Št. 62 V Gorici, v torek dne 1. junija 1909. Izhaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek n soboto ob 4. uri popoldno ter stnno po pošti prejo-Hiiuii iili v Gorici na dom posiljana: Tacaj XXXIX. */¦ Posamično :številkv .stanejo 10 vin. ,,S0CA" inmnns^dhjev&Kkl^^ ctu „Ražipot po Soriškem in GradiS5any|en»" in\lvafci:at ., i,.tu , Vozni trcd žcleMiic, parnikov M^poftnih zvez". Naročnino sprojoma upravništvo fir Gosposki ulioi. -ft,v, 7 I. nadstr. v „Gnrif.ki Tiskarnmf A. Gabi-sčeke Na naročila brez deposlane naročaine%e ne oziramo. Oglasi in poslank 3- so raCunijo po VotiČvrstuli do jj\- -m '-l»."t (i v, 2-krat .14 v, '3-krat 12 v vsaka vi.sia. Veukiat po pogodbi. VeSjo črke po prostora. — l.vklamo in spisi v uredniškem , dtslu 30 v vrsta. Za oblik« in vsobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12 donoludno ter od 2. do, 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i S t v o V» nahaja v Glosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge rifii, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se poš!>eio le . upravniStvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek 111 stano vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. ' ..3"?°?.a" in »Primorec« se prodajata v Gorici v nasA knjigarnah in teh-le fobakarnah: J. Afrie\ Gledališka ml.; V. Baumga-tner, Koren 2; Mat Beh%»- »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavni. c» -----, -........¦¦¦¦¦¦¦, Pokopal. \x,x^, z, bt$Im trg 2; Jos. Primožič", Mirenska cesta; Iv. Sar-aoffua, Gosposka ul.; Jos. SchwaW, Šolata ul.: Južni Kolodvor; Državni kolodvor. — V Tista.v tobakami LavrenclS na trgu dc-lla Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon U. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčtč) tiska in zal. lurcp talim ali zopet so« Mig. Mnogokrat smo že poročali, kak sodnik je znani Covač% ki vodi kazenski oddelek na tukajšnji okrajni sodniji, zlasti kako ravna s strankami in kako 11111 je deseta briga jednakopravnost. Slučaj pa, ki #1 navajamo danes, kriči do neba. Meseca novembra 1908. je vložil Andrej Frandolič, mesarski pomočnik v Gorici, kazensko ovadbo nu državno prav-dništvo v Gorici proti Ludviku Illicherju, mesarju v Gorici, radi talzifikacije javne listine. A. F. je služil namreč pri liiieherju kot mesarski pomočnik vsega skupaj trikrat. Prvič in drugič mu je dal llliclier v delavsko knjižico pričevalo, da je služil pri njem kot mesar oziroma mesarski pomočnik (in tiualita di maceliaio oziroma in ipialita di lavorante maceliaio). A. F. pa je hotel lansko leto odpreti svoje mesnico v Gorici. V to svrho je šel po naročilu mestnega tajnika dr. Trevisa-1.1 k Illicherju, da mu potrdi tudi še čas, v katerem je tretjič služil pri njem kot mesarski pomočnik, llliclier pa, zvedši Fran-doličev namen, v knjižico ni upisal spričevala glede tretjega službovanja, ampak je dodal k prvima dvema spričevaloma dostavke, iz katerih se da sklepati, da F. ni bil pri njem kot mesarski pomočnik, ampak kot hlapec. Ta okolnost je imela za F. zelo slabe posledice, ker obrtna oblast ni smatral-1 njegove sposobnosti za mesarsko obrt za zadostno. Radi tega je vložil kazensko ovadbo. V preiskavi, ki se je uvedla proti Illicherju pod. opr. št. Vr VIII. 452/8, je tajil llliclier, da bi bil pozneje pripisal kake dostav kc k spričevalom. Tajil je to tudi potem, ko sta priči Valerija Frandolič in dr. Trcvisan potrdila, da sta videla navedeni spričevali brez onih dostavkov — tajil je Blagor na vrtu cvetočih breskev Čudna povest. Češki napisal Julijus Zeyer. (Dalje.) Hali so nama tudi