Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - w se 28 dni 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.polimaraton.s Podravje Slov. Bistrica • Bo polskavski dvorec dočakal obnovo? O Stran 8 Ptuj, petek, 15. maja 2015 letnik LXVIII • št. 37 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si ■■IT™;!,;] Ptuj • Nadzorni odbor prevetril poslovanje vrtca Raje »špansko« pomarančo za 1,60 kot pomarančo za 0,60 evra Podjetništvo Kidričevo • Boxmark začel graditi novo halo O Stran 9 Kronika Ormož • Postaja Ormož policijska občina?! O Stran 28 Šport Nogomet • Odhajata šeGrezda in Petrovič O Stran 11 Strelstvo • Kuharičeva najboljša med Slovenci O Strani 16 Foto: Črtomir Goznik Občani plačali gradnjo zbirnih centrov, zdaj pa še najemnino 2 Štajerski Aktualno petek • 15. maja 2015 Ptuj • Kako (in kam) so pri obnovi Mestnega trga žvenketali cekini Je bila investicija v Mestni trg preplačana? Lani pomladi so se na Mestnem trgu na Ptuju začela obnovitvena dela. Investitor obnove je bila Mestna občina (MO) Ptuj, izvajalec del pa občinsko podjetje Javne službe (JS) Ptuj. Investitor je dela oddal po sistemu »in house« oz. hišnega naročila. Potek in financiranje naložbe je nedavno prevetril nadzorni odbor (NO) MO Ptuj. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve, ki so jih v zvezi z investicijo obnove Mestnega trga zapisali člani NO. Vrednost osnovne gradbene pogodbe za rekonstrukcijo Mestnega trga, sklenjene med MO in JS, je bila dobrih 739.000 evrov. Po vseh aneksih in dodatnih delih, skupaj s stroški projektne dokumentacije, arheoloških raziskav ter nadzora, je vrednost naložbe narasla na 1,1 milijon evrov. Toliko je bila vsota vseh faktur za ta projekt, ki jih je plačala MO Ptuj. Stroški so rasli in rasli V skladu s projektno dokumentacijo (DIIP) je bila predvidena vrednost projekta 708.000 evrov. Že v začetku je MO Ptuj z JS podpisala za dobrih 30.000 evrov višjo pogodbo, kot je bil znesek investicije po projektu. V času izvedbe del je bilo sklenjenih pet dodatkov (aneksov) k pogodbi. Trije so bili operativnega in dva finančnega značaja. Po sklenitvi obeh aneksov (fi- nančne narave) je nova pogodbena vrednost znašala dobrih 919.000 evrov. Dodatno sta MO in JS sklenila še eno pogodbo (ter aneks) v skupni vrednosti 117.000 evrov, in sicer za zamenjavo vodovoda in kanalizacije na Mestnem trgu. V osnovni pogodbi je bila namreč predvidena samo zamenjava vodovodnih in kanalizacijskih vodov v Krempljevi in Murkovi ulici, ne pa tudi na Mestnem trgu. NO je še opozoril, da zamenjava komunalnih vodov na Mestnem trgu niti ni bila zajeta v novela-ciji projektne dokumentacije, ki se je na mestnem svetu potrjevala šele nekaj mesecev po tem, ko je bila naložba že tudi uradno predana v uporabo. Slovesno odprtje obnovljenega Mestnega trga je bilo 1. avgusta, novelacijo investicijskega programa so pripravili mesec dni za tem, mestni svet je sklep o novelaciji sprejel decembra. Res je, da so bile v vmesnem času lokalne volitve, kar NO definira kot objektivni razlog za pozno potrditev novelacije na mestnem svetu. Je pa NO opozoril, da so pri investiciji nastali in bili plačani stroški, ki v projektni dokumentaciji niso bili upoštevani, so pa neposredno povezani s samo investicijo. Pri nabavi granita kršili Zakon o javnem naročanju Pri naročilu granitnega kamna, s katerim so tlakovani ulice in trg pred ptujsko Mestno hišo, je NO ugotovil kršenje določil Zakona o javnem naročanju (ZJN). »Tri od petih prejetih ponudb so bile nepopolne ali nepravilne, odločitev o izbiri pa na tej osnovi neutemeljena, prav tako na podlagi prejetih dokumentov ni razviden izbor po kriteriju najnižje cene,« ugotavlja NO. Nadzornike je zmotil