St 21. V Gorici, 23. maja 1890. Tecaj XX ,,808*" ish&ja vsak petek in velja po po§tJprejeman* ali v rtoriet na <\tvn poSHjana: Vse leto.....f. 4. Pol Jeta ...... 2. Cetvrt leta , . . . „ I Pri oznaiiilili h» tako tudi |u*i ,.p« g'imicah" se pUcnje za »avao trisiop TFfTTWfliT 8 kr, L# »» tisfea I Wat gatac* Ark* po f»ro*torii SOČA Da,,^^F^ poSiljajo nedaUiva 1 opravniku „Soce', 5. g Audrtiju Tabaj-u Via Canonica N. 8 v St. Roku v Qorici. RokonUi se ue vratajo; dopiii ttrj •o blagovoljuo frankujcjo. — Delavcein Id drafim nopromotnim 10 narofiuina saiga, nko ea online prl opravniatvu. Govor post. dr. vit Tonkli-Ja t drLavn«n zboru SifJ. aprila. (Konoc). KoneSno hoeem 8e 0 0oric! govoriti. Tukaj m stavijo naaproti najveee teiave, Njc. nkscelenca pravi: Ko bi se hotelo tukaj oprafieeoim ieljara obeli na-rodnosti, Italijanov ia Slovenrev, proinjara in edno-glaanim fkltpom dezelucga zbora vatrees bi bilo treba tiojn© paralelke vpeljati, in nicer za Nomce. ltalijane in Slovene*, 0 tern br pa nastala m»ka razdelitev na troje (trihotomija). Jaz hoiem lo na to opozoriti, kar jo v/c pon-lanec za Irzalko okolico nnvedcl ia konstatoval, da t gorliki kronovini samo dve narodnosfci in v.iccr mir-no akupaj edna polog druge ziviti, narareg Italijani in Slovene!, ki at! pa le krajevno edna oil druge loeeni. kar naravno to mirno livljeoje 80 bolj pospe-guje, Tretjc narodnoiii v doleli nf, mi nim«mo nom* gkpga tm'bivalatvn, ker ninrnmo niti edoe neraike ob-$ne. Tarn to tedaj Nemei, ki so kot ttradniki ali pa v tovarnah na&tavljani, o kaki nemlki narodnosti pa st niti govoriti m mote. Kako pridejo tedaj Slovend In Italijani, kako prid© prcbjvalaivo na Goritkem do tega, da so zarad toll par noniikih otiok na srednjlh solab pou«uj© v nemlkem jwku? Kij bi Nje. ekteeltnea rckk, ko bi so kfij ta-kega 11* Pemsktra * jezikotno molas.iii okrujih go-dilo, ko bi n. pr. Cehi zahtovati, da se tistnnovi ^isto Seiki giimi»sr.iji tarn, kjer m nahajajf) cdino otroci nekaterih Selkib uradnikor, da bi m poudevali v ge^kotn jezikrt in da bi potom ocmlki otroci morali CeSki gimnazij obiskofati? 0, tu bi naatal krik. pa Bflj 'bi Nje. ekscelenca g.itovo v t« tudi ne pri» volila. Kako se pa more to, kar so araatra tara kot nemogola refi, pri na$ imeti za praviiito in naravno ? Jaz tega oe atncjens ia tudi nobeden pameten clo-vek ue bode tega nmei. 'To so kar nenaravno razmere. Zraven ho5em lo na to opozoriti. da ne govoriiD samo jaz tako, kcr taisto je govoril tudi dezelni zbor; daljt* opozorim na peticije —veL kot 100 — kt prav sedaj Iel« pri natiSnero ministerstvn; to so pt'ticije obcin, lupnijs* kib urado^r, ki tahterajo wlanovtte? alovenskega gim-nazija t G«riei. 6# tcdaj le pri tem o-tan em in *e5 ne tirjam, kakor da ao vpelj jo paralelko, in tiecr «a slovtnake u5enct> sb »loYen*kim, za italijauako % ita-lijanskim kot udnitn jezikora, potem ho mi p«6 no bode o^itala prenapatoat, amp ik po pwvici se bodo smatrsto moje tirjatfe za skromne. de nje. ekicolenca nods imeti razdrlitve na troje, potem naj ae vpeljeta le po dfa paralelna razreda, in aicer ederi m aforeriake, drugi za italtjanske u6er.ce. To ne bodo delalo nikakih tela?, in tu-morem pcvedati, da 6e verstf 0 rite sedaj m ilabjanske u6en«-,e v italijan-skem in za slovenske t s3ovensk'in jesiku pou^yje. In kaj te pa dq dolgo pred doloCeno uro ao so vvrstile in vz'dignile razne duhovnije zbraoe pri Gaterini-u, in zacelo pomikati so proti Solkauu. Tofoo ob 3'/| «*"-- -~- _V-s Tzdignila ae je meatus procesija, pa trpelo je eelo uro, preden je„pria]a do Caterini-a, in se tamkej zbranim pridrozila, ki so je le polagoma pomikala po meats, moleea in prepevajoca. Pol mesta je bilo po koncu, da so gledab' in obcudoTali neoaTadni pri-aor. Gajaca