NRRODNR GALERIJA Specialna knjižnica Moderna slovenska umetnost = A 000000U94 1494 S 124 MODERNA SLOVENSKA UMETNOST ARTE MODERNA SLOVENA Založili razstavljale! • Ljubljana »Jakopičev paviljon maj — junij 1941-XIX • Besedilo po dr. F. Šijancu • Tiskala Zadružna tiskarna (Maks Blejec) v Ljubljani DELA • OPERE Rodil se je leta 1904 v Ljubljani. Srednjo šolo z maturo je absol- viral v Mariboru, slikarsko akademijo pa dovršil v Zagrebu. V svrlio izpopolnjevanja študija je bil v Pragi, Parizu in Munchenu. Razstav¬ ljal je v Amsterdamu, Bruxellesu, Beogradu, Londonu, Ljubljani in Pragi. Od leta 1928 je v državni službi kot profesor risanja na sred¬ njih šolah. Zadnji dve leti je nastavljen na ljubljanskem državnem učiteljišču. Olaf Globočnik e nato nel 1904 a Lubiana. Compi gli studi medi a Maribor e si laured ali’Aceademia di pittura di Zagabria. A scopo di perfezionare i suoi studi ando a Praga, a Parigi ed a Monaco di Baviera. Espose ad Amsterdam, a Bruxelles, a Belgrado, a Londra, a Lubiana e a Praga. Dal 1928 e impiegato statale in pualita di pro- fessore di disegno nelle scuole medie e da due anni, nella scuola nor¬ male maschile di Lubiana. Olaf Globočnik - Kipar Fr. Gorše - olje — II scultore - olio Rodil se je v Zamostecu pri Sodražici na Dolenjskem leta 1897. Leta 1920 je bil sprejet na umetniško akademijo v Zagrebu, ki jo je absolviral v Meštrovičevi specialni šoli leta 1925. Od leta 1925 do 1931 je prebival v Trstu in Gorici, kjer se je pričel udeleževati tamošnjih razstav. Prepotoval je Italijo, svojo prvo kolektivno razstavo pa je priredil v Gorici 1928. S tovariši iz tržaške in goriške pokrajine se je udeležil razstave Biennale v Benetkah 1930. V Primorju je izvršil šte¬ vilna naročila, tako na primer za vojnoodškodninski urad: za cerkve v Št. Petru pri Gorici, pri Opatjem selu na Krasu in pri Sv. Ivanu v De¬ vinu. Dekoracije v lesu za tržaški parnik »Conte Grande« so Goršetovo -delo. Ko se je Gorše vrnil v Jugoslavijo, je priredil svojo prvo raz¬ stavo v Ljubljani leta 1931. Od leta 1935 dalje je prirejal skupno s sli¬ karjema M. Malešem in G. A. Kosom kolektivne razstave v Ljubljani (1936), Mariboru in v Beogradu (»Trojica«). Leta 1939 je razstavil ko¬ lekcijo svojih del skupno z M. Malešem v Milanu. V Jugoslaviji je Gorše (po 1931) sodeloval na vseh razstavah slovenske moderne umet¬ nosti in večkrat tudi v Beogradu. . V javnih zbirkah se nahajajo dela: v Narodni galeriji v Ljub¬ ljani, v palači kr. banske uprave v Ljubljani, v Museo Risorgimento v Gorici, v tamošnji palači Pokrajinske uprave, v Museo Rivoltela v Trstu, v Moderni galeriji v Milanu itd. — Monografijo o kiparju Fran¬ cetu Goršetu je napisal dr. Rajko Ložar (Bibliofilska založba, 1939). Gorše poglablja in obrača čutnost svoje narave včasih patetično razborito, včasih jo obdaja spet s kopreno intimne prisrčnosti, a vsik- dar je njegova umetniška individualnost pristna in neposredno živa. France Gorše e nato mel 1897 a Zamostec presso Sodražica nella Carniola Inferiore. Dopo la guerra mondiale, n el 1920, en trd alPAccade- mia di Belle Arti di Zagabria ed ottenne il diploma nella scuola spe- ciale di Meštrovic nel 1925. Dal 1925—1931 visse a Trieste ed a Gori- zia, ove incomincid a partecipare alle mostre. Ha visitato 1’ Italia e la sna prima mostra colletiva organizzo a Gorizia nel 1928. Nel 1930, assieme ad altri artisti delle provincie di Trieste e di Gorizia, espose i suoi lavori alla Biennale di Venezia. Nella Venezia Giulia egli esegui numerose pitture, per le chiese di San Pietro di Gorizia, di Opacchia- sella del Carso e di San Giovanni di Duino, lavori che gli furono affidati daPTJfficio dei danni di guerra. Le decorazioni in legno a hordo del piroscafo »Conte Grande« sono pure opera del Gorše. Rientrato in Jugoslavia, espose per la prima volta a Lubiana nel 1931. Dali’anno 1935 in poi, assieme