skovala in podpisavala, danes le tohko omenim, da sem vkljub vsemu nasprotnemu pisarenju vendar jaz pravo trdil o tej re6i. Mej vsenti uaSimi poslaiici so je edini g. Na-brgoj, dtka trzaske okolice, mosko potegnil za teptane pravice sloveuskcga viiaroda. Pu kaj, ko mu je vredoi zet nasega cruega Crneta, zagrizeni labou Sklemba ugovarjal, da so Rojunci sami prosili za italijanski u-cqj' jezik. Da, prosili so toda kaki so ti vrli mozje? PruSujo je izkoval izdajica, ucitelj Boo in in na to prosijjo je vredoi jegovbrat, rojanski iupan g. Frluga spodpise loVil, G. Frluga, podvzetnik magistratskih cest, zidanj i staveb vecdaEa svojega zivenja pri mngistratu prezivi nego doma; njemu je vie za euo drobtiao, ki pade od magistratove mize nego za ves Rojan. In ta mo/ je nekoliko Rojancev presiepil, da so prosili za ital iolo; mej njiini jih je komaj deset, ki zoajo pisati, vec pa jih jo, ki so bdi uze kakor stneti iz rojanske citalui pometeni. Posteni mozje si pa zdaj lase z glave rujejo, ker se bode nj«b mladina pottijcevalu in ker se bode znjo pomagal most Btaviti cez Adrijo. Sram Vas bodi, lahoui, bi rekel, pa saj vein, da mjmate ni<5 casti v sebi, ampak da ste-sami sebicnezi in izdajice naSega ubozega naroda.
Politicni pregled.
Se nikoli se nij menda drzavnopravna opozicija tako gibala kakor zdaj. Agitacija na Ceskem je dosegla vrhunec; nij je skoro Seske vasice, katera ne bi bila podpisdla peticije nacesarja proti direkt-nim volitvam. Pa no s&mo na Ceokem, ampak v Yseh kronovinah se pripravljajo enaki koraki. Politicno drustvo „Slovenija* v Ljubljani je sklenilo tudi enako prosnjo, katera se bode po celem Kra-njskem podpisavala in nase gorisko politicno druStvo gotovo ne zaostane za Ljubljanskim.
Na Ceskem je glasoviti Koller prepovedal pod-pisovanje peticye na cesarja v javnih krajih, kakor v sobah drustev, kavarnah, 2upanijah, se v redakcrjah in kder policisti kak list s podpisi najdejo,ga kon-fiskujejo; enako vse doticne plakate odstranavajo in vse koli mogoiJe zapreke delajo, pa vse zastonj; Cehi so edini in prepricani svoje vainosti v Avstriji. pa organizirani tako dobro, da bi jih §e 3elzebu-bova policija ne ugnala; ker ne morejo javno pod-pisovati peticije, pa jo podpisujejo po privatnih hi-sah, vsak hiSni gospodar ima svojo polo, na katero nabira podpise.   2iveli Cehi!
