Št. 68. V Gorici, v sredo d«e 26. avgusta 1903. Tacaj XXXIII. bhajft trikrat i* tedev. r gestth lidanjlb, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, ijntranje ii-daaje opoldne, Teferno bdenje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom1 ob novem letu vred po poŠti prejemam ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , ,3-30 četrt leta ........ 3 , 40 . , , 1-70 Posamtfae Številke stane".* 10 vin,' Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah vn sobotah ob 11. ari dopoladne. Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulio Stv. H v Gorici v (Goriški Tiskarni* A. GabrsSek vsal • dan od 8. ure zjatraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Ha naroilla brea dopeslaae naroenlne »e ne oslraato. Oglasila paslaala« leraSanijo po pfetifcVrstai Se tiskano {-krat 8 kr.,S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veduat po pogodbi. — Večje Srke po prostora. — Reklane in spisi v uredniikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-Toroost »Vbg za omiko, svobodo in napredek.!« Dr. K, Lavrid Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi^ ^ „„„„, Z urednikom je mogoča govoriti vsaki dan od 8. dL 12. dopoladne ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino In oglasa je plačati loco Gorica. : Dopisi n..; se pošiljajo le uredništvu. NaroBnina, reklamaoiie in druge reBi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravnlStvu. »PRIMOBIC« ishaja neodvisno od «So6e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarm 8ohwars v Šolski ulioi «u Jellersite v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavren8i5 na trgu della C*serma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Krojaška zadruga"- propadla. Po neveljavnem občnem zboru. V Četrtek je bil torej občni zbor »Krojaške zadruge*. Dasi ni veljaven in se bo moral vršiti kmalu zopet, vendar nam je prinesel vsaj nekaj jasnosti, — prinesel nam je račune za I. 1901., ki kažejo v drastični luči, kam je spravila sietr kresno trgovino klerikalna neepretnost in neumnost. »Gorica" je priobčila v soboto te račune. S temi v roki dokažem dvoje, namreč: i, Da je zapustil bivši poslovodja zadrugo zares aktivno in da ni on kriv, ako ni stala Se na boljših nogah; 2, da so spravili »K. z.* v propad Šele potem, ko je bivši poslovodja že odšel. Vpro-pastili so jo klerikalni nesposobneži s pomočjo Centrifuge, Evo dokaz iz priobčenih računov! Klerikalci, ki čitajo te vrste, naj vzamejo v roko .Gorico* od sobote, da se prepričajo o žalostni litini, katero jim tu razkrijem. Račun bilance dokazuje, da je imela zadruga 31. dec. 1902. imovine ali aktiv,., K 144,80384, (Ako oditejete v računu zgubo K 11.351*20 od izkazane .imovine*, dobite gornjo svoto, ki so čista imovina ali aktiva.) Dolgovine ali pasiv pa je bilo (— pa odštetju podpornega in rezervnega zaloga, ker ta je dolžna zadruga pač le sama sebi! —)... K 148.137-11, torej bi bilo po tej bilanci .zgube* le K 383327. Prve tri postavke v »računu zgube* pa kažejo, da so odpisali na vrednosti btaga, oprave in dolžnikov celih K 769403. — To torej kaže, da je bila .Krojaška zadruga* konec leta 1902. skoro za 4000 K aktivna. Ker bivši poslovodja letos sploh ni več vodil zadruge, marveč drugi, je to dokaz, da so nastopili njegovo dedseino skrajno nesposobni ljudje, ki so spravili zadrugo v propad. Da pa bivši poslovodja ni mogel čudežev delati, marveč da je tiščal .K. z." k llom klerikalni sistem, ki je uničil že mnogo zadrug ter onemogoča vsako zdravt podjetje, nam zopet neoporečno dokazujejo ti računi. Evo dokaz! Račun prometa kaže, da so prodali celo leto za 162.482 K 21 v blaga. — To je že odlična svota! Gotovo ni prodal toliko blaga noben drug trgovec v Gorici. Po visokosti tega prometa bi morala torej stati ,K. z.* najbolje med vsemi trgovci z manu-fakturami v Gorici 1 Od 161.492*21 K prodanega blaga izkazujejo kosmatega dobička (— soStej prve tri postavke v računu! —). K 16.203*74 ali povprek 10%. — S tem dobičkom bi izhajal vsak trgovec, toda »Krojaška zadruga* je morala propasti, za kar pa ni kriv poslovodja, kajti vsaka zadruga je dragocen aparat, ki ne more nikdar tekmovali s trgovcem. Svoječasno sem dokazal v »Soči" in na mnogih shodih, da solidnemu trgovcu se ni bati nobene konsumne ali zadružne prodajalnice, ker te imajo tako visoke režijske troike, da ž njimi lahko vspešno tekmuje vsak trgovec. Tudi ,K. z,* so morali spraviti v težave preveliki reži js ki troški. 7.e račun za ). 1901. kaže, da so bili režijski troiki v resnici višji nego jo bilo dobička. Tako kaže tudi ta račun za 1. 1902., da je bilo pravih (— odslej prve tri postavke odpisov K 769403 —) režijskih treskov celih K 19.861*11, kar daje nasproti izkazanemu dobičku efektivne zgubo K 3657*37. — Ali je za to zgubo poslovodja kriv? Le norci in zle'-noži morejo to trditi! -— Noben trgovec bi ne izdal le za plače osobju K 9208, kakor je to morala .K. z.*, — in dočim bi trgovec v enakih razmerah dobro izhajal, — je morala zadruga p ropast i! In da je »K. z.* morala propasti, dokazujejo ti računi vsakomur, ki ni slep ali zaslepljen! Namesto pa, da bi bili klerikalci uvedli v »K. z.* rešilne reforme, t. j. znižali režijo ali zvišali dobiček, so v svoji priznani nespretnosti spravili »K. z.* — na boben! In da so jo spravili na boben po nepotrebnem, ker so nesposobni in nevedni, da je strah in groza, evo dokaz ir. teh računov. Bivši poslovodja jim je zapustil 31. dec. 1902. lo-le imovino: vrednost blaga.......g 119.419*89 B oprave......„ 2.998*62 » . terjatev....... 20.434*58 . naloženega denarja . , 444'— . % poštne hranil.. . » 4*55 v gotovine......» 802*20 » prehodna...... 200*— Skupaj K 144.303-84 Nasproti temu imetju je bilo dolga: Centrifugi.........K 43.12786 Upnikom........., 73,25194 Davek.........., 1.063*19 K 117.442'99 Nasproti vsem upnikom je bila zadruga torej aktivna za K 26,860'85. Ker je pa znašala deležna glavnica po istih računih K 29.897*80 in K 796*32 obresti, torej vkup K 30.694'12, se nam pokaže v celoti le neznaten primankljaj, ki se pa zopet več kot pokrije z bilančnim odpisom v znesku K 7694*03. To stanje je bilo z ozirom na slab klerikalni sistem le prav ugodno in ni bilo nobene tako sile, kakorlno jo pokazala Centrifuga ter,., »Krojaško zadrugo" tožila, rabila, pognal« Jo na boben ter jo konceno popolnoma potegnila v svojo btoago. Kakor že rečeno, je imela Centrifuga terjati 31. dec. z obrestmi vred K 43.127 86, ostali upniki, ki so zadrugi zaupali blago, pa K 72.251*94. Zaupali pa so toliko, ker je Centrifuga plačala blaga do prav visoke svote in so gotovo mislili, da zadruga plačuje iz svojega, ne z izposojili. »K. z.* je pa stala nasproti upnikom še trdneje z — jamstvom, okroglih 30.000 K, tako da je bilo za upnike okroglo 56.000 K preostanka — in da se jim zategadel ni bilo prav nič bati kake izgube. Toda tisti, ki se je prvi zbal za svojo terjatev, je bila — Centrifuga. Njej se je najbolj mudilo — tožiti, r u b i t i, pognati zadrugo na boben. Centrifuga je koncem januvarja tožila za svojo terjatev ter s tem pokazala vsem drugim upnikom, kaj jih čaka. Upniki so lahko opravičeno rekli: »Ako Centrifuga ne zaupa, tudi mi ne smemo !* In prišel je polom, kateri je izzvala edinole Centrifuga! — Namesto da bi bila raje takoj od začetka leta lepo tiho in mirno izplačevala zapadlo računo tor tako postala edina upnica, česar bi niti nikdo ne bil izvedel, — je nastopila usodno pot tožbe in rubežni, zahtevala je potem sodno cenitev in prodajo. Ali dela tako oni, ki hoče pomagati P! - Kaj je bilo treba vseh tistih ogromnih stroškov P! Čemu je Centrifuga rabila celo vse terjatve pri 166 dolžnikih ter naredila s tem zadrugi veliko nepotrebnih troškov ter vrhu tega "e pokazala duri tolikemu t evilu svojih stalnih odjemalcev 11 Koncem leta 19( 2. jo bilo torej imovine 144803 K, med temi blaga za 119,419 K. — Centrifuga jo dala koncem aprila Nago rubiti in sodno ceniti; sodna cenitev pa jo pokazala — 44.000 K blaga, katero jo potegnila Centrifuga nase za 55,000 K, .Gorica* in »P. L,* sama sta povedala, da je prodala zadruga v februvarju, marcu in aprilu le za 15,000 K. Kako je bilo mogoče, da se je okroglo za 100,000 K blaga sodno cenilo na 44,000 in potem prodalo za 55,000 KP! Bivši poslovodja je zapustil koncem leta za 144,303 imovine, dolga pa: Centrifugi 43.127, drugim upnikom 78,251 K, torej okroglo 116.000. Meseca maja pa, ko je Centrifuga vse prevzela, je bilo dolgov še več, a imovino so spravili vso v nič, tako, da po izjavi predsednika Bajta bi nikdo ne dal za blago 44.000 K. Iz vsega tega je razvidno, da je: 1, bila zadruga koncem leta 1902. zaves aktivna., le... »želodec je imela pokvarjen, ker je , bilo preveč blaga," 2. da je pa Centrifuga pognala »K. z." brez potrebe na boben, in sicer tako, da je šlo vse blago za bagatelco 55.000 K. Zdaj ,K. z.* ni več, nima niti blaga, da, niti svoje trgovske firme ne, alt ima pri Centrifugi še do 63.000 K nepokritega dolga in je z deleži vred zgubljenega denarja do — 93.000 K. — .K. z." je izročena na milost in nemilost Centrifugi, katera bo šele iskala medveda, da mu sname kožo, to proda in .... ako bo hotela, prizanese članom zadruge l Tako, vidite, so Centrifugaši uničili .K. z.* — Na lepe besede, da hočejo .K. z.