v v v Marko MARINCIC APOLONIJ RODOSKI V KATULOVI 64. PESMI* Abstract Izvleček Catullus' Peleus and Thetis (c. 64) is inter- preted in its relation to Apollonius Rho- dius and to the tradition of Hellenistic epyllia. In representing his Ariadne as a second Medea, Catullus extended Apol- lo ni us' exemplum of Ariadne (Arg. 3,997ff.; 1074ff.; 1096ff.; 4,423ff.) so as to form a digressive parallel story accor- ding to the pattern of the epyllia (Mosc- hus' Europa); he replaced Apollonius' iro- nic ambiguity by a polar opposition bet- ween two contrasting images correspon- ding to a typical pattern ofhis lyric poems ( quondarn- nune). However, the tragic cir- cumstances of Thetis' wedding and the happy outcome of Ariadne's story are sup- presed in a way that produces an impres- sion of a complementary whole. Interpretacija Katulove pesnitve o Peleju in Tetidi (c. 64) v odnosu do Apolonija Rodoškega in tradicije helenističnega epi- lija. Osnova za upodobitev Ariadne po zgledu Medeje je Apolonijev exernplurn (Arg. 3,997ss.; 1074ss.; 1096ss.; 4,423ss.), ki ga je Katul sledeč kompozicijskemu vzorcu kratke epike (Moshova Evropa) razširil v digresijo s paralelnim mitom; iro- nična dvoumnost Apolonijevega mitološ- kega primera se v skladu z značilno mi- selno strukturo Katulovih liričnih pesmi (quondarn - nune) umakne polarnemu nasprorju med srečnim Pelejem in zapuš- čeno Ariadno, vendar srečna verzija Ariadnine zgodbe in namigi na tragične okoliščine Tetidine svatbe ostajajo prisot- ni v ozadju in ustvarjajo vtis komplemen- tarne celote. Izhodišče Katulovega epilija o svatbi Peleja in Tetide je mit o Argonavtih. Pesnitev se začne v staroepskem, enijanskem tonu, kot bi ne šlo za neote- rični epilij, temveč za uvod v obsežen ep o argonavtski odpravi: Peliaco quon- dam prognatae vertice pinus ... Boginja Atena je ljudem zgradila prvo ladjo, na njej izbrani grški junaki odrinejo v Kolhido po zlato runo. Toda v nas- protju s pričakovanji ne slišimo niti besede o Jazonu in o dogodkih v Kol- hidi. Katul postavi v ospredje pripovedi Peleja, ki le v delu tradicije nasto- pa kot Argonavt, in dogodek, ki nikjer v nam znani tradiciji ni povezan z odpravo: Pelejevo srečanje s Tetido. Nereide sredi morja pred očmi smrt- nikov gole vzplavajo na površje, Pelej se zaljubi v najlepšo izmed njih, in Tetidino božansko sorodstvo privoli v njeno možitev s smrtnikom. Vse to * Pričujoča razprava je nekoliko predelano poglavje moje doktorske disertacije Hele- nistični epilij v Rirnu ( 1999) . Keria II - 1 • 2000, 31-58 32 Keria II - 1 • 2000 se - sodeč po opisu - zgodi z bliskovito naglico. Prav tako bliskovito se z morskega prizorišča preselimo na tesalski dvor, kjer se že odvija svatba, zadnje bližnje srečanje ljudi z bogovi. A tudi tokrat izvemo zelo malo o poteku svatbe; namesto tega smo skupaj s tesalskimi podeželani pripušče­ ni k zakonskemu ležišču, kjer lahko sredi nakopičenega razkošja občudu­ jemo podobo na škrlatnem poročnem pregrinjalu. - To je za pesnika nova priložnost, da se oddalji od začete pripovedi. Na vezenini je upodobljena zgodba o Ariadni, kije Tezeju pomagala v boju zoper Minotavra in skupaj z njim pobegnila s Krete, Tezej pa jo je spotoma »pozabil« na otoku Nakso- su. V središču opisa je patetični Ariadnin monolog. Ariadna nezvestega Tezeja prekolne in prikliče nadenj maščevanje: podobno nesrečo, kot jo je prizadejal njej, naj prizadene tudi sebi in svojim najdražjim. Nato se vrnemo v čas pred Tezejevim odhodom na Kreto. Atenski kralj Ajgej naro- ča sinu Tezeju, naj ob vrnitvi pred atiško obalo kot znamenje srečne vrni- tve razvije belo jadro. Tezej na znamenje pozabi, in oče se ob pogledu na črno jadro v veri, daje sin mrtev, vrže z Akropole. Še enkrat se vrnemo k Ariadni. Opis se sklene s hrupnim bakhantskim sprevodom, s katerim se Dioniz približuje zapuščenemu dekletu. - Ko se Tesalci nagledajo umetni- ne, se morajo umakniti božanskim gostom. Bogovi, Hiron, Penej, Prome- tej,Jupiter injunona z družino pridejo na dvor z razkošnimi darovi. Nato vsi prisluhnejo pesmi Park, prerokbi zakonske sreče, Ahilovega rojstva, nje- gove slave in trojanske vojne. Pesnitev se sklene z moralizirajočim epilo- gom o mračni dobi, kije sledila tem zadnjim srečanjem ljudi z bogovi in ki traja še danes. V prejšnjem in v prvih desetletjih tega stoletja je bilo v zvezi s Katulovo 64. pesmijo v ospredju zanimanja vprašanje izvirnosti. Danes je tako rekoč opuščena domneva, da je pesnitev v celoti adaptacija grške predloge. 1 Po- vsem mogoče je, da je bil Ariadnin motiv že pred Katulom deležen obsež- nejše obravnave; morda sta imela Nonos in Katul pred seboj isto pesnitev.2 A. Barigazzi je domneval, da je bil glavna Katulova predloga Evforionov Dioniz; povezavo z Ajgejevo temo je utemeljeval s tem, da naj bi bil Dioniz del pesnitve MO\(IO'Ttta, ki je obravnavala atiške legende.~ Vendar danes prevladuje mnenje, daje bil Dioniz samostojna pesnitev, kije obravnavala 1 Riese 1866 je brez vsake stvarne opore postavil hipotezo, da gre za prevod Kalima- hove pesnitve. O anonimni helenistični predlogi Reitzenstein, 1900, str. lOls. 2 MaaB 1889; Reitzenstein str. 101, op. 5; Castiglioni 1907; zdaj Syndikus 1990, str. 136 in 152ss. ~ Pri Della Corte, 1965, str. 163s.; podobno Barigazzi, 1963, 448 in 450ss., v Evforio- nu odkriva Katulov in Nonosov skupni vir. Domnevo, daje fr. 17 (omenja se Ajgej) pripadal Dionizu, je Scheidweiler 1908, ad fr. 8, utemeljil prav na povezavi z Ariad- no. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi 33 Dionizov triumfalni pohod na zahod4; ob tem za kak Ariadnin monolog ni bilo prostora (to seveda velja tem bolj v primeru, če je bil Dioniz samo del druge pesnitve). Podobno je Scheidweiler anonimni veri Qxi::av6c;, '"CcQ ncroa nEpippvwc; EVDEDE'"Cat x-a-cbv (fr. 81Scheidweiler=122 Powell = 189 van Groningen) pripisal Evforionu prav na podlagi dejstva, da ga je Katul v verzu 30 dobesedno prevedel. Ciceronov posmeh na račun 'canto- res Euphorionis', avtorje všečnih spondiakov (Tusc. 3,45s.), naj bi bil na- mreč uperjen zoper neoterike in torej vsaj posredno tudi zoper Katula, ki ima veliko spondejskih verzov po novi modi, enega že na začetku svojega epilija: illa rudem cursu prima imbuit Amphitriten (11). Vendar je omenjeni grški verz le na enem od treh mest, kjer je citiran, pripisan Evforionu; van Groningen ad loc. največje možnosti daje Neoptolemu, saj je edino pri njem citirano delo, iz katerega naj bi bil verz vzet. Drugi ohranjeni grški verz, ki gaje Katul očitno prevedel iz neke grške pesntive,je versus spondiacus neznanega avtorja: noA,A,cX, µchriv KEpciECJ- CJlV l::c; titpa -a-uµfivana, kije citiran pri Cie. Ad Att. 8,5,1; pri Katulu: nequiquam vanis iactantem cornua ventis (v. 111). Verjetneje kot izgubljene- mu grškemu izvirniku5 je ta verz pripadal Kalimahovi Hekali (Tezejev boj z maratonskim bikom)li; Katul se je v Ajgejevem govoru skoraj gotovo zgle- doval ob prizoru Hekale, ko Tezej prosi očeta, naj ga pusti nad maraton- skega bika.7 Interpretacija dvodelne pesnitve je v veliki meri odvisna od razumeva- nja njene kompozicije. V prepričanju, daje opis pregrinjala zgolj digresi- ja8, so številni starejši interpreti obšli razlago, kijo je podal že P. Friedlander: pesnik je ustvaril disonanco med dvema podobama, ki jo zgladi šele analo- gija med dvema bogovsko-človeškima paroma - ta pa spominja na opis 4 Cl(1a, 1991, str. 116; van Groningen, 1977, str. 102. " Tako tudi še Lesky, 1937, 301 in K.roli, 1968, ad loc. ,; Tako že Haupt 1886, vol. 2, str. 81, in Wilamowitz-Moellendorff, 1924, II, str. 300, op. 2; za Hekalo se ogreva tudi Pfeiffer, 1949, ad fr. 732; Hollis, 1990, je verz vklju- čil v svojo izdajo (fr. 165, incerti auctoris). 7 Hollis, 1990, str. 32; ad fr. 17; Barigazzi, 1954, str. 316s. Prim. zlasti fr. 8 Hollis in Cat. v.\'9fl 7: reddite in extrema nuper mihi fine senectae. Pri Kalimahu Ajgej sina noče pustiti v nevarnost, zato mora Tezej oditi na lastno pest; toda za razliko od Katulo- vega Kalimahov junak takoj po zmagi nad bikom pošlje sla, ki naj očeta odreši skrbi. 8 Wilamowitz-Moellendorff, 1924, II, str. 300s.: pesnika in njegovih bralcev skladnost mitoloških zgodb sploh ni skrbela. Podobno Ellis, 1889, str. 227s. (čeprav v op. 2 navaja razlago S. Hodgsona, po kateri je bistven kontrast); Friedrich, 1908, str. 314ss. vprašanje povsem zanemari; Lenchantin de Gubernatis, 1928, str. 139s. zve- zo med podobama zanika; prim. zdaj tudi Boucher, 1956, str. 194. 34 Keria II - 1 • 2000 košarice v Moshovi Evropi.!1 Šele G. Ramainje tako postavil domnevo, da moramo bistvo pesnitve iskati v nasprotju med dvema podobama, vendar se je omejil na moralno nasprotje med srečnim zakonom in nesrečo, ki jo prinaša prešuštvo; pesnitev je razlagal kot slavospev zakonski in obsodbo nezakonske ljubezni. 111 G. Perrotta je postavil pomemben mejnik v inter- pretaciji, ko je prvi skušal z analizo Katulovih grških vzorov dokazati izvir- nost pesnitve in ob tem opozoril na kontrast kot povezujoči element. 11 Šele F. Klingner pa je s svojo razpravo odprl pogled v strukturo pesnitve, nakazal njeno enotno zamisel in pokazal na njene izvirne odlike. Klingner je v svoji razpravi, posvečeni prav Friedlandru, zopet opozo- ril na paralelo z Moshovo Evropo. V prvem delu okvirne pripovedi je vodil- na tema ljubezen Peleja in Tetide, ki se čisto na koncu opisa zrcalita v še enem bogovsko-človeškem paru, Dionizu in Ariadni (zrcalno obrnjeno je razmerje človek - bog, spol protagonistov ter razmerje med aktivno in pa- sivno vlogo), toda spričo Ariadnine tragedije se analogija umika na obrob- je opisa. 12 Klingnerjeva interpretacija ima temeljno pomanjkljivost, da 'izhodišč­ no' Pelejevo temo obravnava kot 'svetlo temo'. Ker vsebina pesmi Park take razlage ne dopušča, seje v odgovor na neproblematične 'optimistič­ ne' interpretacije v 60. in 70. letih zvrstilo nekaj izrazito pesimističnih. 10 Nekateri so skušali konec skleniti z začetkom: zločini, kijih omenja epilog, so tudi teme grške tragedije (Tezej in Hipolit,Jokasta, Ifigenija itd.) in se torej nanašajo na herojsko dobo, iz tega pa sledi, da je že uvodna invokaci- ja mišljena ironično: herojska doba je bila enaka kot sedanjost, lepša he- rojska doba je samo iluzija. 