zeleno trebušnato posodo z dolgim vratom, polno »buze«, sladkega piva, varjenega iz prosa. Utnbriani ie kupil od njih kos koštruna, ki so ga prinesli kot pripravljeno žrtev iz ozadja ianie, ter jim rekel, da pripravi večerjo za »aiii in za nje. Gotovo bi celo Aleksander IHmuis,ne bil mogel pripraviti svojim gostom večerje z večjo gracijo in eleganco, kakor je storil to Umbriani. Rezal je majhne kose mesa. jih natikal na dolge droge in spekel najboljše »šišlike«, kar sem jih sploh kdaj pokusil. Tatarji so bili očarani, ko jim je podajal njihovo narodno jed, Pripravljeno s tako klasično popolnostjo, 'z samega veselja so se dali pregovoriti, da so kljub, prorokovi prepovedi izpili ostanek najinega krimskega vina. Potem S() legli in spali, kakor se mi je zdelo, z odprtimi očmi. Mogoče je pa tudi, da so nit)liii ali razmišljali o svojem pivskem prestopku. Midva sva dolgo molče gledala v °Scnj. Bila sva trudna, toda spanje ni prišlo. Pokrajina, lesketajoča se v mesečnem svitu, vsa srebrna in kakor zavita v dim to tudi pri konfrontaciji z dr. Trevisanom temu v obraz, (zapisnik z dne 4/1 1909). Po končani preiskavi so se odstopili ofnp3|snz np Mfiupos -zu>[ io>| -o ->| *o (SUlS Illicherja radi prestopkov po §§ 197, 201 a, 461 k. z. In sedaj čujte, kaj je storil sodnik Co-vacig: K glavni razpravi je povabil obdolženca ne pa tudi zasebnega udeleženca Frandoliča. llliclier je sedaj izjavil, da ga sodnik v preiskavi ni umel (zaslišal ga je trikrat!) da je on dotične dostavke res dostavil pozneje, a v navzočnosti Frandoličevi in z njegovim dovoljenjem! Covacig je na to, ne dopnstivši kakih dokazov, ustavil samolastno kazensko postopanje s sklepom. Opravitelj državnega pravdništva se je pritožil proti temu sklepu, kateri pritožbi je okrožna sodnija ugodila, češ, da sodnik nima pravice do take samolastne ustavitve. Nato je Covačig razpisal znova obravnavo na dan 6, 2 1909. »Razpisal« je vzeti cum grano salis, kajti Covačig ni obvestil o tej razpravi nobenega interesenta. Pri razpravi je bil sam z zapisnikarjem. Ni bil prisoten ne obtožitelj i. e. opravitelj državnega pravdništva, ne obdolženec, tie zasebni udeleženec. Kljub temu je Covačig proglasil oprostilno razsodbo, češ da inkriminovani čin ni kaznjiv! A še lepše pride! V zapisniku se navaja, da je bil prisoten kot opravitelj državnega pravdništva g. avskultant C. To pa ni resnica! Gospod C. je izrecno izjavil, da pri razpravi ni bil navzoč. In dočim je zapisnik pisan sicer od zapisnikarja, pisana je glava zapisnika, kjer stoji, da je bil prisoten opravitelj državnega pravdništva, z drugo pisavo, ki je sumljivo podobna pisavi c. k. sodnika Covaciga!! (Spisi U 55/9.) F.rklaret mir--------------—! Nam je sicer vsejedno, ali je storil llliclier kaznjivo dejanje ali ne — dasi je Frandolič kasneje vložil civilno tožbo pro- kadila, je vplivala premočno na naju. Vsak hip sem vstal in gledal od praga jame v bolo svetlikajočo se daljavo. Potem sem se vračal z vedno novim navdušenjem k ognju, kjer je sedel Umbriani, zatopljen v misli. Nikdar mi ni bil tako ljub kakor ono noč. Privijal sem se k njemu kakor k svojemu bratu; ko sem ga videl žalostnega, sem ga hotel predramiti iz spominov, ki so ga, kakor se je zdelo, delali otožnega, in tedaj sem mu rekel, kakor sem delal to cesto, če sem hotel slišati kak njegov do-godljaj: »Umbriani-Seherezada, pripoveduj nama e -o krasnih bajk, katere znaš.« Ta trenorek sem- opiral glavo ob njegovo ramo. »O čem naj pripovedujem?« je vprašal. »O Mingeji,« sem odvrnil tiho. Čutil sem, kako silno je vstrepetal, a rekel je samo kratko »da.