* »rešiti*, jaz nič ne dam, kajti kdor hoče Trije mušketirji. Napisal Alexandre Dumas. i. Tri darila, katera je dal g. d'Artagnanu njegov oče. Prvi ponedeljek meseca aprila 1625. je bilo v trgu Meung, kjer se je rodil avtor dela »Roman de la Rose^, podobno ustaji, kakor bi bili prišli huge-notje, da napravijo iz njega drugo Rochelle. Več meščanov, kateri so videli ženske, ki so bežale od Grande-Rue, in slišali otroke, ki so kričali na pragih, je obleklo oklepe in, da bi bili videti odločnejši, odšlo 7. mušketo ali pertisano proti krčmi Franc -Meunier, pred katero se je kopičila natlačena množica ljudstva, rastoča od hipa do hipa, razgrajajoča in polna radovednosti. V tej dobi vznemirjenja niso bila redka, in malo dnij p. minulo, ne da bi to ali ono mesto zabiležilo v svoje arhive kak dogodek te vrste. Bili so gospodje, ki so živeli v medsebojnih prepirih; bil je kraj, ki se je boril s kardinalom; bil je Španjee, ki se je vojskoval s kraljem. Razun teh tajnih ali javnih bojev so bili Še tatovi, berači, hugenotje, volkovi in lakaji, ki so se bojevali s celim svetom. Meščanstvo se je oboroževalo vsak dan proti tatovom, proti volkovom, proti lakajem, — pogostokrat proti gospodom in hugenotom, — včasih Proti kralju; — toda nikdar proti kardinalu ali Španjcu. Ta navada je bila tudi vzrok, da so imenovani me- ščani prv* ponedeljek meseca aprila 1625., ki so slišali hrup in niso videli niti žoltordečega prapora niti livreje vojvode de Richelieu, planili proti krčmi Frane-Meunier. Ko so dospeli na mesto, je mogel vsakdo videti in spoznati vzrok tega hrupa. Mlad mož ... — naslikajmo njegov portret z jedno samo potezo peresa: — predstavljajte si don Quichotta z osemnajstimi leti; don Quichotta brez žičaste srajce in brez oklepa; don Quichotta v volnatem jopiču, katerega modra barva so je izpremenila v nedoločno zmes m«"d barvo vinskih tropin in nebesno modrino. Obraz dolg in rujav; podočnice naprej štrleče, znamenje prekanjenosti; čeljusti razvite neobičajno močno, zanesljivo znamenje, po katerem je spoznati Gaskonca tudi brez čepice, in naš mladi mož je bil pokrit s čepico, okrašeno z neke vrste peresom; oči odkritosrčne in razumne; nos upognjen, toda fino zarisan; prevelikega za mladeniča, premajhnega za odraslega človeka, da bi ga bilo imelo manj vajeno oko za potujočega zakupnikovega sina brez dolgega meča, ki je visel na usnjatem pasu in tolkel ob mčča svojega lastnika, Če je bil peš, in ob razmršeno dlako njegovega konja, če je jezdil. Kajti ta mladi mož je imel konja, ki je vzbujal pozornost prav tako kakor on sam. Bilo je to be amsko kljuse, staro dvanajst do Štirinajst let, rumenkaste barve, brez žime v repu, a ne brez oteklin pod zaponami, kljuse, ki je kljub temu, da je na potu povešalo glavo še pod kolena, kar je delalo vporab-ljanje brzda nepotrebno, prehodilo redno vsak dan svojih osem ur. Žalibog so bile dobre lastnosti tega konja preveč skrito pod njegovo nenavadno kožo in v njegovi neprimerni hoji, tako da je v času, ko se je ves svet razumel na konje, pojav imenovanega kijuseta v trgu Meung, kamor je dospelo pred četrt ure, vzbudil senzacijo, katere nenaklonjenost je zadela celo njegovega jezdeca. In to vznemirjenje je bilo za mladega d'Artagnana (tako se je imenoval don (Juichotte te druge Rossi-nante) tim bolj mučno, ker si ni mogel prikrivati, kako smešen mora biti na takem živinčetu, Če bi bil Še boljši jezdec: tudi je z vzdihom sprejel konja, ko ga mu je poklonil oče v dar. Ni mu bilo neznano, da je tako kljuse vredno svojih dvajset frankov; toda besede, ki so spremljale ta dar, so bile brez vrednosti. »Sin mojt« mu je rekel gaskonski plemič v onem bearnskem narečju, katerega se Henrik IV. ni nikdar nšpel odvaditi, »sin moj, ta konj je rojen v hiši tvojega očeta, star je trinajst let in ves ta čas je bil v nji, kar te mora navdajati z ljubeznijo napram njemu. Nikdar ga ne prodaj, pusti ga, naj pogine od starosti mirno in častno; in če bi šel ž njim v vojno, mu prizanašaj, kakor bi prizanašal staremu slugi. Ostani na dvoru,« je nadaljeval g. d'Artagnan oče, »če te sploh kdaj doleti čast priti tja, čast, h kateri ti sicer daje pravico tvoje staro plemstvo; izkazi se vrednega svojega plemenitega imena, katero so več kot pet sto let nosili tvoji predniki neomadeževano, vrednega sobe samega in svojcev. Pod .svojci1 si mislim tvoje sorodnike in tvoje prijatelje. Nikdar ne potrpi ničesar razun če bi prišlo od g. kardinala ali kralja. S svojim po- komu pomagati, ga ne bo tožil in rabil, ga ne požene na boben, ne bo metal z vilami zvestih podpiralcev skozi vrata, kakor vse je storila Centrifuga v najvišji meri. In s tem za danes dovolj. A. GabrSCek. Pripis. — V poročila o občnem zboru, priobčenem v »Gorici*, čitam naravnosti klasično opravičevanje, zakaj je Centrifuga tožila, rabila in pognala na boben »Krojaško zadrugo«. Potem, ko pove, da je postala Centrifuga jedinaupnica, pravi doslovno: ,Z ozirora na ostudno gonjo od strani naprednjakov in da se zavaruje proti vsakemu presenečenju, si je morala zavarovati svoje tirjave s primernimi sodnimi koraki*. . Ti »primerni koraki* so bili — boben! Torej Centrifuga, j edina upnica, se je bala naprednjakov! Kdo vraga pa bi prišel ,K, z.* do živega, ako ni bila razun Centrifugi dolžna nikomur drugemu niti vinarja več P — Notabene: Centrifuga je tožila prva med upniki — in lepo na tihem, da bi sploh ostala prva ter sama vse zarubila! — ie meseca januvarja. Kdo se je takrat le z besedico obregnil ob ,K. z.*?! Nasprotno, naprednjaki smo bili tudi tahrat Se zvestejši njeni odjemalci nego klerikalci. V naprednih listih ni bilo niti besedice proti .K. z.* 1! — In vzpričo takih dejstev se drznejo tako grdo farbati klerikalne ovce l Morajo biti zares — ovce, ako si puste natvezati tako kosmate kozle! A, GabrSCek. Proti trgovcem. Kadarkoli smo govorili o klerikalnem zadružništvu, vselej smo morali povdarjati, da to zadružništvo je sovražno trgovcem; večkrat je vstanovljeno celo kar naravnost proti trgovcem le zategadel, ker nočejo trobiti v klerikalni rog, ali pa so ožitvorili kako zadrugo v kakem kraju, v kateri nikakor ne pritiče, ker manjkajo vsi predpogoji za zadružništvo, nd, škodujejo pa vendar trgovcem, kar je glavni namsn. Klerikalci se igrajo z zadružništvom, zato pa pokajo katoliške zadruge druga za drugo, in pa svojo politiko uganjajo ž njimi. Trgovati hočejo zato, da bi zasedli trgovsko polje tako, da bi služilo le namenom klerikalne politike. Umevno, da se zaletavajo tu v vse ono, kar jim je napoti. In na poti so jim v glavnem pač trgovci, zato so klerikalci sovražniki trgovcev. Svoje sovraštvo do njih kažejo ti katoliški zadrugarji zdaj očitneje zdaj skri-veje, kakor jim kaže; včasih se zaletijo, da nehote povedo svoje mnenje, včasih pa namenoma napadejo trgovce. Med tistimi katoliškimi listi, ki se radi sučejo okoli zadružništva ter pri tem brcajo po trgovcih, je tudi naš pobožni .Prim.list". Večkrat se je zaletel že na nepošten način v kakega našega trgovca in obrtnika, ali pa je pisal na sploh sovražno, grozil in bcjkotiral — v svoji zadnji Številki pa piSe zopet takole:...... »Nesebični rodoljubi so jo ustanovili (.Krojaško zadrugo* namreč) v korist našemu ljudstvu, in zadruga mu tudi koristi, ker naši ljudje dobivajo v njeni prodajalnici dobro blago za pošteno stalno ceno, ter se jim ni bati, da jih pretkani trgovec ocigani in se jim potem Se smeje?!*.... Torej trgovci ciganijo ljudi in se jim potem Se smejejo! S tem je pokazal »Prim. list* jasno zopet enkrat svojo barvo ter priznal, da gori le za zadružništvo ter da je sovražnik trgovcev. Drugače bi pač ne govoril, da trgovci ciganijo ljudi insejim potem Se smejejo! Težko stališče imajo naši trgovci v Gorici. Le njih vstrajaosti, varčnosti in previd-n^sti je pripisati, da se držijo po koncu. Zato pa je nečuveno zlodejstvo, da se predrzne »katoliški* list pisati, da trgovci ciganijo ter se Se smejejo strankam. (Zaslužek pač mora biti. Vsaka trgovina in obrt mora delati z dobičkom, saj drugače vendar ne more ekzistiratil Kaj delajo »zadrege* brez dobička, ki je pogoj obstanku?! Zato je nečuveno, da se pošteno delo, posten zaslužek, označuje s — ciganenjem!). To podlost je rodila mržnja do trgovcev, ker klerikalci bi radi videli prepreženo celo Gorico z zadrugami, v katerih se dobiva »dobro blago za pošteno stalno ceno"... tako n. pr. kakor v propadli Kr. zadr., ko so njeni načelniki sami drugod! kupovali in po večini vsa klerikalna gospoda tudi, razume se pa, da samo za to, da je zadruga koristila »našemu ljudstvu*. Oni sami se pustijo »ciganiti* in »smešiti* od trgovcev, za »nase ljudstvo* je bila pa tu zadruga, ustanovljena njemu v korist! Kdo se ne smeje?! NaS trgovec v Gorici kaj šteje. Je važen član naSega življa, je volilec, posestnik, podpira narodna podjetja, na sploh v naši poziciji v mestu velevažen faktor. Kaj pa je taka zadruga kakor n. pr. propadla Krojaška? Nič. Velik aparat, nikakega vspeha, denar pa zadružniki lahko drugje naložijo, in sicer varneje nego po takih zadrugah, ter se jim ni bati, da pridejo ob svoje novce, kakor so prišli pri Krojaški! Zalo ni dvoma, da so naši trgovci v mestu za nas velevažna pridobitev, zatorej je tudi naša dolžnost skrbeti za vseobči napredek prav na polju trgovine in obrti. To je tako jasno, kačor beli dan, ali tu stojijo vmes zopet klerikalci, ki uganjajo svojo ostudno igro proti trgovcem ter fantazirajo o zadrugah, menda zato, da bi bili goriški Slovenci bogatejši na takih škandalih, kakor je oni s Kroj. zadrugo. »Prim. lisi* samo izkorišča trgovce v Gorici. Ni mu mar njihov napredek, saj jim je hotel uničiti celo Trgov^ko-obrtno zadrugo, mar mu je glede trgovcev le to, da dobi od njih denar za inserate. Radi žepa jih terorizujejo, bojkote je vprizarjalo celo znano človeče v krogu katoliških listov v ulici Vetturini, drugače pa gorijo ie za zadružništvo. To je« kakpr smo rekli, »Prim. list* zopet enkrat povedal, ko se je povspel do Škandalozne trditve, da trgovci ciganijo ter se potem ljudem Se smejejo. Mislimo, da je s tem povedano vse. Kdor kaj drži nase ter ima razvite svoje čute, mora čutiti tako razžaijenie v dno srca ter se s studom obrniti od takega podlega lista, kakor je »Primorski list*, in nikakor ne pustiti več, da ga pretkani gospodje okrog »Prim. lista* ociganijo z inserati in naročninami, za hrbtom se mu pa se smejejo. In smejejo se res in ciganijo trgovce. Na prvi strani jih zmerjajo s cigani, ki izkoriščajo ljudi, na zadnji strani pa oni sami v istini ciganijo in se potem smejejo takim trgovcem, ki pokorno sprejemajo iz posvečenih rok okoli »Prim. 1.