3'24 Danica: V odgovor gc. Vaudi. i V odgovor gdč. Vandi. Joj, joj, joj ! rezka burja pise ! Nehoté SO mi prišli na misel ti stihi Zupančičevi, ko sem čitala Vaša očitanja. Kakor ponižani in ugnani mak sem zdihnila i jaz: Joj, joj, joj! Vendar mi je pa ostala tolažba, koje nesrečni mak ni bil deležen ; preostalo mi je vkljub Vaši »rezki burji« i nekaj gorkega solnca, ki mi je ogrelo otrple ude. Njegovi oživljajoči žarki so spravili moje življenske moči zopet toliko na noge, da primem sedaj lahko zopet za pero — Vam v odgovor. Vidite, g. Vanda, jaz nočem nikomur vsiljevati svojih nazorov, niti ne mislim, da bi bili edino le moji projekti osnovatelji človeške sreče, človeškega blagra, ker pa čutim da je mnogo gnjilega v kra- ljestvu Danskem, premišljujem in snujem, kako bi se dalo to zlo odpraviti. Mogoče, da bi se tudi dalo odpraviti na kak drug, do cela nov, do sedaj še ne izmišljen način, zakaj ne ? Mogoče, da se nam še narodi veleum, ki nam odpre pot do nove, do sedaj še neznane ere. Mogoče, da nam poruši vse naše stare sisteme, ter nam sezida na docela novi podlagi novo socijalno poslopje, ki bi v vsakem oziru zadostovalo človeškim pojmom o sreči in popolnosti. Ako se to zgodi, se mu hočem vkloniti tudi jaz ter zavreči svoje nazore mej »staro šaro«. Dokler mi pa pridejo moji nasprotniki vedno le se .starimi, uže obrabljenimi razlogi, dokler mi propovedujejo vedno in vedno le o dosedanji nepovoljni organizaciji, kojo rekonstruirati naj bi bil vendar baš naš namen, tako dolgo me pač ne vklonijo, in to Danica : V odgovor gč. Vandi. 325 tem manj, ker se čutim precej solidarno z naprednimi, omikanimi in . duhovitimi prvoboritelji ženskih pravic obeh spolov na ohch he- misferah. Najmanj me pa more prepričati napad, kakoršen je bil Vaš. Gospodična Vanda, ako bi katerikoli politikastr napadel svojeg-a političnega nasprotnika v strankarskem svojem lističu s tako strastjo, kakor ste napadli Vi mene, bi gotovo vsakdo rekel : no, ta je pa vzel sirovino v zakup, in ves omikan svet bi ga obsojal. A Vi ste me napadli še celo v leposlovnem listu in to še v glasilu »ženstva«, ki naj bi se vendar odlikoval posebno po finem tonu. Kakšno ime naj prideja tedaj nepristranski čitatelj Vam? A to še ni dosti. Vi ste spoznali v meni bivšo koleginjo — učiteljico, in to spo znanje je razdražilo Vaše samoljublje, češ, kaj si bodo mislili moški, da imajo učiteljice take nazore ! Ali sem pa jaz govorila v imenu učiteljic ? Menim, da ne. In da bi Vi ne bili spravili mojega nekda- njega poklica na dan, morda ne bi bil nihče potegnil paralele med mojim člankom in učiteljskim stanom. Saj sem izrekla le svoje lastno, čisto osebno naziranje, in to, mislim, mi mora biti vendar dovoljeno. Kaj naj si pa misli svet sedaj o učiteljicah, ako me Vi — učiteljica, ki bi morala vendar spadati k duševni eliti našega ženstva — napa- date na tak nefin in neomikan način ? Gospodična, Vi ste zadeli se svojim odgovorom učiteljicam hujši udarec nego sem ga jaz. Poslužili ste se pa v svojem odgovoru tudi sredstva, ki nikakor ne kaže plemenitega značaja. Vi niste odgovarjali stvarno mojemu članku, ampak ste se lotili moje osebe, ki Vam — kakor priznavate sama, ni prav nič znana. — To pa