12 vzdrževanje številnih življenjskih pro- cesov in s tem tudi ključne za obstoj in zdravje celotnih ekosistemov. Mednarodna prepoznava makroskopskih organizmov na Zemlji kot favne, flore in funge tako utira pot nujnim spremembam na področju izobraževanja in načrtovanja različnih politik, povezanih z naravovar- stvom. Mikološke vsebine počasi prodira- jo v številne sfere nacionalnih interesov, kot so izobraževanje, varstvo ogroženih vrst in varstvo življenjskih prostorov vrst. Uporaba fraze »favna, flora in fun- ga«, kot del pobude 3F, v dokumentih Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD) in Mednarodne zve- ze za ohranjanje narave in naravnih virov Kokonov glavatec (Cordyceps militaris) je ento- mopatogena gliva, ki zajeda žuželke. Pri nas zaje- da hrošče in ličinke ter bube metuljev. Gliva ima potrjen širok spekter medicinskega učinkovanja, zaradi česar jo marsikje po svetu tudi gojijo. OSREDNJA TEMA: Metulji in podnebne spremembe Besedilo: Barbara Zakšek V zadnjih tridesetih letih je število travniških dnevnih metuljev v Evropi upadlo za 30 %, po posameznih drža- vah zahodne Evrope pa je upad še večji. Tako na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu beležijo 50-% upad, med 8 in 20 % vrst dnevnih metuljev pa je v teh dveh državah že izumrlo. Slovenija ni nobena izjema in metulji so v upa- du tudi pri nas. Od štirinajstih vrst, za katere spremljamo stanje populacij na državni ravni, je za 10 vrst stanje oce- njeno kot neugodno, za dve kot nezna- no in le za dve vrsti kot ugodno. Opaže- na sta tako upadanje velikosti izbranih populacij kot tudi lokalno izumiranje. Glavne razloge za slabšanje stanja metu- ljev v Evropi lahko razvrstimo v tri ka- tegorije: izguba habitata, onesnaženje okolja in podnebne spremembe. Slednje imajo lahko na metulje tako pozitivne kot negativne učinke. V Sloveniji je izguba ha- bitatov še vedno glavni vzrok za slabša- nje stanja metuljev, kombinacija različnih dejavnikov ogrožanja pa lahko stanje po- slabšuje še hitreje. Proučevanju različnih učinkov podneb- nih sprememb na metulje je bilo po sve- tu namenjenih precej raziskav. Predvsem zato ker so metulji zaradi svojih kratkih življenjskih krogov in s tem hitrega odzi- va na okoljske dejavnike zelo dobri poka- zatelji stanja in sprememb v okolju. Prav tako so metulji zelo raznolika skupina, ki vključuje različne vrste; tako genera- liste (splošno razširjene vrste) kot take, ki imajo zelo specifične in kompleksne ekološke potrebe (specialisti). Četudi v Sloveniji domačih raziskav na temo vpliva podnebnih sprememb na metulje nima- mo, pa lahko rezultate tujih raziskav pre- nesemo tudi v svoje okolje. Odzivi metuljev na podnebne spremembe potekajo na različnih nivojih: na nivoju organizma (genetika, morfologija, fizio- logija, vedenje), populacije, fenologije in Močvirski cekinček (Lycaena dispar) je v Evropi razširil svoje območje razširjenosti, kot glavni vzrok pa raziskovalci navajajo dvig temperatur in posledično razširitev nabora hranilnih rastlin gosenic. (foto: Barbara Zakšek) (IUCN) pomeni sodobno osnovo za skli- cevanje na glive, ki postajajo prepoznane kot ena najobširnejših in ključnih skupin organizmov na Zemlji. Tako menim, da je tudi v Sloveniji čas, da ko govorimo o vr- stnem bogastvu, uporabljamo izraze (kjer pa vrstni red besed ni ključen) favna, flo- ra in funga ter se sprašujemo, koliko vrst živali, rastlin in gliv imamo pri nas. Prav tako bi bilo prav, da ob prvi posodobitvi krovnega zakona s področja varovanja narave – Zakona o ohranjanju narave – glive dobijo samostojno mesto in jih ne obravnavamo več kot rastline (trenutna ureditev po 18. točki 11. člena ZON). Gle- de na to, da glive v samostojno kraljestvo uvrščamo že 54 let, bi bilo prav, da se to odrazi tudi v nacionalnih pravnih aktih. 