Sicer pa poglejmo vso ogroiimo opozicrjo proti _ 3i ustavoyercev. Vsi vrli Cehi na Cesfeom in Moravslcem; na Gtornjem Avst4jskem je vse inaloi! po-sestvo in en del velikega posestvai,. ptoti' difeklnlta/ volitvam; na Dolenjem-Avstrijskemyelikidel aejela-nov in malih posestnikov, v Bukovini vse malo ia veliko posestvo; v Gaiiciji vsi PoUjaki in aekteri Rutenci, ker se nekteri Eutenci po uradnikih za-slupljeni cepijo; na Stajer^kem, KoroSkem in Vo-raribergu, veliko in malo posestvo povo^iniJn tudi-lep del inestnih prebivalcev; na Tirolskem v*e:tirs; rolsko vrlo ljudstvo, kot en moz; na Kranjskent vse,; ljudstvo razen uradnikov in penzijonistov in dven ali treh renegatovvlstriji, na Goritan in v Tratu vsi' Slovenci in en del Avstriji zvestih Tuaijanpv k v Dalmaciji vsa slovanska ogromna v^ina, 6^1^ velicastno opozicijo, morda 9/10 proti V10 PW»wK mo, se pac nijmamo bati, da nas bo Se dolgo pri-tiskala ustavoverna svojat, katera ime je uze la^ njivo, ker se zove ustavoverna, pa boco z direktnimi volitvami najvaznejiio dologbo ustave prelomiti*
Erona je zdaj v veliki zadregi in se no more, odloeiti, da bi dala ministorstvu privoljenje za, pred-laganje veckrat omenjene postave; saj mora tudi krona spoznati, v katerem tabru je zveatoba in ljn-bezen do drzave. Ustavoverci so nekain osupnjeni in hocejo nasprotne demonstracije napravljatif a bo muha proti slouu,
Kranjski drz. poslanci so dobili poziv, da naj pridejo v drz, zbor in da, ce ? 14 doeh ne pri* dejo, zgubd svoje mandate. To pa krftDjsVe pos» lance malo briga, in kranjski Slovenci nrrno fakajo nadaljne akcije ministerstva, katero bode najbrze prvikrat poskufialo na Kranjskem voiitve za silp. Na Ceskem so tabori, katere so hoteli Cehi naprav-Ijati \v?tQ naprej prepovedani; saj smo tudi mi go* riSki Slovenci poskusill, da je pottava o zbiratoJi pod milim inborn pod tern ministerstvom suspend!* rana. Zdaj je nekda gotovo, da Poljaki in Dalraa-; tinci zapuste* dr^. zbor, kakor hitro pride postava o direktnih volitvab na dnevni red.
kaj
Razne vesti.
(Raspi-ann aitalbn.) Na c. k. Darodno-paralelbi \adnici v Gorici je do 15. t. in razpisana podui'iteljr ska'shizba z fetuo placa 600 fl. in 20°/0 draginjsk^ doklado. Zahteva se znanje slovenskega, italijauskeg^ i nemskega jezikn.
(Pror. Hocij*ncif) v Gorici je podariM»n^ij5ev}; ustanovi v Celovcu 25 fl. ter odlo5i( v isti haineh vft* ko lelo po enak znesekv dokler bode izdajalo druStVO sv. Mohorja njegovo: „Kristovo 2ivenje t smrt! To je lepo!
(Vmri) je 19. t. m; v 67. I. svoje starosti slayno znani romanopisec lord Bulwer-Ly tton, ki je bil pol«»g Walter Scotta, Thackeray-ja i Dickensa' piryak aag!eske epicne poez*je in ki je gotovo tudi marsika* teremu nasih bolje izobrazeoih aitateljev ze svojirai t'o? mani napravil kako veselo uro. Kedo bi pozabil turn njegovega Eugena Arama, Rienzi ja in njegov prekrasni roman: »Pompej poslednji dnovi«, tudi Ce jih je filial v svojih raladostnih letih?
(Qiomberkka «i«aini«m) napravi 9. februxarja besedo s plesora, pri kateri bo svirala voja§ka godba.
(VrraiM sioveoci) napravijo po izgledu gorifikib veliko basedo v spomin Presirna in Vodnika due 2. febr. V Rojanski ci alnici. Programm te slovosne besede bosle-dec.: l.Slavnostai govor. ^NaPresimovemdomu^kantata', besede Stritarjeve, napev lpa.eev. 3r Strunam, $v#-rospev, besede Prosirnove, napev Jenkov. 4, Sta'.w* ti§, Srbine tuini? zbor Davorina Jenka. 5. flirua ozivljena, besede Vo-lnikove, napev Ipavdev. 6. ?POt skozi okoo", vesela igra v enem dejanji; po besedi: Zabava in pies pri katerem svira septet vojaSke godbe. Zadttek ob 7 uri zvecer. P. T. neudje pladajo 50 ^r, ust<»p»ine pri rednem upeljanji po udih. jNadjati^se jp, da obisee tudi nekoliko gormkih Sloveucev oao»e-sedo, da vroemo Triaoanom prijazni obisk pri PreBJr. novi besedi 29. pret. meseca.