ai pittori M. Maleš e G. A. Kos, organizzo delle mostre collettive a Lubiana (nel 1936), a Maribor ed a Belgrado, Nel 1939, assieme a Maleš, espose a Milano. Dal 1931 il Gorše partecipd in Jugoslavia a tutte le mostre della scuola moderna slovena e spesso anche a Belgrado. Le sue opere si trovano: nella Galleria nazionale di Lubiana, nel palazzo della Banovina a Lubiana, nel Museo del Ri¬ sorgimento e nel palazzo della Prefettura di Gorizia, nel Museo Rivol- tella di Trieste e nella Galleria d’Arte Moderna di Milano ecc. Una monografia dello scultore F. Gorše e stata scritta dal Dott. Rajko Ložar (Edizione bibliofila 1939). Il Gorše esprime i sentimenti della sua natura con passione, alle volte li avvolge in un velo di intima cordialita, ma la sua individualita artistica e sempre pura e immediata. France - Gorše - Primula - žgana glina — Primola - terra cotta Rodil se je leta 1905 v Solkanu pri Gorici. Študiral je na zagreb¬ ški akademiji umetnosti pri Meštroviču. Bil je na študijskih potova¬ njih v Italiji in Franciji. Razstavljal je leta 1929 v Pragi, 1938 kolek¬ tivna razstava v Ljubljani, leta 1939 v Mariboru, razen tega je bil stalno udeležen pri društvenih in klubskih razstavah. Njegova dela^ se nahajajo v Narodni galeriji, na ljubljanskem pokopališču, na palačah v Ljubljani itd. Pri konkurencah za javna dela je bil večkrt nagrajen s prvimi in nadaljnjimi nagradami. Mnogo se je udejstvoval kot por¬ tretist ter dosegel lepe uspehe posebno v izvedbah v marmorju. Njegova dela preveva mehko lirično nastrojenje. Boris Kalin e nato nel 1905 a Salcano presso Gorizia; ha studiato alPAccademia di Belle Arti a Zagabria, presso Meštrovič. Viaggio a scopo di studio in Italia ed in Francia. Espose nel 1929 a Praga, nel 1938 ali’ Esposizione collettiva di Lubiana e nel 1939 a Ma¬ ribor. Inoltre ha sempre partecipato a tutte le esposizioni di circoli e di societa. Troviamo le sue opere nella Galleria nazionale di Lubiana, nei palazzi e nel cimitero di Lubiana ecc. Nei concorsi per opere pubbliche e stato ripetutamente premiato, anche con primi premi. Le sue opere rivelano un tenero sentimento lirico. Fu molto attivo quale ritrattrista e ottenne grandi successi specie nel trattamento del marino. Boris Kalin - Mladost - marmor — Primavera - marmo Rodil se je leta 1911 v Solkanu pri Gorici. Gimnazijo in Srednjo tehnično šolo je absolviral v Ljubljani, na umetniški akademiji v Za¬ grebu je študiral pri prof. Kršiniču in prof. Frangešu. Razstavljal je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu in Beogradu, študiral je tudi v Italiji in Franciji. Mlada generacija slovenskega kiparstva je uveljavila čisti kipar¬ ski volumen in oblikuje telesne oblike v izrazito plastičnem slogu. Tudi Kalin se zavzema za klasično prefinjeno kompozicijo, a ji daje pečat lastne duhovne koncepcije, jo prepaja z elementi sodobnega čustvenega obeležja. Posebno pozornost vzbujajo kiparjeve sposobnosti portretne karakterizacije, pa tudi v podajanju polne okrogle figure je Kalinovo delo doseglo znatno umetniško višino. Zdenko Kalin e nato nel 1911 a Salcano presso Gorizia e coinpi gli studi al Liceo ed alP Istituto tecnico di Lubiana, poi stu¬ dio presso i professori Kršinič e Frangeš alPAccademia di Belle Arti di Zagabria. Egli espose a Lubiana, a Maribor, a Celje, a Zagabria ed a Belgrado. Studio anche in Italia ed in Francia. La giovane generazione di scultori sloveni porto alP affermazione il volume scul- turale puro e plasma le forme dei corpi in uno stile espressivamente plastico. Anche il Kalin e fautore della composizione classicamente raffinata, ma le imprime il marchio di una propria concezione spiri- tuale, permeandola di elementi attuali deli’ambito sensuale. Le capa- cita dello scultore nella caratterizzazione di ritratti attirano una parti- colare attenzione, ma anche nel presentare figure piene