* take brce, kakor je očitanje s ciganenjem, pa vseeno zalagajo to gospodo z novci. Kdor ima oči, da vidi, tisti vidi, kdor ne vidi, temu sploh ni pomagati. To pa stoji, da se moramo mi v Gorici brigati za to, da obsežemo vedno več trgovskega polja z dobrimi trgovci, na celi črti pa se moramo braniti klerikalnega zadružništva, ki res ne dela drugega nego le — cigani. Potrebujemo pa dobrih trgovcev, ciganov ne potrebujemo! Proti ciganom v trgovini se bomo borili m se jih otresali prej ko slej. Trgovci, mislita! Dopisi. Ie beneške Slovenije. — Nam beneškim Slovencem je duhovščina letos preskrbela drugi natis slovenskega »katekizma", ki smo gajako pogrešali, in ki je bil izdan pred 20 leti, in sicer ga je bil uredil pok. kaplan Peter Podreka, znan beneški rodoljub in pesnik. Ta izdaja je bila popolnoma poSla, tako da so morali duhovniki nekaj let ustmeno poučevati krščanski nauk, kar je seveda provzročalo mnogo truda. Da imamo drugo izdajo, je v tem oziru mnogo pomaga no ; aii izšla je le v 600 iztisih. Pred 1 mesecem je bil pri nas tak naliv, da že dclgo vrsto let nismo videli podobnega. Zadel je vasi Št. Peter, Hleva, To-vorjana, Hlasta in nekaj drugih bližnjih vasij. Vtrgal se je bil oblak in razdrl mnogo hlevov ter odnašal živino. Voda je udrla tudi v hiše ter provzročala občutne škode. Nekatere hiše so zasute z gruščem, kojega je voda donašala, celo do prvega nadstropja, nekaterim je zasula vhode itd. V Št. Petru je razdrl zaliv nekaj starega pokopališča, da je bila bližna cerkev in zvonik toliko časa zaprta, dokler se ni odstranila nevarnost. Domine in razne novice. Poroku. — Poročil se je danes gospod Ant. Krmac, učitelj v Vipolžab, z g.čno Alberto Zornovo iz Prvačine.Obilo sreče! Davčni lepit z dobrim vspehom je napravil te dni davčni vežbenec g. Stres G vido iz Kobarida. »Z« pravico In poštenost!1 alI:Ga-brščeka treba pretepati, ako pride na občni zbor »Kroj. zadruge«. — »Primorski list* je izSel s svojo zadnjo številko namesto v četrtek že v sredo, no, radi občnega zbora K. z. v četrtek je čutil potrebo, da Se n a S e u j e ljudi proti A. Gabrščeku. Prinesel je uvodni članek z naslovom »Za pravico in poštenost!", v resnici pa mu je za pravico in poštenost toliko mar, kakor za lanski sneg, mar mu je bilo le za to, da Sčuje javno proti A. Gabrščeku, kateremu naj dajo primeren odgovor in pripravijo naj se, da bodo eventuelni novi komični predstavi hvaležno občinstvo. »Prim. List* namreč piše: »Iz zadruge izbacnjeni A. G—k se pripravlja, da bi tudi na občnem zboru »Krojaške zadruge" zgago delal. Zadružniki, ki Vam Je v resnici do tega, da se zadrnga In VI sami po možnosti obvarujete Škode, pripravite se tudi VI, da mu daste njegovim zaslugam la zadrugo primeren odgovor, — ako se osmeli prikazati se tam, kjer nima več pravice biti! Sramota bi bila — ne samo za naSo stranko, ampak za vse poštene goriške Slovence, ako bi se mu posrečilo izvesti svoje čedne nakane, . . A, G—k se pošteno trudi, da bi se v svojem boju proti ,KrojaSki zadrugi* — osmešil. Videli smo, da je v tem pogledu že dosegel lep j uspehe. Ne zavirajmo ga vtem hvalevrednem stremljenju ampak pripravimo se na to, da bomo eveutuclnl novi komični predstavi hvaležno občinstvo!!" Da bo to Se jasneje, treba vedeti, ria bo pripravljali natihoma klerikalci napad na A. GabrSčeka, katerega so hoteli pretepsti na obenem zboru K. z. ali pa kje tam blizu, ako bi se bil prikazal v njihovo bližino. Gospa jednega izmed njih je bila toliko prijazna, daje povedala A. Gabrščeku v obraz, da ga pretepo, ako pride na obinl abor JKr. zadr. — Da bo bolj gotovo topen, ako pride na občni zbor, je izdal še »Prim. list* tik pred občnim zborom uvodni članek, ki ni nič drugega nego bojni klic proti A. Gbrščeku in grdo Sčuvanje že prej nahujskanih ljudij proti njegovi osebi. Ako je torej prišel A. Gabršček na občni zbor Kr. z., tedaj bi ga bili pretepli ali pa celo ubili. Kdo ve, da niso že najeli ljudi v tako s v r h o ? I To je vse mogoče, ako se vpošteva, di je celo gospa jednega izmed njih povedala, da ga nameravajo pretepsti, in ako se vpošteva, da (Daljo v prilogi.) gumom, zapomni si dobro, samo s svojim pogumom si dandanes plemič napravi pot. Kdor trepeta jedno samo sekundo, morebiti pusti, da mu odide vada, katero mu je ponujala usoda prav isto sekundo. Ti si mlad, in hraber moraš biti iz dveh vzrokov: prvič, ker si Gaskonec, in drugič ker si moj sin. Ne boj se nikake neprilike in išči neobičajnih doživljajev. Dal som te poučevati v borenju; železno nogo in jekleno pest imaš; bij se pri vsaki priliki; bij se tim bolj, ^Im strožje so prepovedani dvoboji, kajti tedaj je k temu treba dvojnega poguma. Jaz, sin moj, ti morem dati samo petnast tolarjev, svojega konja in nasvete, katere si ravnokar čul. Tvoja mati ti bode k temu še dala recept za neko mazilo, ki gotovo pomaga. Dobila ga je od neke ciganke; in to mazilo ima čudotvorno moč, da ozdravi vsako rano, ki nima ničesar opraviti s srcem. Vporabljaj vse to ter živi srečno in dolgo. — Pristaviti imam samo še nekaj malega, in sicer vzgled, katerega ti stavim pred oči, ne sebe samega, kajti jaz nisem bil nikdar na dvoru in sem se vojskoval samo v verskih vojskah kot prostovoljec; govoriti hočem o gospodu de Tre^ ville, ki je bil nekoč moj sosed in je imel že kot otrok čast, igrati z našim kraljem Ludovikom XIII., katerega naj Bog ohrani! Včasih so se njune igre izpromenile v bitke, in v teh bitkah kralj ni bil vedno najmočnejši. Udarci, katere je dobil, so ga navdali s spoštovanjem in prijateljstvom napram gospodu de Treviile. Pozneje se je gospod de TreVille na svojem prvem potovanju v Pariz bil z drugimi petkrat; izza smrti pokojnega kralja do polnoletnosti mladega sedemkrat brez ozira na vojske, in izza te polnoletnosti do danes morebiti stokrat! - Tudi je kljub ukazom, poveljem in zapovedim kapitan mušketirjev, to je poveljnik legije Cezarjev, katere ceni kralj zelo visoko in katerih se boji gospod kardinal, ki se, kakor je splošno znano, ne boji nikogar. Še več, gospod de Trdville ima plačo deset tisoč tolarjev na leto in je torej zelo velik gospod. — Pričel je tako, kakor ti; obišči ga s tem pismom in j ravnaj se po njem, da se ti zgodi kakor njemu.« Nato je gospod d'Artagnan oče opasal svojemu sinu svoj lastni meč, poljubil ga nežno na obe lici in ga blagoslovil. Ko je mladi mož zapustil očetovo sobo, je Šel k svoji materi, ki ga je pričakovala z znamenitim receptom, katerega pogosto vporabljanje so morali ravnokar povedani nasveti delati dovolj potrebno. Slovo od te strani je bilo daljše in nežnejše, kakor od prve, ne zato, da bi gospod d'Artagnan ne bil ljubil svojega sina, ki je bil njegov jedini potomec, ampak ker je bil gospod d'Artagnan mož In se mu je zdelo nespodobno za moža, da bi se pustil vznemirjati, dočim je bila gospa d' Artagnan žena in še bolj mati. — Jokala je in jokala, in — povejmo v pohvalo mladega gospoda d' Artagnana — tudi njega je kljub vsemu prizadevanju, da bi ostal hladnokrven, kakor se spodobi bodočnemu mušketirju, premagala narava, in potočil je mnogo solza, katerih je mogel z velikim naporom prikriti le polovico. Še isti dan se je mladi mož odprav?! na pot s tremi očetovimi darovi, ki so bili, kakor smo povedali, petnajst tolarjev, konj in pismo za gospoda de Treviile; nasveti so bili, kakor Bi je lahko misliti, za nameček. Imajoč tak »vade inecum« je bil d* Artagnan v moraličnem in fizičnem oziru natančna kopija Cervan-tesovoga junaka, s katerim smo ga že tako srečno primerjali, ko so nas naše zgodovinopiščeve dolžnosti silile, naslikati njegov portret. Don Qu idiot te je imel mline na veter za velikane in ovce za vojske, d'Ar- tagnan vsak smehljaj za razžaljenje in vsak pogled za izzivanje. Posledica tega je bila, da je od Taibesa do Meunga neprestano stiskal pest in vsak dan desetkrat položil roko na ročaj svojega meča; a vendar pest ni nikogar sunila v obličje, in meč ni nikdar zapustil svoje nožnice. Ne morebiti., da bi pogled na nesrečno rumenkasto kljuse ne bil na obličju mimoidočih vzbudil nikakega smehljaja, ampak ker se je nad konjem lesketal meč precejšnje dolgosti in je nad mečem žarelo prej divje kakor ponosno oko, so mimo idoči pritajili svojo veselost ali pa so — če je bila njihova veselost večja kakor njihov razam — poskušali smejati se samo na jedni strani kakor maske