nikakor ni čin omikanega člo- veka. Kritiziranje moje osebe — ki Vam sicer tudi nič mar ni — ne sodi v javnost, najmanj pa v leposloven list. Ako pa imate osobno kaj proti meni, pro.sto Vam nastopiti privatnim potom. Svojega članka ne bodem tukaj zagovarjala, kajti pisan je za one, ki umejo čitati, česar pa Vi ne znate, kakor sem se imela pri- liko prepričati baš iz Vašega odgovora. Da ni pisan za lenobe Vam priča stavek, v kojem ga priporočam posebno onim gospodinjam, kojim treba služiti vsakdanjega kruha zunaj hiše. Mislim, da sem to povedala dosti jasno. Da si pa moji članki nikakor ne nasprotujejo, Vam lahko pove vsaka pazljiva čitateljica ».Slovenke«. Na druge se mi pa ni treba ozirati. Preveč bi imela posla, ako bi hotela razla- gati na široko vsakemu malomarnemu čitatelju še posebe svoje spise. 326 Danica : V odgovor gč. Vandi. Samo to Vam lahko rečem, da sem se potegovala v vseh dose- danjih svojih člankih za ženske pravice in za žensko osvobojo, kar pa nikakor ne izključuje, da se počuti normalna ženska v doma- čem krogu ob strani obožavanega moža, sredi ljubljenih otrok naj- bolje. Le prečitajte še enkrat moje članke, dotikajoče se ženskega vprašanja, in spoznala bodete to sama. A prečitajte jih pazljivo in počasi, v kaki mirni urici, ne, kadar Vtim razburjena kri divje polje po žilah, ne, kadar Vam jeze vtriplje srce. V takem položaju zgubi človek vso razsodnost, kakor to najbolj kaže neprimerni Vaš članek. — Ako bi bili čakali, da se Vam prva jezica nekoliko poleže, gotovo bi bili spoznali, da tak hrupen jezik ne more pospeševati Vašega vgleda. Toda ne. Vi celo nadaljujete pisati, da-si ste >^spehana« in so Vam »živci razburjeni«. In posledica tega? Da od tona Vašega odgovora do počenjanja tistih »negalantnih babur«, ki si »zaidejo z razkoločenimi očmi s prsti v lase« ni več niti pol koraka. (rospodična, zagnala ste se tudi v moj nemški »Speisehäuser«, ki sem ga dejala v oklepaj k slovenski besedi »jedilnica«. Ali res ne veste, da je ta nemška beseda tukaj pridejana samo v pojasnilo, ker slov. »jedilnica« nikakor ne določa natanjko pojma? Jedilnica je tudi moja privatna soba, v koji obedujem ; poslužila sem se pa tega izraza, ker morda še nimamo drugega, ki bi natanjko označil pojem, kojega izraža nemški ».Speisehaus«. Lahko bi bila pristavila tudi francoski ali angleški izraz namesto nemškega ; menim pa, da je le nemška beseda večini naših čitateljic umljivejša, in — honny soit. qui mal y pense — ker se mi tudi ni ljubilo stikati po slovarjih. Prav tako rek »zu wenig hausfraulich« (ne hausfraulich), ima dati govoru le več živahnosti, kakor v ta namen sploh vpletamo sestavke tujih jezikov; a ne samo mi, temveč i drugi narodi. — Smešno pa je, ako mi očitate, da se hočem bahati z znanjem nemščine. Pri nas na Kranjskem, kjer zna skoraj vsako pastirče lomiti nekaj nemškega, pač ne služi znanje nemškega jezika v tako posebno čast, da bi mogli ž njo koketirati. No, kar se pa tiče tistih »nezrelih pobičev« za kojih užaljeno čast se tako toplo potegujete, dalo bi se o njih in njihovi bedi na- pisati kar cela knjiga. Tu je pač tudi temna stran človeštva, koje pa Vi tudi ne razumete. Tiste instrukcije ne prinašajo dijaku nikakor tolikega blagra, da bi jih bilo možno opravičiti s te strani. Će mu utešijo na eni strani glad, mu nabavijo na drugi strani še več škode, odvračajoč ga od lastnih študij. In koliko jih podleže telesno popol- noma, radi napora, ki jim pomaga do neozdravljive jetike. Ali ne mislite torej, da bi .storila gospodinja, ki ima mehko Danica : V odgovor gč. Vandi. 