okvirni sporazum, ki so Foto: Črtomir Goznik Razlika med sprva predvideno vrednostjo projekta obnove Mestnega trga (DIIP) ter med končno realizacijo znaša 400.000 evrov. Vrednost obnove po DIIP-u je bila dobrih 700.000 evrov, na koncu je investicija (skupaj z deli, ki v novelaciji investicijske dokumentacije niso navedena) stala 1,1 milijon evrov. Uvodnik Človek je največji krivec Zemlja se sicer še vedno vrti kot pred tisočletji, življenje na njej pa seje v zadnjem stoletju drastično spremenilo. Predvsem zaradi številnih grobih posegov človeka v naravo postaja življenje na planetu vse bolj neprijazno do vsega živega. Kjotski protokol, ki ga je leta 1998podpisala tudi Slovenija, je predvidel, da naj bi do leta 2012 emisijo toplogrednih plinov zmanjšali za 8 odstotkov, a ne verjamem, da je to človeštvu uspelo. Kako naj tudi bi, ko pa se je število prebivalstva v prejšnjem stoletju kar potrojilo, poraba pitne vode se je povečala skoraj za šestkrat, samo v 20. stoletju je usahnila skoraj polovica sladkovodnih površin, reke se izsušujejo, nekatere sploh ne pritečejo več do morja. Žal pa globalni trendi tudi v prihodnje ne vlivajo optimizma. Raziskave Združenih narodov napovedujejo, da se bodo ekonomske in socialne napetosti zaradi podnebnih sprememb še naprej stopnjevale, saj naj bi nas bilo leta 2050 na svetu že več kot 9 milijard. Zato napovedujejo, da naj bi naraščajoči izpusti toplogrednih plinov povzročili še nadaljnji dvig temperature, tudi do 5,8 stopinje Celzija. Zaradi taljenja ledenikov naj bi se do konca tega stoletja nivo morij dvignil za 9 do 88 cm, klimatske spremembe pa naj bi svetovne zaloge vode znižale za nadaljnjih 20 odstotkov. To naj bi povzročilo tudi zmanjševanje kmetijskih površin in posledično zmanjšanje kmetijskih pridelkov, oziroma hrane. Naj se sliši še tako zoprno, če ne bomo korenito spremenili odnosa do okolja in do vode, se bo človeštvo v kratkem soočilo z resnimi eksistenčnimi problemi. Vse hujše podnebne spremembe pa zadnja leta doživljamo tudi pri nas, v Sloveniji. Na okoljski agenciji ugotavljajo, da se je v zadnjih 10 letih temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija. To je več od globalnega dviga in napovedujejo, da se bo tak trend nadaljeval tudi v prihodnje. Zaradi tega so vse pogostejše tudi suše, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. V zadnjih 50 letih smo doživeli kar 15 intenzivnih sušnih obdobij, trend pa se bo še povečeval. Da ne govorimo o vse hujših neurjih, orkanskih vetrovih in uničujoči toči. In če se počasi le lotevamo gradnje sistemov obnovljivih virov energije, če se tudi uvajanje namakalnih sistemov počasi širi, je dejstvo, da financiranje protitočne obrambe še zdaleč ni dorečeno, ministrstvo je sredstva zanjo skoraj prepolovilo. A to je že druga zgodba. Skratka ni za vse kriva narava, veliko večja je človeška krivda. Martin Ozmec Ptuj • Zanimivo poročilo nadzornega odbora Klimatske naprave na zalogo, plačilo še neizvedenih del, preplačila sadja in zelenjave ... Številne anonimke in govorice se že vrsto let nanašajo na domnevne nepravilnosti v Vrtcu Ptuj. Precej teh je v svojem nadzoru pregledal nadzorni odbor, ki je ugotovil vrsto nepravilnosti. Poročilo nadzornega odbora MO Ptuj o izvedbi nadzora v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Ptuj je bilo sprejeto in javno objavljeno v torek, 12. maja. Poročilo sta pripravila mag. Sonja Žibrat, nosilka nadzora, in mag. Franc Predikaka, član nadzornega odbora. Na 15 straneh so zapisane ugotovitve in priporočila nadzora, v katerem so se omejili le na nadzor porabe proračunskih sredstev za poslovno leto 2014 za nekaj področij. Nadzor je po- tekal na sedežu Vrtca Ptuj in ob prisotnosti