je bila t resnici velika to io tain po mestu, pa vender nikakega nereda; veterani ia re-darji mestni in cesarski so akrbeli za red. Velikanaka je bila prnceaija, ki je »«g»U od Goriee do St. Gore, le tu in tam pretrgasa za pe-katere horake. To amemo trditi is tega, ker so prvi oddelki, ki so se Tzdignili od Caterini-a, zacelt do-hajati na St. Goro kcj po 5. uri, zadnji so pa do&li le roalo prod 8. oro; za celo pot pa rtbj se a po-laino hojo, kakor je ila mnoiica, male tri ure. Pridii v Solkaa, zapaiiH amo, da j* V«lo ma* So bii razsvetljaoih ia okiucanib, kakor je bilo Ti-eti tudi > mettu po nekaterih krajih, Na Goriieaka konae Solkana, kjer krene pot navsgor in ae Tije 2 uri na dolgem, obcudoTali ho roraarji Tie v iredi procfaije, kako »e vije in posnik » neprttrgana rajda roraarjev gor do vrh». Siioo gin-IjiT pa je bii priaor pod Prc-alom, kjer pelje pot t dolgem ovinku. Jutranje to), ce to je ravno T*dig-nilo oad Lavnora aadej in zaaijalo na mnogobrnjue kriie, ki zabliicljo t jatrnji zaiji; od zgnrcj in od zdolej, od apredej in zadej raslega so mile petje, — moral bi biti kamen, da bi Tt ne bilo to area ganilo do sola. Moral ai biti trden, d& Ti ni area ganilo do sola. Ce ai pa mad potom ailoma tega ae ubranil, se Ti je sree topilo t aolzah, ko si doapel do »Te tiifia. To je stala fclava pri glavi okoli in oko'.i cerkve; Carkev pa prostoma za I0tiao6 Ijndi in vie od 2 ur po polunocl natlacena, ti je kazala prizor, ka-kerinega aToje dot niai doiivel. Le pocaai in ailoma rijejo duhovnije za kriiem naprej, romarji. da-si Tie celo noc na nogah, nested Tie od prejsnega poludneva, pri pogledu cudeine Matere uad oltarjem na novo o/,ivijo, pozabjo na Tea prestani trud ter jo pozdravljijo a zaunnimi • klioi. Tu ae razlega Marijna pesem, tn lavretaoske litinije, tarokej Ct'Scena si kraljica, tu slovenako tam la&ko, Tae pozdravlja in proslavlja Ijubljeno Mater z najmilejSirai in a najglobokfjftmi cuti; mili glaaovi razlegitjo ao v razoih jezikih in v ruznih nnpevih po vseb kotih proatorne cerkve; od zuoaj alisiS odmev onih, ki so dali prostor nasl-dnjim, in onih, ki ioljno cakujo priti pred oblicje veaoljno M. itere. Ysi, brcz railodka narodnoati, staau, ataro^ti, v^i le euega sret in ene ielje, kako bi pozdrav.li svojo Mater in Jej skazaii dostojno caat. Ta prizor prc-tunil je vsakegi tako globoko, da se mtt je na novo za5?lo arce to piti Teaelja kolikorkrat ga je kedo spomnil kaanejc na to, Naenkrat potihne vae mnogtibtojno petje po avetia6u; do glavnih stopnic pred velikimi vratarai pririla je procesija stolna cerkve med ne§tevilno ronozico, ki radi gnjece eden drngega nosr — kle^e za-poje dunovSeraa „ Ave Maris Stella", mogocne orglje v cerkvi oglasijo se, in iz kora zadonijo mocni tver-sti glasovi, ki nadaljuiejo velicastuo pesem, Sfgajoco v dno area; bili so bogoslovci, ki s-o jo pelt in po-novili tadi za Graduate med maso, in se enkrat po blagoslovn. Nj. PrevzviSenost knez - nadikf I ki so bili vie prejsnji yecer priSIi, so bili tudi skoz celo nro v cer-kvi, ko je procesija dobajala. in ne morejo pozabiti dusnega veselja, ki so ga med tern viiii. Ob 8. uri je bila slovenska pridiga; prof. dr. Mabnifi je z modnim in donecim gtasom v daljiem govoru iivo in prepricalno dokazal, kako Marija vselej pomaga sv. Cerkvi. Za njim r.astopi mona. Veliscig, nadiupnik t Ogleji, ter t laSkem jezika vnema ro-marje v Marijo zaupati. Oba goTotnika eta povdarjala namen prccesije, ki je blagoalov bozjt aprusiti za sv. Oceta in za presvith uesarja. Na to je bila pontifikalna ma an, ktero ao sluzili Nj. PrevzviSenost. knez-nadskof; stregli so n»u pred. stolni dekan Mercina in pre6. korarja Kafol in Kosuta. Slednji je vodil tudi procesijo stoine cerkve. Na koru