starega veka. D' Artagnan je torej do nesrečnega mesta Meung ostal veličasten in v svoji razdražijivosti nedotaknjen. Toda ko je tukssj razjahal pred vrati hrabrega mlinarja, ne ti bi prišla kaka oseba, krčmar, natakar ali hlapec, da bi mu pri razjahanju držal streme, je d' Artagnan ob pol odprtem oknu pritličja opazil plemiča lepe rasti in ponosnega, dasi nekoliko kislega obraza, ki je govoril z dvema osebama, ki ste ga, kakor je bilo videti — spoštljivo poslušali. Po svoji navadi je d'Artagnan seveda mislil, da je on predmet pogovora, ter poslušal. To pot se je d' Artagnan motil samo na pol r govorilo se ni sicer o njem samem, ampak o njegovem konju. Kakor se je zdelo, je plemič svojima poslušalcema našteval vse njegove lastnosti, in ker sta poslušalca, kakor že rečeno, kazala napram govorniku vebko spoštovanje, sta se vsak hip spuščala v smeh. Ker je samo pol smehljaja zadostovalo, dajo vzburilo razdražljivost mladega moža, si je lahko misliti, kako je vplivala nanj ta hrupna veselost. Med tem je hotel d* Artagnan.natančneje ogledati obraz nesramneža, ki ga je zasmehoval. Vprl je svoj Priloia „S«et" it. BB. z dne M. avgmta 19§3. je priobčil -Prim. list* tik pred občnim zborom hujšk*joč članek proti A. Gabrščeku. Pisan je sicer ta clanc-r previdno, tako da je svobodno krožil okoli ter hujskal izvestne kroge proti osebi A. Gabrščeka, ali vendar se ne moremo prefiuditi okoliščini, da pride kaj takega v javnost. Ako bi imel dr. Gregorčič kaj takega v rokah proti svoji oseb;, bi bil že spisal o v a d bo na dfe*ž a v, n o^p***dVd ništvo, ia dosegel bi brez dvoma« kar bi hotel, no, mi smo predobri in na sodnijah nimamo tiste pasje sreče kakor klerikalci. Prepričani smo, da se radi takega hujskajo Popoludne se je zbralo na okrašenem .,, prostoru pred kopališčem n&.T 400 oseb. Dame, baronica Lazzarini, gospe Haabe, Damesich, Pedure, gospice Ranzinger, Schneider in Zweig so v šotorih prodajale koriandoli, šampanjca in cvetice. Čistega dohodka je nad 500 K. Zvečer ob 8. uri je bil vojaški koncert. Vojaki so vrlo zapeli Vilharjevo »Bojno pjesmo*, Gerbičevo »Pred slovesom* in Va- |#Jpa**J^afti*^&^ trajala v pozno noč. Drugi dan je 1 ^ banket. Zvečer je dunajski slikar Dombrowski s hitrimi sli- j kami zabaval občinstvo. Za prijetno zabavo in pogorelce sta se posebno potrudila stot. čega članka, kateremu je sledilo P_oprej že I Ga-tner in kopališki zdrav. dr. Raabe. ustmeno hujskanje, ne zgodi klerikalcem ničesar ; nikdo ne bo preganjal radi tega »Prim. lista*..... _________ Torej pretep so hoteli vprizoriti na občnem zboru Kr. z.t Dragoceno priznanje! Gabrščeka so se bali, zato so ga prvotno izključili iz Kr. z, če bi pa le prišel, ga pa prelepo. Hujskali so v to svrho ustmeno in potom »Prim. lista4, da bi mu dali .primeren odgovor" in da bi bili »komični predstavi hvaležno občinstvo6, Pobožn® želje, ki so se rodile v glavah dohtarjev sv. pisma in pravde okoli »katoliških*' listov iz ulice Vetlurini. Bojijo se razni junaki pravice in poštenosti, ker to krivični in nepošteni, zato pa so se hoteli tepsti na občnem zboru Kr. z. To bi bil?, pravica in poštenost po njihovem Veselica na Trnovem v nedeljo je sponesia dobro v vsakem pogledu. Udeležba je bila jako»lepa.Obširnejeporočilo nam je obljubljeno. Draga železniška zveza s Trstom, — C, kr. železniško stavbeno ravnateljstvo na Dunaju naznanja, da je na delni progi Prvačina-Trst-Sv, Andrej državne železnice Celovec (Beljak)-Gorica-Trst izvršitev podtalne zgradbe, posipa in nadtalne zgradbe, potem posameznih vrhutalnih zgradb, železniške ograje, dobava in premestitev železniških znamenj ter dobava mejnikov po. ponudbi oddati. Ponudbe je najkasneje do 12. septembra 1903. \% ure opoludne vložiti v vložni zapisnik c. kr, železniškega stavbenega ravnateljstva na Dunaju (k. k. Eisenbahnbaudi-rektion in Wien, VI., Gumpendorf#rstrasse 10). Natančnejše določbe za vložitev ponudb, se- pojmu. DaJeč nizdol so že zagazili Vpisovanje m e. kr. i»*bra|eT*USČ.i LT/^i!T,i ta *T vVf°$6 *?"*L' nLni_ w ««»i*i h» h«, i* m U so P" imenowineni raznateljstvu in pri c. k. za učiteljico v Gorici bo dne 14. in 15. septembra in v sprejem ni izpit za I. tečaj 17, istega meseci ob 8. uri. V više tečaje se na sprejme novih gojenk. Soj i» slovensko šolstvo t Gorici. V seji mestnega sveta v petek je prečital podžupan Bombig resolucijo slov, akad. fe-rijalnega društva »Adrija*, ki je bila sprejeta ra shodu na Katarinijevem vrlu, ter zahteva ureditev slovenskega šolstva v Gorici, in predlagal, naj se odda šolskemu odseku, Ali tu je vstal dr, Pinavčig ter predlagal, n >j se gre preko te peticije da dnevni red, kar je bilo tudi sprejeto. Taka pravica vlada v mestni hiši 1 Ni koga ni tam, ki bi se oglasil v prilog slov. šolstvu. Isti dr. Pinavčig je kot poročevalec predlagal v imenu juridičnega odseka, da se vloži nji državno sodnijo pritožba glede na svoječasno zarubljene zneske v svrho vzdrževanja slovenske Šole. Za pogorelee v Borcu je nabral oddelek veteranskega društva v Biljah med društvenski o priliki praznovanja rojstnega dne Njeg. Veličanstva cesarja dne %'&. t. m. 20 kron. — Želimo mnogo posnemalcev. Za pogorelee t Bovcu. — Častniki pešpolka št. 97. so s kopališkim ravnateljstvom v Kamniku dne 17. t. m. na korist pogorelcev v Bovcu priredili sijajno veselico, veliki vojaški koncert in cesarsko sUvnost. . pri i železniškem stavbenem vodstvu v Trstu, Piazza nuova 2, na vpogled. Dinamit ? hiši. — Pišejo nam: V hiši št. 40 v ulici proti pokopališču stanuje neki voditelj dela pri gradnji nove železnice. .Voditelj* je seveda Lah iz kraljestva. Raz-ven pritličja si je vzel tudi v najem klet, menda za to, da spravlja vanjo dinamit, Ko je bil najemnik prvegt nadstropja opozorjen, da se miha a v hiši dinamit ter drugo razslreljivo, je šel v pritličje vp-nSat, če je res, Soproga Lahova je reklu, da nimajo di-namita, ali najemnik je videl pri ognjišču, v oddaljenosti Vi ni ročni magazin ter dokazal Lahinji laž. V magazinu je bilo razstreljivo. Na strog ukaz so magazin odstranili. Vsa stvar pa se je naznanila policiji. Zvečer okoli 10. ure so nosili nekaj iz kletij. Bali so se pač preiskave, ki se je vršila drugega dne. Našli sicer niso nič, ali obstal je Lah vendar, da je bil dinamit v hiši. Mož zasluži pošteno kazen za to. Glejte, lake ljudi sprejema tvrdka Sard-Lenassi za voditelje dela, take ljudi, ki niti ne znajo ravnati z dinamitom ter postavijo celo hišo in okolico v nevarnost. Se pač vidi, da je res, da zadostuje, da je Lah iz kraljestva, pa ga sprejmejo za delovodjo, domačine pa odrivajo ter jih imajo za norca! O tvrdkl Sard & Leuassr prihajajo dan za dnevom pritožbe iz vrst domačih de- lavcev, kako protežirajo Lahe iz kraljestva, kako jih bolje plačujejo, ter kako delajo s domačini prej nego jih sprejmejo v delo. Slovenske delavce in preddelavce podijo od pisarne do pisarne ter se vidi, kakor,da jih imajo očitno za norca, vsled česar vlada med njimi prav napeto razmerje ter ogorčenje napram tvrdki. Ako nastanejo spopadi ali kaj podobnega, bodo seveda le slovenski delavci krivi. Tvrdka se je obvezala','da* bode sprejemala 30% delavcev-ptujcev, v resnici pa dela ravno narobe, o čemur se lahko vsakdo prepriča na celi progi od Solkana do Kanala, kjer mrgoli laških delavcev. Izgovarjajo se, da Slovenci niso zmožni, da bi sprejemali kaka odgovorna mesta na progi, da niso za drugo delo kakor za »pikon* itd. Toda niti za najzadnja dela-----kopanje jih nočejo. Drugodi po svetu pa jih iščejo kot izvrstne preddelavce in voditelje partij! Vemo za slučaj, da se je naš rojak iz okolice ponudil za višje odgovorno mesto — ne za kopača — toda še danes ga niso sprejeli, obljubljajo pa mu vendar, da ga sprejmejo, samo da sprejetje zavlačujejo jedino le z namenom, da se naš ponudnik naveliča čakati, Skrajno nečuveno pa je od tvrdke, da se z našimi ljudmi tako očitno norčuje, ko jih pošilja večkrat celo do Kan.la vprašat za delo, in to ne enkrat ali dvakrat, pač pa se to ponavlja po cele tedne, da delavci romajo od Gorice do Solkana, do Plavij, Kanala in obratno in konečni vspeh teh potij je ta, da jih ne sprejmejo. Železnica se gradi na naših tleh ter zahtevamo, da uživajo domačini vse one ugodnosti, ki jih nudi gradba, in ne ptujei-Lahi. Jako značilno je razvrščanje plač med delavci, Nastopni slučaj jasno dokazuje, kdo dela ceneje in bolje: domačin ali Lah iz kraljestva. Domačinu, bodisi Lahu ali Slovencu, plačajo največ Ki'10, Ako se protivi tej plači, izplačajo ga s K i'40 ter ga odslovijo. To se je pripetilo v soboto trem Furlanom. Znan nam je slučaj, da so domačini prijeli dnine a K SiO, a delavec h .kraljestva* pri istem delu sledečo dnino: za 338/4 dnine je prejel predujma Kron 25,— in ob plačilnem dnevu v soboto 2i2. t, m. še K 45,~. Torej skupno K 70—. Iz tega slučaja je razvidno, kako protekcijo uživajo Lahi. Avstrijec ni za nje, le Lahi. Tudi za to imamo dokaze. Dogodil se je slučaj, da je par domačinov prosilo dela. Imeli niso nobenega. Prišel je lačen Lah z družino, Hitro ko so domačine odslovili, hitro je bilo delo zanj i A ne le to. Celo delovodja mu je pomagal nesli blago tje, kjer bode bival. Ogorčenost vlada med domačini, iti ako se iz tega kaj izcimi, kedo bode kriv P! Napetost je velika. Kaj dela poklicana oblast?! Ne dotikajte se električnih žic! — Žice, po katerih je napeljana elektrika za razsvetljavo po Gorici, nimajo elektrike v sebi le