13 selile proti severu in to je bilo dejansko ugotovljeno za kar 63 % od 35 proučeva- nih evropskih vrst. Južna meja njihovega območja razširjenosti se je premaknila za 35–240 km proti severu in zgolj za 3 % vrst se je pomaknila proti jugu. Tudi v Slo- veniji smo v zadnjih letih zabeležili novo vrsto dnevnega metulja, sicer prebivalca toplejših južnejših krajev. Velik in mar- kanten pisanček dvorepi paša (Charaxes jasius) sicer pri nas še nima stalne popu- lacije, vendar bi lahko bila njegova prva zabeležba v Sloveniji posledica širjenja areala (območja razširjenosti) vrste vsled podnebnih sprememb. Brez izhoda pa bodo ostale vrste, ki živijo na višjih nadmorskih višinah oz. na ovrš- jih gora, saj se ob višanju temperatur in spremembah v habitatu nimajo možnosti umakniti še višje. V osrednji Španiji so ugotovili, da se je 16 vrst dnevnih metu- ljev v 30 letih pomaknilo v povprečju za 212 m višje. Pri nas sta na ta način najbolj ogroženi vrsti triglavski rjavček (Erebia pluto), ki živi le v najvišjih predelih tri- glavskega masiva, in borovničeva bledica (Agriades optilete), ki jo najdemo pri nas zgolj na ovršnih delih Pohorja. Njene po- pulacije so v Sloveniji v upadu, že odkar se spremlja stanje vrste (od leta 2012), in eden izmed razlogov za upad so tudi pod- nebne spremembe. V Evropi se je v primerjavi z letom 1992 rastna doba (trajanje letne rastne dobe rastlin) podaljšala za več kot 10 dni. Da- nes nekatere rastlinske vrste zacvetijo in razvijajo semena prej kot v preteklosti. Dvorepi paša (Charaxes jasius) je bil v Sloveniji prvič zanesljivo opažen leta 2021. Trenutno pri nas še nima stalne populacije, vendar bi lahko bila njegova prva zabeležba v Sloveniji posledica širjenja areala (območja razširjenosti) vrste vsled podnebnih sprememb. (foto: Rudi Verovnik) Triglavski rjavček (Erebia pluto) živi pri nas le na najvišjih predelih triglavskega masiva. Z višanjem tem- peratur se bo njegovo življenjsko okolje spremenilo in njegovo dolgoročno preživetje v Sloveniji je vpra- šljivo. (foto: Primož Glogovčan) Borovničeva bledica (Agriades optilete) v Slove- niji živi le na ovršnih delih Pohorja. V zadnjih 11 letih, odkar se izvaja prostovoljski monitoring te vrste na pohorskih planjah, je bil opažen močan upad v številu osebkov, kar je posledica slabšanja stanja habitatov, neustreznega upravljanja in tudi podnebnih sprememb. Več o rezultatih monito- ringa in borovničevi bledici si lahko preberete v prejšnji številki Trdoživa (XI/2) na str. 39–41. (foto: Kaja Vukotić) medvrstnih odnosov. Najbolj očitna po- sledica podnebnih sprememb je, da se bodo vrste, ki živijo v hladnejših okoljih, morale prilagoditi na dvig temperature in spremembe v habitatu ali poiskati druga ustrezna okolja, kamor se bodo lahko pre- selile. Metulji so organizmi z nestalno telesno temperaturo in so odvisni od tempera- ture okolice. Skozi evolucijo so vrste raz - vile določene prilagoditve na razmere v okoljih, v katerih živijo. Vrste, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, so velikokrat obarvane temneje (npr. rjavčki) in tako se lahko hitreje segrejejo, ko se nastavljajo sončnim žarkom. Prav tako pa imajo dalj- še dlačice na oprsju, kar jim omogoča, da lahko vzdržujejo toploto. Vrste, ki so tako prilagojene na hladnejše razmere, bodo z višanjem temperatur prisiljene poiskati hladnejše, senčne predele in skrajšati svoj čas aktivnosti ali pa bodo hitreje izposta- vljene lokalnim izumrtjem. Določena pri- lagoditvena sposobnost (plastičnost) na višanje temperature je bila opažena pri nekaterih vrstah metuljev tako v spre- membi vedenja kot v zunanjih telesnih znakih (npr. spremembe v disperzijskem potencialu, velikosti kril in telesa, obar- vanosti kril). Tako so pri podvrsti lasto- vičarja (Papilio machaon britannicus) v Angliji ugotovili, da je drobljenje habitata povzročilo morfološke spremembe, in si- cer v zmanjšanju velikosti teles metuljev. Spremembe v območjih razširjenosti