14 Morda je pretirano govoriti o bridki ironiji na " Friedlander, 1912, str. 16s. in op. 2. Analogija med dvema bogovsko-človeškima paroma je nakazana tudi s stilističnim sredstvom: uvodnemu prizoru in apostrofi na Peleja (Turn Thetidis Peleus incenms fertur arnore ...... Tene Thetis ten uit pulcherrirna Nereine„.) ustreza podobna apostrofa na Ariadno (te quaerens, Ariadne, tuoque incen- sus arnore, 253). 10 Ramain, 1922, str. 145 in 150s. 11 Perrotta, 1978, str. 225s.; isti, 1931, str. 40ls. 12 Klingner, 1964, str. 207 in passirn. l:i Glavni predstavniki ironične oz. pesimistične interpretacije so Putnam 1961, Kin- sey 1965, Curran 1969, Bramble 1970 in Konstan 1977. 14 Curran, 1969, str. 173 ugotavlja, da ima Katul kompleksen odnos so herojske prete- klosti; mnoga nasprotja se, če jih pogledamo po bliže, izkažejo (z moralnega stališ- ča) »bolj izraz enakosti kot kontrasta«. Ker po njegovem površinsko nasprotje za- kriva globoko podobnost, mitološke podobe razlaga kot metaforo za neprijetno sedanjost. Kinsey, 1965, str. 930 gre še dlje: pesnik z ironijo pripoveduje romantič­ no zgodbo, kije nihče ne šteje za kaj več kot za lahkotno zabavo. Premalo določen je Syndikus, 1990, str. 107, op. 28, z ugotovitvijo, daje zgodba podoba življertja v toliko, ker je bilo v herojski dobi malo dogodkov, ki bi bili povsem brez moralno vprašljivih potez. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi 35 račun iluzije srečne preteklosti; prvo srečanje Peleja in Tetide spremljajo ugodna omina1''; prizor ni mišljen nič manj resno kot njegov osebno-lirični analogon, epifanija 'boginje' (candida diva) v c. 68,70ss. Toda že uvodni prizor dovoljuje pomisel na zametke človeške hybris1G, in v poteku pesnitve Katul pri bralcu zbuja vedno nove dvome, ko tradicionalne motive Peleje- ve svatbe pred njegovimi očmi 'retušira' ali preveč vneto prekriva s svojo lastno idealizirano verzijo. 17 Če bi bila Pelejeva tema Katulovo izhodišče kot pozitivna tema, bi se lahko pridružil verziji, ki poroko razlaga s Herino hvaležnostjo18, ali verzi- ji, ki jo razlaga kot nagrado Peleju, ker ni podlegel zapeljevaaju Akastove žene Hi polite (Pind. Nem. 5,33ss. in Hes. fr. 211) - to je najbrž samostojna verzija, saj pri Pindaru Hera ne igra nobene vloge, prav tako ne Temidina prerokba, čeprav Pindar motiv pozna (Isth. 8). rn V resnici se zdi, da je na Katula ta verzija vplivala; Heziodov fragment v zelo podobnih besedah po- veličuje Peleja, poleg tega na podoben način govori o naklonjenosti bo- gov, zlasti Zevsa; prim. tudi Pindarove verze b 8' EU cppacn~T] KCX.'t:EVEUCJ- EV 't:E o'L bpCYlVEcpT]c; E~ oupa.vou/ Zcuc; čx,t}a,vc'.xxcov j3CX.CJlAEUc; (34s.). Pa tudi če se Katul ne bi odločil za nobeno od teh verzij, bi lahko temne plati tradicije v svojem moderniziranem prikazu20 preprosto obšel, podobno kot sta jih zaradi kontrasta obšla Alkaj (PLF 42) in Evri pid (lph. Aul. 1036ss.) -Alkaj zaradi nasprotja s Heleno, Evri pid pa zaradi nasprotja z Ifigenijino lažno svatbo. Tudi pri Evri pidu sicer zazveni polemika: Zcuc; iiYYUTJCYE KCX.t 8i8cocr' b KUpwc; (702s.), na Katula spominja tudi buko- lična scenerija, toda na srečo zakoncev ne pade nobena senca. Čeprav pesnitev tematizira mit o dobah človeštva in v zvezi s tem pred- stavlja svatbo kot prelomen trenutek, Katul zamolči glavni namen poroke: Tetida je morala za moža vzeti smrtnika, kjer bi bila sicer ogrožena Jupitrova vladavina. 21 Toda pri tem si Katul prav nič ne prizadeva, da bi bilo njegovo 1 " Cairns 1984. rn Curran, 1969, str. 175; Bramble, 1970, str. 35ss.; Konstan, 1977, str. 23ss. 17 Curran, 1969, str. 181. 18 Tetida je zavoljo svoje rednice Here zavrnila Zevsa, in on je obljubil, da se ne bo nikdar omožila z nesmrtnim; Hera jo je hotela omožiti vsaj z najboljšim od vseh smrtnikov: Hom. A 1,503-4; Q 59-61; Cypr. fr. 2 Allen (Homeri Opera V); podob- no Hes. fr. 210. 1 '' Reitzenstein, 1900, str. 82 to šteje za tretjo verzijo; Lesky, 1937, str. 295s., poudarja, da je združljiva z drugima dvema; drugače isti, 1966, str. 406ss. Stoneman 1981 skuša Zevsovo naklonjenost pripisati Pindarovi težnji, da poudari moralni značaj junakov. Ta hipoteza je zgolj poskus, odstraniti argument za samostojno verzijo; Stoneman postavlja neprepričljivo domnevo, da so bile vse tri verzije združene v pesnitvi Kypria, kije bila glavni Apolodorov vir. 20 Zlasti modernizacijo poudarja Wheeler, 1964, str. 126. 21 Pind. Isth. 8,27ss.; Ap. Rh. 4, 790ss.; schol. Hom. N 350; Tzetz. schol. Lycophr. 178; 36 Keria II - 1 • 2000 odstopanje od mračne tradicije nevpadljivo: Jupitrova naivna dobrohot- nost ( Thessaliae columen, Peleu, cui Iuppiter ipse,/ ipse suos divum genitor con- cessit amores, 26s.) nas spomni njegove stiske, in revizija Prometejeve vloge pri svatbi ( extenuata / ! / gerens veteris vestigia poenae, 295) učinkuje v najbolj- šem primeru moteče22 : Prometejeve brazgotine opozarjajo na skrivnost o »sinu, močnejšem od očeta«, ki je po Ajshilovi verziji kaznovanemu do- brotniku človeštva dajala moč nad Zevsom; ko je Zevs izvedel za ajeno vsebino, je Tetido prepustil Peleju. Katalog dreves, s katerimi Penej obda palačo, nas vsaj enkrat eksplicitno spomni na metamorfozno zgodbo, ki se je končala s tragično smrtjo (Faeton) - kot uvod v krvavo pesem Park to najbrž ni golo razkazovanje učenosti, in cipresa je bila znana predvsem kot simbol smrti.w Apolon je najbrž izločen izmed svatov prav zaradi svojih lažnih prerokb o Ahilovi usodi; ob dvoličnost Homerjevega Apolona se je obregnil že Platon Resp. 2,383a-b24, in Evri pid je v Iph. Aul. 1062ss. - mor- da pod vplivom filozofske polemike - Apolona in zbor Muz nadomestil s Hironom in zborom Kentavrov. 2'' Katul pesem Park v smislu mitografske polemike imenuje carmen, perfidiae quod post nulla arguet aetas ( 322) - s tem je bralec že opozorjen na Apolonovo tradicionalno vlogo, in tudi utemelji- tev za odsotnost Latonidov ni posebno nevpadljiva: Pelea nam tecum /se. cum Apolline/ pariter soror aspernata est (301). Optimistično stališče Park in brezskrbnost bogov pri gostiji ne moreta zakriti dejstva, daje vsebina pesmi Park s svatbo, kot je prikazana tu, nez- družljiva. 2n Zato se poskusi pozitivne oz. optimistične interpretacije krva- vih Ahilovih junaštev27 zdijo izsiljeni; v negativni karakterizaciji Ahila se Ov. Met. ll,217ss.; Hyg. Astr. 2,15; Val. Flacc. Arg. 1,133. Verzija, po katerije imel Prometej skrivnost edini v posesti, najbrž izvira od Ajshila; prim. Prom. 767 in Hyg. Fab. 54,2; Astr. 2,15,4 (Mojre slišijo skrivnost!); Apollod. Bibl. 3,13,5. 22 Putnam, 1961, str. 19lss.; Kinsey, 1965, str. 923; Curran, 1969, str. 187; Bramble, 1970, str. 3ls.; Konstan, 1977, str. 26ss. 2 " Bramble, 1970, str. 30s. 24 Platon citira tudi Ajshilov fragment (TrGF 350), v katerem Tetida toži, daje Apo- lon na svatbi prerokoval 'ti:t.c; l:.µi:t.c; i:.urcm8lcxt;/ v6crcov 't' tmi:.ipout; Kat µcx- Kpcxicovcxt; f3iou; pri Homerju .Q 62s. Hera Apolonu očita, ker je pri svatbi igral na formingo, zdaj pa se postavlja na Hektorjevo stran. 2 '' Reitzenstein, 1900, str. 88s. 2'; Tako že Wilamowitz, 1924, II, str. 302, op. 2; o negativni karakterizaciji Ahila ter o Katulovi 'ironiji' oz. 'sarkazmu' Putnam, 1961, str. 193; Kinsey, 1965, str. 930; Cur- ran, 1969, str. 187ss.; Bramble, 1970, str. 25s.; Quinn, 1973, ad 362-70; Jenkyns, 1982, str. l 42s. 27 Na homersko videnje herojstva se sklicuje Giangrande 1972; prim. Syndikus, 1990, str. 185s. Glavni ugovor zoper to je, da izvirni kontekst 'herojskih' podob, kijihje Katul vzel iz Iliade, sploh ni moralno indiferenten (prim. zlasti 348-51 "'I: 122-4; 353-5 "'A 67-9; 357-360 "' 218-220). Za 'optimistično' interpretacijo se v polemiki s Curranom zavzema tudi Dee 1982. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 37 Katulu pridružuje tudi Horacij c. 4,6. Katulov Ahil kot ponos svoje matere trojanskim materam povzroča neizmerno trpljenje28 (vv. 348-51: illius egre- gi,as virtutes claraque facta/ saepe fatebuntur gnatorum in funere matres,/ cum incultum cano solvent a vertice crinem/ putridaque infirmis variabunt pectora pal- mis; prim. nasprotno podobo l 7s.: nudato corpore Nymphas/ nutricum tenus extantes e gurgite cano), in še po smrti zahteva okrutno žrtvovanje Poliksene. Po drugi strani je vsebina pesmi Park v popolnem sozvočju z obče znanim dejstvom, daje bila svatba po tradicionalni verziji predvsem predigra voj- ne. Zoper optimistično interpretacijo govori tudi funkcija, ki jo imajo pri helenističnih pesnikih podobni opisi, kot je Katulov opis pregrinjala. Opi- si umetnin (zlasti aplikativnih) so bili v helenistični književnosti nasploh priljubljeni~\1 , in tudi pojav, da vsebina opisa kaže neposredno zvezo z do- gajanjem, je najbrž izvirna iznajdba helenističnih pesnikov.30 Zlasti pogo- sto pa vsebina opisa s paralelnim mitom ominozno napoveduje prihodnje dogodke; poleg Moshove Evrope bi omenili umetnine v romanu Klejtofont in Levkipa Ahileja Tatija31 in prizor Terencijevega Evnuha (583ss.), v kate- rem si Hajrea in Pamfila ogledujeta sliko, na katerije upodobljena Danaa z zlatim de~em; Hajrea, kije prav tako skrivaj prišel v hišo, podobo razu- me kot spodbudo k dejanju32; podobnih primerov je nekaj tudi pri Plav- tu. 33 Soroden pojav opazimo v opisu Jazonovega plašča pri Apoloniju Ro- doškem (Argon. 1,730-767), čeprav paralele nimajo takega poudarka kot pri Moshu: v skupini Pelops - Oinomaos - Hipodameja se morda zrcalijo Jazon, Ajet in Medeja. 34 Poudarjeno vlogo pa ima ta tehnika v helenističnih in rimskih epilijih; govoriti je mogoče celo o zvrstni stalnici, ki pa je bila doslej deležna komaj kakšne pozornosti."'' Najznačilnejši primer digresije s paralelno zgodbo je opis košarice v Moshovi Evropi: zgodba o Io kot amen napoveduje tisto, kar se kmalu zatem zgodi Evropi - omemba Evropinih otrok ima paralelo v namigu na Epafa: Zevs se dotakne Io (En:acpcbµEVO<; 50 - Epafovo ime je "" Curran, 1969, str. 188. "" Mnogi opisi helenističnih pesnikov imajo predvsem dekorativno vlogo, tako pri Teokritu opis upodobitve na vrču, ki ga pastir ponuja pevcu Tirsisu (Id. 1,32-54). Številni so dekorativni opisi v grškem romanu. Po zvrsteh jih pregledno obravnava Friedlander 1912. " 0 Perutelli, 1979, str. 36; Fusillo, 1985, str. 305; Manakidou, 1993, str. 125 in f1assirn; Hunter, 1993, str. 58s. " 1 Friedlander, 1912, str. 49s. "" Btihler, 1960, ad 37-62. "" Guardi 1991. "'' Fusillo, 1985, str. 303; Hunter, 1993, str. 57s. '''' Crump, 1931, str. 70 in 125 v zvezi z Evropo in Katulovim epilijem opozarja na paralelo po nasprotju in po podobnosti. 