ravnateljice Božene Bratuž. Kot so zapisali, so vso dokumentacijo, ki so jo želeli pogledati, dobili, a jim ni bila omogočena niti ena kopija poslovne listine niti fotografiranje dokumentov. Pri pregledani dokumentaciji plač in stroškov povračil na delu pri pregledanih dokumentih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Povsem drugače pa je zato pri službenih vozilih, investicijah v osnovna sredstva in drobni inventar, vzdrževalnih delih in nabavi hrane. Izpostavljamo najzanimivejše ugotovitve. Za pojasnilo o vseh očitanih nepravilnostih Nad- zornega odbora MO Ptuj smo zaprosili tudi ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž, njen odgovor pa še čakamo. Dženana Kmetec Nadzorni odbor je ptujski občini predlagal, da kot ustanoviteljica javnih zavodov v okviru službe interne revizije izvaja redne preglede poslovanja v javnih zavodih, pa tudi, da razmislijo o večjem nadzoru nad poslovanjem in porabo proračunskih sredstev. Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 15. maja 2015 Aktualno Štajerski 3 MO Ptuj je v sklopu obnove Mestnega trga posegla tudi na zemljišče lokala Evropa. Tam (na sosedovem) so zgradili nadstrešek in vodnjak, lastništva pa niso uredili. Nadzorni odbor občini predlaga, da ustrezno in v najkrajšem možnem času uredi to problematiko. Na MO Ptuj pojasnjujejo, da se s tem že ukvarjajo. Ptuj • Evropski denar vprašljiv zaradi pritožbe Se bo parkirišče na Zadružnem trgu sploh urejalo? Za investicijo ureditve parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju ima Mestna občina Ptuj zagotovljena evropska sredstva. A so roki Evrope za dokončanje jasni: september 2015. In ker se je zapletlo pri izbiri izvajalca - eden izmed prijaviteljev se je pritožil -, se sedaj lahko zgodi, da bo evropski denar splaval po vodi in bo neurejeno parkirišče, ki nam ni ravno v ponos, tudi v prihodnje ostalo takšno. Na občini so sicer prepričani, da do tega ne bo prišlo. Parkirišče na Zadružnem trgu je nujno potrebno obnove. Ob vetru se prah dviga več deset metrov visoko. Foto: DK ga JS sklenile z vsemi petimi ponudniki. Kot je navedeno v poročilu, je podpis sporazuma sicer dopusten, a bi ga morali podpisati, preden je naročnik izdal povpraševanje za oddajo ponudbe za dobavo granitnih kock. Pravilno bi torej bilo, da se najprej sklene okvirni sporazum in nato izvede postopek javnega naročila oz. zbiranja ponudb. Očitano nepravilnost so v JS med drugim utemeljili z argumentom časovne stiske. A NO je jasen: »Časovna stiska ne more in ne sme biti razlog za kršenje zakonodaje. Okvirni sporazum je bil sklenjen z vsemi ponudniki, tudi tistimi, ki so oddali nepopolne ponudbe. To pa po pojasnilu JS zato, da bi se izognili morebitni vložitvi revizije. Prav tako so JS s prijavitelji podpisale izjavo, v kateri se slednji odpovedujejo možnosti odškodninske tožbe (če bi npr. JS odstopile od podpisa pogodbe, razpis razveljavile ali ne bi izbrale nobenega ponudnika). Ker je bil sporazum sklenjen z vsemi ponudniki, so JS kršile 12. člen ZJN glede objave razpisov za oddajo del na evropskem portalu. Mejna vrednost za objavo na tem portalu je 207.000 evrov, brez DDV. Z enim izmed ponudnikov pa je bil podpisan okvirni sporazum za vrednost 294.000 evrov, brez DDV. In kako je bilo na koncu z dobavo granitnega materiala (kock, stopnic, plošč) ter plačilom le-tega? Ves material je nabavilo podjetje GTS za 201.788 evrov, brez DDV. Hišna naročila - tveganje za neučinkovito in negospodarno porabo javnega denarja Nadzorniki so nadalje opozorili še na tveganje, ki ga predstavljajo tako imenovana »in hou-se« oz. hišna naročila. MO Ptuj je od zagona občinskega podjetja JS tovrstno prakso skoraj več ali manj izvajala