« Vzravnal sem se in mu sedel nasproti, da bi rnu videl v oči ;• tako je delalo njegovo pripovedovanje vedno močnejši vtis. Napeto sem čakal. »Še nekaj besed, predno začnem,« je rekel Umbriani. »Slišali ste, da sem bil ali da sem morda še vedno blazen. To reč vam moram raziožiti. »Kot otrok sem bil nad mero razdraž-ijiv in prekmalu zrel. Moja fantazija je bila bolehna. Poleg tega sem požiral raz- ti Illiclierju in se je v pravdi brezdvojbeno ugotovilo, da je llliclier k spričevalom pozneje dodal razna dostavke — toda gre se-nam zato, da se take stvari, ki so eviden-tna kršenja zakonov, ne dogajajo! In mislimo, da bi bil tudi čas, da visoka justična uprava vendar It; enkrat pove c. k. sodniku Covačigu, kaj se sme in kaj se ne sme; da veljajo tudi zanj zakoni, ravno tisti, po katerih dan na dan sodi ljudi! Mi hočemo pravičnih sodnikov, nočemo pa uradnikov, ki prezirajo vse predpise in delajo z ljudmi, kot bi bili oni radi njih na s\\ . . in ne narobe! DOPISI. I Z Dunaja. (O b 4 0 1 ct n i c i »S I o v e-n i i e«.) — V proslavo 40-lctnega jubileja je imelo akad. dr. »Slovenija« 26. maja na Dunaju slavnosten večer, ki je bil izvrstno zastopan po slosenski in slovanski inteligenci. Osmem društev je odposlalo zastopnike, prisostvovali so gg. dr. Prijatelj s soprogo, češki docent dr. Drozda, nadre-vid. Lu/.ar, dr. T .ima, dr. Škrl, dr. Podpeč-nik, prof. Vodnik zastopnik »Zvezde«, gdč. Poljančeva-Nataša, gdč. Zemljanova in mnogo drugih dam gospodov ter društveni!, rv. Čestitke so brzojavili društvu: \drija, Tabor, Ljublj. in Dolenjska prosveta, Slov. I beseda, Svaz, Čkenarskv spolek, Jugoslov. sloga, dr. Volčič, dr Žerjav ljubljanski sta- J rešine, st. Breznik, Lipold, Hrovat, dai.se j pisma: dr. Murko, Slov. Matica, J. Pukl, Zveza narod, društev, C. in M. družba, i ljubljanski Slovenjani. j Oto Zupančič je poslal naslednjo br- j zojavk:) iz Bregenca: I S liitrim lastnih nazorih. Nekoč so mi slučajno pnšli v roke zapiski nekega misijonarja, vil je te brat mojega deda. Potoval je po Kitajskem in te zapiske je pisal na potovanjih. V tisku niso izšli nikdar, ne vem po kakšnem naključju. V teh spominih sem našel suho pripovedovano povest mladeniča, ki se je imenoval Hoangti. Nato sem postal blazen; spoji! sem svojo osebo ž njegovo v eno. Trdi! sem, da sem sam ta Hoangti, ki je živel morda več kakor stoletje pred mojim dedom ... No, ali sem zdaj vendar govori razumno? Hladno sem vam predložil fakta, kakor če bi govoril o tuji osebi. Zdaj pa poslušajte moje pravo, edino resnično naziranje: Bil sem ta Hoangti v kateri svojih prejšn^h eksistenc. Brž kakor sere čital samo ime, sem se spomnil vsega, kar sem preživel pred stoletji na Kitajskem s krasno Min-gejo. Dovolj ljudij je, ki verujejo v metem-psihozo in se smatrajo samo za sanjače in nikakor ne za blazne. Jaz pa ne -anio, da vcriiiom na preseljenje duše, ampak se po usodnem, nerazumljivem -naključju čisto dobro spominjam svoje prejšnje eksistence. Morda je to nezaslišana izjema; in zato sem v očeh treznih blazen. »Toda o tem, kaj sem ali nisem, se nočem prepirati niti z vami, hiti s 1*:om njem očrtal ves razvoj društva od 1. 