se je med tern odmev&l zbrani kor 25 bogoslovcev centralnega semeoiiga; peli so Witt-ovo maSo, pri kateri smo obdadovali njih spretuost in njih ubrane glaaove, Yeliko so v resnici pripomogH gg. bogoslovci t povelifcanje izvanredne sveCanosti. Po bIot. maii dali so prevzviS. knez • nadakof papeiev blagoaloT in s tern podellli popolnoma od-. puatek. Sledojid je bii blagoalov z Narsvetejsim in a tem je bila koucana procesija. Pol ure kasneje je imela Sv. Gora navadno lice kakor ob drugth nedeljah; vsa nebrojna ranozica raz §Ia se je hipoma na vse sirani. Gostilne so bile prazne, ker nase Ijadst^o je vbogo in revne. Pri toliki gnjedi na potu in v ceikvi prigodila 86 ni niti naj manjSa nesreLa. . • i Za red je skrbclo 50 Teteranov pod osebnim I jodsivcm avojejta sredsedoika biagi>r. g. .Takobia, ki se je pri tej priliki t resnici irtvoTal za dobro. ave to atTar. Pri obed« ˇ samosfano bilo je blizo 90 obpo, skoro sarni dakovci. Prvo napitoico oapravijo Nj. Pre?zT. preL. knez - nadakof t lat. jezika na S. Oieia in i.resvitl. cesarja; povdarijo toino atasje St. 0Leta in britVeaU eea. bise, pii kterib je preSY. cesar dal jnnaski zgJed kri, udanosti. Na to so sledile se razne napitnice t raanih jezikih. Da ae jo na St. G iri uTtatlo vse t naj lepsem redu, ziihvala gre iavanrt-dni bistronmoosti vodja Sv. Gore, velt L. g. Lorancn Ilataijn. ki zna z neko po* b bno mirnostjo in bladnukrvooatjo vse za caaa pre»-krbcti. ________ Bopisi II gor&ke okoliC3 Z vnaetjem dital item dopis m^ apodnjega Kraaa v .N»vi SoSi" dec 9. tnaja t. I., v kojem ?. dopianik oj or* ka mojim beaednm v dopisu is Trtojbe: ni e n d a je oatalo le pri sklepib ia do-brib ieljah.... Vsaj bi tudi o fern Se piaal ne bii, in tudi z .tnenda* oraenil ne, ko bi mi neko5, preko Vipave aprebajaje se. ns prilonel tam nekjeod joioe atrani znani gUa 'godbenth inatromentOT in poaebno pa §e na divf ooakok vabeLega bobna. ITvala Bogn torej, da ae plesi po dol. Krasu niso le omejili, marvel eelb po nekaterih obiiinab popolnoma odpravilt; zarea, vsa Cast tacim moi-m; oni so vredni in mndri zi^topniki avojega Ijndatva. Vaekakor insa gospod d-k pwn'k se apod. Kraaa prav, ko nam klide: Poanemajfe oas! Z neumornim delov tnjem in resnim postopanjem doaeie ae mnogo tudi v tem obziru, ia enkrat — u-pajmo vsaj — priSlo bod r Ijndatvo do spoznaujs, da so jim pleai v vsakem obzicu Skodljivi. Ker pa vie zopet o plesu govorim, naj zvedo iSastiti bralci cenjene atare BSo6eu tudi njega pogn-bonosne irtve.v S!u6ajno me naneae pot 10, t. m. skozi prijazno vas St. Peter pri Gorici, Izven vasi proti mestu grede, pribliiuje se mi mrtvaSki sDrevod, Da je bii mrlid aarnskega in ienskega t>pota, spoznato ao je na prvi hip na lepo v belo oblene atojedega mladenica: nKedo je bila ravnoknr pokopana deklica, in vsled kako bolezni je morula Se tako mlada (18 let) svot zapu^titi ? Odgovori mi: „P r eg r <¦ I a a e j«• na plesu"! — Ves zamjSljen vrnem a*'zopet proti domu; ali ker je prav k rSmariiic«mu vabijo, vstopim tudi jaz v lepo razsvitljeno corkev. Pri ,Smaniicah" je prec. g. dokan cital iz knjige prav o tem. kako da Marija mladino k sebt klioe, in na zaditje je sle-dil zgled, kako da je neka posvetna deklica ob nedeljah in praznikih rada obigkovala veselice, med tem ko so njene pametnejse tovargice zbirale se v cerkvi. motile in sv. pesmi Marij? na iaat prepevale. Ta ra-zvajena in razposajena deklina je kmalu na plesiSci zbolela, v bolezni vpila in klicala Marjo na pomofi — ali zaman, za rnetjem in hudo vratno bolezuijo je vmrla. — Po teh beaedah bralec postoji in red**: Monda ni golo naklu6je, nmpak sludaj, ki Di ra I u 5 a j", da je Boija previdno8t tako vravnala, da se bere prav v danasnjih „§marnicah" ensic zgled, ki mora