38 .Keria II - 1 • 2000 izpeljano iz tega glagola). Podobno kot se v Katulovem epiliju Pelej in Tetida zrcalita v podobi Ariadne in Dioniza (razmerje človek - božansko bitje je glede na spol obrnjeno) ,je pri Moshu zrcalna obrnjenost podob v tem, daje enkrat dekle zaradi Zevsa spremenjeno v kravo (j3ooc; EUKEpci ow, 52), drugič dekle ugrabi Zevs v podobi bika (TJUKEpooc; j3ouc;, 153); v prvem primeru se Zevs približa Io in se je nežno dotakne (!:::rracpcbµE- voc; T]ptµa XEPCH, 50s.), v drugem se Evropa približa biku in ga poboža ( aµcpacpciCYKE Kat T]ptµa XctPECTtV ... , 95); v prvem se Io spet spremeni v dekle (51s.), v drugem Zevs znova privzame svojo pravo podobo (163). Pod FriedLindrovim vplivom so bili interpreti pozorni predvsem na opise umetnin; če se ne omejimo na ekfraze v ožjem smislu, lahko najde- mo mnogo več primerljivih mest. Paralelni mitje lahko uveden tudi v di- rektnem govoru katerega od protagonistov (kot exemplum). Kot 'paralelni' oz. kontrastni mit oz. folija fungira mit o Atridih v Homerjevi Odiseji; v epiliju Ciris (245.294-309) zgodba o Britomartis kot eksemplarična para- lelna zgodba napoveduje junakinjino usodo. Zlasti v epilijih pa se pripoved, ki vsebuje paralelni mit, pogosto razširi v pravo digresijo. Na taki strukturi je najbrž temeljila že Kalimahova Hekala, predvsem pa Culex in epilij o Arista- ju; kot sem pokazal v starejšem prispevku na to temo, osrednji Orfejev mit v obeh primerih služi kot kompozicijsko izhodišče in kot paralelni mit3i;. Mnogi so Katulovemu opisu pripisovali ominozno funkcijo, ne da bi v dokaz navajali Katulove helenistične predhodnike.37 Skoraj povsem neo- paženo pa je ostalo, da se je Katul v funkciji Ariadnine zgodbe lahko nepo- sredno zgledoval po Apoloniju Rodoškem, pri katerem se Ariadna nekaj- krat omenja kot exemplum. O Apolonijevi priljubljenosti v Rimu poleg vpli- va na Vergilijevo Eneido pričata prevod Varona iz Ataksa in ep Valerija Flaka. Vpliv Apolonijevih Argonavtik na Katulov epilij je sicer priznano dejstvo; največkrat se omenja v zvezi z Ariadninim monologom (Arg. 4,355- 390), ki pa spominja tudi na Medejin monolog v Evripidovi tragediji in na številne druge govore zapuščenihjunakinj. 38 Komentatorji so tudi zabele- žili, da Katul v uvodnem prizoru posnema Apolonijev slikoviti opis odho- da ladje Argo ( 1,540ss.); pri Apoloniju Ahil skupaj s Hironom pride na 3 " Marinčič 1996; 1998. 37 Na ominozno funkcijo opisa bi utegnila opozarjati izrazfucus (49) in indicat (51); slednjega Kinsey, 1965, str. 916 razume ironično; prim. Konstan, 1977, str. 40; isti, 1993, str. 68s. 38 Za paralele z Apolonijem prim. Perrotta, 1931, str. 383ss.; Braga, 1950, str. l 70ss.; Klingner, 1964, str. 192ss.; Wheeler, 1964, str. 143ss.; Syndikus, 1990, str. 156ss.; o monologih zapuščenih junakinj Hross 1958. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 39 breg in maha očetu v slovo (l,553ss.). Ker v tradiciji ni niti sledu o kaki povezavi med srečanjem Peleja in Tetide in odpravo, se zdi smiseln sklep, daje bila tu na delu Katulova pesniška domišljija. Navdih je morda dobil v prizoru 4. speva Argonavtik, kjer mora Pelej kot Tetidin bivši soprog za Argonavte izposlovati pomoč Nereid. Apolonij ne opisuje njunega prvega srečanja, toda Katula je očitno privlačil nadrealistično-fantastični prizor, ko nimfe pomagajo ladji Argo na njeni poti med Planktama (930-67). 3!1 V svoji premalo upoštevani razpravi je D. Braga postavil domnevo, da se Katulov v opisu svatbe med drugim zgleduje ob Apolonijevi svatbi Jazona in Medeje v votlini na otoku Fajakov. 40 Petje himenaja, zbiranje ljudstva z daro- vi in nimfe, ki prinašajo cvetje, ne bi dokazovali vpliva, če ne bi bilo prizora, ko nimfe v svetem spoštovanju strmijo nad runom, ki se v nadnaravni svetlo- bi blešči na ležišču bodočih zakoncev (114lss.). Neopažena je ostala analo- gija med tem prizorom in za Katula prav tako pomembnim prizorom, ko nimfe s Peliona strmijo nad odhajajočo Argo (l,549ss.). Omenimo prese- netljivo domnevo, da se že Apolonij Rodoški v opisu svatbe v Makridini vot- lini naslanja na kak opis svatbe Peleja in Tetide v Hironovi votlini.41 V Apolonijevem epu pa kot exemplum kar nekajkrat zazveni tudi Ariad- nin mit; spričo njegovega neprestanega pojavljanja lahko govorimo o pa- ralelnem mitu. V 3. spevu Jazon skuša Medeji pregnati dvome s tem, dajo primerja z Ariadno; v 4. spevu škrlatni(!) plašč, na katerem seje Ariadna združila z Dionizom, nastopa kot glavno sredstvo v zaroti zoper Apsirta. Na omembo Ariadne so bili komentatorji pozorni predvsem zaradi kronološke nedo- slednosti pri Katulu: v uvodu je Argo predstavljena kot prva ladja, toda na pregrinjalu so upodobljene Tezejeve plovbe, ki očitno segajo v čas pred tem42 ; Apolonij, ki Tezeja in Ariadno prav tako postavlja v preteklost (gle- de na odpravo), nam lahko pojasni Katulovo nedoslednost.43 "' O obeh prizorih Wilamowitz, 1924, II, str. 299; Perrotta, 1931, str. 185s.; Klingner, 1964, str. 160s.; Syndikus, 1990, str. 120s.; Thomas, 1982, str. 163. Cairns, 1984, str. 100, opozarja na obrat: medtem ko pri Katulu Nereide gole vzplavajo na površje, so pri Apoloniju naslikane avacrx6µcvm AcUKotc; !on:\, youvacrt n:tšac; (v. 940); to označuje kot »irnitatio curn variatione«. Dodajmo, da je pri Katulu v kontrastu s Tetido kot Apolonijeve nimfe upodobljena Ariadna: rnollia nudatae tollentern tegrnina mrae (129) . 40 Braga, 1950, str. 160. Isti 156ss. omenja še druge prevzete motive: Ateno kot gradi- teljico ladje Argo (1,18-9.111-2), Prometeja (2,1248-1255), Hirona, celo Faetona in Heliade (4,597-611). 41 Vian, 1981, str. 49s. in op. 5. Pri obeh svatbah (tudi pri Medejini) ima pomembno vlogo Hera. 4 " Če je bila Argo res prva ladja, potem je Tezejeva plovba na Kreto temu šele sledila - postaviti bi jo morali v čas med Pelejevo 'zaroko' s Tetido in svatbo (jinito ternpore /31/, je tehnični termin, tu potemtakem čas, ki mora miniti med zaroko in svat- bo): tako Giangrande, 1972, str. 124ss.; prim. Lenchantin, 1928, str. 139. Drugače 40 Ke:ria II - 1 • 2000 Jazonova verzija Ariadninega mitaje nenavadna: Ariadnaje bila de- ležna apoteoze, ker je pomagala Tezeju (997ss.). Medejo ta povezava upra- vičeno navdaja z negotovostjo; o Ariadni, hčeri Pazifae, kije tako kot ona Helijeva vnukinja, hoče izvedeti kaj več (1074ss.); Jazon se odgovoru iz- makne, izrazi pa željo, da bi bil tudi njima Medejin oče tako naklonjen, kot je bil Minos Tezeju (1096ss.). Medeja naposled primerjavo z Ariadno zavrne: rajši, kot da ji dela poklone, naj Tezej nikoli ne pozabi naajo ( l 105ss.) .Jazon ji skuša pregnati dvome z obljubo, da se bo z njo oženil in ji ostal zvest do smrti (1120ss.). Kakšen pomen ima obljuba apoteoze v trenutku, ko se dekle boji, da jo bo Jazon izdal? Zlasti če je mišljen Evri pidov deus ex machina, voz boga Helija, skupnega prednika Medeje in Ariadne, se ne moremo ubraniti mi- sli na tragične dogodke iz Evripidove tragedije. Jazon se sklicuje na ob- skurno verzijo Ariadninega mita44 ; a še po tej verziji je tisto, kar skuša pri- kazati kot podobnost, v resnici bolj nasprotje. Medejine zle slutnje nas utr- jujejo v prepričanju, daje dvoumnost mišljena kot namig na splošno zna- no (Evripidovo) verzijo. 4" V četrtem spevu Jazonove ladje pristanejo na nekem otoku ( 4,33lss.); Kolhidci se hočejo izogniti odločilnemu spopadu in predlagajo poravna- vo: Jazon sme obdržati runo, o Medeji pa naj nepristranski sodnik razsodi, ali se mora vrniti k očetu. Medeja nastopi z govorom, kije vplival tudi na monolog Katulove Ariadne:Jazonje pozabil na obljube, na Medejino po- moč, in v enem najbolj dramatičnih prizorov Medeja nadenj že kliče pre- kletstvo (355ss.) .Jazon jo skuša prepričati, da s pogodbo ni mislil resno, in Medeja se mu takoj pridruži v morilskem načrtu: Jazon bo Apsirta z darovi zvabil v zasedo in ga ubil. Najlepši od darov je škrlatni peplos, ki ga je Jazon ob slovesu dobil od Hipsipile (423ss.); in prav v okrilju te tkanineje bila Ariadna deležna blažene sreče z Dionizom. To je zadnje in najpo- membnejše mesto, na katerem se omenja Ariadna; edino tu je naravnost povedano, daje Tezej Ariadno zapustil. 4G Granarolo, 967, str. 155: na pregrinjalu so upodobljeni prihodnji dogodki; vendar prim. v. 50: priscis horninurn ... figuris. 4 " Nekateri ob tem dopuščajo možnost, da so bila Apolonijeva mesta za Katula po- membna tudi v drugih pogledih: Wilamowitz, 1924, II, str. 299; Perrotta, 1931, 382ss. in 392s.; Herter, 1942, str. 244ss.; Kinsey, 1965, str. 914, op. 2. Weber, 1983, str. 268, op. 16, domneva, daje Katul nedoslednost zavestno prevzel od Apolonija Rodoš- kega. 44 Sholiast k Tezejevim obljubam (3,997ss.) pripomni: »Nič od tega ni res, saj jo je Tezej pustil na Naksosu."· Omenjena obskurna verzija je izpričana samo pri Plut. Thes. 19,4 (Filohor); prim. Hyg. Astr. 2,5. 4 " Zelo ustrezno Vian, 1961, ad 997-1004. 40 Prim. Vian, 1981, str. 165. Predvsem aluzijo na prihodnje dogodke poudarjata Fu- sillo, 1985, str. 310 in Manakidou, 1993, str. 137s. (»preroška« funkcija opisa). Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 41 Vlogo plašča H. Franke! razlaga kot Analogiezauber, pri katerem Mede- ja postane druga Ariadna: plašč s svojimi magičnimi dišavami privabi in zaslepi Apsirta: Apsirt prihiti na pomoč 'zapuščeni' Medeji, podobno kot je Dioniz prihitel k Ariadni, in tako pade v Jazonovo zasedo. Zanimiv je primer, ki ga Frankel navaja v dokaz: v Vergilijevi Eneidi (1,648-52.711) Enej Didoni pošlje darila, med katerimi sta tudi palla in velamen, ki ju je Helena dobila od matere Lede in ju je vzela s seboj, Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos. 47 Venera prestreže Askanija in pošlje k Didoni Amorja v Askanijevi podobi; Amor ima nalogo, da v kraljici vname ljube- zen do Eneja. Vergilij se v celotni epizodi očitno zgleduje po Apoloniju Rodoškem (Afrodita in Eros na začetku 3. speva). Helenina oblačila v Eneidi imajo magično funkcijo, in to nedvomno velja tudi za Dionizov plašč, toda izhodiščna funkcija je ominozna napoved prihodnjih dogodkov, v Eneidi v zvezi z Enejem in Didono48 , pri Apoloniju v zvezi z Jazonom in Medejo. Medeja se je še pravkar bala, da jo bo Jazon, podobno kot Tezej Ariadno, pustil na Artemidinem o to k u in jo prepustil maščevalnosti sorodnikov; to zdaj postane del zvijačnega načrta, v katerem ima pomembno vlogo Dionizov peplos. Magična analogija vsebuje tragično nasprotje: Dionizov peplos je materialno pričevanje o Ariadnini sreči, Medeja pa ga v trenutku dvomov v Jazonovo zvestobo uporabi za zločin nad bratom. Dišeča Dio- nizova tkanina tu nastopa v zelo podobni vlogi kot v Evripidovi Medeji zastrupljeni peplos40 , toda medtem ko se tam za varljivim videzom skriva smrtonosni strup, je tu simbolna usodnost predmeta pomembnejša kot magični element (dišava). Analogija z Dionizomje zaApsirta varljiva; tra- gična ironija je v tem, da za Medejo analogija z Ariadno utegne postati re- snična, in to analogija s tistim manj prijetnim delom zgodbe: morda jo bo Jazon, ki ima po nenavadnem naključju v posesti rešilno tkanino, zapustil. Zgodovina plašča je amen, zato ne preseneča, daje pesnik tertium com- jmrationis zameglil. Pri plašču to niti ni moteče: tako kot paralelni motiv je zunanji tudi predmet, s pomočjo kateregaje motiv uveden. Nekoliko bolj vpadljivo je, kadar pesnik Ariadnin motiv 'podtakne' protagonistu v dia- loških partijah.Jazon Medeji omenja neko obskurno verzijo Ariadninega mita; bistveni element mita je s stališča helenističnega bralstva 'Tezejev odhod in zapuščena Ariadna', in prav v tem je edina prava analogija, ki jo potrjujejo tudi Medejine slutnje - bralec, kije poznal Evripidovo tragedi- jo, se je Medeji v svojem pričakovanju gotovo pridružil. Toda Jazon ta del zgodbe vztrajno zamolčuje; vtis imamo, da z verzijami mita manipulira"0 , 47 Franke!, 1968, str. 490s. 48 Tako že Duckworth, 1933, str. 59s. 4 " Prim. vv. 784-9.1065-6.1156ss. ''° Franke! str. 411 in 426 in op. 172; Paduano, 1972, str. 183; Schwinge, 1986, str. 130; Hunter, 1989, ad 3,997. 42 Keria II - I • 2000 saj Apolonij motiv zapuščene Ariadne pozna, le da ta del zgodbe šele ob opisu Dionizovega plašča 'mimogrede' omeni. Soroden primer najdemo v Iliadi (l 524-635): Fojniks skuša odvrniti Ahila od jeze z zgodbo o Meleagru, ki ni hotel pomagati Etolcem pri obram- bi Kalidona. Ker je tudi v tej zgodbi sledila junakova zgodnja smrt, lahko v Fojniksovem primeru vidimo enega od mnogih namigov na Ahilovo smrt. Ahil Fojniksa zavrne, torej bralec ve, da se bo analogija nazadnje uresniči­ la in da se bo Ahil odrekel jezi, pred tem pa bodo Grki trpeli še velike nesreče. 51 Za razliko od Homerjevega primera pri Apolonijevem ni jasno, ali gre za primerjavo po podobnosti ali po nasprotju. Vendar tudi v tem pogledu najdemo paralelo pri Homerju. V Odiseji ima mit o Atridih obenem fukci- jo paralelne in kontrastne folije. 52 Dramaturška vloga mita, kije vsakič pri- kazan iz druge perspektive5~ je v tem, da smo do konca v negotovosti. Take funkcije Apolonijev exemplum nima; pri njem ne gre za dramaturško dvoj- nost, temveč za dvoumnost: Apolonij notranjo dialektiko dvoumnega mi- tološkega primera neposredno vnaša v dialog med protagonistoma, ki ju amen zadeva: Jazona kot potencialnega krivca in Medejo kot potencialno žrtev. Medeja o Ariadni začuda ne ve ničesar, čeprav sta obe Helijevi vnu- kinji (3,999.1075). Če morda še lahko sprejmemo naključje, da ima Jazon v posesti Dionizov plašč, pa se zdi nenavadno, daje zopetJazon tisti, ki pozna zgodbo o Ariadni. Zato dvoumnost zbuja resen dvom v Jazonovo nevednost; vendar ni povsem jasno, do kod segajo Jazonova pretkanost in Medejine zle slutnje (psihološka raven) in kje se začenja pesnikov dialog z bralcem.''4 To velja tudi za Medejo, ki ne reagira sumničavo zato, ker bi karkoli vedela: Medeja ne pozna niti Jazonove, kaj šele tradicionalno verzi- jo zgodbe o Ariadni. Pač pa sta dva vidika Ariadnine usode objektivni us- treznici dveh polov Medejinega duševnega stanja, njenih želja in njenih zlih slutenj. Nekonvencionalnost Apolonijevega mitološkega primera si lahko po- "' Duckworth, 1933, str. 24s. Homerjevo mesto omenja obenem z Apolonijevim in ugotavlja, da Apolonij predpostavlja poznavanje prejšnjega materiala (Evri pid); ibid. 33s. še poudarja, da analogija leži zunaj epa, ker gre v obeh primerih za poznejšo usodo junakov. " 2 Duckworth, 1933, str. 46ss. tu enostransko pouda1ja analogijo s Telemahovo vlogo pri maščevanju, zanemarja pa nasprotje. ''~ O tem nazadnje I-Ii:ilscher, 1989, str. 300ss. " 4 Fusillo, 1985, str. 72s. navaja zgoraj omenjeno mesto Iliade kot primer manipulaci- je z mitom, vendar v Apolonijevem primeru upošteva tudi vlogo bralca (ibid. 70s.). Goldhill, 1991, str. 305, poudarja, daje bralčeva vloga pri razumevanju mitološke- ga primera odločilna, vendar še vedno govori o manipulaciji z mitom. Hun ter, 1993, str. 13ss. tudi na tem primeru ugotavlja, da Jazon ni »prava oseba«, katere besede in vederue bi lahko vedno interpretirali psihološko. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 43 nazorimo ob primerjavi z Moshovim vzorcem. Moshos je v epski tehniki izrazito konservativen in med drugim čuti potrebo po genealoški utemelji- tvi ominoznega predmeta (usoda, ki se ponavlja iz roda v rod); dejstvo, da sta obe dekleti Zevsovi žrtvi, mu ne zadostuje, zato si celo izmisli krvno sorodstvo po ženski liniji.'''' Pri Apoloniju Medeja kljub sorodstvu z Ariad- no plašča ni podedovala, temveč je prišel do nje prek Jazona; 'rodovnik' plašča se ne ujema z Medejinim rodovnikom; deloma je plašč res potoval po genealoški liniji, vendar ne po Medejini. 5G Medejino sorodstvo z Ariad- no je bilo omenjeno drugje; s tem je že bilo nakazano, da se usoda ponav- lja iz roda v rod. Z zgodovino plašča pa je pesnik nakazal še nekaj drugega: Medeja po nenavadnem naključju dobi plašč prek Jazona - ta pa ga je dobil od Hi psi pile, tedaj, ko se je njegova prejšnja ljubezenska avantura končala z njegovim nenadnim odhodom. Hipsipilaje vnukinja Dioniza in Ariadne, in mnogi ugotavljajo, da Hipsipilina epizoda prefigurira Medeji- no.57 Razlog, da je eksemplarična funkcija Ariadninega mita pri Apoloniju ostala zanemarjena, je zopet v dejstvu, da so bili interpreti pozorni pred- vsem na opise umetnin. Ariadna na Apolonijevem peplosu sicer res ni upo- dobljena, vendar ima plašč zelo podobno funkcijo kot košarica v Moshovi Evropi. V obeh primerih gre za predmet, ki s svojo vsebino oz. zgodovino (v povezavi s paralelnim mitom) ominozno napoveduje prihodnje dogodke. Ker Katul očitno posnema tri pomembna mesta Apolonijevega epa, opis svatbe Medeje in Jazona z zlatim runom, ki ga množice občudujejo na ležišču, Ariadnin exemplum in Dionizov plašč58 , se mu je najbrž prav ob branju Apolonija porodila zamisel, da je eno zgodbo odprl v drugo; Apo- lonijevo eksemplarično folijo je razširil v digresijo, ki po obsegu celo pre- sega glavno pripoved. Tudi Katulov drugi mit, zgodba o Peleju in Tetidi nastopa pri Apoloniju. Pelej ima določeno vlogo že v prizoru, ko Argo odrine, zlasti pa v zvezi s prehodom med Planktama. Dvoumno-ironična mitografska aluzija, ki spremlja Apolonijevo Ariad- no, ima očitno nekaj skupnega z ironijo, ki so jo nekateri razlagalci neod- visno od Apolonija odkrivali v funkciji Katulovega pregrinjala in v mito- ss Biihler, 1960, ad 41. sn Dionizu so ga izdelale Harite, Dioniz ga je dal sinu Toantu, ta ga je zapustil Hi psi pi- li, ki gaje poklonila Jazonu ( 4,423ss.); vendar se ob Jazonovem slovesu od Hipsipile plašč ne omenja. Pač pa ga Jazon obleče, ko pred svojim podvigom po Medejinih navodilih opravlja obrede v Hekatinem svetišču (3,1204ss.). " 7 Poleg mest, kijih navaja Goldhill, 1991, str. 302, op. 47, prim. Franke!, 1968, str. 119s.; Fusillo, 1985, str. 308; Manakidou, 1993, str. 137s. 08 Prim. Zetzel 1983 in Clausen, 1983, str. l 7s. 44 Keria II - 1 • 2000 grafski polemiki v zvezi s Pelejevim mitom.5~1 Ker je paralela z Apolonijem ostala nezabeležena, ne preseneča, da so nekateri v odgovor na skrajno pesimistične interpretacije Katulovemu odstopanju od tradicije skušali odre- či globlji vsebinski pomen. Syndikus tako ugotavlja, da sta predznaka zgodb v odnosu do tradicije spremenjena in to šteje za argument, ko pesnitev raz- laga s kontrastom med dvema skrajnima življenjskima usodama; toda na dru- gem mestu zanika, da bi imel preobrat kakršenkoli pomen: Katul naj bi bil zgodbi prosto presnova!, podobno kot grški tragiki; v interpretacijo ne sme- mo mešati tradicionalnih verzij samo zato, ker jih je z osebami vsakdo pove- zovalY1 Katulovi verziji sta potemtakem v nasprotju s tradicijo in tudi s Kali- mahovim programskim načelom: aµcip't'upov ou8E:v (fr. 612).lil V ozadju tega je zmotno prepričanje, da Kalimahovo načelo pomeni iskanje najbolje izpričanih verzij. Kalimah mitov ne pripoveduje v tradicio- nalni obliki; kalimahejski učeni pesnik ima lahko tudi zelo šibko oporo (prim. 