takrat, ko so ulice razsvetljene, ampak tudi pred razsvetljavo in po razsvetljavi. Radi tpga naj se jih ne dotika nikdo in sicer ne neposredno pa tudi ne posredno s kakim predmetom. Na žice se ne sme obešati nikakoršnih stvarij, ker bi iz tega nastala nevarnost za osobje, ki ima posla pri razsvetljavi, pa tudi lahko za celo napravo. Hišni gospodarji imajo naznaniti vodstvu plinarne vsako popravo na pročelju hiš, kjer se nahajajo električne žice. »Zveza* narodno-napredne stranke na Kranjskem z Nemci. — Naši »katoliški« listi govorijo v enomer o zvezi kranjskih naprednjakov z Nemci ter hočejo dati razumeti, kako škodljiva da je ta »zveza*. To »zvezo" premlevajo zopet sedaj, ko se je pokazala na klerikalnem nebu nova zvezda: stari liberalec Šuklje se je »spreobrnil* ter postal klerikalec, in kot tak pride v državni zbor. V svojem kandidatnem govoru se je dotaknil dvorni svetnik Šuklje seveda tudi „zveze* z Nemci. Nekdaj jo je zagovarjal kot politično modro, sedaj jo obsoja — ker mu tako kaže. »Prim. List* je obljubil, da prinese posnetek iz Šukljejevega govora; zato ne bo napačno, ako priobčimo iz članka dr. Ivana Tavčarja v ,S1. N." odlomek, ki se tiče tiste toli pre-mlevane »zveze". Glasi se tako-Ie: »Suklje posvetil je velik kos svojega govora takozvani »nemški zvezi", Temu se ne čudim ,• kdor dandanes ničesar govoriti ne ve, govori o ti »zvozi«. Govoril je precej ne-odkritosrčno, in prav močno hinavsko. Le škoda, da je v ti stvari gosp, Ivan Štefe, kojega bo moral gospod dvorni svetnik od sedaj mej svoje intimne prijatelje sprejeti, dostikrat že mnogo sočneje pisal, ter mu tako snedel efekt, kojega bi bil Suklje s krvavimi svojimi besedami žel pri različnih mizah naših predmestarskih pivnic! Zadeva sama na sebi je resna in vredna globokega premišljevanja, Med največji, a tudi najtežavnejše probleme spada vprašanje, kako doseči mir med nemškim narodom in neiiemškimi narodi v Avstriji, Državnik, ki bi srečno dognal to vprašanje, spadal bi med najslavnejše može, in tudi med največje dobrotnika starega našega cesarstva, Pomirjanje mora priti, ali od kod P O tem so prepričani vsi resni politiki, in ravnokar sem odložil jedno zadnjih številk »Narodnih listov*, kjer se naglasa, da so bratje Cehi vsikdar pripravljeni zopet in zopet se pogajati z Nemci " pravične sprave. Ako bi se bil na Krai^kem v tem pogledu od strani naprednih strank napravil prvi ponižni korak do sprave, — in recimo, da se je tudi ponesrečil, in da ni imel Ustih srečnih posledic, ki so se pričakovale, vprašam, Ji bi bil radi tega opravičen nam zasaditi nož pod rebra človek, »ki ni bil nikdar naroden prenapetež, ki je vedno zagovarjal pošteno narodno spravo, in ki še sedaj naglasa, da bi bila prava sreča za našo deželo, ako s>e na pošteni in pravični podlagi trajni mir doseže z nemškim življem?" Tudi pri ponesrečenem poskusu bi moral Šuklje hvaliti vsaj dobro voljo, če drugega ne. Sedaj pa je stvar tudi ponosni pogled v tujca ter spoznal v njem moža, starega Štirideset do petinštirideset let, Črnih in ostrih oči j, bledega obličja, velikega nosu, črne in kratko sirižene brade; na sebi je imel vijoličast jopič in hlače z zaponkami iste barve; bil je brez vsakega okraska, samo rokave je imel razparane na običajen način, da je bilo na tem mestu videti srajco. Te hlače in ta jopič sta bila* dasi nova, videti zmečkana, kakor bi bila kot popotna obleka dolgo časa ležala zvita v popotni torbi. Vse to opazovanje je končal d'Artagnan s hitrostjo najnatančnejšega opazovalca in skoro vsled instinktivnega čuta, da bode imel ta tujec velik upliv na njegovo bodoče življenje. i Ker je plemič v vijoličastem jopiču isti hip, ko je j d'Artagnan vprl vanj svoj pogled, razodel jednega izmed svojih najbolj učenih in globokih nazorov o bearnskem kljusetu, sta se njegova poslušalca spustila v smeh, in tudi on je — navidezno zoper svojo navado —• pustil na obličju zaigrati, če smemo tako reči, bled smehljaj. Tu se je končal vsak dvom, d' Artagnan je bil res razžaljen. V tem prepričanju tudi potegne svojo Čepico na oči in prizadevajoč si, posnemati nekatere dvorne običaje, katere je videl pri plemičih, ki so potovali skozi Gascogn9, položi jedno roko na ročaj meča ter drugo vpre ob bok. Žalibog «ja je omamljala jeza tim bolj, čim bolj se je Uižal tujca, in mesto primernega in ponosnega govora, katerega si je pripravil v utemeljenje svojega poziva, je imel končno njegov jezik na razpolago samo surovega človeka, katerega je on spremljal z besnečo gesto. »He! gospod,* zakliče,« vi tam ob oknu! da, vi povejte mi nekoliko, zakaj se smejete, in smejali se bodemo skupno.« Plemič počasi obrne oči od kljuseta na jezdeca, kakor bi mu bilo treba nekaj časa, da je spoznal, da to očitanje volja njemu. Ko o tem ni več mogel dvomiti, se mu obrvi polagoma nagubančijo, in po precejšnjem odmoru odvrne d* Artagnanu z ironičnim glasom in nepopisljivo* nesramnostjo: »Jaz ne govorim z vami, gospod!« »Toda jaz govorim z vami,« zakriči mladi mož, razjarjen nad to mešanico nesramnosti in dobrih manir, dostojnosti in preziranja. Še trenotek ga opazuje tujec s svojim lahnim smehljajem, vstane od okna, pride počasi pred krčmo ter se dva koraka od d' Artagnana postavi pred kljuse. Njegov mir in njegovo zbadljivo obličje podvojita veselost onih dveh, ki sta ga poslušala in sta ostala pri oknu. Videč ga prihajati, potegne d'Artagnan svoj meč nekoliko iz nožnice. »Ta konj je gotovo aH pa je bil vsaj v svoji mladosti zlata gumba,« prične tujec, nadaljujoč pričeto razpravo, ter se obrne k svojima poslušalcema ob oknu, ne da bi pokazal, da je opazil razjarjenoat d' Artagnana, ki je med tem stopil med njega in ona dva. »Ta brva je zelo znana v botaničnem svetu, toda pri konjih dosedaj še zelo redka.« »Nihče, ki se smeje konju, naj se ne drzne smejati njegovemu gospodarju!« zakliče tekmec besnega de Tršvilla. »Jaz se ne smejem pogosto, gospod,«, odvrne tujec, »kakor lahko vidite na izrazu mojega obličja; a vendar si pridržujem pravico, smejati se, kadar se mi poljubi.« »In jaz,« zakriči d' Artagnan, »nočem, da bi se kdo smejal tedaj, če ne ugaja meni.« »Rer,, gospod?« nadaljuje tujec Še bolj mirno, »ah, dobro! to je čisto prav;« in obrne se na peti ter se hoče vrniti v krčmo skozi glavna vrata, pred katerimi je d' Artagnan ob svojem prihodu opazil popolnoma osedlanega konja. A d' Artagnan ni bil mož, ki bi na ta način pustil oditi človeka, ki je bil tako predrzen, da ga je zasmehoval. Zato potegne svoj meč popolnoma iz nožnice in sledi tujcu z besedami: »Obrnite se, obrnite, gospod zabavljivec, da vas ne pobijem od zadaj.« »Mene pobiti, mene!« odvrne oni, se obrne na peti in opazuje mladega moža z ravno tako velikim začudenjem kakor preziranjem. »Pojdite, pojdite, moj ljubi, vi ste tepec!« Nato pristavi polglasno, kakor bi govoril sam s seboj: »To se človeku gabi; kako nekaj izvrstnega za Njegovo Veličanstvo, ki povsodi išče junakov za svoje mušketirje!« Komaj konča, ko d' Artagnan zamahne z mečem po njem tako divje, da bi bila to najbrže njegova poslednja Šala, če bi hitro ne odskočil. Tujec končno spozna, da je stvar postala resna, potegne svoj meč iz nožnice, pozdravi svojega nasprotnika in nastopi. Toda v istem hipu njegova dva poslušalca in krčmar padejo po d' Artagnanu, jeden s kolcem, drugi z lopato in tretji z burkljami. Na ta način je bil napad odbit tako hitro in tako popolnoma, da nasprotnik d' Artagnana, ki je stal proti Množici udarcev sam, mirno vtakne svoj meč v nožnico ter postane iz sobojevnika samo gledalec boja, uloga, kateri se prepusti s svojo "Običajno hladnokrvnostjo, — a kljub temu mrmrajoč: *Kuga naj podavi Gaskonce! Posadite ga na njegovega oranžastega konja, in ide naj svojo pot!« »Prej ne, da ubijem tebe, strahopetnež!« zakriči d' Artagnan, braneč se, kolikor mu je bilo mogoče, ne ta, da se v deželnem zbora kranjskem od naše strani z nemško frakcijo ni sklenilo ni-kako premirje, in nikako politično zavezništvo. Šuklje to dobro ve, a v novejšem času Cital je mnogo knjig starih jezuitov, in preobdal ga je duh teh knjig, zategadel zavija in pači resnico. In to pri polni zavesti, a vzlic temu mu je v govora vsaka draga beseda: poštenost, poštenost in poštenost! Šuklje ne dvomi o zavezništvu z nemško frakcijo, njemu je to jasno in očitno. Jaz pa vprašam gospoda dvornega svetnika, kje se kaže tako zavezništvo? AH morda v tem, da pri državno-zborskih volitvah Nemci glasujejo za kandidata klerikalne stranke, kakor zadnjič v Kočevju? Ali morda v tem, da so tudi ljubljanski Nemcipri zadnji državnozborskivo-litvi proti meni postavili svojega kandidata, ter za njega spravili zadnjega svojega moža na volišfie? Ali končno morda v tem, da grof Barbo, ko bofieta Tavčar in Graselli Šuster« šičevo otročjo obstrukcijo ad absurdum spraviti, glasuje s klerikalnimi deželnimi odborniki, vsled česar je Susteršič po .Slovencu« od veselja do neba skakal? To bi bila čudna alijanca, če bi se kaaala v taki podobi! Suho dejstvo je, — in na tem vsa Sukljetova go-stobesednost niti pičice spremenili ne more — da je naša stranka z zastopniki velikega posestva v deželnem zbora sklenila dogovor, ki obsega samo dve točki: a) obe stranki glasuje« za jednako podporo obema glediščema } b) h celo zbornice voli se v deželni odbor člen slovenske napredne stranke, doeiro se iz deželnega odbora delegira v deželni šolski svet slovenski napredni odbornik in pa odbornik