biti mlaJisi v svarilo. Kader Slovak ne poatusa vpc od Boga poslanih in postav'joiiih ucerirnnv, p.ircm pa za5ne Beg aam pridigovati, pa tako, kako sejo, da razpravi in sklene §e o receh, ki jej dojdpjo iz* poBloniake zbor-nice in potem se le se bode zborov^nje koneLuo pretr-galo in preloiilo do jescni. Naj vainisi predlog, s katerim se je zbornica zadnje dnt pecala, bila je poravnana vlade z galicij skim dei. zborom glede zemljiScno — odveznega za-loga Galicijc, o katerem je „Sodau t posebnem Siaa- kn obairneje poro^ala, in je toraj stvar 5. brateem .,Soce" ie znana. S to atvarjo ae je dri. zbor ie vdrugig pe6al, ker je bila ta poravnava sprejeta ie leta 1884 v ft* naniSnem odseku, ali do rasprave v zbornici ni bilo prislo, ker je bila driav?3mu zboru doba v letu 1885 potekla. Tudi letoa je aprejel linai 5ni odaek z veliko ve-iino ta vladni predlog, leviea pa je etavila po svojih ndih t financnem olseku poseben predlog, da bi se nemrec* jzro^ila ta tec* driavnemu sadiSCu. katero naj bi Tpraiauje resilo, ali ima driava pravieo pladilo tirjati od Galicije tistih svot, ki jib je vpladala ze- ndjiSLno — odveznemu zalogu galicijskerau alt ne,------ Z'vahua razprava trajala je ve6 sej in je bila koneana I Se Ie v aeji due 15. tek. m., toraj na prazaik Vne-bchoda Qotpoda, ki jo trajala od 1. popol. do 8. ure zvi-eer. Pri giasovanju po iroenih bii jo zavrien pro. dlog manjiine z 19 glaaovi vecine, predlog vecine pa sprejet a 20 glaaovi *eiine. S (em bii je edstranjen j,iko prepirni predlog, in glaaoTarije in zmagi deaoteu vtrdila je aopet ie-lezni obroc ilcitnico v veliko iiloat levifiarjcv. Pemon-Ijive so bile pri t*-j razpravi b"aedc nadeluika kluba poataticev iz Galicje, Javorski-a kateri je z odlocnim I giaaom IeviLurjem zugrmcl :pripravijeni amo d e I o v a t i z v a m i (ievicarji) ali nikada pod t v a m i. S to izjavo je od sebo io Poljakov za vaelej odklonil zspeljivo vabljfjnjo !cviLarjor, naj bi Poljaki popuatiii dranico in se pridruiili levici. Drugi va^en vladni predlog bila je pieuaredba i r>8tave o m i t n i c a h. | Leto za letom aklepale ao ae namrei lesolucije v fifiandnem odseku in sprojemale v zbornici, naj bi I vlada vse mitnice odpravila, Vsled tega predloiilaje ! bila letoa vladi nacrt postave, po katerem bi ae ne imele odpmviti mitnice aploh, ampak ie moatntna; zatc pa bi se imoJ«i zviiSati cestnina in aicer za ne- * kutere iivali po 50% m drug* celo za 1000fo» tako, da bi driavu od scdanjih dohodkov za coatniuo in ! rooatnino uu bila nic zgubila, pac pa So nekaj tiso« ftakoT pridcbilo. Ako bi ae bii aprejol vladni predlog, moraio bi Primorsko — ie itak revno Primorako — ita leto plaCevoti za 18 tisuc" goldinarjev vcfi za eest-nino, kakor placuje do aedaj za moatnino in ceatnino akupaj. Tega vkdurgt prodlog.* finandni odaek «— v kojftn sedi tudi vaS Hlovenski poalauoc — ni mogel odobriti, ampak aprt jei je s o g I a 8 n o prvi del pred-logs, da a o ima m o a t n i n a o d p r a v i t i, in za-vrgel je ravno tako soglasno drugi del vladnega p.edloga, to je, zviianjo ccatniue, katora ima toraj OBtati kakcr do acdaj. Tem a aoglaanemu predtogu i-nancoega odaeka pridruiila soje — vkljub vladnemu ugovarjanju — tudi cela zbornica, in je sprejelfl po odseku priporocano po-tavo s o g 1 a s n o. Ce bode sprejeta ta f o.