so verjetno prva stvar, na katero pomislimo ob vplivu podnebnih sprememb na metu- lje. Z višanjem temperature se bodo vrste 14 To vpliva na številne vrste metuljev, saj so njihova pojavljanja, prehranjevanja in razmnoževanja vezana na rast določenih rastlinskih vrst, s katerimi se prehra- njujejo njihove ličinke, gosenice. Tako se lahko pojavi neusklajenost v pojavljanju vrst, in ko se izležejo gosenice, le te ni- majo na voljo hrane, ki jo potrebujejo za svoj razvoj. Pri tem bodo specialisti (vrste z zahtevnimi ekološkimi potrebami) bolj prizadeti kot generalisti, ki nimajo tako specifičnih zahtev na področju npr. hra- nilnih rastlin in mikroklimatskih razmer. Vplivi podnebnih sprememb na medvr- stne interakcije so najtežji za proučeva- nje, vendar verjetno tudi najpomembnej- ši. Metulji predstavljajo pomemben vir hrane za plenilce, kot so ptiči, pajki, ne- topirji in drugi. Če podnebne spremembe vplivajo na različna pojavljanja plena in plenilca, ima lahko to velik vpliv na celo- tne ekosisteme. Zamik v pojavljanju je bil opažen na Nizozemskem med veliko sini- co (Parus major), in gosenicami dveh vrst nočnih metuljev – malega zimskega pe- dica (Operopthera brumata) in zelenega hrastovega zavijača (Tortrix viridana) –, s katerima pretežno hrani svoje mladiče. Zaradi povišanih temperatur se je razvoj teh dveh vrst začel prej v sezoni, kar je premaknilo količino razpoložljive hrane v zgodnejše časovno obdobje. Posledično bodo morale prej začeti valiti tudi velike sinice ali pa si poiskati drug vir hrane, s katero bodo hranile svoje mladiče. Metulji se pojavljajo v eni ali več gene- racijah letno in število generacij na leto je lahko ključno za preživetje vrste, saj lahko dodatna generacija na leto vpliva na rast in širitveni potencial populacije. V državah severne Evrope je tako že bi- lo opaženo, da so vrste nočnih metuljev z višanjem temperature prešle iz razvoja ene generacije na več generacij v letu. V Veliki Britaniji so analizirali velikosti po- pulacij za 130 vrst metuljev in ugotovi- li, da so vrste z več generacijami na leto razširile svoje areale in povečale velikosti populacij, pri enogeneracijskih vrstah pa je bil trend ravno obraten. Spremembe v številu generacij določenih vrst metuljev pa imajo lahko vpliv tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Jabolčni zavijač (Cydia pomonella), ki lahko povzroča škodo pri pridelavi jabolk, je zmožen ob višjih tem- peraturah razviti več generacij letno, kar pomeni povečanje velikosti populacije in posledično večji vpliv na pridelavo sadja. Podnebne spremembe prinašajo s seboj tudi večjo pogostnost in intenziteto eks- tremnih pogojev, kot so poplave, suša in pozeba. Suša v letu 1976 v Združenem kraljestvu je imela za posledico upad po- pulacij metuljev, od katerih si nekatere vrste niso nikoli opomogle. Dolga obdo- bja dežja ali močne nevihte lahko znižajo razmnoževalni uspeh vrst, kar lahko vodi V Društvu za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) že od leta 2014 v akciji Znanilci pomladi zbiramo in beležimo prva opažanja vrst dnev- nih metuljev pri nas. V letu 2015 smo začeli še z beleženjem zadnjega opa- žanja posamezne vrste pri nas (po 15. septembru), akcijo pa smo poimenovali Znanilci jeseni. S tem bomo lahko skozi daljše časovno obdobje zaznali, ali se metulji začnejo pri nas pojavljati prej in ali je obdobje pojavljanja odraslih oseb- kov podaljšano. Lepo vabljeni, da se nam pridružite in svoja zanimiva opazovanja sporočite na info.metulji@gmail.com. Zorica (Anthocharis cardamines) je eden iz- med najbolj prepoznavnih znanilcev pomladi, prve odrasle lahko opazimo že v začetku mar- ca. (foto: Barbara Zakšek) Vplivi podnebnih sprememb na medvrstne interakcije so najtežji za proučevanje, vendar verjetno tudi najpomembnejši. Na fotografiji kukavica (Cuculus canorus) z gosenico lastovičarja (Papilio