redno. Hišna naročila bi po mnenju NO lahko predstavljala tveganje za neučinkovito in negospodarno poraba proračunskih sredstev. Med pogoji za oddajo del po hišnem naročilu je med drugim tudi ta, da mora biti vrednost naročila enaka ali nižja od cen na trgu. Za projekt obnove Mestnega trga so JS nadzornikom predložile ponudbi dveh gradbenih podjetij, ki sta bili obe višji od vrednosti osnovne pogodbe, ki sta jo sklenili MO in JS. Vrednost obeh ponudb je okrog 800.000 evrov, pogodba med JS in MO je bila sklenjena v vrednosti 739.000 evrov. Nadzorniki so opozorili, da pa skupaj z vsemi sklenjenimi aneksi vrednost del (dober milijon evrov) bistveno presega prikazano tržno vrednost ponudb. Poleg vsega naštetega je NO podvomil še v smiselnost oddajanja del po sistemu hišnih naročil. Odstotek del, ki jih mora izvajalec izvesti sam, z lastnimi resursi, sicer ni predpisan. »Vendar se lahko v tem primeru odpira vprašanje smiselnosti takšnega oddajanja javnih naročil zaradi tveganja za neučinkovito in negospodarno porabo proračunskih sredstev, kar v načelnem mnenju v poročilu iz leta 2012 navaja tudi Računsko sodišče,« so še zapisali člani NO MO Ptuj, ki so opravili nadzor. Mojca Zemljarič O tem, kaj se dogaja s parkiriščem na Zadružnem trgu, kako je s pritožbo in ali se lahko zgodi, da bodo roki in EU sredstva zamujeni, smo vprašali tudi na Mestni občini Ptuj. Pojasnili so: »Glede na to, da je predrevi-zijski postopek že v teku, vam konkretnega odgovora na to vprašanje ne moremo podati, ker je vezan na vsebinsko odločitev naročnika ali državne revizijske komisije. Običajen zamik v primeru vložitve zahtevka za revizijo je nekaj mesecev.« In ravno zadnji stavek je najbolj pomemben, saj praktično pomeni, da priznavajo, da se lahko zgodi, da investicija ne bo končana do septembra, kot to zahteva Evropa, ki naj bi projekt sofinancirala. Na vztrajanje, da naj vendarle na občini pojasnijo, zakaj so tako dolgo čakali na izvedbo razpisa in ali niso računali na to, da se lahko katero izmed prijavljenih podjetij pritoži na izid razpisa, pa so odgovorili z besedami, da je bila investicija predvidena v letošnjem letu, sredstva zanjo pa potrjena v letošnjem proračunu. „V skladu s tem časovnim okvirom so stekli vsi potrebni postopki," so še dodali. A kljub pritožbi in temu, da so na občini priznali, da je pre-drevizijski postopek v teku in da na državni revizijski komisiji po navadi traja 2 meseca, so optimistični in upajo, da bodo dela stekla konec tega meseca. Kar pa je, upoštevajoč vse navedeno, malo verjetno. Zakaj so se sploh pritožili, pa smo povprašali tudi Martina Turka, direktorja Cestnega podjetja Ptuj, d. d., ki pa ni želel dati odgovorov. Potrdil je le, da so podali pritožbo, o razlogih pa do odločitve državne revizijske komisije ni želel govoriti. Vrednost investicije po IP in prijavi na razpis je 931.614 evrov z DDV, ocena glede na pridobljene ponudbe pa znaša 700.000 evrov z DDV, a je rok za dokončanje del jasen: 15. september. Morebitno podaljšanja časa izvedbe ni več možno. V najslabšem primeru bo Evropa vzela svoj denar in ga dala komu bolj resnemu, parkirišče na Zadružnem trgu pa bo še naprej ostalo neurejen kup prahu. Česar pa si gotovo nihče ne želi. Dženana Kmetec Ugotovitve nadzornega odbora v Vrtcu Ptuj: - v lanskem letu so imeli 202.104 evre presežka prihodkov nad odhodki - vrednost nabave sadja in zelenjave je tedensko okrog 5.900 do 6.600 evrov. Največji dobavitelj je imel lani 169.751 evrov prometa z Vrtcem. - Pri pregledu postopka naročanja prehrambnih izdelkov so ugotovili precej zanimivosti: nekatero sadje je vrtec nabavljal po višjih cenah, čeprav so drugi dobavitelji po veljavnem mesečnem ceniku ponujali cenejše