-tava tudi v gosposki zbornici, iu potem potrjena tudi od presvitipga cesarja. po tem odpade moatnina in s tem odpade za driavo od dohodkov iz mitnic letiia svota gld. GOO tisuc, za katero bo ljud-stvo pa olajsano. Sklemia se je tudi postava, valcd katore ae olaj-Snje uvazevanjc amerikan^kih trt v one kraje, kateri so po trttti usi poakodova.ii, in pa ae druga postava, po kareri bod'* viivali vmogradi, kateri so bill pi-konCuni po trtni usi in vnovic s titami zasajeni, opro-SCenje davkov na 10 let. Komaj je uehti zborovati diiavni zbor, kateri sluii Dunajcanom tudi v lazveaeljeviice ker so hod-niki za poaluSalce bili vaelej napolnjeni, tudi $e je zborovanje trajalo v trdo, pozno nr.6, ndprlo ae jim je preteklo sred;> pi drugo razveaeljevisce, to je pol-jedUska razstava t Praterju. Kazstava zavzema prav obairne prostore in je jako okusno razvrsteiia. V njej ao razloieni puljedelski ptidelki vsako vrate, pa tudi vsa atedatva iq orodja. katera se rabijo pri poljedel-stvu. Da razstava Ijudatvo moLno zanima, aodi se loh-ko iz teg i, da ^o obiskoje velika mnoiica, ki Steje nad 35 tiauc ljndi na dan. Ker bo tn podjetje priva* bilo mnogo ljudttva ia vseh avstrijskih deiel in pa iz bljiznjih driav, je preakrbljeno dovolj za vae dunaj-ake goitilne in trg<>v<:e, tako da postaja dan na dan manj upraviCeno jadikovanje nekaterih dunajakib po-alancev io listov, kaker da bi Dunaj peSal, in btrala njegova trgoyina. Blljana, 7. maja. (Gospodu I. Yodo-p i v c u t Ritnn — v obrambo 61 a n k a MR a k na telesu primorskega ljudstva", BS o 6 a" t. 1. S t. 1 3 i n 1 4. Konec.) Dopianik rini3ki piie glede mojega Clanka: „Gospod& pa opozarjam, da mi je prav dobro znano, zakaj ae je tako grozno segrel zaradi alekaandrovanja in da bi Be njegov dopis vse druga6e sodil, ako bi dal jaz tudi na to atrau svoja uojaanila". Y iati Stevilki na isti strani piae ,Nova aocar*: Nekdo isce pri like, kako hi zopet zanetil kak oatnden oaeben prepir"; a iata „Nova So5att ni videta ostadnega sumuicenja oaebe v rimskem do-pisu. Vas pavptaSam, gospod dopisnik! Kam merite se zgoraj omenjeno opazko in cikanjem ua mojo o-Bebo? Ne vem, ce sem kedaj v avojem iivljenji a Vanii govo?i! — no vein. "*"Sifc'er Tam dovoljujem, razjasaiti to fltuJi na to strap" potera pa bodem jaz „indi drugo strantt »ker dn ae resoica prav spozua, cud je treba oba zvona", Kolikor spoziiani oao o-sebnostno sumnidenje je iraelo namen — podreti in izpodkopati veljavo mojemu ctanku, kateri se ni dal uoi&ti — z objektivnimi vazlogi. Vze parkrat je blagovolila. „N. So5a", kakor je muogo Sitateljev lahko razumelo prav na mene meriti in mo znnicljjvo imenovati — mladega, pre-mladega. Ne kratim ji tega kratkpga veselja — saj mladost je res kratka... vendar uekdo nas jo y nN. Soft" poduceval da glede na mladega urednika „N. Soce" bi ne sraeli gledati kedo je kaj pisal, atnpak — kaj. AH imajo nekje v Gorici dvoja — nbraca* ! Sicer ui mladi vrednik „N. S.* sam kompromituje, ko sprejema v svoj list dopise, ki drugim mtadim mladost o&ilajo. To ni ume:tno. Glede m<»je mladosti, oziroma starofti, io glede vrednikove starobti, oziromo mladosti, smefo smem podati nu roko svojo in refii: nHej veselo mili druzilB se jedno besedo gonpodu Vodopivcu. Vein, dt goSp. Vodopivec Lisla bozji wink. Tarn v katekizmu na Hr. 75 je pisano o av. zakonu to le: „Sakrament svetega «akQua je netazvezl jiva zvcza, a katero se dvoje nezavezanib, kr86. ljudij, en moiki in ena zenska po postavi bozji vzameta •s zaroftta, da bi jima Bog po tem zakramentu mi-loM dal v svojem zakonaketu sUuu do smrti pobogno zireti io svojo otroke po kr&5. izgojiti". Iz tega je razvidno, kake namene bi po kato-lt§ki veri moralo doscci zakoosko zivljenje, ali ka-tere, kaki'r vidi vsak na prvi pogled, alekaaadrovaiijo popolooma prepreCoj.'