e rubiconde il Kalin ha raggiunto un notevole livello artistico. Zdenko Kalin - Torzo - mavec — Torso - gesso Rodil se je v Gorici leta 1896 in tu je živel do mature na gim¬ naziji leta 1915. Med vojno je študiral na umetniški akademiji na Dunaju. Prvič je razstavil svoja slikarska dela v Ljubljani leta 1919, nato pa je za krajšo dobo izpopolnjeval svoje študije v Berlinu in se podal na študijska potovanja v Nemčijo, Italijo, Francijo, Belgijo in Nizozemsko. Razstavljal je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, na Dunaju, v Pragi, Berlinu, Bruxellesu, Am¬ sterdamu, Londonu in Rimu. V javnih zbirkah so njegova dela v Ljub¬ ljani (Narodna galerija), Rimu (odkupil na razstavi zunanji minister ekscelenca grof G. Ciano) in v Beogradu (Muzej kneza Pavla). — Lit.: dr. Rajko Ložar, Slikar Gojmir Anton Kos, »Umetnost«, III., str. 97.) V zadnjih letih, ko je dozorel njegov vehementno nasičeni kolorit, je odkril v določenih barvnih spojitvah svojevrstna svetlobna žarišča. Njegov kompozicijski lik je zaključena rešitev, ki sega točno do roba slikarske ploskve, ne manj in ne več. Giblje se v mejah realnih zasnov fizične nature, a jo preoblikuje v mogočne barvne akorde Gojmir Anton Kos e nato nel 1896 a Gorizia, dove visse fino al 1915, quando termind gli studi liceali. Durante la guerra mondiale studio alPAccademia di Belle Arti a Vienna. Espose per la prima volta le sue opere a Lubiana nel 1919, successivamente, in un breve periodo di tempo, completo i suoi studi a Berlino e visito a scopo di studio la Germania, P Italia, la Francia, il Belgio e P Olanda. Espose a Lubiana, a Maribor, a Celje, a Belgrado, a Sarajevo, a Novi Sad, a Vienna, a Praga, a Berlino, a Bruxelles, ad Amsterdam, a Londra ed a Roma. Le sue opere si trovaino a Lubiana (Galleria nazionale) ed a Belgrado (Museo Principe Paolo). Una sua tela e stata aquistata dal Ministro degli Esteri Conte G. Ciano. (Dalla rivista »Umetnost« [L’Arte] III., pag. 79. II pittore Gojmir Anton Kos del Dott. Rajko Ložar.) N egli ultimi anni, maturatasi la sua maniera di dipingere a tinte forti, egli riveld in certe combinazioni di colori delle irradiazioni di luce del tutto particolari. In suo dipinto e una figura completamente definita, che copre la tela esattamente fino ai margini dello spazio da dipingere. Egli si mantiene nei limiti dei concetti reali della natura fisica, pero la trasforma in maestosi accordi di colori. Gojmir Anton Kos - Portret - olje — Ritratto - olio Rodil se je leta 1905 v Št. Vidu nad Ljubljano. Maturiral je v Šent Vidu nad Ljubljano. Umetniško akademijo je posečal in dovršil v Pragi (prof. Švabinski). Potoval je po Italiji, Franciji in Nemčiji. Razstav¬ ljal je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Pragi in Rimu. Kregar je spočetka iskal inspiracijo v svetu podzavestnih čustev in v simbolnih in fantazijskih predstavah. Je edini slovenski predstav¬ nik »nadrealizma«. Likovna kompozicija naj bo v prvi vrsti odraz idejne resničnosti umetnikove duševnosti in zato neodvisna od golih zunanjih empiričnih zaznav. Kregar se v zadnjih delih vidno oddaljuje od subjektivnoabstraktne metode in se podaja na pot tolmačenja splo¬ šnih likovnih form. Prehod na stopnjo novega realizma se opira naj¬ več na pridobitve dekorativno figuralnega sloga. Stane Kregar e nato nel 1905 a Št. Vid presso Lubiana. Otte- nuta la licenza di maturita, frequento PAccademia di Belle Arti a Praga e compi gli studi sotto la gnida del prof. Švabinski. Viaggio in Italia, in Francia ed in Germania. Espose a Lubiana, a Maribor, a Celje, a Zagabria, a Belgrado, a Praga ed a Roma. 11 Kregar dapprima cercava 1’ispirazione nel mondo dei sentimenti istintivi, nelle figurazioni sim- boliche e fantasiose. Egli e 1’ unico rappresentante sloveno del »super- realismo . La composizione figurale dovrebbe essere in primo luogo il riflesso