machaon). (foto: Slavko Ružić) V letu 2021 so gosenice hromega volnoritca (Eriogaster catax) zaradi aprilske pozebe zmrznile na gnezdih gosenic. (foto: Barbara Zakšek) 15 v izumiranje lokalnih populacij. V letu 2021 smo v Sloveniji posledice aprilske pozebe opazovali pri hromem volnoritcu (Eriogaster catax), kjer so gosenice zmr- znile na gnezdih gosenic. Mrzel in deže- ven maj (za 2 °C hladnejši od povprečja in z 214 % več padavin) pa je v istem letu negativno vplival na številčnost travni- škega postavneža (Euphydryas aurinia). Prav zaradi takih ekstremnih pogojev je za ohranjanje metuljev ključno vzdrže- vanje dovolj velikih habitatov vrst, saj z razdrobljenostjo (fragmentacijo) življenj- skega prostora le še povečamo možnost lokalnega izumrtja majhnih populacij. Hkrati pa razdrobljenost habitatov še zmanjšuje verjetnost širjenja vrst na nova območja, kar bo nujno za njihovo prežive- tje pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb. Zato je ključnega pomena pri varstvu ogroženih vrst ohranjanje zado- stne velikosti ustreznih življenjskih okolij in dovolj velikih populacij kot nujnih iz - hodišč v prizadevanjih za njihovo dolgo- ročno preživetje. Za učinkovito varstvo vrst pa je ključno tudi spremljanje stanja in, še pomembneje, odzivanje na prido- bljene rezultate ter prilagajanje varstve- nih ukrepov. IZBRANI VIRI IN DODATNO BRANJE: Altermatt F. (2010): Climatic warming increases voltinism in European butterflies and moths. P. Roy. Soc. B-Biol. Sci. 277(1685): 1281–1287. Hill G. M., Kawahara A. Y., Daniels J. C., Bateman C. C., Scheffers B. R. (2021): Climate change effects on animal ecology: butterflies and moths as a case study. Biol. Rev. 96(5): 2113–2126. Pöyry J., Leinonen R., Söderman G., Nieminen M., Heikkinen R. K., Carter T . R. (2011): Climate-induced increase of moth multivoltinism in boreal regions. Global Ecol. Biogeogr. 20(2): 289–298. Visser M. E., Holleman L. J. M., Gienapp P . (2006): Shifts in caterpillar biomass phenology due to climate change and its impact on the breeding biology of an insectivorous bird. Oecologia 147(1): 164–172. Warren M. S., Maes D., van Swaay C. A. M., Goffart P ., van Dyck H., Bourn N. A. D., Wynhoff I., Hoare D., Ellis S. (2021): The decline of butterflies in Europe: Problems, significance, and possible solutions. P. Natl. Acad. Sci. USA 118(2): 1–10. Wilson R. J., Gutierrez D., Gutierrez D. M., Agudo R., Monserrat V. J. (2005): Changes to the elevational limits and extent of species — ranges associated with climate change. Ecol. Lett. 8: 1138–1146. IZŠEL JE DOLOČEVALNI KLJUČ DNEVNI METULJI SLOVENIJE 2 V začetku marca 2023, dobro leto po izidu Osnovnega določevalnega ključa: Dnevni metulji Slovenije 1 – ključa, ki služi za določanje sto najbolj pogostih vrst dnevnih metuljev v Sloveniji, je izšel 2. del metuljarskega določevalne- ga ključa. V njem je predstavljenih 64 težje določljivih in manj pogostih vrst metuljev v Sloveniji ter 36 vrst, ki so bile vključene že v Osnovnem ključu in tokrat služijo za lažje razlikovanje med vrstami. Določevalna ključa sta bila iz- delana kot pripomočka za hitro določa- nje vrst na terenu, predvsem kot pomoč pri izvajanju transektnega monitoringa (o katerem lahko več izveste v prejšnji številki Trdoživa na str. 4). Oba dolo- čevalna ključa sta v elektronski obliki, v slovenščini in angleščini, prostodo- stopna na https://butterfly-monitoring. net/field-guides. Zapisal: Luka Šturm Naslovnica nadaljevalnega določevalnega ključa Dnevni metulji Slovenije 2. Travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) najbolj ogroža izguba habitata, posledice podnebnih spre- memb pa lahko stanje še poslabšujejo. (foto: Barbara Zakšek) Prispevek je nastal na pobudo Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo v okviru kampanje Podnebne spremembe in izginja- nje narave – prepleteni krizi, skupne rešitve.