. Ne maram dalje in obsirnejse o tem govoriti — to ne spada toliko v politiftki list —, a le to naj ometiim. Po nasi kstoliSki veri ita dolina mot in Leoa otroke ktU, vzgojsti in skr-boti za laano in vedno src6o.... A tudi to prepreSuje •koro popolnoma, ker pri vzgoji malth, njeznih otrok —• ima glavuo nalogd — mati. Mozki je preojiter prpcsoren za ta pose!. Mati ima tree. A sice inia tudi otrok. Ofietova naloga zadoe bolj ko se razum jaroe v otroku ra/vijati. Denimo tudi, da prioese par tisoe mati iz Alekaandrije; a pri tem jo bits veej-noma veraka v«goja otrok oemogoca.. m to pa «»• truer one tiaoeake proitopaiuo kmnlu poloiitjo, Glavni namen mater je — otteciti otroke vecno a pMtrantk namen je: osrecitt je 6asuo. A aleksan-drovaje iena tie more vzgojiti otroke voruko, kakor Jo matt do!2n* in kar tkwraj jedino mati more stoHti. A Qft VipavBkoDi in v Brdih — daai 10 ti kraji goto Kitdolleni — vendar ni Se tako groza alabo, da bi se ne moglo pri iteketn uaporu ziveti... in da bi po seboo matero morale zahajati v Alektiaiidtijo, Trdim d& ne vabi toliko potreba, ampak koprnenje po sloi-nero, lahkera, rnebkuitiem z-vljenji, Lene naSe v A-leksandrijo, Aleksandtovanjo ouemeg* cujc skoro v«e namene stakona. to tako alek*and. zagovarja g. Vod. io g Gabr. odobruje. Alekaandrovanje tit le proti kr§6. ampak, rekel bi gkoraj, tudi proti... iivalsko. Kravu muce, ako se ji eiloma v/aine tele... a mati, dloveika mati g* radovoljno zapasti 11 Teletu, katero je namenjeno za rejo, paste sesati dolgo lastno mater — a otroku 6loTcSkemu no,.. ali k veCemu je poiiak-nejo tuji materi... Mati kukavica!! To zagovarjate g. Vodopivec!? Dom& zapustt mati lastno otroce, a gre dojiti — tuje. Doma zapusti krSc. mati stoje krS6. otroce, a gre dojiti — razkolniSko! turSko 1 judovsko!!... Goapod Yodop. kake pojme iinate o niateiinskcm stanu, da zagovarjate aleksand.-oranje ? Kako ijube-zen do nedolinih drvifevL.. slovenskili, ki se, kaker pisceta brez ktote, potikajo po vast umizani, surovi, divji, bledi, zaneinarjeni, raztrgani... Da, gospodine 1 zvijajte se, kakor hoceto alck-sandroTanje je in bode pogubno... tudi ce vi ne pri* znate, za kar mi je malo mar, samo da spozna in prizna Ijudstvo nase kateremu jedino jo bit oui 61a-nek pisan. Cudim se, da je mogla „N. S." tsprejeti oni Mpopravek [l)u — posebno ie pomisiiui, da njeui urednik kot bivSi pedagog gotoro pozna vainost matere pri TZgoji otrok — kar pa oncmogoci prav aleksan-drovanje. Ali se s takimi Bpopravki' koristi svojemu tiarodu, zelo dvomim. Naj stikam, kakor ho2em, raz-loga ne najdem zakaj je g. Gabrgcek oni Bpopraveku vaprejel, Zagotovljam gar da poaredno zagovarjaje aleksandrovanje tudi pri svojih biv§h kolegih tie zanje — poaebne slave kot vzgojitelj. G. Vodopivec je svoj Bpopraveku pod pisal. Da pa ne bode mlslil, da se j»z sramujem svojega clanka v „So2iu it. 13 id 14 zato podpisem se tudi jaz, da bode stal moi proti moLu. IGNACIJ KRAU tisti „mladi gospod*. Politifini razgled* Dr^avni zbor je prenehal svoje delovanje In M m poaitnice, ki znajo trajati br^konc do mescca oktobra. PoslaniSka zbornica se je raz-Sla 17.; gosposka pa 20. t. m., in obe sti odo-brili drzavn? proradun za 1. 1890, kaker je tudi gosposka zbornica v svoji zadnji soji brez po-sebnega ugovora pritrdiia vsem drugim postav-nim nadrtom, katere je bila vie sprejela po-slanlSka zbornica in o katerih govori ob§irnej§e na§ danaSnji dopis z Dunaja. V delegacije so bili izbrani iz de^el, ki nas bolj zanimajo': Za Kranjsko: Klun, namestnik dr. Ferjan-fcifi; za Gorico: grof Coronini, namestnik knez Hobenlohe; za Trst: Sta-litz, namestnik Burgstalier; za Istro: Rizzi, namestnik de Franceschi, Pem-ski poslanci obeh narodnMti so letos napravili kompromis, vsled katerega bodo Cehi se 6 in Nemci s& 4 poslanoi zastopani v delegacijah. Sta-ro6ehi so bili tudi Mladocehom ponudili edno mesto v delegacijah ter samo izrekli upanje, da ne bod* mladofieSki delegat v svojem politifinem delovanji nasprotoval nazorom drugih fiefikih de-legatov. Znano je namrefi, kako posebno dr. VaSaty in grof Lazansky pri vsaki priliki pobi-jata