della verita ideale della mentalita deli’artista e percio indipen- dente dalle nude, empiriche percezioni esterne. Nelle sue opere recenti il Kregar s’ allontana visibilmente dal metodo soggettivo-astrato e s’ avvia verso ]’ interpretazione di forme sculturali generali. Il suo passaggio al grado del nuovo realismo si fonda per la maggior parte sugli acquisti dello stile decorativo-figurale. Stane Kregar - Večer - olje — La sera - olio Rodil se je na Jeranovem pri Kamniku leta 1903. Umetniško aka¬ demijo je posečal v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je zaključil svoje slikarske in grafične študije leta 1927. V študijske svrhe je pre¬ potoval Nemčijo in Italijo. Razstavljal je svoja dela kolektivno v Pragi, Zagrebu, Beogradu (1938), Milanu (1939) in večkrat v Ljubljani. Sodelo¬ val je na mednarodni razstavi v Firenzi, na razstavi modernega sloven¬ skega slikarstva v Pragi, na reprezentativnih jugoslovanskih razstavah v Lwowu, Krakowu, Varšavi, Londonu in v Rimu (1937). Maleševa dela se nahajajo v Ljubljani (Narodna galerija, Narodni muzej, Mestni mu¬ zej), v Rimu (odkupil na razstavi zunanji minister ekscelenca grof G. Ciano), v Milanu (Galleria d’ arte moderna, Časa d’ artisti) itd. Leta 1931 in 1932 je poslikal cerkev v Cirkveni na Hrvatskem (tu tudi slikana okna), leta 1933 je slikal cerkev v Vočinu v Slavoniji. Maleš je naj- plodovitejši slovenski grafik, ilustrator in izdajatelj bibliofilskih izdaj. O Maleševi umetnosti so izšla sledeča dela: Emile Schaub-Koch: »Miha Maleš« (Ljubljana-Firenze, 1937), dr. Stane Mikuž: »Litografije Mihe Maleša« (Ljubljana, 1939), dr. Rajko Ložar: »Podobe Mihe Maleša« (Ljubljana, 1940). Miha Maleš je tudi ustanovitelj in glavni urednik »Umetnosti«, revije za umetniško kulturo, ki izhaja že peto leto v Ljubljani. Njegovo delo preveva kultiviran esteticizem, ki je bil najbolj duhovno prilagodljiv krogu zahodnoevropskih mojstrov (na primer Ma- tisse, Modigliani). Maleševe misli danes niso več poljubno smeli odmevi, temveč preizkušena skrb za lastno formalno izbrušenost. M i h a Maleš e nato nel 1903 a Jeranovo presso Kamnik. Ha iniziato i suoi studi alPAccademia di Belle Arti di Zagabria, li con- tinud poi a Vienna e li concluse nel 1927 a Praga. A scopo di studio ha visitato la Germania e Pltalia. I suoi lavori sono stati esposti colletti- vamente a Praga, a Zagabria, a Belgrado (1938), a Milano (1939) e piu volte a Lubiana. Maleš ha partecipato alla Mostra internazionale di Firenze, alla ‘Mostra della pittura moderna slov ena a Praga, ha esposto a Leopoli, a Cracovia, a Varsavia, a Londra ed a Roma (1937). I lavori di Maleš sono esposti a Lubiana neha Galleria nazionale, nel Museo nazionale e nel Museo civico, a Roma il Ministro degli Esteri, Conte G. Ciano ha acquistato una sua tela, a Milano trovansi tele di Maleš alla Galleria d’Arte Moderna, alla Časa d’Artisti ecc. Nel 1931 e 1932 ha deoorato la chiesa a Cirkvena nella Croazia, come pure le finestre della stessa, nel 1933 la chiesa di Vočin nella Slavonia. Maleš e tra i pittori sloveni il piu produttivo di chiaro scuri, illustratore ed editore di pubblicazioni bibliofile. Dell’ arte di Maleš parlano le seguenti opere: Emilio Schaub-Koch; Miha Maleš (Lubiana-Firenze, 1937), Dott. Stane Mikuž: Litografie di Miha Maleš (Lubiana 1939). Dott. Rajko Lo¬ žar: Podobe Mihe Maleša (Ritratti di Miha Maleš) (Lubiana 1940). Il pittore Maleš e inoltre fondatore e direttore della rivista »Umetnost« (L’Arte), che esce gia da cinque anni a Lubiana. Il suo lavoro e per- meato d’un esteticismo coltivato, il quale e spiritualmente piu affine al gruppo dei maestri delPEuropa occidentale (per esempio Matisse, Modigliani). I pensieri di Maleš oggi non sono piu delle ardite espres- sioni, ma bensi una pr o vata ed esper imen tata cura per il proprio for¬ mate raffinamento. Miha Male« - Splitska