'ozke poti' Aet. 1,28) in se pogosto sklicuje na vire, kijih (če sploh obstajajo) pozna le on sam; bolj kot 'pravilnost' določene verzije s tem izzivalno utemeljuje svojo ekskluzivno pesniško 'znanje' ( 0ocptT], Aet. 1,18), ki pri nasprotnikih zbuja 'zavist' (poosebljeni 1%voc; v 2. himni). Tudi Katulov epilij je poln abstraktnega sklicevanja na vire ( dicuntur, 2; fertur, 19; perhibent, 76.124;ferunt, 212), za katere ne ve nihče drug; tudi tu gre predvsem za 'znanstveno' utemeljitev pesniške samovolje. Syndikus se na grške tragike morda sklicuje zato, ker bi priznanje, da gre za (kalimahov- sko) zavestno manipulacijo z mitom, vodilo v smer ironičnih in pesimistič­ nih interpretacij. Kljub temu so nekateri argument zoper 'ironično' interpretacijo iska- li prav v značilnosti Kalimahovega pripovednega sloga, ki jo lahko še naju- strezneje označimo s pojmom »asimetrije« 1;~. Courtney je domneval, da združitev z Dionizom preglasi Ariadnino tragiko; pri tem naj bi ne motil niti bistveno manjši obseg Dionizovega prizora ( 14 verzov), saj »pri heleni- stičnem pesniku dolžina ni sorazmerna s pomembnostjo«.w Vendar Apo- lonij kot Katulova predloga dokazuje, da pri Katulu nesorazmerje med '"' Zanker, 1979, str. 67, op. 44, že samo izfunkcijeAriadninega mita pri Apoloniju sklepa, da tudi Katul Peleju in Tetidi prerokuje nesrečen zakon. i;o Syndikus, 1990, str. llls. in 107, op. 28. ni Granarolo, 1974, str. 214s. ,;~ Izraz se je uveljavil že v grški retorični terminologiji (zlasti pri Izokratu) in je (po- dobno kot Katp6<;) pomenil ustrezen obseg v odnosu do neke norme, in sicer tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem smislu; gre torej za primeren obseg glede na kontekst. Prim. Wersdorfer, 1940, str. 62. Heinze 1972 je pojem uporabljal za strukturo elegične pripovedi, ki je v nasprotju z 'linearno' epsko pripovedjo neena- komerna in preskakujoča. '" Courtney, 1990, str. 188; podobno Most, 1981, str. 120. Podobna dilema, vendar zgolj na formalni ravni, seje pojavljala že prej: nasproti poskusom, da bi v pesnitvi Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 45 'pomembnimi' in 'nepomembnimi' vidiki mita ni samo sebi namen; tisto, kar je kot 'nepomembno' odrinjeno na obrobje,je ponavadi prevladujoča in splošno znana verzija mita, ki s poudarjeno odsotnostjo dobi skoraj omi- nozno navzočnost.M Tudi Klingner govori o premiku razmerja oz. proporca (»verschobe- ne Proportion«) med glavnim in stranskim<;\ a temu premiku priznava vsebinsko funkcijo vsaj v zvezi z Ariadno: Katul je Ariadnino združitev z Dionizom (analogni motiv k Peleju in Tetidi) potisnil na obrobje, ker je hotel dati poudarekAriadnini osamljenosti in njeni tožbi kot nasprotni temi. Vendar je za Klingnerja Pelejeva tema izhodišče in 'svetla tema', zato v tem primeru temnejšim poudarkom ne pripisuje vsebinskega pomena; šlo naj bi samo za aspekte mita, ki so bili v tradiciji 'manj pomembni'Y; Ker ti aspekti v pesmi Park povsem očitno prebijajo optimistično kuliso, se mora Klingner zateči k megleni formulaciji »paradoksen premik razmerij«G7, ki zopet spominja na 'asimetrijo' (Klingner uporablja izraz 7WtKtA'ta, ven- dar gre za isti princip). Če pomislimo na Moshovo Evropo in na sorodne primere, bi si res lahko lahko hipotetično zamislili, da je že pred Katulom kak pesnik (ali slikar?) primerjal dva analogna človeško-bogovska para, Katul pa je bolj poudaril nasprotje. Za razliko od Katulovega epilija ima pri Moshu analo- gija med podobama prednost pred kontrastom; Evropina usoda se sicer ne more primerjati z usodo Io, ki jo obad žene po vsem svetu, vendar nas- protja pesnik z ničimer ne poudariG8: na upodobitvi je Argos, stooki varuh dekleta, spremenjen v ptico, Zevs se ji spet lahko približa - podobno kot pri Evropi je poudarjena erotična nota. Kot se zdi, Moshos ne želi, da bi nasprotja s podobo na košarici izstopala, temveč ostrino kontrastov zavest- no otopi z bukolično sfumaturo. Če bi karkoli določnejšega sklepali iz nas- protja med Io kot pasivno žrtvijo in Evropo, ki bika izziva, bi besedilu pre- več dodajali.w Gre za omen, vendar ne v negativnem smislu; s pojasnili v našli matematično simetrijo, je Bradač 1933-1934 opozoril na povsem drugačne principe helenistične estetike (Bradačeva razprava je obenem odziv na podobne polemike na področju slovenske literarne zgodovine). ii 4 Fuhrer 1988 podaja zanimive primerjave med Pindarom, ki začne pripovedovati mit v konvencionalni obliki in se nato iz religioznih ozirov prekine; Kalimah pa se od znane zgodbe zgolj odvrne k 'neznani' (v himni Demetri: namesto mita o De- metri in Prozerpini zgodba o Erisihtonu). Katul je potemtakem Kali mahovi tehniki spet vrnil globljo vsebinsko funkcijo. i;ri Klingner, 1964, str. 183s.; 186s.; 206. iiii Syndikus, 1990, str. 113s. m Klingner, 1964, str. 172. 1 ; 8 Upodobitev nima neprijetnega učnika; prim. Campbell, 1991, str. 55ss. w Nasprotje preveč poudarja R. Schmiel, »Moschus' Europa«, CPh 76 (1981) 261- 272, 269s. 46 Keria II - 1 • 2000 epilogu se dogodek izteče v Evropino srečo. Kontrast je predvsem estetske narave, nasprotje je v tem, da sta analogni podobi zrcalno obrnjeni. Po- dobno je pri Katulu nakazan kontrast med boginjo, ki se 'dvigne' k smrtni- ku na ladji, in bogom, ki se 'spusti' k osamljenemu dekletu; vendar je to nasprotje gola dekoracija v primerjavi s tragičnim nasprotjem med Pele- jem in Ariadno. Retor Menander (265,8) priporoča kot uvod v slavilni gov6r svatbi Peleja in Tetide ter Dioniza in Ariadne, ase pri tem ne sklicuje na nobene- ga avtorja; ker našteva tudi številne druge primere, je verjetno, da se nasla- nja prav na Heziodove katalogne pesnitve. 70 V apostrofi na Peleja ob sreča­ nju s Tetido (v. 19: tum Thetidis Peleus incensus Jertur amore ... temu sledi apostrofa na heroje, in nato 25ss. teque adeo, eximie taedis Jelicibus aucte,/ Thessaliae columen, Peleu ... ) se Katul morda naslanja neposredno na Hezio- dove himnične verze: 'tptc; µciKap Ai..cxxl8ri Kal 'tE'tpciKtc; 6A.j3tE IlT)AE'U ... (fr. 211,7ss.) 71 ; fragment zdaj pripisujemo Ehojam.Je torej iz He- zioda izhajal Katul, ali pa je imela njegova pesnitev vendarle grško predlo- go, kije podobno kot številni epiliji snovno izhajala iz Heziodovih pesni- tev? Je imel Katul pred seboj pesnitev, podobno Moshovi Evropi, paje z Ariadnino tragiko porušil idilično analogijo? Zoper tako domnevo govori dejstvo, da Katulov pogled na Peleja in Tetido ni nedvoumno optimističen - mitografska polemika prepušča na površje preveč 'mračnih' tradicionalnih motivov. Po drugi strani tudi pri- zor z Ariadno in Dionizom ni idilična odslikava Pelejevega morskega sre- čanja z boginjo, temveč prej njeno nasprotje. Kot Pelej v Tetido se Dioniz 'zaljubi' v Ariadno, toda Ariadnina vloga je pri tem pasivna; Ariadni, ki je pesnik ni po naključju imenoval saxea ut effigies bacchantis ( 61), Dioniz v njeni nesreči ne more prinesti prave tolažbe. Pravzaprav o tolažbi sploh ni govora, komentatorji so ta element našli v drugih virih, ki govorijo o Ariad- nini sreči z Dionizom in o njeni apoteozi. Pri Katulu je namesto tega opi- san bakhantski 1'.hacroc;, ki vdre v Ariadnino samoto; kot bi hotel pesnik s hrupnim sprevodom le še poglobiti negativni vtis, se sklepni verz glasi: barbaraque horribili stridebat tibia cantu. Zdi se, kot bi hotel pesnik prizor pustiti odprt za obe interpretaciji, in pod vplivom Ariadnine nepomirljive maščevalnosti smo bolj dovzetni za drugo. Namesto himničnega tum ... tum .. . tum (19ss.) je pred nami minuciozni opis Bakhantk: pars ... pars ... pars .. . pars (256ss.); apoteoza, motiv, ki ga najdemo celo pri Apoloniju in ki pri Nonosu dejansko prinese pomiritev72 , ni niti omenjena. Kakšne vrste lju- 70 Prim. Reitzenstein, 1900, str. 100. Pri Heziodu (Theog. 947.1006) se para omenjata v katalogu številnih podobnih parov. 71 Reitzenstein, 1900, str. 78ss. 72 Dion. 47,428-69.700-4. Katulje ta motiv poznal, saj je apoteoza Ariadninega venca omenjena celo v njegovem prevodu Kalimahovega Berenikinega kodra ( c. 66,59-61). Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 47 bezen se je pravzaprav vnela v mladem Bakhu? Morda Ariadni prinaša re- šitev, toda prav tako smo upravičeni Bakhov hrupni nastop razlagati kot sovražen vdor v Ariadnino samoto; dionizična blaznost Bakhantk spomi- nja naAtisa (c. 63). 7~ Analogna podoba torej ni samo potisnjena na obrob- je, temveč je tudi sama analogija nepopolna. Morda je bil Apolonij tudi v tem pogledu Katulovo neposredno izho- dišče. Že pri Apoloniju ima Ariadnin primer nekakšno notranjo tragič­ nost. Njegovo bistvo je v tem, da vsebuje ironično-tragi,čni namig na iztek Medeji- ne zgodbe, kot ga poznamo iz Evripidove tragedi:Je. Pri Katulu Ariadna postane tragična junakinja prav pod vplivom Evripidove in Apolonijeve Medeje. Morda je Katul z naslonitvijo na Evripida kot glavno referenco Apolonije- vega namiga ironijo Apolonijevega primera razvil v eksplicitno tragiko. Pomenljivo je, da je Katul Ajgejevo smrt najbrž prvi prikazal kot posledico Ariadninega prekletstva - Ariadnino 'maščevanje' je najbrž uvedel prav pod vplivom Medejine zgodbe. 74 Zagovorniki 'ironične' razlage bi lahko naše ugotovitve izkoristili kot dodaten argument. Že pri Apoloniju ima Ariadnin exemplum ironično funk- cijo; podobno kot Jazon in Medeja na runu se pri Katulu Pelej in Tetida združita na pregrinjalu, na katerem je upodobljena tragična Ariadnina zgodba; apostrofa naAmorja in Venero, s katero Katul komentiraAriadni- no usodo (94ss.), pri Apoloniju (Arg. 4,445ss.) nastopa v zvezi z zaroto zoper Apsirta, v kateri ima Dionizov in Ariadnin peplos odločilno vlogo. Namesto zgodbe o Jazonu in Medeji, ki smo jo pričakovali spričo argonavt- skega uvoda, in namesto njune v sili sklenjene poroke je pred nami him- nični prikaz popolne zakonske sreče nekega drugega tesalskega junaka in boginje; naše pričakovanje pa se na nenavaden način izpolni7", ko skupaj s Tesalci opazujemo tragično zgodbo na škrlatnem poročnem pregrinjalu - skoraj vse postaje te zgodbe spominjajo na Medejo, kot jo poznamo iz Apo- lonijevega epa, predvsem pa iz Evripidove tragedije: junak odpluje, da bi izpolnil pomembno poslanstvo; v sovražni deželi se vanj zaljubi kraljeva hči in mu pomaga v boju zoper pošast (Minotaver; Ajetova bika in vojaki iz zmajevih zob) ;junak z dekletovo pomočjo uspe,jo odpelje s seboj, a poza- bi na hvaležnost in jo izda; dekle spozna svojo napako in se maščuje nad njegovimi najbližjimi. Obenem pa oblika Katulove odvisnosti od Apolonija potrjuje razliko. Katul se sicer naslanja na Apolonijev ep, vendar njegova pesnitev v upora- bi argonavtskega motiva kot izhodišča za erotični motiv nenavadno sporni- 73 Morda bo Dioniz Ariadno zapeljal v blaznost, kot Atisa Kibelin lev; prim. Wiseman, 1977, str. 187s. 74 Lafaye, 1894, str. 180: »a completer l'analogie«. 7 '' Curran, 1969, str. 185; Schmidt, 1985, str. 84. Konstan, 1993, str. 66s. označuje Medejino zgodbo kot »sub-text«. 