1869. Mnogo zaprek je bilo treba premagati, predno se je tako okrepilo. Včasih so nezadovoljni člani izstopali in si ustanavljali lastna ognjišča (Danica, Sava), a vse to ni oviralo »Slovenijo«, da se ne bi povspela do zadovoljivega viška. Posebno zadnje desetletje je znamenito, odkar se je namreč »Slovenija« postavila izključno na kulturno stališče. Pozdravljali so »Slovenijo« ob tem izrednem slavju po več govornikih Čehi, Poljaki, Rusi, Hrvati, Srbi; v imenu čeških profesorjev je napijal »Sloveniji« primarij dr. Drozda, ki se je tudi spominjal na one lepe dni, ko je bil g. Saklje najhujši radi-kalec v društvu.Za gdč. Zemljanovo, ki je prinašala čestitko slovenskih zavednih dam, smo culi simpatičnega načelnika Naprednemu klubu hrvaških akad., dalje zastopnika »Krasa« g. Bratina, t. Trampuž je spregovoril za »Prosveto«, katera je delo »Slovenije«; t. Zalokar se je obrnil proti onim nasprotnikom, ki trdijo, da smo odpadniki in tujci. »Slovenija« skuša vedno ohraniti stik in vez med inteligenco in narodom. V tem podpira moralno svoje društvenike, in le žal nam mora biti, da je toliko »divjakov«, ki ne uvidijo pomena društev. V imenu starejšin je govoril t. Mravljak o oniii Časih, ko je bila »Siov.« najbolj utpuščepa od domovine in napadena od tiasprotnikov, pa si je vendar tedaj najbolj začrtala svoj program. Rabimo zmerom več značajnih delavcev, če hočemo, da bo nrihodnjost naša. Govor dr. Turne je vseboval bodrilo, naj slovenski dijak bolj intenzivno proučuje naše domače razmere, da bo uspešneje lahko presaja! plod tuje kulture na naša tla. Napitnica t Sajovica je veljala našim zavednim damam, t. Zavnik je i>a govori! v imenn srednješolcev, ki imajo danes tako ik-.igodi.e pozicije, sredi klerikalnih mrež. Pevci so nam zapeli nekaj lepili slovenskih in slovanskih pesmi. drugim; reči vam hočem samo, da Ho-angtija in sebe ne morem ločiti v dve osebnosti; Če pripovedujem o Hoangtiju, moram pripovedovati kakor o sebi. Torej povejte, če naj sploh pripovedujem. Ali p¦¦S?m bode to kakor o lastni osebi. Snia-'•f.-.ss pa to tudi lahko za izrodek bolnih možganov«. Po tem uvodu se mi je nekoliko vrtelo v glavi. Ostro sem se ozrl v Hoangti-Umbrianija. Bil je ponosen in miren. Oziral sem se okoli sebe, če spim ali bdim. Kiklopična jama se je temno sklanjala nad menoj, iskre so se vsipales skozi iliena vrata ven v lunojasno noč, v katere naročju so dremali gozdovi in gore in morje« Vsa ta resničnost, ki je ni bilo mogoče, tajiti, je dihala najidealnejšo nepodobnost resnice. »Življenje je sen, -in sen je življenje«, sem šepetal sam s seboj. Kje je meja mod fan-tonom in resničnostjo?« Nato sem prosil Umbrianija, naj pripoveduje. Ugodil je moji želji. Njegov glas je prihajal-k'meni tiho in sladko kakor omiljen in očiščen v teh plameni!', ki so zdajpazdaj zaplapoiali med njimi in med menoj. Njegove oči so se svetile sanjavo kakor zvezde, in zvezde so gledale v jamo kakor oči. Nepopisljiv čar me je obvladal ves čas njegovega pripovedovanja, ki se je glasilo približno takole: (Dalje prihodnjič.) _......_.,. iz bauškega okraja. r' Ž Žage. '¦(+ France Žagar.) Komaj je od tega 4 mesece, odkar je umrl veleiiglednej družini gospoda župana na-de^olni sin France Žagar,, dijak na učiteljišču v Kopru, vže je sedaj drugič potrkala neizprosna smrt na vrata te hiše. Sedaj pa jej ni odnesla mladega bitja, marveč osivelega starčka, starega očeta, Franceta Žagarja v dobi 93 let Kdo in kaj je bil France Žagar? Žagarjem — domačinom — ni treba tega praviti, saj »Šmoria« ni bit znan le v bovškem sodnem okraju, marveč daleč^ naokrog. Pokojnik je bil nad 9 let župan celemu bovškemu sodnemu okraju. Za njega žu-panovanja namreč so bile vse današnje županije, 8 po številu, (tudi Trnovo dokler ni postala sodnija v Kobaridu), združene v Bovcu. Pri tem poslu pa ni imel nobenega tajnika, marveč vse sam opravljal, kar kaže, da je bil jako izobražen. Ko se je ta ob-čina-okraj razdelil na posamezne še sedaj obstoječe županije, načeloval je našei županiji kot župan, pri