luka - olje — Porto di Spalato - olio Rodil se je leta 1909. v Gorici. Maturiral je v Mariboru, umetniško akademijo je dovršil v Zagrebu (prof. Babič). Študiral je tudi v Ma¬ dridu. Razstavljal je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Mušič potaplja svoje pejsaže v bleščeči soj sončne luči, v kateri se stapljajo ostro osvetljene barvne lise v nemirni trepet svetlobe in sence. Zato prijajo njegovi živahni paleti predvsem južnjaški motivi (Dalmacija). Mušičeva tehnika v gvašu stopnjuje te koloristične težnje še prav posebej. Mušičeva najboljša dela se odlikujejo po nenavadni živosti barvne impresije in po učinkoviti eleganci celotne kompozicije. Visoki svetli toni barvnega ozračja odpirajo možnosti, ki jih lahko slikar z uspehom uporablja za trajno obogatitev svoje barvitosti. Zoran Mušič e nato nel 1909 a Gorizia. Sostenne la licenza liceale a Maribor ed assolse 1’Accademia di Belle Arti a Zagabria, discepolo del prof. Babič. Studio anche a Madrid. Espose a Lubiana, a Maribor, a Celje, a Zagabria, a Belgrado ed a Osijek. II Mušič af- fonda i suoi paesaggi nel brillante splendore della luce solare, nel quale le chiazze di colore illuminate, si fondono nel tremolio irrequieto delle luči e delle ombre. Percid alla sua vivace tavolozza piacciono sopratutto i motivi meridionali (la Dalmazia). La tecnica del Mušič nel guazzo accentua in modo del tutto particolare queste tendenze colo- ristiche. Le sue opere maggiori si distinguono per insolita vivacita deli’impressi one coloristica e per Pefficace eleganza deli’ intera com- posizione. Gli alti toni luminosi deli’atmosfera coloristica schiudono vie a possibilita, che il pittore pud sfruttare con successo per 1’ arricchi- mento durevole del suo colorito. Zoran Mušič - Vrt - gvaš — Giardino - guazzo Rodil se je leta 1911 v Idriji. Maturiral je na realki v Ljubljani, umetniško akademijo je dovršil v Zagrebu. Svoje študije je spopolnje- val v Italiji in Franciji. Razstavljal je v Ljubljani in Zagrebu. V svojih delih naglaša kompozicionalne odlike širših barvnih plo¬ skev in krepko zajeto slikovitost. Glede intonacije kolorita ravna zelo- svobodno in si jo izbira po določenih barvnih skupinah v stremljenju čim večjega poenotenja podobe (na primer krajine, tihožitja). Nikolaj Omersa e nato nel 1911 ad Idria. Ottenuta la li- cenza di maturita ali’ Istituto tecnico di Lubiana, compi gli studi ali’ Accademia di Belle Arti di Zagabria. Egli completo i suoi studi in Italia ed in Francia. Espose a Lubiana ed a Zagabria. Nelle sue opere egli accentua le virtu di composizione di ampi piani coloriti e del pitto- resco fortemente pronunciato. Per guanto riguarda 1’ intonazione del colorito, egli agisce molto liberamente e sceglie 1’ intonazione secondo determinati gruppi di colori, con la tendenza di ottenere al massimo grado 1’ unificazione del guadro (p. es. paesaggio, natura morta). Nikolaj Omersa - Akt - olje — Nudo - olio MMla« Rodil se je leta 1913 v Kranju. Po končanih gimnazijskih študijah je študiral na umetniški akademiji v Zagrebu. Potoval je v študijske svrhe v Italijo in Francijo. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Pregelj se je pridružil barvnim interpretom s ploskovitimi deko¬ rativnimi učinki (Matisse na primer), njegovi osebnejši odnosi do pre¬ vzetih oblik pa so stvar nadaljnjega razvoja. Trdnejša oporišča kažejo predvsem tihožitja in figuralika. Marij Pregelj e nato nel 1913 a Kranj e compiuti gli studi liceali, studio alPAccademia di Belle Arti di Zagabria. A scopo di studio viaggio in Italia e in Francia. Espose a Lubiana, a Zagabria ed a Belgrado. Pregelj s’ associd agli interpreti di colori ad effetti piani decorativi (p. es. Matisse); i suoi rapporti alguanto individuali verso le forme da lui appropriate richiedono tuttavia ulteriori sviluppi. Basi piu solide dimostrano sopratutto le sue nature