48 Keria II - 1 • 2000 nja na Teokritovega Hilasa (Id. 13), katerega kompozicijo so povezovali s kalimahejsko polemiko zoper Apolonija in tradicionalno epiko. Začetek in zaključek dajeta vtis, da gre za epizodo argonavtske odprave, vendar osrednji del v odnosu do tega okvira učinkuje disruptivno; poleg tega je Hilasova zgodba disruptivna tudi v odnosu do Heraklovega cikla, saj je to ciklus junaških del in ne homoerotičnih ljubezenskih avantur z nesrečnim koncem; tu pa Herakles kot zaljubljenec zaradi dečka pozabi na Jazonov podvig ("CC:x.8" Iacmvoc; UCJ"CEpa 7taV"C' fic;, 67) zapusti Argonavte (At1t0- va\nac;) in peš pride v Kolhido, kjer ga tovariši zasmehujejo. Eden glav- nih razlogov, da je večina dolgo verjela v prioriteto Hilasa, je prav prepri- čanje, da je Teo krit s svojo humanizirano podobo Herakla in z iztrganost- jo iz cikla programski odgovor Apoloniju kot avtorju 'tradicionalnega' epa, torej kot homeridu. 7<; Potegnitije mogoče tudi paralelo z idilo Dioskura (Id. 22), ki na isto izhodišče (Argonavti) navezuje celo dve pripovedi. Tudi Katul je Argonavte ohranil samo kot izhodišče; dva motiva, ki sta že pri Apoloniju nastopala kot stranska erotična motiva, je povzdignil v glavno temo svoje pesnitve. Argonavtski okvir mu je poleg ekstenzivnosti opisa najbolj pomagal, da je v odnosu do Moshovega vzorca dosegel pre- mik v smer enakovrednosti dveh pripovedi. Glavne pripovedi Katul nima; svatba je prikazana kot stranska epizoda argonavtske odprave, tako kot je opazovanje pregrinjala 'epizoda' svatbe; opis se okvira osvobodi tako, da tudi 'okvir' postane samo ena v nizu ohlapno povezanih digresij. To je glavni argument, da opis ni komentar Pelejeve zgodbe. Pelej ni Jazon; ti- sto, kar je na argonavtski odpravi sledilo, ga zadeva še manj, kot Jazonovi posli' zadevajo Teokritovega Herakla. Neposredna odvisnost od Apolonija ne izključuje drugih virov; poleg kake pesnitve o Peleju in Tetidije imel morda Katul pred seboj tudi kako pesniško obdelavo Ariadninega mita, kij o je potemtakem poznal tudi No- nos (vsekakor ta verzija ni bila izrazito tragična!). Te pesnitve pa niso bile nujno epiliji. Katulje tehniko zrcalno-paralelnih podob, kijo poznamo iz Mosha, najbrž samostojno prenesel na mita, ki ju je našel pri Apoloniju; s tem se je zavestno uvrstil v tradicijo helenističnega erotičnega epilija, kot je z naslonitvijo na Ehojemorda hotel nakazati svojo zavest o povezanosti te pesnitve s tradicijo helenističnega erotičnega epilija. Zamisel, daje digre- sija opis aplikativne umetnine, je lahko dobil na mnogih mestih v heleni- stični poeziji, najprej pri samem Apoloniju Qazonov plašč), zlasti pa zrca- ljenje paralelnih motivov spomiaja na Moshovo Evropo. Tudi v tem ele- mentu tradicija morda sega vse do Heziodove Aspis; Perzej na opisu ščita morda predstavlja nasprotje Heraklovi usodi. 77 70 Nazadnje Effe 1992; tam tudi starejša literatura. 77 Toohey, 1988, str. 20ss.;Janko, 1986, str. 40. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi 49 Vprašanje, ali je pred Katulom obstajala vmesna stopnja, ko je paralel- na zgodba v opisu igrala večjo vlogo kot pri Moshu78,je torej brezpredmet- no; večji obseg digresije (214 verzov od 410) je le zunanja manifestacija v temelju drugačnega razumevanja paralelnega mita: opis pregrinjala za raz- liko od Moshovega opisa košarice ni v podrejenem eksemplaričnem odno- su do 'glavne' pripovedi. Eksemplarično funkcijo Ariadninega mita onemogoča tudi nejasno časovno razmerje: kateri mit je starejši, kateri je potemtakem 'paralelni mit'? Apolonijeva kronologija je sicer neobičajna, toda ne nedosledna, saj pri njem Argo ni prva ladja: exemplumje očitno starejši mit, kije z glavnim tudi genealoško povezan?' Poleg tega je edina vsebinska analogija, ki spominja na Moshovo Evro- po, optimistična analogija med dvema srečnima bogovsko-človeškima pa- roma; ta glede na 'okvirno' pripoved nima nobene pripovedne namem- bnosti, saj ne napoveduje Pelejeve združitve z boginjo, temveč čisto na koncu opisa zazveni kot oddaljen odmev in potemtakem nima ominozne funkcije. Pač pa najdemo v drugih delih opisa številne motivne analogije, ki so jim mnogi zmotno pripisovali ominozen pomen.80 Večina teh analo- gij ni vsebinske narave, temveč gre za zunanje, umetne, 'likovne' analogi- je, ki potrjujejo vsebinsko nasprotje moralne narave. Opisu argonavtske odprave ustreza opis Tezejeve plovbe na Kreto s težkim spondejskim začet­ kom illa tempestate ... (73); prim. še lecti iuvenes ( 4) ... electos iuvenes ... et decus innuptarum (78); temu sledi rafiniran paralelizem med Pelejevim morskim srečanjem s Tetido ter opisom zapuščene Ariadne, ki zre za odhajajočo Tezejevo ladjo. Anafori v himničnih verzih na Peleja (tum ... tum ... tum, 19ss.) po nasprotju ustreza anafora v opisu obupane Ariadne na samot- nem otoku: z obleko, ki ji je zdrsnila s telesa, se ob dekletovih nogah igrajo morski valovi: non flavo retinens subtilem vertice mitram,/ non contecta levi vela- tum pectus amictu,/ non tereti strophio lactentis vincta papillas,/ omnia quae toto delapsa e corpore passim/ ipsius ante pedesfluctus salis adludebant (63ss.). Ne- reide so do prsi gole iz morja vzniknile k smrtnikom ( viderunt ... marinas/ ... nudato corpore Nymphas/ nutricum tenus extantes e gurgite cano, 16ss.), Ariadna - ravno obratno - privzdviguje oblačilo, ko zabrede v morje za Tezejem 78 Friedlander, 1912, str. 15 domneva, daje v grški poeziji obstajala vmesna stopnja; Klingner, 1964, 206 daje prednost Katulu, vendar še vedno govori o skrajni obliki iste tehnike. 7~' Dopustiti moramo možnost, da je Katulova nedoslednost hotena (Weber 1983). Katul je motivu plovbe dal poseben poudarek: tragični splet dogodkov na pregri- njalu temelji na Tezejevih plovbah (odhod z Naksosa se mu maščuje, ko ob svoji vrnitvi v Atene povzroči očetovo smrt). 80 Tako zopet predvsem tisti avtorji, ki iz paralel sklepajo na pesimistično sporočilo celote. Curran, 1969, str. l 73ss. gre predaleč v smer alegoreze (motiv morja, motiv neplodnosti). Še izraziteje Kinsey, 1965, passirn. 50 Keria JI - 1 • 2000 ( mollia nudatae tollentem tegmina surae, 129). Tu ni nobene vsebinske analo- gije, temveč samo dekorativna analogija, ki opozarja na vsebinsko nasprot- je. Podobno velja za analogijo med opisom š k r 1 a t nega por o č nega p reg r in j a 1 a na zakonskem ležišču, ki se nahaja sedibus in mediis ( 48), in središčnim delom Ariadninega monologa: Ariadna se odsotnemu Teze- ju ponuja, da bi mu kot sužnja s škrlatnim pregrinjalom postiljala novo zakonsko posteljo (p urp ureave tuum con s t ern ens ves te cu bi le, 163) - tokrat je motiv škrlatnega posteljnega pregrinjala res v negativni vlogi! 81 Pri Katulu je vzporejanje dveh enakovrednih zgodb že v izhodišču glavna tema pesnitve. Pomembnejše od kvantitativne enakovrednosti dveh pripovedi je, da so analogije izpeljane na obeh straneh: vzporeja- nje je mogoče z obeh strani; dva' epilija', ki sta vsebinsko eden od drugega neodvisna, se vzajemno komentirata (verzi namque Jerunt olim ... /212ss./ so očitno 'nov začetek', saj se v njih ponavlja izhodiščni motiv plovbe in so vpadljivo opremljeni s kalimahejsko referenco ferunt" 2). Govorimo lahko o obojestranskem razmerju vzorčnosti. V arhaični grški poeziji in dramatikije imel mitološki exemplum predvsem moralno osnovo; v primeri s tem ima Moshova košarica izrazito zunanjo, dekorativno funk- cijo. Če pri Katulu odnos med dvema mitoma zopet prinaša etično sporo- čilo, je moral Katul najprej razbiti eksemplarični odnos (v smislu podreje- nosti); vzorčnost dveh podob ni v tem, da bi ena v neki vsebinski točki komentirala drugo, temveč je vzporejanje v izhodišču nevtralno, amoral- no, likovno; analogije in kontrasti so morali najprej postati glavna tema, šele potem je lahko iz umetne celote izšlo simbolno sporočilo moralne narave. Doslej so vsi interpreti skušali digresijo o Ariadni pojasniti kot komen- tar na izhodiščno Pelejevo temo; kot 'glavna' pripoved mora imeti pripo- ved o Peleju in Tetidi enoten predznak, zato tragična Ariadnina tema bo- disi ustvarja kontrast bodisi razkriva tragično bistvo svatbe. Če se temu odre- čemo, laže sprejmemo tudi dejstvo, da nobena od dveh zgodb nima enot- nega predznaka. Morda lahko negativne poudarke v okvirni pripovedi 81 Nedvomno pa se mračni iztek njegove odprave ujema s podobami pesmi Park; Te- zej je v marsičem podoben Ahilu: analogija obstaja med Tezejem, ki povzroči smrt očeta, in trojanskimi materami, ki se bodo bile po prsih, ker bo Ahil pokončal njihove sinove: inculturn cano solvent a vertice crinern/ putridaque infirrnis variabunt pectora palrnis (350s.); Ajgej napoveduje, da bo žaloval za sinom canitiern terra atque infuso pulverefoedans (224); vendar se njegova bojazen ne uresniči; vloge se zaradi usodne zmote zamenjajo, nazadnje je žrtev sam Ajgej. Zopet zrcalna analogija: v enem primeru gre za smrt sinov, v drugem za očetovo smrt; razmerje je obrnjeno tudi glede na spol protagonistov: enkrat gre za matere, drugič za očeta. 82 Podobno velja za začetek pripovedi o Hilasu (Theocr. 13), kije vgrajena v epistulo: prim. Rossi, 1972, str. 293. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi 51 obravnavamo enako kot pozitivne poudarke v opisu. Temnejše plati tradi- cije, ki so v okvirni pripovedi latentno in tudi neposredno navzoče, v nič večji meri ne 'pokvarijo' svetlega vtisa morske zaroke, kot Dionizov prihod 'popravi' vtis Ariadninega monologa. Toda disproporc ni brez funkcije, temveč je celo nosilec pomena. Ker na odnosu med dvema zgodbama te- melji celota, lahko postavimo hipotezo, da imajo temne plati tradicije o Peleju in Tetidi podobno k o m po z i c ij s k o vlogo kot Ariadnina sreča na obrobju digresije: njihov pravi pomen lahko razberemo šele iz kontek- sta - in pripoved o Ariadnije v enaki meri kontekst pripovedi o Peleju kot obratno. Kot kaže že iluzionistična omemba škrlatnega pregrinjala v Ariad- ninem monologu,je zrcalno razmerje med dvema podobama83 obojestran- sko - komparand in kom parat se lahko izmenjujeta ad aeternum. Oba mita imata dvojno tradicijo, in Katul se v obeh primerih odloča za manj znano verzijo. Tetidino ljubezensko zvezo s človekom idealizira v odkriti opoziciji s tradicionalno verzijo, po kateri se je Tetida poroke bra- nila, tudi fizično (živalske metamorfoze) .84 Toda vse tisto, kar z odsotnost- jo opozarja nase, se zrcali v novem, izrazito tragičnem pogledu na Ariadni- no zgodbo. Ariadna ljubi Tezeja, si želi poroke z njim ( conubia laeta ... optatos hymenaeos, 140) in dobi boga Dioniza le za 'nadomestilo', čeprav vemo, da je bila v največjem delu tradicije z njim srečna. Toda spet se tisto, kar pogrešimo pri Ariadni, zrcali v novi, presenetljivo svetli perspektivi, v kateri gledamo na svatbo Peleja in Tetide. Katulje v interpretaciji dveh zgodb šel v dve skrajnosti; v igri perspek- tiv pridejo na eni strani na površje predvsem svetli, na drugi predvsem temni poudarki, vendar tradicionalnih verzij ni povsem 'prekril' s svojimi, temveč je poskrbel, da nasprotne verzije na nekaterih mestih še vedno prosevajo: bralec jih bo prepoznal najprej zato, ker gre za dobro znane tradicionalne motive, zato, ker je nanje posebej opozorjen, in nazadnje zato, ker je očitno nesorazmerje na eni strani 'uravnoteženo' z nesoraz- merjem na drugi. Raje kot o kontrastu zato govorimo o komplementar- nem odnosu dveh enakovrednih zgodb. Ob tem velja opozoriti, da že pri Apoloniju razmerje vzorčnosti ni 'čisto'. Namig na tragični iztek Medejine zgodbe se nanaša na del pripove- s:i Klingner, 1964, str. 207 je enotnost Katulove pesnitve videl v tem, da vloženi del predstavlja obratno zrcalno podobo tistega, kar ga obdaja, vendar je pri tem mislil bolj na nasprotje med skrajnima podobama srečne in nesrečne ljubezni; izraz 'zr- calno' je uporabljen bolj v metaforičnem pomenu 'nasprotno'; kolikor ne gre za zamenjavo vlog med človekom in božanskim bitjem, je mišljena Ariadna kot nas- protna tema, kije izpodrinila analogijo. 84 Pind. Nem. 3,35-6; 4,62-64; Soph. TrGF 150.618; Apollod. Bibl. 3,13,5; znana upo- dobitev pri Ov. Met. 11,238-65. Več mest Roscher, 1916-1924, str. 786s. 52 Keria II - 1 • 2000 di, ki je zunaj besedila; ta vidik Medejine zgodbe je očitno navzoč v junaki- njih zlih slutnjah, toda Apolonij pripoved zaključi s koncem odprave. Exem- plum se torej že pri Apoloniju v precejšnji meri osvobaja svoje podrejene pripovedne funkcije; zaradi namiga na neobravnavani del glavne pripove- di je tudi glavna pripoved v nekem smislu referenca mitološkega primera (in ne samo obratno). Toda Apolonijeva Ariadna ostaja exemplum h glavni pripovedi in nekonvencionalnost tega primera je slejkoprej retorična (vse- bina namiga se ujema z Medejinimi slutnjami).8" V dvoumnem mitološ- kem primeru je Katul dobil predvsem zamisel, daje sporočilo celote ute- meljil na komplementarnem razmerju med dvema paralelnima mitoma z dvojno tradicijo. Paralelni mit se pri njem povsem osvobodi konteksta (tudi 'retoričnega') in podrejene vloge. Na mesto retoričnega dvoumja in iro- ničnega psihologiziranja stopi dvojnost, ki nam posreduje neko bolj arti- kulirano, bolj objektivno sporočilo, in ni eden od stranskih učinkov, tem- več zadeva celoto: dve razvidni subjektivni stališči, ki se ujemata s stališčem protagonistov (srečna zakonca, zapuščeno dekle) 8G; zdaj za oba mita velja, da vsakokratno subjektivno sta 1 išče protagonistov oz. pripovedo- valca odloča o tem, ali je drugi, paralelni mit bolj primerljiv po podobno- sti ali po nasprotju. V Ariadnini trenutni perspektivi, zaradi tistega, kar se je zgodi 1 o, združitev z bogom ne more biti enakovredna Pelejevi zdru- žitvi s Tetido. Perspektiva Peleja in Tetide je glede na Ariadnino inverzna: z njunega stališča noben zlovešči namig na tisto, kar bo še 1 e pri š 1 o, tudi ne krvave podobe trojanske vojne -vsaj ta zadnji trenutek- ne more- jo pokvariti vznesenega razpoloženja. Vsebinsko razliko med Apolonijevim ironičnim mitološkim primerom in funkcijo Ariadnine zgodbe pri Katulu nam lahko ponazori primerjava s prizori, kijihje Katul uporabil kot izhodišče. Apolonijeva Medeja je nedolžno dekle, v katerem se prebuja ljube- zen, in že ob prvi izkušnji doživi razočaranje; motiv ljubezenske sreče pri Apoloniju zazveni samo kot varljivo upanje: varljive so Medejine sanje o Jazonu kot o romantičnem vitezu, kije samo zaradi nje prišel v Kolhido in bi zanjo tvegal življenje (3,618ss.), varljiva je Jazonova verzija Ariadnine zgodbe. Psihološko bistvo celotne Medejine epizode je v antagonizmu med njenimi slutnjami in njenimi upi, kijih Apolonij interpretira kot prazne. 85 Perutelli, 1979, str. 23ss. v smislu Genettove 'retorike' govori o retorični funkciji Moshovega in Katulovega opisa (opis kot retorična figura); v bistvu retorična (se. eksemplarična) narava opisa temelji na preprostem dejstvu, da opis vsebuje paralel- ni mit, ki je nekakšen razširjeni exemplurn. Če govorimo o Apoloniju, pa lahko v resni- ci ugotovimo, daje bil Katulovo izhodišče neki 'retorični' postopek. sn Gaisser 1995 pripisuje prisotnost različnih verzij mita dejstvu, da ima pripoved 'več avtorjev'. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 53 Za Medejo je ljubezenska sreča varljivi up, in tudi v ljubezenskem razoča­ ranju nima niti tiste demonične veličine, ki jo premore Evripidovajunaki- nja; Apolonijeva Medeja ni niti tragična figura; v svojem breizhodnem po- ložaju je ponižana na neprestano sumničenje. Opisu Ariadninega plašča in Medejini odločitvi, da bo pustila ubiti brata, sledi apostrofa na Erosa (LXE'tAt"'EpQ(; .. „ 445); tudi Katul dogodke na Kreti komentira z apo- strofo na Amorja ( Sancte puer ... , 94). Toda bralec ve, da je nad Ariadno Amor že odigral svojo usodno igro; Ariadnina tragika je mišljena resno. Katul je liku po zgledu Evripidove junakinje dal nekaj tragične veličine, Ariadnin patos presega celo patos Evripidove Medeje: vtis je drugačen zato, ker je Ariadnin govor pravi monolog, nenazadnje pa tudi zato, ker si Ariad- na ne umaže rok z maščevanjem, temveč pokliče na pomoč zaščitnika pra- vice Jupitra. Apostrofo na Amorja, ki sama po sebi ohranja svojo heleni- stično ironično barvo, lahko v novem kontekstu res razumemo kot pesni- kov lirični komentar. Še očitnejša razlika pa se pokaže v interpretaciji Pelejevega motiva. Čeprav motiva srečanja in svatbe mnogo dolgujeta Apoloniju (Peliade v 1. spevu; Nereide v 4. spevu; Medejina svatba) ,je predznak okvirne pripo- vedi povsem drugačen. Pri Apoloniju je velika ironija v tem, da Medeja doseže svoj cilj po nakijučju: svatba ima tragično in ironično konotacijo, saj je zgolj sredstvo Medejine rešitve (Alkinoova sodba) in ne izpolnitev Jazo- novih priseg. Ker je šlo Jazonu samo za uspeh v Kolhidi, je ironija tudi v tem, da na zakonsko ležišče pogrnejo zlato runo. Apolonij je na opis svat- be navezal osebni komentar o nebogljenosti človeške eksistence ( 4,l 16lss.): po pesnikovih besedah si niti Jazon niti Medeja nista želela poroke v takih okoliščinah, združila ju je Xpc.c.6 (v. 1164).87 Tisto, kar si Medeja zaman želi, pa je Katul objektiviral v svetli perspektivi na svatbo Peleja in Tetide. Njun ljubezenski Joedus ni varljivo upanje ali izhod v sili, temveč pravi, ob- jektivni ekvivalent tistega, po čemer hrepeni Ariadna ( non haec blanda pro- missa dedisti „. sed conubia laeta, sed optatos hymenaeos, 139ss.; prim. o Peleju: optatae„. luces). Pri Apoloniju Rodoškem se Medeja in Jazon združita na zlatem runu, simbolu argonavtskega uspeha in vzroku Medejine usodne zmote; usodna je za Medejo tudi magična moč Dionizovega (Ariadnega) plašča - ta n;bc:A,oc; „. 'tc.p6c; .„ n;opcpupc.oc; nosi s seboj dvojno preklets- tvo bratomora in ljubimčeve nezvestobe. Nasprotno ležišče Peleja in Teti- de ni običajno poročno ležišče; ta lectus genialis, na katerem se bosta zdru- žila heroj in boginja, obdaja prav posebna svetost; Katul zanj uporablja slovesni izraz pulvinar geniale. Izraz pulvinarje v zvezi z rimskim bogočast­ jem, zlasti z obredom lektisternija.88 Katulovo izhodišče torej ni bila analo- 8 ; O Apolonijevem pesimizmu ob tem prizoru govori tudi Lawall, 1966, str. 168. 88 Prim. Kroll 1968 in Fordyce, 1973, ad 47. Pasquali 1920 je pokazal, da ima ravno 54 Keria.II - 1 • 2000 gija med srečnima bogovsko-človeškima paroma, ki bi se v Ariadninem primeru umaknila 'nasprotni temi'; izhodišče je bila Apolonijeva Medeja, ki ji zgodba o Ariadni in Dionizu ne prežene dvomov; k temu je Katul poiskal pravi proti pol, svetlo verzijo zgodbe o Peleju in Tetidi. Tu lahko v resnici govorimo o idealizaciji, kar kaže tudi primerjava z ustreznimi Apo- lonijevimi mesti: medtem ko pri Apoloniju bogovi in nimfe občudujoče strmijo nad človeškim podvigom ( 1,54 7-12), pri Katulu še bolj zavzeto smrt- niki strmijo nad epifanijo morskih boginj; pri Apoloniju nimfe občuduje­ jo runo, cilj argonavtskega (človeškega) podviga, pri Katulu se ljudje v sve- tem spoštovanju udeležujejo svatbe smrtnika in nimfe; potem ko se nagle- dajo božanske umetnine, se pred bogovi spoštljivo umaknejo v človeško vsakdanjost. Katulov pogled na Peleja in Tetido ni nujno ironičen; Tetidina epifa- nija je objektivna mitološka ustreznica Lesbijine epifanije v c. 68 - gre za iluzijo idealne sreče, toda tej iluziji se Katul vedno znova predaja. Pelejeva doba ni zlata doba; njene atribute ji pesnik daje zato, ker bistvo mita o descendenci prikazuje na majhnem izseku iz mitične zgodovine, na pre- hodu med herojsko dobo in sedanjostjo. Meja med dvema stanjema, med dilexi tum tein med nune te cognovi, med Lesbijo kot predmetom posvečene ljubezni (Lesbia nostra, Lesbia illa, illa Lesbia) in med tisto, ki in quadriviis et angiportis glubit magnanimos Remi nepotes,je v subjektivnih pesmih krhka; to sta dva aspekta enega samega čustva, ki pa živi iz antagonizma in se ne stali v resignacijo. Zato je Katulu Apolonijev fatalizem tuj; s tem, da predmet iluzije dopusti kot resničnost herojske dobe in v nadaljevanju nakaže nje- govo nenadno izgubo, Katul dve dimenziji ljubezni prikaže v izčiščeni, po- larno izostreni obliki, kot dva diametralno nasprotna aspekta iste mitične dobe. BIBLIOGRAFIJA Barigazzi, A.: Il Dionysos di Euforione. Miscellanea di studi alessandrini in memoria di Augusto Rostagni, Torino, 1963, 416-454. Barigazzi, A.: Sull'Ecale di Callimaco. Hermes 82 ( 1954), 308-330. Boucher,J. P.: A propos du carmen 64 de Catulle. REL 34 (1956), 190-202. Bradač, F.: Kompozicija 64. Katulovepjesme. Nastavni Vjesnik 42 (1933-1934), 188-194„ Braga, D.: Catullo e i poeti greci, Messina-Firenze, 1950. pasus, kjer sta pripovedi združeni, izrazito rimske poteze, in na podlagi kronološ- kih nedoslednosti sklepal, daje Katul zlepil dve aleksandrinski predlogi. O rimskih elementih še Perrotta, 1931, str. 202s.: vestibulum (v. 293.276); sedes- rimski atrij (v. 47.292); Granarolo, 1967, str. 132s. Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesrni 55 Bramble, J. C.: Structure and Ambiguity in Catullus LXIV. PCPS 16 (1970), 22-41. Biihler, W. (Hg.): DieEuropa des Mosckos, Wiesbaden, 1960 (Hermes Ein- zelschr. 13). Cairns, F.: The Nereids ojCatullus 64,12-23b. GB 11 (1984), 95-101. Campbell, M. (ed.): Moschus, Europa, Hildesheim, Zurich, New York, 1991. Castiglioni, L.: StudiAlessandrini, I.: Arianna e Teseo, Pisa, 1907. Clausen, V. W.: Tke New Direction in Poetry, v: P. E. Easterling, E. J. Kenney ( edd.), Cambridge History oj Classical Literature, II, 2: Tke Late Republic, Cambridge, 1983. Chia,J. A.: Eupkorion 's Dionysos: Structure and Hermeneutics. Prometheus 17 (1991), 111-124. Courtney, E.: Moraljudgements in Catullus 64. GB 17 (1990), 113-122. Crump, M. M.: TkeEpyllionjrom Tkeocritus to Ovid, Oxford, 1931. Curran, L.: Catullus 64 and the Heroic Age. v: Studies in Latin Poetry, YSCPh 21 (1969), 169-192. Dee,J. H.: Catullus 64 and tke Heroic Age. A Reply. ICS 7 (1982), 98-109. Della Corte, F.: Eujorione e i poeti latini. Maia 17 (1965), 158-176. Duckworth, G. E.: Foreshadowing and Suspense in tke Epics oj Homer, Apollo- nius and Vergil, Diss. Princeton, 1933. Effe, B.: Die Hylas-Gesckickte bei Tkeokrit undApollonios Rlwdios. Bemerkungen zur Prioritatsjrage. Hermes 20 (1992), 299-309. Ellis, R.: A Commentary on Catullus, Oxford, 18892• Fordyce, C.J. (ed.): Catullus, Oxford, 1973 (=1961 1 s popravki in situ). Frankel, H.: Noten zu den Argonautika des Apollonios, MU.neben, 1968. Friedlander, P.: Uber die Beschreibung von Kunstwerken in der antiken Litera- tur. Johannes von Gaza und Paulus Silentiarius. Kunstbeschreibun- genjustinianischer Zeit, Leipzig, Berlin, 1912, 1-103. Friedrich, G. (ed.): Catulli Veronensis liber, Leipzig, Berlin, 1908. Fuhrer, Th.: A Pindaric Feature in the Poems oj Callimachus. AJPh 109 (1988), 53-68. Fusillo, M.: Il tempo delte Argonauticke. Un' analisi del racconto in Apollonio Radio, Roma, 1985. Gaisser,J. H.: Threads in tke Labyrintk: Competing Views and Voices in Catullus 64. AJPh 116 (1995), 579-616. Giangrande, G.: Das Epyllion Catulls im Lickte der kellenistiscken Epik. AC 41 (1972), 123-147. Goldhill, S.: The Poet's Voice. Essays on Poetics and Greek Literature, Cambrid- ge, 1991. Granarolo, J.: L'oeuvre de Catulle. Aspects religieux, estketiques et stylistiques, Paris, 1967. Granarolo,J.: Catulle et le mytke, AFLNice 21 (1974), 193-230. 56 Keria II - 1 • 2000 Guardi, T.: L'ekpkrasis di opere d'arte nella commedia romana. Studi di filolo- gia classica in onore di Giusto Monaco, II: Letteratura latina dall'eta arcaica all'eta augustea, Palermo, 1991, 543-551. Haupt, M.: Opuscula, Leipzig, 1886. Heinze, R.: Ovids elegiscke Erziiklung. Vom Geist des Romertums, 19724, 308- 403 .. Herter, H.: Beitriige zu Apollonios von Rkodos. RhM 91 (1942), 226-249. Hollis, A. S. (ed.): Callimackus, Hecale, Oxford, 1990. Holscher, U.: Die Odyssee. EposzwisckenMiircken undRoman, Miinchen, 19892• Hross, H.: Die Klagen der verlassenen Heroinen in der lateiniscken Dicktung. Untersuckungen zur Motivik und zur dickteriscken Form, Diss. Miinchen, 1958. Hunter, R. (ed.): Apollonius oj Rhodes, Argonautica, Book III, Cambridge, 1989. Hunter, R.: TkeArgonautica oj Apollonius. Literary Studies, Cambridge, 1993. Janko, R.: Tke Skield oj Heracles and tke Legend oj Cycnus. CQ 36 ( 1986), 38- 59. Jenkyns, R.: Tkreeclassicalpoets: Sappko, Catullus andjuvenal, London, 1982. Kinsey, T. E.: Irony and Structure in Catullus 64. Latomus 24 (1965), 911-31. Klingner, F.: Catulls Peleus-Epos. Studien zur griechischen und romischen Literatur, Ziirich, 1964, 156-224 (=Sitzungsberichte der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, Philosopisch-historische Klasse, Jg. 1956, H. 6, Miinchen, 1956). Konstan, D.: Catullus' Indictment oj Rome. Tke Meaning oj Catullus 64, Am- sterdam, 1977. Konstan, D.: NeotericEpic: Catullus 64. v: A.J. Boyle (ed.), RomanEpic, Lon- don, New York, 1993, 59-78. Kroll, W. (Hg.): C. Valerius Catullus, Stuttgart, 19685. Lafaye, G.: Catulle et ses modčles, Paris, 1894. Lawall, G.: Apollonius' Argonautica:Jason as Anti-Hero, YCS 19 (1966), 119- 169. Lenchantin de Gubernatis, M. (ed.): Il libro di Catullo, Torino, 1928. Lesky, A.: Peleus und Tketis imjrukenEpos. Gesammelte Schriften. Aufsatze und Reden zu antiker und deutscher Dichtung und Kultur, Miinchen, 1966, 401-409 ( = SIFC 27 /28 (1956), 216-226). Lesky, A.: Peleus. REXIX (1937), 271-308. Maa13, E.: AlexandrinisckeFragmente. Hermes 24 (1889), 528-529. Manakidou, F.: Besckreibung von Kunstwerken in der kellenistiscken Dicktung, Stuttgart, 1993 (Beitrage zur Altertumskunde 36). Marinčič, M.: DieFunktion des Orpkeus-Mytkos im Culex und in Vergils Georgi- ca. ZAnt 46 (1996), 45-82. Marinčič, M.: Der 'orpkiscke' Bologna-Papyrus (Pap. Bon. 4), die Unterweltsbesc- Marko Marinčič, Apolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi 57 hreibung im Culex und die Lukrezische Allegorie des H ades. ZPE 122 ( 1998), 55-59. Most, G. W.: On theArrangement oJCatullus'CarminaMaiora. Phil 125 (1981), 109-125. Pasquali, G.: Il carme 64 di Catullo. SIFC 1 (1920), 1-23. Perrotta, G.: Arte e tecnica nell'epillio alessandrino. Poesia ellenistica. Scritti minori II, a cura di B. Gentili, Roma, 1978 (=A&R4 /1923/ 213-29). Perrotta, G.: Il carme 64 di Catullo e i suoi pretesi originali ellenistici. Athena- eum 9 (1931), 177-222. 370-409. Perutelli, A.: La narrazione commentata. Studi sull'epillio latino, Pisa, 1979. Pfeiffer, R. (ed.): Callimachus, l.: Fragmenta, Oxford, 1949. Putnam, M.J. C.: TheArt oJCatullus 64. HSCP 65 (1961), 165-205. Ramain, G.: Sur la signification et la composition du počme 64. RPh 46 ( 1922), 135-53. Reitzenstein, E.: Die Hochzeit des Peleus und der Thetis. Hermes 35 ( 1900), 73-105 Riese, A.: Catulls 64stes Gedicht aus Callimachus ubersetzt. RhM 21 (1866), 498-509. Roscher, W. H.: Thetis. v: W. H. Roscher (Hrsg.), Ausfuhrliches Lexikon der griechischen und romischen Mythologie, B. 5 (1916-1924), 785-799. Rossi, L. E.: L 1la di Teocrito: Epistola poetica ed epillio. Studi classici in onore di Qunitino Cataudella, vol. 2, Catania, 1972, 279-293. Scheidweiler, F.: Euphorionisfragmenta, Diss. Bonn, 1908. Schmidt, E. A.: Catull, Heidelberg, 1985. Schmiel, R.: Moschus' Europa. CPh 76 (1981), 261-272. Schwinge, E.-R.: Kunstlichkeit von Kunst. Zur Geschichtlichkeit der alexandri- nische Poesie, Munchen, 1986. Stoneman, R.: Pindar and the Mythological Tradition. Phil 125 (1981), 44-63 Syndikus, H.-P.: Catull: Eine Interpretation. Zweiter Teil: Die Gro}Jen Gedichte (61-68), Darmstadt, 1990. Thomas, R. F.: Catullus and the Polemics of Poetic Reference. A]Ph 103 (1982), 144-64. Toohey, P.: An [Hesiodic] Danse Macabre: The Shield of Heracles. ICS 13 ( 1988), 19-35. van Groningen, B. A. (ed.): Euphorion, Amsterdam, 1977. Vian, F. (ed.): Apollonios de Rhodes, Argonautiques, Chant III, Paris, 1961. Vian, F. (ed.): Apollonios de Rhodes, Tome III (Chant IV), Paris, 1981. Weber, C.: Two Chronological Contradictions in Catullus 64. TAPhA 113 (1983), 263-71. Wersdorfer, H.: Die rpz}.,oaorpia des Isokrates im Lichte ihrer Terminologie. Un- tersuchungen zur Jruhattischen Rhetorik und Stillehre, Leipzig, 1940. Wheeler, A. L.: Catullus and the Traditions oj Ancient Poetry, Berkeley, L. A., 19642• 58 Keria II - 1 • 2000 von Wilamowitz-Moellendorff, U.: Hellenistische Dichtung in der Zeit des Kal- limachos, Berlin, 1924 (repr. 1962). Wiseman, T. P.: Catullus'IacchusandAriadne. LCM2(1977),177-180. Zanker, G.: The Love Theme in Apollonius Rhodius' Argonautica. WS n. F. 13 (1979), 52-75. Zetzel, J. E. G.: Catullus, Ennius, and the Poetics oj Allusion. ICS 8 ( 1983), 251-266. Marko MARINČIČ: APOLLONIUS RHODIUS IN CATULLUS 64 Summary The pattern of Catullus 64 is basically that of (1) Theocritus' Hylas and of (2) Moschus' Europa: (1) the heavy Ennian exordium announces an epic »Argonautica«, but our expectations are deceived as Catullus concentra- tes on the erotic theme instead; (2) Dionysus and Ariadne form a parallel to Peleus and Thetis. However, the tragic aspects of Ariadne as a second Medea prevail, and the depiction of the coverlet indirectly satisfies the tragic expectations suggested by the opening (Ariadne is actually based on Medea of Apollonius Rhodius and Euripides). The association of Me- dea with Ariadne goes back to Apollonius who introduced Ariadne as an exemplum ironically foreshadowing Medea's future fate (Arg. 3,997ff.; 1074ff.; 1096ff.; 4,423ff.): Jason supports an optimistic version of Ariad- ne's story, but the actual parallel is a tragic one: although the Corinthian tragedy lies beyond the ending of Apollonius' poem, it is hinted at by allu- sions to the 'standard' version (Euripides). Catullus extended the Apollo- nian exemplum so as to form a digressive parallel story according to the pattern of Hellenistic epyllia (Moschus); he replaced Apollonius' ironic ambiguity by a polar opposition between Peleus and Ariadne; the ironic wedding of Medea andJason cedes its place to a romantic love story, and Ariadne becomes an Euripidean tragic heroine. However, the traditional happy outcome, though suppressed, still has an important compositional role insofar as it provides a link with »Peleus and Thetis«; conversely, the tragic circumstances of Thetis' wedding show through, and tl1e whole is one of complementary (rather than contrasting) images. Naslov: dr. Marko Marinčič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana