S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
»Delegatske
seje«
Koordinadja sej
Na zadnji seji zbora združenega dela naše občinske skupščine so delegati predlagali, da naj bodo seje občinske skupščine Vič- Rudnik redno pred sejo Skupščine mesta Ljubljane. Le tako bodo namreč lahko naši delegati v SML imeli dovolj časa za uskladitev stališč, ki naj bi jih zastopali. Zaenkrat je namreč koordinacija sej odpovedala in delega-ti na SML molčijo, ker njihova občina gradiv še ni utegnila obravnavati.
Celovito gledano, bi lahko zadnjo sejo občinske skupščine oziroma bolje povedano seje njenih zborov ocenili kot izredno delov-ne, razprave na njih pa vsestransko dobre. Pravzaprav bi lahko ocenili, da so bile te seje do sedaj kar najbolj »delegatske«. To pa pomeni, da so delegati prišli nanje »do zob oboroženi« z mnenji, pripombami in predlogi svojih delegacij - svoje baze. V pismeni obliki oziroma ustno so podajali vse tisto, o čemer je prav zagotovo še burneje tekla beseda pred tem na sejah delegacij oziroma konferenc delegacij. Da je bilo te-mu tako, nedvomno botruje predloženi dnevni red - Ocena o uresničevanju progra-ma družbenoekonomskega razvoja v letu 1976-1980 za leto 1979 in osnutek smernic gospodarskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980.
Gradivo za obe točki dnevnega reda - v uvodu in razpravi so jih delegati obravnavali skupno — je bilo res obsežno, morda doslej najbolj (o tem ste se spoštovani bralci lahko prepričali sami - izšlo je kot delegatska pri-loga k številki 18. Naše komune) toda po svoji vsebini dosti »brano« in razmišljujoče besedilo. Zanimivo, da tokrat s strani dele-gatov ni bilo slišati pripomb o obsežnosti gradiva samega. Morda prav zaradi vsebin-ske pomembnosti, ki odraža našo skupno življenjsko stvarnost? Na vseh zborih raz-pravljalcev nismo šteli kot npr. na zboru krajevnih skupnosti - v dve in polurni raz-pravi se jih je k besedi javilo kar 15 -dejstvo pa je bilo, da so aktivno sodelovali mnogi — saj to potrjujejo številne pismene pobude in predlogi ter pripombe.
Preden se dotaknemo bistvenih vprašanj, sproženih na razpravah k tei točki dnevnega reda, naj še povemo, da so bile tokrat klopi v zborih krajevnih skupnosti odnosno zdru-ženega dela zasedene več kot 90 odstotno! In zdaj k oceni oziroma smernicam!
Gradivo kot tako je po mnenju delegatov (mnogi so to tudi dokazali) bilo pripravljeno preveč »ohlapno«, odnosno če ponazorimo z njihovimi primeri — v oceni so npr. naniza-ne zadeve, ki so že raalizirane, pa se kljub temu pojavljajo v smernicah in obratno, precej je med narejenim in predvidenim »lukenj« in »kratkih stikov«. Osnutki naj bodo v prihodnje precizneje pripravljeni. Dalje, delegati so bolj ali manj upravičeno spominjali na vrsto zadev, na katere so opo-zarjali že ob razpravah na osnutek smernic razvoja za leto 1978 - npr. razvojne možno-sti podkrimskih krajevnih skupnosti (trgovi-na, servisne delavnice, bencinske črpalke, manjše obrti...)!
Kaj je z možnostmi zagotavljanja osnovne preskrbe? V to vprašanje bi lahko strnili vrsto povsem upravičenih in že kar zaskrb-ljenih ugotovitev pa tudi odločnih zahtev številnih delegatov. Vrsta trgovin osnovne preskrbe je potrebna temeljite prenove, da ne govorimo o njihovi neprimernosti v smi-slu zadovoljevanja potreb krajanov. V ra-zvojnih načrtih so nekatere izmed njih, vrsta pa bi jih to mesto v naslednjem letu morala najti? Kdo je na potezi - trgovske organiza-cije, katerih žakelj je prazen, bo treba iskati dodatna kreditna sredstva, ali celo sistemske rešitve?! Rak rana razvoja so marsikje še vedno tudi neizdelani zazidalni načrti, zaradi
tega in temu posledično neopremljenega stavbenega zemljišča marsikje niso bile rea-lizirane pomembne investicije kot npr. tele-fonske centrale in pošte. Odločno se bo treba enkrat za vselej, tako je menilo več delegatov iz izvenmestnih krajevnih skup-nosti, dogovoriti o tem kaj so obdelovalne površine, kaj je oziroma kaj naj predstavlja zaščitene kmetije, kje določati vikend po-dročja in kje za stanovanjsko usmerjeno gradnjo. »Naši kraji bodo ob teh nerešenih vprašanjih zgubili svojo podobo, pa tudi smoter razvoja«, so dejali. Poglavje zase so bile zopet ceste, veliko jih je, njihovo iz-gradnjo oziroma urejanje pa>poteka še ve-dno zelo počasi. Ob tem in pa ob poglavju gospodarskih investicij (nekam počasi na-predujejo) so se delegati upravičeno tudi vprašali, kakšno je pravzaprav mesto viško-rudniške občine v okviru mesta Ljubljane. Še posebej jih je ob tem zbodel podatek o 48. mestu v slovenskem merilu, na katerega se naša občina z ozirom na narodni dohodek na prebivalca tudi uvršča (ostale ljubljanske so na prvih dveh oziroma sedem in dvajse-tem mestu)? Mar ne zahteva razsežnost ob-čine in razvojnih potencialov nekoliko več pozornosti? Pa solidarnost?! Navsezadnje živimo vsi v Ljubljani, naš življenjski stan-dard pa se tako močno razlikuje!
Pripombe, predloge in pobude, bo stro-kovni organ komiteja za planiranje pri ob-činskem izvršnem svetu skušal v največji možni meri dopolniti tako, da bo lahko us-klajen na podlagi vseh treh pripomb kot predlog dan v obravnavo vsem zborom dele-gatske skupščine na januarski seji.