morte e la sua arte figurale. Marij Pregelj - Krajina - olje — Paesaggio - olio J Rodil se je leta 1910 v Ljubljani. V Ljubljani je posedal Srednjo tehnično šolo, akademijo umetnosti pa je študiral v Pragi (prof. Špa- nijel in prof. Kafka). Prepotoval je Francijo, Italijo, Švico in Nemčijo. Skupno z bratoma Borisom in Zdenkom Kalinom je Putrich zelo naglo pridobil mlademu slovenskemu kiparstvu nove postojanke. Orga¬ nizem plastične oblikovitosti v telesu in prostoru je spočetka še sa¬ memu sebi namen, polagoma pa se polni z naraščajočo čustveno toplino in mehkobo. Dovršeno kiparsko gradivo kliče ob izvršeni reformi pri¬ marnih pogojev po ponovni individualizaciji, seveda sedaj na drugi podlagi, kakor jo je imel nekoč na razpolago razkrojeni ambient pre¬ teklih generacij. Skozi šolo arhaizma in kubizma pelje pot do nove likovne razčlenitve, do globlje duhovne in umetniške sproščenosti, iz tektonske statike v plastično uzakonjeno dinamiko — prastara pot ki¬ parske umetnosti. Današnji ritem Putrichove skulpture že sega preko anatomije in formalizma v sfero najpomembnejših umetniških doga¬ janj sodobnega kiparstva. Karel Putrich e nato nel 1910 a Lubiana, dove frequentd PIstituto tecnico, quindi studio ali’ Accademia di Belle Arti a Praga, discepolo dei professori Španijel e Kafka. Viaggio in Francia, in Ita- lia, in Svizzera ed in Germania. Assieme ai fratelli Boris e Zdenko Kalin egli conquisto ben presto nuove posizioni alla giovane scultura slovena. L’organismo di formosita plastica nel corpo e nello spazio e dapprima ancora scopo a se stesso, ma gradatamente esso si riempie di crescente calore sentimentale e di tenerezza. II materiale sculturale compiuto richiede, dopo effettuata la riforma delle condizioni prima- rie, una nuova individualizzazione, ma questa volta su una base diffe- rente da ouella che una volta era a disposizione deli’ ambiente dila- niato delle generazioni passate. Attraverso la scuola deli’ arcaismo e del cubismo la via conduce ad una nuova articolizzazione, ad un piu profondo svincolamento špiritu ale ed artistico, dalla statica tettonica alla dinamica plasticamente sanzionata: antichissima via deli’ arte sculturale. II rit-rno attuale della scultura di Putrich, oltrepassando P anatomia ed il formalismo, giunge ormai nella sfera dei piu notevoli avvenimenti artistici nel campo della scultura contemporanea. Karel Putrich - Podoba dr. K. - mavec — Ritratto - gesso en Bodil se je leta 1913 v Ljubljani. Umetniško akademijo je dovršil v Zagrebu, nato je potoval v Pariz. Razstavljal je v Ljubljani in v Zagrebu. Slikar obnavlja v krajini na primer mehkobo in spokoj razpolo¬ ženja, impresije svetlobnih prehodov in umirjenih kontrastov. E v g en Sajovic e nato nel 1913 a Lubiana. Compiuti gli studi alPAccadeinia di Belle Arti a Zagabria, si reco a Parigi. Espose a Lubiana ed a Zagabria. Egli ama riprodurre nel paesaggio la tenerezza e la pace, le impressioni dei passaggi di luce e di pacati contrasti. Evgen Sajovic - Streliška ulica - olje — Paesaggio - olio Rodil se je leta 1909 na Dobračevi pri Žireh. Umetniško akademijo je končal v Zagrebu (prof. Becič in prof. Tartaglia), spopolnjeval pa je svoje študije v Italiji in Parizu. Razstavljal je v Ljubljani, Mari¬ boru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Rimu, Milanu, Saarbruckenu, Metzu in 1940 na razstavi Biennale v Benetkah. Njegova dela se nahajajo v galerijah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Sedejev figuralni slog je v našem slikarstvu čisto samosvoj in nima z impresionizmom skoraj nič skupnega: Sedeju je glavno izho¬ dišče notranje, duševno življenje upodobljenih figur, le iz njih hoče projicirati svoj določeni in barvno kompozično ustrezajoči likovni red. Razporeditev barv in tonov, ki se prilegajo duhovnemu nastrojenju celote, torej ni več odvisna od zgolj fizičnega svetlobnega