izdelke (kupovali so »španske« pomaranče po 1,60 evra, trije dobavitelji pa so ponujali pomaranče po 0,60-0,87 evra). - NO ugotavlja, da so izdelke deklarirali drugače, da bi se izogibali konkurenčnim ponudbam drugih dobaviteljev (npr.: niso kupovali pomaranč, hrušk, breskev ali mandarin, temveč „španske" pomaranče, „španske" mandarine, „bele" breskve in hruške „SM". Takšno deklaracijo pa je imel samo en dobavitelj). - Junija in julija 2014 so kupili 27 klimatskih naprav (šest jih je še danes v skladišču): NO meni, daje neracionalno, da se kupujejo na zalogo. Cene zajemajo tudi montažo v celoti, čeprav ta ni bila izvedena za šest klimatskih naprav. - Čeprav so nove, klimatske naprave niso imele potrjenih garancijskih listov. Razpis za Izvedbo gradnje »P+R« parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju je bil objavljen od 6. do 30. januarja 2015. Prispelo je devet ponudb, med njimi tudi CPP Ptuj, ki se je pritožilo na izbiro izvajalca. Neuradno smo izvedeli, da zato, ker izbrani izvajalec naj ne bi izpolnjeval vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, saj naj ne bi imel vseh dovoljenj. - Storitve beljenja so podjetju Sping, Kramberger Vilijem, s. p., plačali v ce-«4 loti, čeprav dela niso bila v celoti izvedena ^ - Parketarstvu Podeks so plačali lakiranje 100 kvadratnih metrov parketa že novembra lani (9.259 evrov), čeprav se dela do konca januarja letos še niti začela niso. - Od leta 2010 naprej je edini dobavitelj za vsa vzdrževalna dela vozil, ki jih ima Vrtec Ptuj, Avtohiša Furman (od 2010 do 2014 so mu izplačali po podatkih Supervizorja 84.348 evrov). - Službeni vozni park obsega pet vozil, vsa so bila kupljena nova, a od nakupa do danes niso imeli potrjenih garancijskih knjižic (razen za eno vozilo en servis), zato jim garancije niso veljale. - Med računi je bil tudi takšen, kjer bi zavod lahko zahteval povračilo sredstev po zavarovalni polici, a tega ni storil. - Nobenega potnega naloga ni podpisala oseba, ki je službeno vozilo uporabljala, ampak le Marjan Jauševec. - Za vozilo Citroen Jumper 270, letnik 2010, potnih nalogov od oktobra 2014 naprej ni; naj bi izginili. - Za drugo vozilo so potni nalogi za lani napisani le za 2 meseca, za drugo obdobje jih ni. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 15. maja 2015 Spodnje Podravje • Uprabniki plačali gradnjo zbirnih centrov, zdaj pa še Ptujska smetiščna odisejada Januarja smo podrobno poročali o obvezi občin v zvezi z gradnjo zbirnih centrov (ZC) za ravnanje s komunalnimi odpadki. Občine danes se odredba ni spremenila. Občine je v izgradnjo zbirnih centrov z odločbami zdaj prisilila inšpekcija, ki je zažugala z izdajo Občine na Ptujskem, ki imajo v rokah inšpekcijske odločbe, te dni z izgradnjo zbirnih centrov hitijo. Nekatere so centre že zgradile in jih predale namenu, druge bodo to storile vsak čas. Več kot desetletje je torej trajalo, da so pristopile k upoštevanju državne odredbe iz leta 2001. Stroški gradnje zbirnih centrov pa niso majhni. Prej nasprotno - so precej visoki. Gradnja osmih centrov bo stala skoraj 350.000 evrov. V zbirnih centrih so za ta denar nasuli podlago, asfaltirali ploščad, uredili odvodnjavanje in komunalno opremo, namestili lovilce olj in prostor ogradili. Našteta dela so plačale občine, opremo (zabojnike) je v centrih zagotovilo podjetje Čisto mesto. Občani zbirne centre plačujejo dvakrat Občani oz. uporabniki storitev gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki so več let na položnicah (nekaj časa celo brez zakonske podlage, kot je pravnomočno odločilo sodišče!) plačevali postavko »investicija Cero«. Denar iz te postavke se je stekal v proračun Mestne občine Ptuj, v proračunski sklad