Folkloristi osvojili občinstvo
Polhov Gradec, 15. maj. Sonce je sklenilo, da bo sodelovalo na V. SREČANJU ODRASLIH FOKLOR-NIH SKUPIN z vso močjo. Visoki mlaji so prispevali k prazničnemu razpoloženju, ki se je razlegalo iz zvočnikov po vsej polhovgrajski dolini. Na avtobusni postaji so se zbirali domačini v pričakovanju. Sprevod folkloristov bi moral kreniti izpred osnovne šole ob 16. uri. »Že priha-jajo« je olajšano vzkliknil nekdo iz množice čakajočih. Prihajali so v pahh, ob spremljavi godbe: Gorenjci iz Vnanjih goric v sposojenih nošah iz Barja, Korošci iz Kozarij, Belokranjci iz Škofljice, Štajerci iz Horjula, Dolenjci iz Dobrove, Korošci iz Polhovega Gradca. Vmes so se zlatile bleščice plesalcev v stiliziianih kostu-
mih pravega opernega teatra. Na avtobusni postaji so si podali roke in se zavrteli v velikanskem krogu, lti je začasno ustavil promet, saj so zaplesali KOZARAČKO KOLO - za tovariša Tita, za bratstvo in enotnost. Potem se je kača odvila proti Kulturnemu domu. Poleg pred-stavnika krajevne skupnosti je navzočim - do zadnjega stojišča v prenapolnjeni dvorani, v kateri je bilo videti predstavnike družbenopolitičnega življenja občine -spregoVorila predsednica Zveze kulturnih organizacij Dragica Kregelj... »resnična kultuma izpoved naj bo nenehna spodbuda tvoraim silam delovnega človeka in neizčrpen vir za bogatitev njihovega dela in njihovega srca« je zaključila svoj govor, ki je poudarjal cilje kultur-
Plesalci folklorne skupine KUD Kozarje-Dolgi most so se ob lS-letnid svojega delova-nja predstavili z Gotovčevim Erom iz onega sveta
ne politike, ki jo soustvarjajo tudi delavri - Ijubitelji. Predsednik PD Horjul, Matko Zdešar, ki je bil tokrat v vlogi simpatičnega povezovalca in je vse skupine in nji-hove dosežke predstavil publiki - pa je navzoče prosil za minuto molka v čast spominu predsednika Tita. Ni po-trebno poudarjati, da se je razpoloženje v dvorani stop-njevalo od točke do točke. Prireditev je bila bogata, predvsem pa raznolika, saj je predstavila skoraj vse pokrajine naše ožje domovine. Morebiti je komu najbolj ugajala postavitev zanimivih Štajerskih plesov v koreo-grafiji izvrstnega Maroltovega plesalca Zmaga Lebna -res pa je, da je bil »Ero z onega sveta«, ki ga je pripravila slovenska baletna umetnica Tatjana Remškar, prava pa-ša za oči in »dostojna uvrstitve v kakšnokoli mednarodno srečanje v tej starostni skupini«. Med gledalci je bil tudi član izvršnega odbora Združenja slovenskih folklomih skupin in predstavnik ljubljanske regije Zdravko Uršič. Po prireditvi, na kateri so poleg posameznih skupin, ki so se udeležile srečanja, dobili priznanje za umetniškovz-gojno in organizacijsko delo tudi Majda Vrečko in Tatja-na Remškar, je tovariš Uršič spregovoril zbranim men-torjem. »Zelo potrebno in nujno je, da se ob organizaciji takih srečanj izmenjujejo mnenja med mentorji in se porazdeljujejo izkušnje«. Govoril je o razvijanju plesne kulture, o »čudoviti priložnosti za resnično celostno vzgojo mladega človeka, ki se bo ob plesu učil tudi solidaniosti, skromnosti, delavnosti in spoštovanja kul-turne dediščine«. Iz lastne skušnje je pripovedoval, kako plesalci pri akademski folklorni skupini sami šivajo noše, pripralvjajo sceno, organizirajo potovanja - vse brez-plačno. Nagrada je PLES. Ko sva se pogovarjala o dosežkih posameznih skupin je pohvalil vse po vrsti, prireditev mu je bila v celoti zelo všeč »izredno domisel-na in originalna pa je bila postavitev Štajerskih plesov, tudi nastop ddmačinov je posrečen in pomeni nekaj novega v tem okolju«. Kritične pripombe so veljale detajlom: belokranjske plese naj bi spremljale tamburi-ce, prekmurski delovni plesi ne prenesejo svile, ampak potiskana, pisana enostavna blaga. Ugotavljal je, kako težko je dobro zaplesati koroške plese, ki zahtevajo »mehkobo giba in liričnost«. Ko sem ga povabila na Srečanje otroških plesnih skupin v Velike Lašče, je bil navdušen. Mimogrede mi je zaupal stališče profesorja Ramovša, ki je mnenja, naj bi otroci ne bili ukleščeni v našarjene noše iz nepravilnega blaga, ali noše iz drugih pokrajin kot je ples, ki ga predstavljajo. Priporočil je enostavne, preproste enotne obleke z dodatkom rutice ali preprostega cveta. Vidimo se torej v VELIKIH LA-ŠČAH, 4. junija ob 16. uri.
Jasna Škrinjar