pojava, tem¬ več mnogo bolj od idejne vsebine celotne zasnove. Sedejev svet je v slikah poln zastrtih, polizrečenih misli, poln liričnega občutja in rahlo občutljive nežnosti (Giorgione). Maksim Sedej e nato nel 1909 a Dobračeva presso Žiri. Com- piuti gli studi alPAccademia delle Belle Arti di Zagabria (prof. Becič e prof. Tartaglia), ando a perfezionarsi in Italia ed a Parigi. Espose a Lubiana, a Maribor, a Celje, a Zagabria, a Belgrado, a Roma, a Milano, a Saarbrucken, a Metz e, nel 1940, alla Biennale di Venezia. Le sue opere fanno parte delle collezioni nella Galleria di Lubiana, Zagabria e Belgrado. Lo stile figurale del Sedej e nella pittura slo- vena del tutto indipendente e non ha quasi nulla piu di comune col 1’impressionismo. II punto di partenza delle sue creazioni č principal- mente la vita interna, spirituale delle figure dipinte; soltanto da esse egli vuol far riflettere, ben defrnito e corrispodente per colore e com- posizione, il suo ordine figurativo. La disposizione dei colori e dei toni adatti alla conformazione spirituale del complesso, quindi non dipende piu soltanto dal fenomeno fisico della luce, ma ben piu dal contenuto ideale della concezione in complesso. II mondo del Sedej e, nelle sue immagini, pieno di pensieri velati, espressi a meta, pieno di sentimento lirico e di delicatezza lievemente sensibile (Giorgione). Maksim Sedej - Interieur - olje — Interiore - olio Rodil se je leta 1908 v Postojni. Dovršil je kiparsko akademijo v Zagrebu pri Meštroviču. Razstavljal je v Ljubljani. Frančišek Smerdu e nato nel 1908 a Postumia e compi gli studi alPAceademia di scultura di Zagabria. Espose piu volte a Lubiana. Frančišek Smerdu - Žgana glina — Terra cotta K * S 4.114 ■iarndna giltrQ| RAZSTAVA MODERNE SLOVENSKE LIKOVNE MOTNOST, . ESPOSIZIONE D'ARTE MODERNA SL OVEN A LJUBLJANA, JAKOPIČEV PAVILJON — LUBIANA, PADIGLIONE JAKOPIČ od 25. moja do 22. junija <1941-XIX — 25 maggio — 22 giugno 1941 - XIX ▼ SEZNAM DEL - ELENCO DELLE OPERE 1. F. Gorše - Olje - 1940 F. Gorše - Olio - 1940 2. Akt - Študija - Olje - 1941 Nado - Olio - 1941 =3. Deklica z belim klobukom ' Ragazza col cappello bianco - / ~ 0,ie - 1941 0,io * 1941 ar o? C? vite i£6O0l. Plavalka na startu - Bron - « 1941 2 <5,0(705 Kresnica - Žgana glina - 1940 ■10CC© 1 ’- Primula - Žgana glina - 1941 Poprsje - Žgana glina - 1941 8. Zemlja in nebo - Mavec - 1940 9. Prebujenje - Mavec - 1941 5*.6(XX0. Sramežljivi Amor - Žgana glina - 1941 i.eoon Dečja glava - Žgana glina - 1940 Nuotatrice pronta al salto - Bronzo - 1941 Lucciola - Terra cotta - 1940 Primola - Terra cotta - 1941 B usto - Terra cotta - 1941 Terra e cielo - Gesso - 1940 Risveglio - Gesso - 1941 Amore pudico - Terracotla - 1940 Testa di ragazzo Terra col ta -1940 Splavar - Mavec - 1938 Mlmlosl - Marmor - 1941 Portret, prof. dr. Ramovža - Bron - 1940 15. Portret slikarja S. Pengova - Bron - 1940 16. Duško - Mavec - 1941 17. Portret, gdč. M. Belle - Mavec - 1941 Zalteraio - Gesso - 1938 Gioventu - Mamo - 1941 Ritratto del prof. dott. Ramovž - Bronzo - 1940 Ritratto del pittore S. Pengov - Bronzo - 1940 Duško - Gesso - 1941 Ritratto della signorina M. Belle - Gesso 1941** 6.000-18. Mati z otrokom - Mavec - 1941 5,000 19- Torzo - Mavec - 1938 o o o 20. Moj oče - Žgana ilovica - 1937 /.50 o 21. Jože - Žgana ilovica - 1941 n 50 0 22 - Portret gdč. M. B. - marmor - 1941 Madre col bambino - Gesso - 1941 Torso - Gesso - 1938 Mio padre - Terra cotta - 1937 Giuseppe - Terra cotta - 1941 Ritratto della signorina M. B. - Marmo - 1941 23. Tihožitje z ribami - Olje - 19386' 24. Načrt za kompozicijo - Olje - 1938 25. Tihožitje - Olje - 1940 —’0č)0 26. Portret - Olje - 1940 -- 27. Pokrajina - Olje - 1940 — 28. Skica - Olje - 1940 29. Veliki-šopek - Olje - 1941 30. Mali šopek - Olje - 1941 S 0 0 Natura morta con pešci - Olio - 1938 Progetto per una composizione - Olio - 1938 Natura morta - Olio - 1940 Ritratto - Olio - 1940 Paesaggio - Olio - 1940 Schizzo - Olio - 1940 Mazzo di fiori 1. - Olio - 1941 Mazzo di fiori IT. - Olio - 1941 1Z- cotrt) 3l - 34. la lepre - 700(2 Olio - 1940 Olio - 1940 - Olio - 1940 Antonio Korošec - Tncisione - 1941 Incisioni - 1940-1941 Sonata - Olje - 1940 Tihožitje z melonami - Olje - 1940 Večer - Kompozicija - Olje -1941 Deklica s knjigo - Olje - 1941 Metka - Olje - 1941 Cvetje - Olje - 1941 Sonata - Olio - 1940 Natura morta - Olio - 1940 Sera (composizione) - Olio - 1941 Ragazza col libro - Olio - 1941 Metka - Olio - 1941 Fiori - Olio - 1941 Pittore nello studio - Guazzo - 1941 36. ___ 37. Slikar v delavnici - Gvaš - 1941 Madonna - Olio - 1938 Natura morta con Olio - 1940 Motivo di Tivoli - Porto di Spalato - Motivo di Spalato Fiori - Olio - 1940 Declivio presso Žužemberk - Olio - 1940 Sant’ Antonio di Dobrepolje - Olio - 1941 Magnolie - Olio - 1941 Motivo di Tivoli - Olio - 1941 Olje - 1941 Magnolije - Olje - 1941 3 ^^47. Motiv iz Tivolija (zasebna last) Olje - 1941 4Tp/n' 48. Anton Korošec - Gravura - 1940 — 719. Gravure - 1940-41 %^’iladona?- Olje - 1938 —j"397Tihožitje z zajcem - Olje -1940 Motiv iz Tivolija - Olje - 1940 ^žjoll. Splitska luka - Olje - 1940 Motiv iz Splita - Olje - 1940 Cvetje - Olje - 1940 < /—<5/2^44. l?nhpr nvi Žnžamliarl-ii _ Ol io . Mr ~~ "* 50. Vrl - G vaš <£2.0 O 51. Motiv iz Ljubljane - Gvaš ZA*o o52. Trg v Ljubljani I. - Gvaš 2. 2. 0 p 53. Trg v Ljubljani IT. - Gvaš 54. Akt - Olje - 1941 / / 0 o 55. Dekliška glava I. - Olje - 1940 2» 2.0 0 56. Fazan - Olje - 1940 2 d 57 • Anemone - Olje - 1941 2 58. Pri branju - Olje - 1941 —-- - 59. Dekliška glava II. - Olje - 1941 60. Model - Olje - 1941 Giardino - Guazzo Motivo di Lubiana - Guazzo Piazza di Lubiana I - Guazzo Piazza di Lubiana II - Guazzo Nudo - Olio - 1941 Testa di ragazza I - Olio - 1940 Faggiano - Olio - 1940 Anemoni - Olio - 1940 Lettura - Olio - 1941 Testa di ragazza II - Olio - 1941 Modello - Olio - 1941 it/ Krajina v snegu - Olje - 1940 61. Predmestje - Olje - 1941 62. Dekle s knjigo - Olje - 1941 63. Lobanje - Olje - 1941 64. Večer - Olje - 1940 OD^o. Kravi - Olje - 1941 e>«F(?66. Sobborgo - Olio - 1941 Ragazza col libro - Olio - 1941 Cranio - Olio - 1941 Sera - Olio - 1941 Vacche - Olio - 1941 Paesagfgio d’ inverno - Olio - 1940 MZi.e f <4 04 00 til. Počitek - Mavec - 1938 68. Portret gospodične - Bron - 1940 5 00 0 1>arlret 'd r - K. - Mavec - 1941 ■4 70 - kopeli - Mavec - 1941 1.0 0* 71 • ^ ena z draperijo - Mavec - 1941 Na plaži - Mavec - 1941 i>^#73. Ženski torzo - Mavec - 1939 Riposo - Gesso - 1938 Ritratto di signorina - Bronzo - 1940 Ritratto deli dott. L. K. - Gesso - 1941 Dopo il bagino - Gesso - 1941 Donna - Gesso - 1941 Sulla spiaggia - Gesso - 1941 Torso di donna - Gesso - 1939 m hoeo '5- !f£? -r Streliška ulica - Olje - 1941 Kurja vas - Olje - 1941 Za Žabjekom - Olje - 1941 $%a^ 7 Cvetje - Olje - 1941 78 Krajina v snegu. - Olje - 1941 £000 79. Za gradom - Olje - 1941 15 Zatišje - Olje - 1941 Streliška ulica - Olio - 1941 Kurja vas - Olio - 1941 Za Žabjekom - Olio - 1941 Fiori - Olio - 1941 Paesaggio d’ inverno - Olio - 1941 Dietro il Castello - Olio - 1941 Natura morta - Olio - 1941 4(M0 81. Pieta - Olje - 1941 ŽZrAA 82. Ljudje na obali - Olje - 1941 VoOO 83 - Na vrtu ' Olje - 1940 SDOO 84 - Interieur - Olje - 1940 5T00 83 • Na balkonu - Olje - 1940 Akt - Olje - 1940-41 £$•0087 V parku - Olje - 1941 Pieta - Olio - 1941 Sulla riva - Olio - 1941 Nel giardino - Olio - 1940 Interiore - Olio - 1940 Balcone - Olio - 1940 Nudo - Olio - 1940—1941 Nel parco - Olio - 1941 88. Akt - Bron - 1941 89. Terakota I. - 1941 90. Terakota II. - 1941 91. Sedeča - 1941 92. žena z zrcalom - Mavec - 1938 Nudo - Bronzo - 1941 Terra cotta I - 1941 Terra cotta II - 1941 Seduta - 1941 Donna allo specchio - Gesso - 1938 jL iw.Tt