nekojih malih menjavah, neprenehoma do svoje starosti. Bil je nadalje veliko let ud cestnega odbora v Bovcu in ud c. k. okr. šolskega sveta v Tolminu. Da imamo, mesto takratnih goličav, danes lepe nasade smrekovih in borovih gozdov, da nam ni Soča odnesla obč. svetu, kjer sedaj bujno rastejo vrbe, koje dajejo občini vsakoletni prav lep dobiček, vse to se ima občina edino le njemu zahvaliti. Ako ne bi. se gradilo po njegovem prizadevanju in vodstvu toliko osirogov (branov) na desnem bregu Soče, vže kedaj bi bila odnesla ne le obč. svetu, marveč bi to bridko občutii tudi marsikateri posestnik. Njegovo edino razvedrilo pri njegovem neumornem delovanju bil je lov. Kakšno veselje je imel do njega ne le v mladosti, iz kojih je znal kaj veliko lepih lovskih dovtipov, marveč še v poznih letih, sprevidi se iz tega, da je še pred 4. let:, toraj ko je imel vže 89 let, vzel občinski lov v najem za dobo 8 let. S svojim vedeniem, s svojim možatim — jeklenim značajem si je pridobil spoštovanje vseh, koji so prišli ž njim v dotiko. Občani ga niso zastonj imenovali »tata«, saj jim je bil v resnici oče,svetovalec in pomočnik v vseh njih nadlogah hi potrebah. . I Do predlanskega leta je še hodil okrog ter nadzoroval delavce na svojem posestvu, ali zadnji čas so mu noge ta odpovedale, da je morai ostati v sobi. Drugače je bil pa popolnoma zdrav in krepak. Pred nekaj dnevi ga je morala pa kap zadeti, kajti, da-si je bil še vedno pri zavesti, ni mogel govoriti. In kakor vsakdo na svetu mora umreti, tako je tudi on izdihnil svojo blago dušo previden se sv. zakramenti dne 27. maja. Kako je bil povsod priljubljen in spoštovan, je pokazala ogromna vdeležba ljudstva od blizu in daleč pri njegovem pogrebu dne 29, maja. Vrla in zavedna občina trga Bovec je podarila krasen venec z napisom: »Občina Bovec svojemu prvemu županu«, ko-jega so nesli pred krsto trije bovški podžupani, spremljani od 2 njih starešin. Blagemu pokojniku blag spomin, ostali žalujoči rodovini pa naše iskreno so-žalje! r— Iz goriške okolico. Iz Podgore, — Otroška veselica ;v Podgori, katera se je vršila 20. pr. m. je na splošno zadovoljnost vspela prav dobro: Da se je ta veselica izvršila tako dobro, moramo se, v prvi vrsti najpresrčneje zahvaliti g. Svečeriču, da nam je preskr-bel tamburaše, v drugi vrsti, srčna hvala tamburašem za brezplačno sodelovanje. Upamo, da nam i v bodoče ne odreko svoje pomoči Na veselici so predplačali vstopnino: Č. g. kurat Vuga 2 K, g. župan Klančič 10 K, g.radučitelj Budal 2 K, g. Pečenko iz Gorice^4 K, nepoznani 2 K, g.ca Makuc, vrtnariča v Dekanih v Istri 1 K. Presrčna hvala vsem darovalcem, in sploh, hvala vseni onim, ki so količkaj pripomogli k veselici. Domače vesti. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica * Glasbene Matice« v Ljubljani) priredi v soboto dne 5. Junija 1909 svoj redni XIV. koncert v dvorani »Trgovskega Doma«. Vsporcd: 1. Rihard Wagner: Ouvertura iz opere »Rienzi«, izvaja vojaški orkester. 2. Anton Lajovic: a) »Vodica čista...«, b) »Črna lutnja«, mešana zbora. 3. Edvard Grieg: »Peer Gynt«, Sitr ita, vojaški orkester. 4. St. Mokranjac: -»Srbske narodne pesmi iz Stare Srbije in Makedonije«, mešani zbor. 5. Kari Bendl: »Švamia dudak«, narodna pravljica. Besede spisal Jaroslav Vrchlicky. Za soli, mešan zbor in orkester. Švanda dudak (tenor) g. Viktor Črnko. Tujec (bas) g. Artur Jakše. V.::-inka (sopran) g.čna Klementina Hrovatin. nr'dr.