zvezo z Nem^ijo. Nadelnik mladofcskega kluba dr. Engel je pa to ponudbo zavrnil. CohIu dezelni zbor, v katerega so seduj vstopili tudi ncmSki poslanci, se je 19. t. m. so§el vedinoma iz tega nam ena, da pritrdi poravnavi. dognani med vlado in zaupnimi mol-mi obeh narodnosti. Koj v prvi sejt go se ra-zdelili predlogi glede na nostavo kuri), na raz-delitev mandatov veleposestva, vsled Cesar dobe Nemci dvajset mandatov, in na razdelitev dei. kulturnega sveta. Ministerski predsednik grof Taaffe se je tudi podal v Prago, da se vdelezi obravrav del. zbora o preosnovi volilnega reda za voltposeitvo. — Pri volitvi v dezelni zbor v okrajt Ho^icah je bil izvoljon mladofieSki kah-didat Pours 121 glasovi proti starodeSkemu kan-didatu, ki je dobil le 20 glasov. Ogrska vlada je predloiila driavnemu zboru postavni nacrt o ncdeljskem po&itku, v-sled katerega bi obrtniki ne delali ob nedeljah od C. urc.zjutraj naprej do (3. ure prihodnjega dne. Dovoijeno je le ono delo, katero se mora izvrsiti, ali tudi tu je predpisano, da se de-lavci namestujejo. — Zbornica poslancev je tudi sprejela vladni predlog, po katerem se bode pouk gr§6ine omejil. Na predlog ministerskega predsednika Crisp i * a se je postavni nafirt o preosnovi na-boznih ustanov, katerega je bila poslaniSka zbor-nica sicer sprejela, ali senat pivnaredil, izro5il v pretrewvanje tisti komisiji, katera se je vze prej z njim bavila. NemSki katoli^ani so hoteli imeti letoSnji shod v Monakovem in priprave za to so se bi* le vze pricele; ali pretekli teden je poslal princ-regent bavarski lastnoroCno pismo Monakovske-mu nadskofu, v katerem pravi, da sploh ni proti katoliskemu shoilu, ali da se mu Monakovo ne zdi primeren kraj, da bi se tu imel ta shod. Nadskof je to zeljo princ-regenta dotiLnemu od-seku, kateri je imel vse potrebno vkreniti za obhajanje tega shoda, razodel, in odsek je skle-nil koraisarju nemSkih katoliskih shodov, knezu Ldwenstcin, priporofiati, da naj on sam po svoji volji za letos izvoli drugo meBto. — V nem-skem drzavnem zboru je znani socijalni demo-krat govoril proti vladnemu predlogu o pomno-zenji nemske armade in preprijazni Bismarkovi politiki nasproti Rusiji. DrL kancelar Caprivi je rekel, da mu je zapustil njegov prednik, knez Bismark, miren in vgoden polozaj nem§ke poli-tike. Ecr so nekateri poslanci tirjali, da bi se sluzbena doba vojakov skrajsala, je kancelar od-govor, da on v tone.more privoliti, ker je zdaj voja§ko tzveibanje veliko tezje, kakor je bilo pred leti, ker je mladina danasoja tako pokva-rjana in spridena; tista armada pa, ki ni dobro izvezbana, ni vredna denara, ki se za njo po-trosi. — Nek sodelavec francoskega lista „Ma-tinaK je imel s knezom Bismarckom pogovor, pri katerem se je Bismarck izrazil, da je se premlad za poeitek. NemCija je dosegla svoj namen in nima v Frauciji nifi vefi iskati. Nem-fiija ve, da bi segnila Rusija vmes, ko biNem-6ija napala Francijo, nasproti bi pa tndi Nem-Zija. yarowUa Avstnjo y boji z toijo. DomaCe in razne vesti. Vpokojei^je. Vite* Marquet, c. kr. policijaki evctovalec in veLletni nsSelnik tukajSnjega policijak'ega urada, je atopil v stalni pokoj. Kapitelj etolne oerkve v Solnogradu je 30. t. m. izvohl nadakofom stolnegn profita in dose-dunjega pomu^iiegu in naraestnega Skofa Haller-ja. mi nDeW, P^w^* kranjikl baron Winkler j«* bil to sredo v Gorici; v fietrtok se je odpeljal v Tolmin, kjer se hofie, kaker sliiimo, mu-diti par dni in od tod se vrne po Sooki dolini in &qz Prodi! v Ljubljauo. Baron Rodl6, bivSi nnmeitnik dalmatinikl, je nevarno zbolcl na Dunaji, kjer iivl, od kar jo lol v pokoj, Ker j. I Zurich. Muster usage-henrf Jtriefe k»*ten 10 kr. Porto-______________________ A. MAZZOLI DR0GERU V VIA DEI IN VIA GIARDIN0 V GORICI inst velika zaiogo >T bakrenega vitrijola ^ ii anane tovnra* k*mW« h ixdelkw* ˇ A«*«g na i Pemskim. Merodajni Tinnwjri priznali so, da je ta j bnfcrcni vitrifol boljii k«l «r *mk drngL v t9\og\ dr.bi »e tu»U Cement Portland pr»* vsgte, it »|.»vn«>2«MUB tt>\Mrne Bjf. Egger ia L&thi * Kuf-t«in: kakor m.U rim ki Cement (Calee idrau-i lica) ix Wefiatitibarh. T» •!»