(f».W. drw*t*enlhoi»p6M«?iie|narji«l<ra ^®f*?"» Ker se je danes obcuega zbora udelezdo premalo ti-dov, ie odbor zarad vasmosii ^dnevpega reda .prelo^l obeni zbor na danes S dnij; to je na cotrtek & febrg* varia t. 1. ob 1 uri popoludne. Ker gre za tako va2-na vprasanja, kakor so direktne vohtveiuoarodneSole, polaga odbor drustyeoikom na sree, da po mogqcosto pribodnjid vsi pridejo.
Poslano.
-V nZgodoji Danici,* fit. 3. citali smo neko opra-vicenj'e & g. Vales-a, v katerem mej drogim nahajamo to-Ie.ocitaoje: „Tudi je bi!o v poslednji odborovi seji (razun mene) sklenjeno, da naj vse pri starem ostane, in da naj 8? (vkljob nvjemu nasvetu za spravo) agi-tira za start odborpike. (Mesto moje raaleukosti in g. Sttca, 80 postavili za kandidata u2e bivaa odboruika gg. Lebana iz Crnic in g. Licena iz Rifenberka. Zarud tega so tudi res na vse kriplje pri zadnjt-m zboru de-lali, da'bi rdnhovsko stranko* pod klop deli. Mesto mene in g. Suca nijso hoteli nobeoega duhoynika za kandidata postaviti, niti vrlega g. Siresa, ki je ravno o' porodn „Glasa4 pokazal, da se - slehereega suraui-eenja po kaki odvislosti boji.*
Kor g. Vales s to fepovedjo resnici v obraz In.|« in ker jo vea njegov dotiuen seitavck tendenoijoaen i i na to meri, da bi odbor „Socett prod slovenskim ljud-stvom onesnaiil, smo mi podpkaui primorani vse raz-jasniti, kar seje zarad zadnje volitve Sodinega odbora sklepato in storilo, ker to od siaa tirja nasa Last. 9. decembra 1. 1. je biU odborova s»ja, pri kateri so je aklepalo zarad! obcuega sbora in toe k dnevntga rada. Kojebilolo dovrseno, sejezacol razgovoro kuudidatihj katere bi odbor nasvetoval druzabnikom. Go-pod Vales se oglasi, da ou ne more prevzeti vtc kaud.dature. Mi vsi navzocni odbormki smo ga prosili, da n»j mkar tega ne stori; g. Doljak pa poprusa, ali hoSemo Se zlozno delati v prid narodu in ko se nij moglo prili pri tisti seji do nobenega resultaita glede ksndidatov, skleoejo navzocni, da pridejo cez 8 dnij zopetskup in da postavijo kandidate.