velikega posestva. To je vse! Kar se je dogovorilo, velja le za deželni zbor; izven zbcrnice pa imati obe stranki v vsakem pogledu proste roke, in če bodo Nemci kdaj silili v slovenske interese, zapoditi jih hočemo s tisto možato odločnostjo, katero je Šuklje dosedaj kazal - v menjavi svojih načel! Dalje si usojam trditi, da je bil dogovor glede gledišča plod tiste divje gonje, katero so klerikalci vprizorili proti slovenskemu gledišču. Da bi ti možje moč v rokah imeli, bi to gledišče niti beliča ne videlo. Zasluga narodno-napredne stranke je, da je rešila slovensko gledišče; ta zasluga pa se danes — posebno po naših političnih pivnicah — ne ceni previsoko. Ali bodočnost bode brezii" »jbeno pravičnejše sodila, in to je, kar me tolaži. Dogovor glede deželnega odbora in deželnega šolskega sveta pa je bil plod razsodne in pametne taktike, ki zahteva, da deželni odbor ne sme imeti klerikalne večine. Deželni šolski svet ne prihaja posebno v poštev, ker je tako vstrojen, da ima vlada v njem vsikdar večino. Če so ljudje, ki pozitivno vero izkoriščajo za taktično sredstvo, čemu naj bi se nam omenjena taktika v zlo štela? Nasprotno, meni se ta taktika razsodna in pametna vidi, ker se je po njih uničil klerikalni vpliv v deželnem odbora. V ti jami pa se je rodi! tisti vik in krik, ko-jega že nekaj let goni cela klerikalna garda proti nemški zvezi. In bolj kot je prazna bulica, glasneje kriči! Pri tem pa jim ni za narodnost, pač pa za izgubljeni klerikalni vpliv. Tako je! bi rekel dr. Susteršič/ Konsnmi pokajo. — Katoliški kon-sum v Dobu na Kranjskem je šel te dni v konkurs. Pokalo je v tem konsumu že dlje Časa — sedaj je pa počilo. Škodo seveda plača — kmet l To pa ni edini konsum, ki je šel te dni v konkurz. Tudi konsum v Dolenji vasi pri Ribnici je bil končno pri-moran napovedati konkurs. Primanjkljaj znaša okroglo 10.000 K. Kmetje bodo vzlic svoji brezmejni poboznosti še grdo preklinjali, ko bodo morali to škodo — plačati. V farovžu niso prav nič zadovoljni; da je prišlo do konkurza. Duhovni gospodje bi bili najraje videl, da bi konsumarji še nekaj časa vlekli to butaro. Pri nekem krstu je namreč duhovnik rekel botra: Škoda, da ste napovedali zdaj konkurz, ko bodo — volitve. Duhovnim gospodom bi bilo torej ljubše, če bi bila škoda še večja, samo da bi se volitve završile pred konkurzom. Tako se jim smili kmet. Sicer pa dobe Dolenjevašča^i te dni nov dokaz, kake sadove rodi duhovniško reševanje kmeta. Ta dokaz jim prinese uradni sluga v obliki obtožnic. Državno pravdništvo v Novem mestu toži 17 konsumarjev m revizorja »Gosp. zveze* Seliškarja zaradi falsi-ficiranja bilanc in računskih sklepov, poslovodjo Žužka — nekega drugega konsu-marja pa zaradi poneverjenja. Trg a?, Jerneja v ponedeljek je bil obiskan še prilično nepreslabo, vidi se pa, da taki trgi pojemajo od leta do leta. Živahno je bilo na živinskem trgu, živina pa je bila jako draga. Trg je bil prinesel za en dan malo več prometa v sicer prazne goriške ulice. — Obrtno nadaljevalna šola ˇ Nabre-žlnl. — Iz Nabrežine nam pišejo: S 1. septembrom t. 1. prične zopet pouk na tukajšnji obrlno-nadaljevalni šoli za Mesarje (kamnoseke). Ta šola je velike važnosti posebno za revne prebivalce Krasa, v katerem so zakopani veliki zakladi lepega kraškega marmorja, ki se povsod visoko ceni. Treba je znati ga le obdelati. To pa se nauči v klesarski šoli in pri Mesarskih mojstrih v Nabrežini. V šolo se sprejemajo dečki, ki so z dobrim vspehom dovršili vsakdanjo šolo. Pridni učenci dobe tudi konecletne denarne podpore. Stariši, dajte torej svoje sinove kateremu tukajšnjemu mojstru v pouk, in >o kolikor možno kmalu, če se s klesarsko obrtjo preživlja skoraj tisoč laških delavcev, zakaj bi se ne tudi par sto slovenskih in to še v svoji domačiji?! Tudi za delavce-pomočnike začne svoboden tečaj s 1. septembrom t. 1. in sicer le v strokovnem risanju za klesarstvo. Mladeniči,vporablte to ugodno priliko! Bralno društvo »Dornberg-Zalošče" vabi na veliko narodno veselico s plesom, katero priredi v Dornbergu v nedeljo dne 30. avgusta 1903 na dvorišču g. Albina Ši- nigoja. Glavna točka programa je narodna igra .Deseti braf (v petih dejanjih.) Obenem nastopajo tudi lamburasi in pevci z par toCkami. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Canč: ,Iz naroda za narod", godba, udarja tamburaski zbor iz Dornberga in Komna. 3. Fr. Govekar: »Deseti brat«. Narodna igra v 5 dejanjih, izvajajo domači di-letantje. 4. Hribar: »Slavcev spev«, poje domači možki zbor. Začetek veselice točno ob 3. uri popoldne. Po veselici se vrši ples, pri katerem svira godba iz Prvačine pod vodstvom gosp. Honig-a iz Gorice; ista svira tudi med posameznimi dejanji igra. Vstopnina k veselici 50 vin., I. sedeži I K 50 *:u., II. sedeži 1 K, III. sedeži 50 v. Vstop k plesu, ki se vrši v venčkih po 5 komadov, stane 1 K, in je dovoljen le udom in povabljenim gostom. Poskrbelo se je tudi poseben vlak, kateri vozi iz Ajdovščine proti Gorici točno ob 12. (opoldne) in iz Gorice proti Ajdovščini točno ob L.10 popoldne. Odpeljejo se pa gostje lahko iz Dornberga proti Gorici ob 10. uri «?ečer in proti Ajdovščini ob 11. ari zvečer. Zvečer čarobna razsvetljava z umetnimi ognji. K obilni udeležbi vabi vse rodoljube odbor. Vojaško - veteransko društvo v 8o-vodnjah priredi v nedeljo dne 30. t. m. javno tombolo s plesom na navadnih prostorih v Sovodnjah. Dobitki: činkvina 80 K; tombola 160 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek tombole ob 4. uri popoludne. Pred in po tomboli in pri plesu svira godba iz Mavhinj, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Ni res, da se je vstrelila v Bracanu komiesa Manzano. Vse drugo o dolgovih in begu conte Manzano je resnično ali vest o umoru je izmišljena. Komteso niti ni v Bracanu. Vest o njeni smrti je prinesel prvi tuk. »Gazzettino*, ki pa jo sedaj preklicuje. Napadli so v noči od nedelje na ponedeljek gluhonemega delavca v Bramovi opekarni Fr. Dvofaka iz Prage. Ranjen je bil z nožem v hrbet. Spravili so ga v tukajšnjo bolnišnico. Fotograf g. A. Jerklft naznanja, da pride v kratkem na Tolminsko, kjer bo osebno slikal ter sprejemal naročila. Ostane tam par dnij. Pnnrf&lrc* Y ***** odPravJJa r0" rla"-vrelea (zdravilna voda), K vinu, konjaku itd. prednjači voda »Tempel^-trelea. Razgled po svetu. Deželni zbori bodo sklicani, kakor se Cuje sedaj, po večini sredi meseca septembra na zasedanja, ki utegnejo glede na položaj v posameznih deželah trajati večali manj časa. Cesar v Budimpešti. —- Cesar sprejema v Budimpešti razne politike, da čuje mnenje o položaju z raznih stranij ter se bo mogel končno odločiti, kdo bi bil oni mož, ki bi stopil na površje sedaj po padcu Khue-novem. 22. t. ro. je cesar sprejel najprej ministra zunanjih del grofa &oluchowskega v posebni avdijenci. Pozneje so bili sprejeti bivša ministrska predsednika grof Julij Sza-pary in dr. Wekerie, finančni minister Lukacs in poslanec Holossv. — 21. t. m. sprejeti politiki so vsi cesarju razložili svoje mnenje o položaju in mu svetovali, naj ugodi zahte- vam glede armade. Cesar je rekel: Jaz sem star mož in sem pač zaslužil, da se mi da mir. Jaz ne poznam nobenega vladarja, ki bi po tako dolgem vladanju in v taki starosti imel toliko skrbi kakor jaz. Tudi je cesar rekel: Čutim, da sem nervozen in bolan. — Vsi politiki, ki so bili potem pri cesarju, imajo utis, da cesar neče privoliti v nikake koncesije ali samo v prav majhne. Tudi se zopet raznaša govorica, da se hoče odpovedati kroni, katera vest pa se z merodajne. strani energično dementuje. Avdijence pri cesarju se bodo vršile še tekom tega tedna. Sprejet je bil Weckerle, * pozneje Lukacs, člani opozicije pa ne pri- ' dejo v avdijenco k cesarju. Iiord Sallsbnry. — V Londonu je umrl v soboto eden najodličnejših angleških državnikov, lord Salisburv. Rojen je bil leta 1830. Ircem je bil Salisburv neizprosen sovražnik. Zato je bil tudi sovražnik Gladste-neov. L. 1895. je prorokoval v parlamentu razpad Turčije. Laške paralel k c pri sv. Ivanu In slovenske ljudske Stile v Trsta. —- Na shodu pri sv. Ivanu, ki se je vrši! v nedeljo ter bil dobro obiskan, je bila vsprejcta sledeča resolucija: Okoličanski in tržaški Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu pri Sv. Ivanu dne 23. avgusta t. 1. 1. protestirajo svečano proti sklepu ' mestnega sveta tržaškega, da se ustanovijo italijanske p&ralelke na ljudski šoli pri Sv. Ivanu; * 2. poživljajo c. kr. vlado, da sistira ta sklep in prepreči otvoritev rečenih paralelk; 3. pričakujemo od državnih oblastij, da ustanove čim preje slovensko ljudsko štilo v Trstu. Menotti Garlbaldl. — V Rimu je v soboto umrl titularni general Menotti Gari-baldi, sin velikega očeta Josipa (iaribaldija. ? Budimpešti so pogorela velika skladišča pariškega blaga Ivrdke Goldberg, 13 oseb je baje našlo smrt v ognju, mnogo je ranjenih, V MacedonlJI. — Turški vojaki, ki so se peljali iz Soluna v notranje pokrajine, so na postaji Zelenice izstopili ter začeli loviti bolgarske delavce. Pet delavcev so ubili. Av-stro-ogrsko poslaništvo je zaradi tega dogodka poslalo turški vladi odločno noto. Veliki vezir Fehid paša je naročil železniškim družbam, da morajo odpustiti vse uslužbence bolgarske narodnosti. Pri pogrebu umorjenega ruskega konzula Rostkovskega so turške oblasti prepovedale udeležbo kristjanskemu prebivalstvu, proti čemu jo ruski konzularni agent Mandelstamm protestiral. Med VVizo-vičem in Solunom so vstaSi dvakrat poskušali razstreliti vojaški vlak. Trije turški vojaki so mrtvi. Grki so začeli zadnji čas postopati po turški navadi. Neki grški stotnik je s svojim oddelkom izropal dve vasi pri Kostoru. da bi se le za korak umaknil pred gvojimi nasprotniki, I ki so neusmiljeno udarjali po njem. ' »Novo bahanje,« zamrmra plemič. »Pri moji časti, ti Gaskonci so nepoboljšljivi! Le nadaljujte ples, ko hoče na vsak način. Kadar se naveliča, že pove, da ima dovolj.