ž'eln. šol. svetu. Zveza narodnih društev. Veselice »Zvezinih" društev. Dne 6. junija v Pe v in i (društ. „Naš prapor"), Komnu (Bralno društvo o priliki vinske razstave), Bil j ah DO.); due 27. junija na Ajševici •ter. iicobr. društvo); dne 29. junija v Go- ici (Bralno in podporno društvo m Kata-riuiju običajna veselica sv. Petra in Pavla); dne 4, julija v It upi (dr. „Novi žar"); dne 27, julija v Koprivi (dr. »Zarja"); dLe avgusta v Rožni dolini (Gorica) Nar. i z obraz, dr.); dne 5. septembra v C e r k u e m (40-letnica tamošaje Čitalnice). Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru pri Gorici priredi dne i julija 1.1. veselico, in sicer vprizori Me-skovo dramo »Mati«. Vspore^ o pravem Bazne vesti Vseslovanski kongres v Petrogradu, ¦Skeniio se je prirediti v Rusiji vseslovan-sko razstavo,in sicer ne pozneje nego v jletu 1912. Slovanski gostje so šli v Moskvo 31- pr. ni. so prisostvovali seji društva za [širjenje slovanske kulture. Knez Trubec-|M je rekel, da Slovani imajo poleg skupki interesov i skupne ideale. Slavizem v p>ju proti germanizmu zaupa na Rusijo. JKramar je naglašal važnost gospodarske-jp dela. Če se hoče, da to slavizem trium-jJovai, se mora" pospeševati interese slaloma na gospodarskem polju. Slovani no-Peio spremeniti zemljevida Evrope, stre-INio pa po gospodarski združbi. Zapadni ¦Slovani po oduševljenju so močnejši od 'usije ter neustrašljiva predstraža Rusije V borbi proti širjenju germanizma. Klofač le naglašal, da uspeh slovanske misli ni jpogoč brez sodelovanja širokih slojev ru-taga naroda. Čehi hočejo močno Rusijo [er želijo, da se slovansko vprašanje sma-,ra za gospodarsko in socialno ob jednem. Še en »veleizdajniški« proces. — V ''žrebu se je vršila kazenska razprava |r°ti 22 letnemu kmetu Branku Paiču, češ, Ia je v Petriniji 19. jan. zaklical: Živel p.ralj Peter- Karagjorgjevič, živela Srbija, i;ivel .srbski narod, dajte si roko, bratje Jrbi, da prelijemo kri za Srbijo. Paič se _e Priznava krivim. Razprava je prelože-w*> da se zaslišijo nove priče. Predsedoval ™e »araboehia, drž. pravdništvo je zastoji AccBrti. '¦¦ lii)jižcv/|)osl. F:«n Milčinski: Igračke. Črtice in podlistki. Ljubljana, Scliwentner. 1909. Humor in satira! Kako sta ta dva pri nas redka in skoro bi rekel splošno nepriznana. Ubogi humor, katerega je sicer naš narod v svojem bistvu prenapolnjen, ne najde odmeva pri naši inteligenci, in po-1 inteligenci, katera smatra humor za nekaj bolj manj vrednega, za nekaj, česar se ne upošteva. Ali odkrito rečeno, ubogim humoristom se godi s tem res krivica; zakaj med umetnost, ki se nam izraža v b s e d a h, ne spada le pesem in drama, roman in novela itd., ampak tudi humoreska, komedija, burka itd. Tudi humor je umetnost, le drugače izražena kot v zaljubljeni pesmi. Humor je prijeten, okroglozadovoljen, satira je rezka; žgoča, a tudi umetniška. N. pr. »Nova pisar i ja« itd. Humor se iz tega in onega le šali, satira udarja in seče brezobzirno. Satira nam odkriva družabne rane, ona žigosa literarne in politične razmere. Zbadljivo prileta njen bič po hrbtih domišijavcev in nadutežev, ki nosijo narodnost in učenost vedno na prodaj, a v resnici so v tem oziru le puh leži. — Naš priljubljeni Rado Murnik — njegove »Jare junake« je »Soča« že ocenila — je v prvi vrsti humorist, a Fr. Milčinski je satirik in sicer hud satirik, četudi tupa-tam ne pove vsega ravno osato. — »Igračke« je imenoval svoje proizvode, a žalibog nam pripoveduje v njih pro-kleto globoke resnosti, tako da dajo vsakemu izmed nas prav pošteno misliti. Na tri polja se je v celoti omejil pisatelj v svoji knjigi: krokarstvo, koncerti in gledališče in pa slavne sodnijske pisarne. — Krokarija je naš star naglavni greh, katerega se goji še vedno. Pije se ne le »Štefana«, ampak kar »trilitron«. O posebnih prilikah pa kar »flaškon« za devet litrov; in takih »posebnih« prilik je v tedni najmanj štiri do pet!! Ker že vse štrajka, štrajkajo tudi krokarji, a se slednjič vendar vrnejo zopet k »Domačemu petelinu,« ko so se napili pri »Zelenem modrasu« uprav kačjega strupa. Krokarji pa gredo tudi iz Ljubljane; tako n. pr. na Gorenjsko, kjer so iztuhtali čisto »naroden pozdrav: »Na-kvedr!