V resnici ae snidemo 23. decembra 1, i. vsi pod-pisani k posvetovanju; nasvetiso bdi razni, govorilo so je tudi o drugt stranki, o kateri se je slisalo, da agi-tuja za nam neznane kanidate. Na dr. Lavriua pred-log se je ravno sklepalo, ali se ima, dr.Tonklt popra-sati, ce prevzame kandidaturo v odbor, ko pride g. Vales; mi vsi ga prijazno pozdravljamo ter izrazuje-mo veaelje o njegovem prihodu. Kizgovor se je za-aakail na kaodidatnro g. Valesa; na naso pro&ijo, da naj se pusti kandidirati, nam oJgovori, da on node biti nasvetovan ne od ene, ne od druge stianke; in da se grtoje spravi. Mi vsi smo ta korak obzalovali in g, Yalesa prosili, naj vendar Se premisli in odstopi od svojega sklepa; a vse zastonj. Na to nam pokaze g. Vales neko kaodidatno iisto nasprotne atranke, ka-tero ma je poslal g Stres, da jo nam predlagj. Ta list a je sestavljena tako-le: Fredsednik dr. Toakli, odbor-nikt: Dolenec, Fagaacl, Jeglic, dr. lavric, Maras, Ma-§era, Povse, Stres, dr. 2igon. Tej listi so je ustav-ljala veCina navzocaib, vsi pa smo poudarjali, da pred-sednik mom ostati dr. Lavric. Razgovor je postal zi-vab^n, g. Vales, je omenil, da ne bo mogoce sprave; vkljub temu pa atavi g. DoljvJc zaradi sprave nasle Ini predlog: „0r. lavric oaj ostane predsedmk, v odbor volimo ostahb5tokaj navzocaib, dragastranka pa nam naznani se 4 kandidate, katere booio radi volili in drazabnikom priporoceva)i.u Gosp. Vales pa odgovori, da je nam predlozena lista ultimatum (skrajni pogoj), na kar odbormki gg. Nanut, Faganel in Doljak, osop-neni vzkliknfjo:. „Tedaj ste aam napovedali boj; ce je taka, nij mogoce porazuma, naj voblci sami odocjo!" Konet^no smo se vsi gospoda Valesa nagovarjuli in prosili, da naj se potrudi za porazum in spravo; on pa je g. Ooljaka samema odgovoril, da g. St»:es ne pozna nobene udanosti, da je absolutist.
Pripravljeni, cakati smo do obenega zboru 30. pret. meseca z nasvetovaujem kandtdatov, zmorom mi-3leci in nadejajoci se, da se morda pred zborom r.a-sprotna stranka spusti z nami v dogovore; a xss zt> stonj, vsled 6esar smo bili primorani nasvetovati tiste kandidate, 6d katenh smo bdi gotovi, da prevzame jo odbornistvo.
J • Narazoe psovke v dveb slovenskih listih in nao6ita»je brez dokazov, da smo bog ve, kakovi liberalci itd., si stfje-mo.vdolzDOsttukajpoudaijati, da se resnicno Sutimo svo-bo^njake, kateri si morajo prizadevati na vso moc, da oproste its ubogi narod vseh starih krivic in m>x pri-bore vse tiste pravice, katere ma po naravnih yosta-vah tidejo. In to svojo dolznost moramo toliko gotc-vejSe vestno izvraevati, ker nam jo nalagajo druStvena pravila (§. 1).
Kar se pa konecno tice. verskib vprasanj, se po pravilib razume in je bilo tudi od prvega zacetka iz-recenq, da se polit. drustvo „Socaw s temi ne pe6a, ampak, da ta pripuSca onim, ki so zato postavijeni.
Iz t6ga naj svet sodi, na kateri strani je pravo in koliko resnice je na tern, kar g. Vales po casnikih pisari.
VaSa strast, dastiti gospod, pripeljala Vas je do obrekpvaoja, in kedo se posluiuje tako neca^tnega orozja?
Zalostno je sicer, da moramo ravoo Vam to ofii-tati; a nai smo dolzni sebi in tistim, ki so nas volili, da branimo svojo cast.   Vi pa ste nas za eno sku§»jo
vuuganiu.
Dr. Lavric mp.,. Matija Doljak mp:, Jo2e Faganel mp., Ljndevit Premrl mp.r Jo^ef Nanut mp., Viktor Dolenec mp.
Liatotiea urednillva.
G. M. V.vR Vi ste se sprcmli na bojnega konja; imate prav! Mi Vam gotovo ne zavidamo lavorik, kateie boste ieli, ampak pravico iraarao od Vas tiqati, da se driite resnice, kedar pi-sete ob urednika j.Soce" in ob namerah nasega lista. Mi smo Vase dopise zmcrom iaii sprejeraali, nekteri izmej njih so bili tudi nekolikovewkegazadriajajtodavaiVasizadnjinenatisueia dopi3i so na to ^ueriK, d» nas sprante v poiemiko z ,^»Iot. Norodom." Mj pa nijsmo prepricuiti, da bi tola taka polemika koristna, posebno, pa zdaj, ko je „Narodf' dnevnik postal, kar raoravsacega Slovenca veseliti in spoibajafci ^ da prvi dnevnik po svaji modi podpira, ne pa t^zavnemu pocetju ovire stavi.