327 srce za trpeče dijaštvo, bolje, ako bi odkazala takemu lačnemu po- biču prostor pri svoji mizi, namesto da bi mu izročila trdoglavo svojo deco za tistih ubozih par krajcerjev ? Ce pa pravite, da umejete žensko naravo, ste se pač zmotila. Za tako podlo ih ničvredno stvar, za kakoršno imate Vi žensko, je jaz ne morem smatrati. Res je, da je veliko pokvarjenih in nič- vrednih ženščin, a res je pa tudi, da je veliko prav vzornih, zvestih in udanih soprog, ki slobodno zahajajo v družbo, ne da bi nastala takoj »šviga svaga«. Će bi pa bila ženska tako zanikrna stvar, kakor jo slikate Vi, potem seveda je opravičen jedino, le turški sistem, po kojem se ženske zapirajo v harem, kjer nimajo prilike, gizdati se za tuje soproge. Pomislite vendar, gospodična, kako grozno obtožbo ste izrekli s tem vsemu ženstvu ! , . Cujte tedaj : ženska, ki je svojemu možu res zv^esta, bode obče- vala slobodno tudi z možtvom vsega sveta, ne da bi se omajala le za hip njena zvestoba. Ako je pa samo zato zvesta, ker ji manjka priložnosti, no take ženske ne more mož izgubiti, ker je nikdar imel ni, kajti njena zvestoba je le fantom. Isto tako Vam ne hasni veliko, ako jo prav zaprete v celico ter ločite od vsega sveta ; kajti zvestoba se more kršiti tudi v mislih. Ozirati se nam pa vendar ni na neka- tere umazanice, temveč na ženstvo sploh. Če tega sama ne čutite in ne spoznate. Vas moram le obžalovati. Zakaj jaz dopisujem v »Slovenko«, to je morda pač moja zadeva, in če sprejema gospa urednica moje članke, me tudi ravno preveč ne boli, ako jih Vi obsojate v koš. Da mi pa pri dopisivanju ni samo za častno ime »sotrudnica Slovenke«, naj Vam priča dejstvo, da sem že marsikaj prispela i brez podpisa, — celo kuhinjskih receptov*). Ker mi gre sploh samo za stvar, a ne za pohvalo, moram celo od- kloniti pohvalo g. urednice, v zadnji št., ker upam, da ima majka Slovenija še mnogo odličnejših hčera od moje malenkosti. Pa kakor sem uže omenila, ne bodem tu zagovarjala svojega članka, ker izvi- rajo Vaša nasprotstva večinoma le iz napačnega razumljenja ali pa iz zavijanja mojih izvajanj. Moja dolžnost pa ni, da bi Vas učila prav čitati. Joj, joj, joj, rezka burja je pač šla preko mene, a zmajala ni niti enega mojih podpornih stebrov, nasjDrotno, še celo vtrdila me je v mojem prepričanju, in vkljub Vašemu ropotanju bodo le spet stali moji načrti v Slovenkinih predalih. .. *) Oddelek >Doma« mi polni res skoro sama g. Danica. Op. ured. 328 Vam pa, gospica Vanda priporočam za razburjene Vaše živce, da si jih pojdete zdravit v Kamnik v Kneippov^o zdravilišče, ki je pred nedavnim odprlo svojo sezono. Mrzli obkladki in stopicanje v potokovi strugi Vam bo ob jednem hladilo prevročo kri. Ko se pomirite do kraja, smete se, ako Vam drago, zopet oglasiti, da se pomeniva bolj stvarno, nego je to bilo do sedaj mogoče. Do tedaj pa zdravstvujte ! Danica.