« Toda tujec še ni vedel, s kako vrsto trmoglavosti ima opraviti; d' Artagnan ni bil človek, ki bi koga prosil milosti. Boj se je torej nadaljeval -še nekaj sekund; d' Artagnan končno izmučen spusti svoj meč, ki gaje zlomil udarec kolca, na tla. Drugi udarec, ki ga zadene na čelo, ga krvavega in skoro nezavestnega pobije na tla. Kavno v tem hipu so pričeli od vseh stranij vreti na prizorišče. Krčmar, ki se je bal škandala, je s pomočjo svojih natakarjev odnesel ranjenca v kuhinjo, kjer je ta našel prvo pomoč. Kar se tiče plemiča, se je vrnil na svoj prostor ob oknu in nekako nestrpno gledal na to množico, ki ga je, kakor je bilo videti, spravljala s svojo prisotnostjo v precejšnjo zlovoljnost. »Torej, kako je z blaznikom?c vpraša, ko se vsled škripanja vrat obn? nadstropju.« »Ali ima vse svoje stvari pri sebi? AH ni pustil svojega jopiča spodaj ?« »Ne, vlo to je spodaj v kuhinji. Toda ker vam je v nadlego, ta mladi tepec...« »Brezdvomno. V vaši krčmi napravlja škandal, katerega dostojni ljudje ne morejo prenašati. Pojdite v svojo sobo, napravite mi račun in obvestite mojega slugo.« »Kaj ! Gospod nas že hoče zapustiti ?« »Saj dobro veste, ker sem naroČil osedlati konja. Ali se ni zgodilo tako? »Da, zgodilo se je, in kakor je Vaša Ekscelencp mogla videti, je konj pred glavnimi vrati popolnom^.:4 pripravljen na pot.« J^j , »Dobro, torej storite, kakor sem vam ravnokart)jf rekel.« ,H »Kako!« pravi krčmar pri sebi, »ali naj bi se bal ,,j tega mladiča!« Toda pogled iz zapovedujočih tujčevih očij pre-kine njegovo razmišljevanje. Zato ponižno pozdravi in odide. „f. »Trgovsko bolniško in podporno društvo" v LJubljani so si znali Nemci držati v svojih rokah, imeli so v zastopstvu veČino in odločilen vpliv. Ali konCno je moralo tudi tu poCiti ter preiti društvo v slovenske roke. To se je zgodilo v nedeljo pri volitvi. Izvoljeni so v odbor sami Slovenci. Naeeloval pa bo društvu veletrSec Knez. Proces Humbertov je skončal, v so-J boto v Parizu. Ta sleparska družba si je znala tekom let na razne zvite načine priboriti milijone, ali slednjič jo je zadela roka pravice. Terezija in Fr. Humbert sta obsojen« na 5 let ječe, Roman H. in Eni. na 3, ozir, 2. • ' -**--** Skupščina dalmatinskih Srbov. — Imeli so v nedeljo 16. t. m. veliko skupščino, na kateri so-sprejeli med velikim odobravanjem med drugim tudi resolucijo odbora o slogi Srbov in Hrvatov. Po tej resoluciji želijo Srbi sloge z brati Hrvati ter pooblaščajo upravni odbor stranke, da se dogovori o tem s Hrvati in zaključki dogovorov morajo biti obvezni za vsakega člana srbske stranke. Laški kralj In kraljica prideta jutri v Videm na razstavo. Dospeta v Videm ob S. uri zjutraj, odpotujeta pa popoludne ob 4. Prvotno je bilo določeno, da pride kralj sam, ali ko je videmski siudaco s predsednikom razstave in predsednikom dež. poslanstva prosil brzojavno kraljico, in ticer v imenu Furianfc, naj pride v Videm, se je odločila za pot tudi kraljica Jelena. V posebni brzojavki se je sporočilo iz kraljevske hiSe v V..;>m, da je kraljica vesela vabila ter se mu drage volje odzove. Promet med Avstrijo In Ogrsko. — Glasom izkaza statističnega urada o prometu med Avstrijo in Ogrsko je znalal uvoz iz Jgrake v Avstrijo v juliju 1903, 71*8 milijonov K, izvoz na Ogrsko pa ?5'5 milijonov K. Od 1. januvarja do vštetega julija je znašala vrednost uvoza iz Ogrske 4838 milijonov K (14*8 milijonov več, nego v isti dobi prešlega leta); izvoz na Ogrsko 505*1 milijonov (31*7 milijonov več). Provizorična trgovinska bilanca za to dobo kaže aktivum S1'3 milijonov nasproti 4'4 v istej perijadi I. 1002. VseslovAnska razstava v Petrogradn. — ,Dniewnik War3zawski* poroča o vseslovenski razstavi sledeče: Vseslovanska razstava, ki se je imela vršiti 1. 1004. v Petro-cadu, odnesena je do 1. 1906., in sicer radi ga, ker je Rusija sklenila kolikor mogoče bitno in sijajno sodelovati na tej razstavi. lsija ima v prvi vrsti pred okom kulturne ije, trgovske osnove so še le na drugem mestu. Čehi pa želijo pred vsem zboljšati svoje trgovinske zveze. Od češke strani pisalo se je pristojnemu odboru v Petrograd, da je industrija na Češkem ravno tako razvita, kakor v Nemčiji in da je za Čehe od največega interesa, da najdejo v Rusiji skladišča za svoje izdelke. Rusija nima razloga dajati prednosti nemškim izdelkom. Čehi gredo že tako daleč, da sedaj nabirajo denar, da m bo moglo kmalu pričeti s pripravljalnimi deli za gradnjo kanala, ki bo spajal Vltavo in Donavo. Čehi nameravajo namreč vso svojo izvozno trgovino pošiljati po tem kanalu do Črnega morja, a ne kakor do sedaj, preko Hamburga. Do sedaj je v to svrho nabranih že en milijon kron, in izjavljajo, da se nabere v kratkem času še toliko, ako bode to potrebno. Tudi pruski in avstrijski Poljaki bodo^ sodelovali na vseslovanski razsti i v PelrogralmT ako TjcPliŠta" služBenl, kakor tudi bo. I-Fran Wilhelmov j odvajajoči čaj FRANA KflLHELMA likvMfJi li e. Ir. tnmn »liiaMJi r >toiiiikfrchen, Spodnjo Avstrijsko se diihi v vsaki lokami 1 zavitek za 2 kroni avBtr. veljave. Kjer se ne dibi, vrii se poslljatev direktna. Pištni zavej 15 zavitkov 24 kron franki na vsako avstro ogersko pošto. V znak pristnosti je na umotu t»rl* oli-iiuo li(fa NVunkirvlien (dovel cerkva). Sprejme se na stanovanje in hrano dva JO-14-letna dečka v dobro, pošteno slovensko družino. Naslov povč upravništvo. Razglas. V konkurzno maso »Mlekarsko zadrugo v Črnem Vrhu« spadajoča mlekarska priprava so bodo dne 3. septembra t. L od 10. uro dopoldne naprej v zadružnih prostorih v Črnem Vrhu razprodajala po javni dražbi. Kar bi so na dražbi no prodalo, proda potom upravnik konkumio mmo pod roko. Mlekarna, ki jo obstala komaj 3 loti, opremljena jo z najnovejšimi potrebščinami za ročno in za parno delo ter so zlasti novo mlekarno, ki še nimajo oprave, in starejše, ki hočejo svojo opravo popolniti in namesto ročno uporabljati parno gonilno moč, opozarjajo na to zelo ugodno priložnost, nabaviti si po ceni lepo opravo. Inventar in cenilni zapisnik je na pregled pri upravniku konkurzne mase, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Upravnik konkurzne mase dr. Fran Horvat, c. kr. notar v Idriji. Išče se za neko novo agencijsko podjetje v Gorici pripravno in spretno osebo, katera bi imela veselje do potovanja po Goriškem v svrho akvizicije odjemalcev,-za vet deloma- že dobro upeljanih predmetov. — Prednost imajo mlajši vpokojenci poštenega značaja, zmožni obeh deželnih jezikov, z veseljem do trgovine in vporpbljivi tudi v pisarni. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. Pismene ponudbe na upravništvo tega tista do 1. septembra t. 1. pod geslom .Pridnost*. Dr. Marij Bresca kirurgom zdravnik naznanja« da je otvoril svoj ambulutorij v pritličju hišo iH. 8. na centi Frana Josipa, kjer zdravi posebno bolezni v grla nosa In ušesih — Sprejema od 10—11 dop. in od 3-4 pop. Dostavna na dom in razpošilja po želenaiai na vse kraje avstro - ogereke monarhije v sodih od 56 Utrov naprej. Na zahtevo pošUja tudi utoroe. <:•¦• zatem«. Pastr«iaa »titana, Fran Melinek krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 »Na Planini* priporoča svojo gostilno, Oglas. Semenj v Renčali, kateri jo bil do sedaj 6. septembra ' vsakega leta, bode odslej dalj« z dovoljenjem visokega c. kr, lianiestništva v Trstu vedno prvi pondeljek v septembru vsakega leta. Županstvo v Renčati, dne 10. avgusta 1903. Župan: Merliak. = Na stanovanje, = brano in brezplačno poučevanje ne sprejme 5 - G učencev. — Naslov pove" upravništvo. kjer tofi pristna domača bola In Črna t t na In vedno sveže piv«, Trna tovrstno kuhinjo ?, mrzlimi in gorkimi jedili ter prenočišča za potnike in hlevo za konje. ¦NT* Cene zmerne. -"tU Odlikovana kleparska delavnica Artur Makuntz! v (jlortct, (Mu ulica M. L i/vrsujo v.sa naročila »padajoča v klnpnnku Iroko % največjo natanjčnoitjo, — Izvrfiujo vpeljavo in popravo strelovodov. Naznanilo. Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarijo v Gorici v Ra&telju št. 39. tudi novo pekarijo v Kanalu Elegantno zalepite za $ # # »Šaljive pošlo" vedno v zalogi pri Iv. Bonacu y Ljubljani. Gena 100 komadov K 3' - na glavnem trgu. Priporočam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke raznih vrst, po ugodnih cenah. Jožef Valentinfiič, pekovski mejster v Carici In v Kanali. »Miladv ta ptiček no smo opaziti,! nadaljuje tujec; »kmalu mora priti mimo; določeni čas je že celo minul. Na vsak način je boljše, da zasedeni konja in ji jezdim naproti... Samo če bi mogel izvedeti, kaj stoji v onem pismu, naslovljenem na Trčvilla!