Oudiino se tudi, da vse to. kar je kak prijatelj-i tacega ste se vsaj hliuili — z Vami govoril, zdaj po Vase obrneno javnosti iijrocate; ce ste videli, da sfcj v slabi tovarsiji, sti imeli to tovar-sijo u2c davno zapustiti; ker tega nijst« storili, ste na samu, da ste imeli nok jako saraljiv posel v nasi sredi. Excite, kar hocete, de tudi bi bili odboruiki „Soce" se slabsi, kakor jib Vi opravljivo popisnje-te, znacajni clovek v Vasem polozaji ne b: bil nikoli tega storil, kar ste Vi storili.
Siccr pa je jasno dolzazano, da ste »i z neresnico pomagati, ko ste se v „Danici" opravicevsli, in kakor ste v eni reei v svoji strasti pozabili na svoj lastni decorum, tako ste tud^ v vseb dia-gih rcccb sledili neXlabtnhn na^ibom. Da ste bili zadnji eas jako razbnrjeni, kaifo tudi razloSek mej Vaiim poslaniro v 3. st.„SodeM in Vaso opravit%o v „Banici4-j v prvero priznavate nekaj, kar v drugi po ovinkili zam*tnjete, Smesno pa ae nam i&% da prokla-mirate Vi svoje politicne nazore za neovrzljive, in da vsacega pro-skribirate, kedor nij Vasega prepricanja; res na visoko stalisce ste se postavili! Tudi be Sndimo, da nljmate pravega pojma o pos-tavnosti; ce ste nameravali, kako predrogafienjo pravil, ste imeli na obeni zbor apelirati, v katerega podrocje spad* ta reS, nepa na posamozne osobe; dcustveniki morajo soditi in sklepati oprin-cipih pol. drostva in ce se ve^ina Btnnja s kako prenaredbo, se jej mora manjsina podvreot, ali pa drustvo zapustiti,   Odbor pa je le
izvrSevalen organ druStva in kot tak vezan na pravila in drustvene sklepe. Vidite, gospod, da prav nepatrijotieno razdvoj delate mej Slovenes na Goriskem ze svojo netaktnostjo, s katero se ceiq 4. ljudske poslance razzaljivo napadate.
Nadalje se hudujete prbti temu, da smo mi proti vsakemu geslovanjn. Da, smo, ker vse geslovanje ne pnpelje do ciija, ampak le do prepira kakor skulnja nei; vsak naj deli% na svojem po-lji za narod, kolikor more, pa je dober Slovenec, in se zmerom lebko dober katolican, ce tudi na Va§e geslo ne prisega*
Kar se tico dopisa iz Tomina, . nam ga je resnicno poslal prav, posvecen dnhoven; imeli boste gotovo se prilosnost pre-prieati «c, da je nasa tiditev resnicna; najbrze Vam bomo tudi postregli z dokazom. Piosimo Vas, da se v nasera imenn zahva-Ijujete „Glasn*' zato, da nam je posvetil skoro vse predaie svojc-gYTzadnjega"lista in nam na 5ast se dodal prildgo, Tu^filnu recite, da dr. Lavrtca nij sram narodaetnu drustva innaroda hlap-devati; gospodovati je gotovo iepse,pato moramo prepustiti „Gla-sovcem".
Tudi nm lehko recete, da vse dokazemo, kar smo trdili, pa ne izdamo cloveka, kateri nam je to povedal, ker *e bojirao, da bi reveza bnda zadela; prico po vsakemu radi naznaniffio ustmeno in smo jo tudi vdt> nekterim naznaniti.