• »wrt „Cew«*to*» odli-i kttjeti Bt> od • Beh dru{*ih. ki i»t» iwdaj ˇ pironsetu. 1 Nadalje preskerblj^u \e a Carbolineum t. j. , tekoLino, ki je xvr*tn«» i^t-servBtivjii* sredstvo prati i mftkroti ^ervovini in gt»j Utb'i lesu; zt»»ti priporoe* I | ao za reft{, ki so izpov*t«vIje«e vremenskim nezgo- ; dam ali pa ki ao pod ra«i.». Ta „Carbol«nouni" rabi « tiidt z nAJboijSim wpe- hom proti nekAtarini »BL»r»:e*om, ki posebao snlnttn drevesom velko skodo dvlajo. Yediift dobivajo »tf ludi rtwnovrstne oljnato in sube burvo, fcakor tudi jnptri. Cane ao primerne in ni bati ae nobenega j tekmovanja. MABJETA VIDIC, HELENA VIDIC) ?•} hceri. VIMSKE !N SADM mSIALtllGE najnoTfjio aeataf® pra? pripra?ne io za 20% b«ij mocne kot drage. NA DER2AVNI SADNI RAZSTAVI NA 0UNAJU mosccil oktobrrt 1888 kol naj- boljia apotnana in § JPtrtim dan'loin obdarovane. M hIS E za grozdje in sad|e izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fabriken landwirtliscbaftli- (her u. W'unbaa-Mas'.b nen. Biaengtesserei und fiampf- bainmerwerk Dunaj II, Frankfurt a. M. u. Berlin $. KATAL0GI in usako pojasntb na zubtcvanje gratis in franko. — Sposobni zastopniki S!- is6ejo ter dobro pFadnjo. — Httbel urar na Travniku v Gorici itna veiiko zaiogo vsakovrslnili sreberaih m zlatih ur, katere o prifoZtiosti, ko se tldi ZAKR VME\T SV. B1RMG -*jpf prodaja po tovarniski ceni. Ure sreberne: Cilindcrca, ki se navije s kljucem ......... stane gl. 7.50 » remontoir, fine vrste .......... „ „ 8 50 Ankorca, „ z dvojnim pokrovom. . ... „ » 12.50 Cilinderca za 2enske................ „ n 9.50 Ure zlate: Za mozke, cilinderca, remontoir .......... stane gl. 24.— n n ankorca, n .......... n „ 34.— j, » « , z dvojnim pokrovom „ „ 44.— » &Rske » • • •........» n 15— n » z dvojnim pokrovom .......... „ B 24.— Za vsako prodano nro garantuje se etino leto. — Razim ur po imeaovani ceni dobijo se v zalogi tudi druge sreberne in zlatf ure po prav zuizani ceni» Sc apoStov-Bnjem JE. mtkUel. Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisinzijo spo-sobne in zanesljive oscbc (do-siuzenim /endamioni se daje pred-nosl)9 ki pridejo veckrat % obcin-stvoni Y clotiko. Poprainje se: • „G. S. 1890," Graz postlagernd. St3 nnaniii nininn hav PRODAJA PAPIRJA Tiskama Pallfehf:] ' .)« PO- [fl i knjige M obtiin* Ifj v Gorici — Travnik 6 !m I'nulaj.im po iiajiii/i ceni \ aonohft nworil di gatanUitia, _ attactiretto LE HOUBLON^ V sainih osmih letih po iznajdbi na stotine prizoanj pridobila si jc : Rib. Gaertuer-jcva tekoca frau-eoska likavna mast za cevlje. V eoi uiicnti svetijo se Cevlji kot zrcalo, ne da bi jib krtacil. Pomazejo se cevlji saino s to mastjo in v trenutkn postanrjo in ostanejo tudi crni iu svetli saj za 8 dni. Mokrota jej niL ne §kodi, da ta mast zabrani colli, da ae cetIji tako lahko ne premo&ljo. Priporo6a se pesebuo vele6. duhov&Cmi, p. n. oficirjem, oskrb-nikom, logarjem in aplob vsakemu. Pri c. in kr. vo-ja\ih je ie davrio t navadi. — Tudi koojska oprava cistt se lepo s tem mazilora. Posilja se proato post: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 in 12 *W. za 480. Kemieaa tovarna R1H. 6AERTNER, c. in kr. tojni cskerbovalec, Wien, Giseiastrasse 4. Prodaja se pri vecih kupeib, nsnjarj;h in cevljarjib. V Gorici ima zaiogo: EMILIO GENTILI, Via Signori. izdiijatelj in ocigoYorni vrednik: M. KOUSlC — Hilarijansk* tiskam* T Gorici.