« Po Dolenskem so pa peli tisto čudovito pesem v 75 kiticah: »Mengajekra — — merigajekra mengajekra — menga je Kranjica daa-ala---------.« — Ena najbridkejših je »Novi gledališki kritik.« Tu je nakopičeno toliko rezkih, a resničnih besed, da bodo morda segle tudi do ušes poklicanih krogov. — Valentin Čebula je tisti junak, ki je napisal tako oceno o predstavi glume » Klofuta«. On ne ocenjuje toliko igre in igralcev, večinoma govori o šepetalcu, o novem klobukir gor spe Strojeve, o šepetanju v loži št. x. »Ta Čebula je bil pravi sršen v ponižni obleki pikapolonice!« pravi gos. pisatelj in s tem kaj dobro označuje bistve svojega literarnega delovanja. No, kritika se pri občinstvu n i obnesla, a poskusni kritik Valentin Čebula je ostal v uredništvu — kot referent za politiko, -—Ali pa razume sploh kaj o politiki?— __ L _._ toliko že, kolikor naš »pano-ramar« o gledališču. »Panoramar« je.bil namreč poročevalec, za.panorame, kinematografe in gledalfL5e! Nekatere prav zanimive stvari izve- mo iz pisarne sv, Birokraciji,^. Skoro : vsakemu je znan takozvani »Amtsschim-mel,«'kipa hodi počasneje kot navadni polž s hišo. Dobro je zadeta »Vizitacija«. Nadzornik je naznanjen, a uredništvo ne ve, ali se mu predstavi v.rokovicah ali ne. Seveda je treba o tem napraviti par aktov, zakaj stvar ni tako lahka! Kaj prijetno se čita tudi »Uradni jezik« in »Iz dnevnika pravnega "praktikantar«J kateri se uči pri svojem šefu velike juridične prakse! Razun teh, reke! bi ciklusov, imamo v . knjigi še troje črtic humoristične vsebine. -Sploh se pa cela knjiga čita gladko in prijetno. Vsem ljubiteljem humorja in zdrave satire bodi toplo priporočena; posebno pa bodo dobili juristi v teh črticah prijetno zabavo. (Gos. pisatelj je namreč sam sodni uradnik.) Jezik je dokaj čist in blagoglasen, česar smo se skoro že odnavadili povdarjati. \n zato se tupatam ukrade v tekst marsikaj, kar ni slovensko, n. pr. v »Igračkah« s m o i z g I e d a 1 i (str. 23.) t. oVnemški ausschauen; slovensko se pravi: kakšen si? wie schaust du aus? — . Ocenjena knjiga se prodaja tudi v knjigarni A. Gabršček v Gorici. Mali oglasi. Najmanjia pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obsežnejši se radina za vsako besedo 3 vin. NajpripravnojSe inseriranje za trgovce in obrtnike, bo»»-tiKo«kotJJ »nnJSIh tigovcov in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (m celo v moBtu) nihCe ne pozna, k«r nikjer no Insorirujo. Skoda ni majhna. Pl aninil nov' knKnostrunat z litim okvirjem ¦ ijaimiu, 80 proda radi poiim„j|{a„ja in.ostora. Natančneje se i/.ve pri upravništvu »Soče". Čedno, meblavano stanovanje g^tl^; aH pa posamezne solie se odda v najem. Kie! pove upravništvo. Sprejme se mladega ¦*. 'ŠL&irtL: vat z nekim gospodom. - Zahteva ae znanje slovenskega in nemškega jeaika. Natančneje so izve na Komu št. 10 II. nadstr. Naznanilo. — Na razna vpraSanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toCi pravo plzcnsko pivo »prazdroj« v (Jorici v liotcljskih restavracijah, in sicer: i v hotelu.....»Pri poŠti«. , » » ....... »Union« .,',.•*/». . »Pri zlatem Jelenu« » ».....»Tri krone« ter da: ga oddajam na debelo iz zaloge v souJkih po 100, 50 in 25 litrov. Priporočam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Goriško-OradiŠčansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 20./28., N. B. Kdor pije phensko pivo pri »Zlatem elenu« prispeva 25 vinarjev pri hektolitru za »Dijaško kuhinjo«. Največji doMtel; Mark 600.000 Naznanilo sreče. _______ Prvo žrebanje 23. junija; Milo k udeležbi 7a debitke jamči država1 -------* dobitnih šans ===== pri denarni loteriji, za katero jamči država Hamburg in pri kateri je 9 milijonov 841.476 fflark dobitkou. M oi^SaVai ?ob'tk'tejr8korlstne denarne loterije looSo Ma?kJVeCi' je V 8re5nem 8U,6^U oziroma: Mark 560.000 » 550.000 » 540.000 » 580.000 » 520.000 » 515.000 ¦• 510.000 » 305.000 .302,000 glavni dobitki po: Mark 300.000 t. d. 100.000 (SO.OOO "50.000 45.000 40.000 30.000 20.000 15.000 10.000 V celem obsega loterija, katera je v 7 razredov %?f?\ l°°-f° Bre6k 8 48'4°5 dobitki v 8 premijah, tako da nwa r. gotovostjo zadeti približno polovica, vsah srečk. Dobitki se viSajo z vsakim razredom, in rito immSiQ&%bm l Imtei& 5°'00l) Mark Cene srečkum t razreda so Bledeče: Cela srečka M. 6 ali K 1 PoUročka M 3 ali 3*5011 Četrt srečka ¦HOftlU-ftK a i *n i°?! Z* ™tale razrede, kakor tndi natančno določilo dobitkov jo razvidno h; uradnih t državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovr-| fienem srečkanjn uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati. J Dobitki ne izplačajo takoj. Oglasiti ae je torej v avrho naročil predsto-ječega ereokanja takoj, ali pa vsaj do 23. junija na naslov: Samuel Heckscher senr. Kankgeschaft v HAMBURGU 36. .... Izrežite! ................................... Naročilnica za g. Samuel Heoksoher-ja, sen Jtkukgeschitft, Hamburg 36. {colo srečka za M 6' - (K 7 —) pol , > » 8- » 0 (K 1-75) Denar pošiljam v pismu J po nakaznici \ kar ne velja prečrtajte! pošljite po povzetju) Za odrasle in otroke. NajodličnqSe živilo za odrasle in slabotno v razvitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoiitev mišic ia kosti, za-branjuje iu odstranjuje kakor nobeno drugo ssreddtvo drisko, bljavauje, črevesni katar itd. Mizarska zadruga v Solkanu razpisuje mesto I. knjigovodje m $1a^oi a*ad * |>oll tej priliki se bode razprodajalo od 15. maja do 20. julija vse blatjo za 20% »« 60% ceneje. odjemalcem ss naznanja, da se je z današnjim dnem, znana trgovina z modnim blagom v Zornikovi hiši, Gosposka ulica štv. 11 zopet otvorila. Podpisani se priporoča za blagohotno naklonjenost in obilen obisk, zagotavljaje slavno občinstvo točne postrežbe ! Prodaja se blago tačas s popustom 20-50 odstotkov. J. Kravagna, *M~iCM^>s^M^r>^«r^ GORICA. Denar prihrani, kdor kupi Izgotovljeno pohištvo pri GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce 3d K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. —.Točama,? običajnimi gostilniškimi cenamila jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo, — Cene jako zniepe. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne II. febr. 1308., na novo otiorjena velika maifaitiinia trpina Franc Souvan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. Anton Potatzky v Gorici. Nb sredi EaStelJ« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najconeje kiipovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnik NajboljSe šivanke za Šivalne strojo. POTREBŠČINE za Arc/ašd in fevlfaife. »Totlnjlce. — Rožni venci. — Masno knjižic«. lišna obuvala zaYse letna ,čas8. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarjo, kroenjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * 35 s