Na ncenjoiki sbod so bili enkrat povabljeni 'pravi dubovni, roorda jib poznate j en pravi duhoven brez oktepajev je bil tudi nazoc pri lanskem shodu in se mn je presneto dopadlo, „Glasovi'( voboni pa so jako nezanesljivi, pa perfidni, ker pri u6enja§kib shodih ne gode drnge negot'poitenerec;; to so privatna vesela drustva, katera je „Novi§ki dopienik iz Gorice" nebotfc osnoval, pa ne taka, kakor postavimo v Dornbergu.
„Glas'4 v zadnjem listo patetieno k\i$e: „V gnbab svojo snrke nosi ona (Sofia) nnr in vojsko." Nu, nu, to je wio lopa roc! Preved easti! Prosimo Vas, da nas priporocite „Gla«i" in da ga prosite, da nam posveti saj §e nekoliko stevilk, in da si v ta na-mon naroci sc nekoliko clankov od„predna§impragompolitikarja/'
II
Prva obdna zavarovalna banka    *
V I,JUBI,JA\B
je v tekoto mesecii razsirila svoje delovanje, uvela je namre6 zavarovanje na #o-vesko sivljenJQ v vseli primerah tega zauarovalnega oddeflca.
Zavaruje se po nasjednjib va2nejih pododdelkib: a)* zavarovanje na mrt, n. pr.:   Clovek   star 30  let,  zavaruje  f. 1000, ki se
izpla&yo po njegovej smrti.   V ta namen plaSuje f. 23 na leto, f. 5.75 na
74 leta ali f. 1.92 na mesec j
b)  zavarovanje pogrednih   stroSkov ¦&. pr.:   6lovek star 50   let ho&   zavarovati
f. 80 za poravnanje svojih pogrebnih stroskov. V ta namen pMa enkrat za vselej f. 44.48 ali pa f. 4.14 naleto/
c)  majemno zavarovanje, n. pr.:   Dva zakonska, on star 32,   ona 22 let zava-
rnjeta f. 1000, ki se izplaSajo, kedar koli eden iznied njiju umrje. Tedaj plaiSajeta f. 35 na leto.
d)  zavarovanje dote, n. pr.:  0(5e placiije za svojega 2 letnega otroka vsak mesec
f. 12.87.   Ko je otrok polnoleten, mn izplaeii b.mka f. 5000.
e)  zavarovanje doJtodkov, n. pr.:   Uradnik 30 let star si prilirani* vsako leto f.
70.80 in jib placa banki. Ko je star 60 let mu daje banka vsako leto f. 600 pokojoine ali penzije.
f)  podedovalm druStva ali asocijacija, n. pr.: Kekdo se vpise v 15 letno druitvo
in pla6a f. 20 na leto. Cez 15 let dobi svoje podvojene vioge, vrb tega pa podeduje po vseh nmrlin sodrnznikib primeren deM, da se tako njegove vloge tudi za trikrat pomnoiiti utegnejo. Hajkrajce drustvo je na 12, najdaljse na 24 let, najmanjsa letna vloga pa f. 10.
Vaznost zavarovanja €Iove§kega zivljenja je uze obce pripoznaua, ker je te zavarovanje najboljse sredstvo proti materijalnim nasledsom smrti in gotova podlaga za bododnost druzine*
Naj tedaj vsakdo, komur so okolisfiine ugodne in mu je blagor druzine na srei, porabi priiiko in se udelezi zavarovanja na zivljenje.
Natancneja porocila ia dotifini tarifi se dobivajo pri bank! *Sl©Vc*» niji" v Ljnbljani na glttviient trgn st. 10 y I. nari-Slropjt, in pri vseh okrajnih zastopnikih.
V LJUBLJANI 22. januvarja 1873.
Prva obena zavarovalna banka „Slovenlja"
v Ljubljani.
Izdavatejj in odgovorni urednik:  VIKTOR DOLENEC.   - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.