« In tujec odide neprestano mrmrajoč proti kuhinji. Krčmar, ki ni dvomil o tem, da je samo prisotnost mladeniča pregnala neznanca iz njegcwe krčme, med tem zopet odide v prvo nadstropje k svoji ženi, kjer končno najde d'Artagnana pri zavesti. Ko mu pojasni, da bi mogel imeti sitnosti s policijo, ker je '"•kal prepira z visokim gospodom - kajti po krčmar-ih mislih tujec ni mogel biti drugega, kakor visok spod —, sklene kljub svoji slabosti vstati in nadevati svojo pot Še na pol omamljen torej d' Ar-*nan vstane, brez jopiča in z glavo, zavito v plat-ne cunje, in prične stopati po stopnicah. Toda ko s ide v kuhinjo, opazi pred vsem drugim svojega smehovalca, mirno stoječega poleg težke kočije, v katero sta bila vprežena dva velika normandska konja. Govoril je z damo, katere glava je bila v oknu ;oČije videti kakor v okviru in ki je bila stara dvajset do dvaindvajset let. Omenili smo že, s kako hitrostjo je d' Artagnan preiskal nov obraz; tudi zdaj je videl *Ja prvi pogled, da je dama mlada in lopa. Ta lepota gr- j« iznenadiia tim bolj, ker je bila južnim krajem, v < terih je prebival do tedaj, popolnoma tuja. Bila je ! 'ondinka bledega obraza, dolgih las, ki so se ji v kodrih vsipali na rame, velikih modrih očij, ki so bile Paine poželjivosti, rožnatih ustnic in kakor alabaster elih rok. »Njegova Eminenca mi torej zapoveduje...?« pravi dama. I »Vrniti se takoj na Angleško in ga neposredno Ivestiti, Če bi vojvoda zapustil London.« »In kakšna druga navodila mi So daje?« vpraša lepa potnica. Zaprta so v tej škatlji, katere ne smete odpreti prej kakor onstran kanala.« »Izvrstno; in kaj napravite vi?« »Vrnem se v Pariš.* »Ne da bi kaznovali tega nesramnega mladiča ?« vpraša dama. Neznanec hoče odgovoriti; toda v hipu, ko odpre usta, pribiti na prag d'Artagnan, ki je vse slišal. »Ta nesramni mladič kaznuje sam druge,« zakriči, »in trdno upam, da se mu oni, katerega mora kaznovati, to pot ne iz vije kakor prvič.« »Da se mu to pot ne izvije?« ponovi tujec in nagubanči čelo. »Ne, mislim si, da si v prisotnosti dame ne bodete upali bežati.* »Pomnite,« zakliče Miladv, ko vidi, da je plemič položil roko na svoj meč, »pomnite, da najmanjša zakasnitev lahko pokvari vse.« »Prav imate,« odvrne plemič; »potujte torej svojo pot, jaz tudi odrinem.* In poklonivši se dami odhiti k svojemu konju, dočim voznik močno udari z bičem po svojih konjih. Obe osebi odideta v galopu, oddaljuje" se vsaka na drugo stran ceste. »In vaš račun ?« zakliče krčmar, katerega naklonjenost napram popotniku se je izpremenila v globoko zaničevanje, ko je videl, da odhaja, ne da bi plačal svoj račun. »Plačaj, zarobljenec!« zakliče popotnik, Še vedno v galopu, svojemu slugi, ki vržo krčmarju pred noge dva ali tri srebrnjake ter nato oddirja za svojim gospodarjem. »Ah, strahopetec! ah, bedni človek! ah, preoble- Čoni plemič!« zakriči d'Artagnan in se vržo za sluge. Toda ranjenec je bil še preslab, da bi prenesel tak napor. Komaj napravi deset korakov, ko mu prične šumeti v ušesih, vrteti se mu pred očmi ter kri siliti v glavo, da se zgrudi sredi ceste, še vedno kličoč; »Strahopetec! strahopetec! strahopetec!« »Res je zelo strahopeten,« zamrmra krčmar, bližajo se d'Artagnanu, ker je hotel ubogega mladeniča zopet pridobiti za se, kakor v basni caplja na večer svojega polža. »Da, zelo strahopeten,« zašepeta d' Artagnan; »toda ona je aelo lepa!« »Katera ona?« vpraša krčmar. »Miladv,« zastoka d'Artagnan. In v drugič ga obide nezavest. »Vse jedno,« pravi krčmar, »ona dva izgubim, toda ta mi ostane in gotovo ga bodem znal nekaj dnij obdržati pri sebi. To da vedno še jednajst tolarjev dobička.« Znano je, da so jednajsteri tolarji tvorili svoto, katero je imel d'Artagnan še v svoji mošnji. Za jednajst dnij bolezni je krčmar računil po tolar na dan ; toda računil je brez svojega popotnika. Drugo jutro je d'Artagnan vstal že ob petih, šel v kuhinjo kar sam, zahteval razun nekaterih drugih sestavin, katerih seznamek se ni ohranil do danes, vina, olja in rožmarina ter z receptom svoje matere v roki napravil mazilo, s katerim je drgnil svoje mnogoštevilne rane, obezal se sam in ni trpel, da bi poklicali zdravnika. Skoro gotovo vsled upliva ciganskega mazila ia tudi vsled neprisotnosti zdravnika je bil d'Artagnan še isti večer zopet na nogah in drugi dan že skoro za silo zdrav. (Dalje pride). briških, dalj. mailnsklhin tatarskih vinogradov. pristna bal« ; In črna vina | iz vipavskih, furlanskih, I Anton Pečenko Vrtna m.ca 8 - GORICA - Via Giardin,, s Pfaff-ovi šivalni stroji B^F*- so nsjboljl- "Ml To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upe\je nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfalfovl šivalni slxoj» najbolj trpežm, ter se overili da se Be dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. PfiBmi šivalni stroji **L*»•¦««-«•"— PfafTovi linhj stroji »p^^^lt!* Pfoffni ličili StrOJi ^mS^^iSS^tn^S. _________________ Ptaffavi iivahi straji KS^.^ ^otoara°- Nikar naj.se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffoir« šivalne stroje. Salona Ffafflmh šivalnih in dragih stoje? ir Borici ?ia KuniGipio šle?. 1 Popmljalnlea šlvaluih strojev, drokoles Nunska ulica 14. t ^ f T Priznanje Ilirskih testenin - iz krogov veleposestva. Gospo.loma Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Z Vašimi testeninami sem popolnoma zadovoljna, ker so res najizvrstnejse od vseh, kar sem jih poskusila. Tolsti vrh (St. Jerrei) Dolenjsko \% j nuarja 1902. MaPija Hudež, grajščakinja. Tr^oVjkp-obrtna rej^troVaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hraallae »log« obrestuje po 4.'/,%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po b%, — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. PasaJIla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec. 1902: Oelail: a) podpisani.........K 943.200- b) vplačani.........» 305.874-50 Oaaa aosajlla..........> 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad......» 24M39-23 msgtr~—.~r-r-;.. .v ....... 912.745-25 eti ! ! ! Pozor ! ! ! Vsem, kateri bolehajo na želodcu • • • • •••••••in težke) prebavi, daje gotovo pomoč in povrača zrušeno zdravje IT jedino pristna "WB Germanova zdravilna življenjska esenca, katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vsili žel ličnih bole/nih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigo- vanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krt" itd. German ava zdravilna življenjska i esenca pomaga proti jeternim In sleznim loleznim, proti hcnierojdani, čisti po- I kvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi. I Germanova zdravilna življenjska esenca odganja zastale vetrove in ne- I znosne gliste, a onim, kater m povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo za okrepljenje telesa! Germenova zdravilna življenjska esenca pomagala je že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomo?i niti več nadjali niso. Germanova zdrav Ina življenjska esenca i ripravlja se iz blagodelujočih, povse •> neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prjetnega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemati ne nsorejo. Cena F.««klenici 1 K 40 vin, s poŠto se ne pošilja rnenj nego 2 steklenici, za vozni list in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetju ali v naprej doposlaticm znesku. Glavna zaloga kamor naj se vse naročbe nastavljajo Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško. 0a>> Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke fjeka na ,,k crnom orlu" K. Germana u Belovaru. Zato išči izključno pravo Ge manovo zdravilno življenjsko esenco, in ako se ti ponuja druga, navad o bolja ali ravno tako dobra, ne vzemi jo, ako jo lam ne dobiš — naroči po pošti. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Brogu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prefiast. duhovščini, imete-ljern in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpet no Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, gugalrtlke, naslonjače Itd, Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirann. Največja izbira stolov, naslonjačev In gugralnikov iz trstovine. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Rimske toplice v Tržiču (Monfalcono) = in blatne kopelji = priporočane po n-^boljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremoiaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. l^arol prašdl^, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birnianee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Sprejemna zavarovanja človeškega življenja po n aj raznovrstne j ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaskoz? slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje; Generalni zastopv Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banSnej hiši Gospodskih ulicah štev. Iss. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen ju je takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. j Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristnej namene. i Odlikovana mizarska in strugarska delavnica. = Anton Černigoj = (društvenik »Mizarske zadruge«) v Gorici, Tržaška ulica št. 18. Priporoča svoje mizarske izdelke vseh slogov, in za vsaki stan. Izdeluje tudi vsakovrstne strngarske Izdelke točno po na-rečilu. Vsa naroČila preskrbi v najkrajšem času po zmernih cenah. Dobi se povsod! Schichtovo hranilno jedernato milo z varstveno znamko garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. •• • • $ Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica. Zahtevajte moj ilustrovani cenik 2 več kakor I 500 podobami od ur, zlatih, sre-1 brnih in muzikaličnih predmetov, I katerega pošilja zastonj in poštnine I prost« I Hanns Konrad J tvornk-a ur in eksportna hiša I Most it. 249. — (ČeSko). I