Cero Gaj-ke. Z denarjem iz tega sklada je bila predvidena gradnja zbirnih centrov. V letu 2014 je bilo na postavki proračuna Cero Gajke za zbirne centre rezerviranih dobrih 272.000 evrov. Od tega se je potrošilo dobrih 61.000 evrov za povračilo stroškov gradnje zbirnih centrov občinama Majšperk in Markovci. Nepora- bljena sredstva so se prenesla v letošnji proračun. Skupno je v skladu Cero Gajke na postavki za zbirne centre letos na razpolago 342.000 evrov. Iz te postavke se bo občinam, ki so oziroma bodo zgradile zbirne centre, povrnil znesek investicije. Proračunski sklad Cero Gajke so polnili uporabniki oz. občani - preko postavke na položnici. Torej se zbirni centri preko sklada Cero Gajke gradijo z denarjem uporabnikov. Kot kažejo podatki in dejstva, ki smo jih zbrali za pripravo članka, bodo uporabniki gradnjo zbirnih centrov plačevali še drugič. V novi ceni storitve GJS ravnanja s komunalnimi odpadki, ki velja od 1. maja, se uporabnikom strošek gradnje zbirnih centrov zaračunava še enkrat. »Predračunska cena zbiranja komunalnih odpadkov za leto 2015 se v primerjavi z obračunsko ceno za leto 2014 spremeni za stroške izgradnje, opreme in upravljanja zbirnih centrov. Stroški izgradnje so vključeni v ceno, ki jo bodo uporabniki plačali na položnici. Stroški izgradnje so upoštevani v obliki najemnine v višini stroška amortizacije investicije, ki jo bo izvajalec plačeval občinam,« navajajo v podjetju Čisto mesto Ptuj. Dodajajo še, da višina najemnine ne zajema vseh stroškov investicije. Poenostavljeno to pomeni, da bodo uporabniki gradnjo ZC pravzaprav plačali dvakrat; občine bodo namreč dobile povrnjene stroške za gradnjo ZC iz proračunskega sklada SOU, nato pa bodo od Čistega mesta prejemale najemnino v višini amortizacije (kot nadosmetilo za stroške izgradnje). Oboje pa -kot rečeno - plačujejo uporabiki z mesečnimi položnicami. Letno bo Čisto mesto občinam za najemnino vseh osmih ZC nakazalo približno 6300 evrov, predvideno obdobje zaračunavanja najemnine za infrastrukturo (brez opreme) pa je 40 let. Drži, da imajo občine za zbirne centre, ki so jih zgradile, pravico izvajalcu (Čistemu mestu) zaračunavati najemnino. Zadeva je vprašljiva in vredna javnega opozorila, ker je izvajalec stroške najemnine (in deloma izgradnje - že drugič!) s položnico prevalil na uporabnike. Zbirne centre bi gradil koncesionar, ki pa ga ni ... Zanimivo je spomniti še na pogoj iz razpisa SOU Sp. Po-dravje iz leta 2012 za podelitev koncesije za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Med razpisnimi pogoji je bilo zahtevano, da bi bil izbrani izvajalec dolžan zgraditi zbirne centre. Četudi bi jih zgradil koncesionar, bi jih zgradil na stroške uporabnikov, saj bi vrednost gradnje zagotovo »pretopil« v stroške na položnici, ki jo plača uporabnik. Do danes razpisni postopek za izbiro koncesionarja ni pravnomočno končan, saj se je neiz-brani izvajalec, podjetje Snaga, na odločitev upravnega organa (SOU Sp. Podravje) pritožil. Drugostopenjski organ (župani občin) je pritožbo Snage zavrnil in Snaga se je v nadaljevanju pritožila na upravno sodišče, kjer je primer še v teku. V skladu z upravno odločbo SOU Sp. Zbirni center Trnovska vas Podravje, ki zaradi pritožbe ne-izbranega izvajalca ni pravnomočna, je bil za koncesionarja GJS ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Sp. Podravja izbran konzorcij podjetij Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher. Za osem zbirnih centrov skoraj 350.000 evrov Stroški gradnje zbirnih centrov in njihova vrednost, na podlagi katere bodo občine zaračunavale najemnino v višini amortizacije, so relativno visoki. Za osem zbirnih centrov, ki so jih občine zgradile oziroma jih ta čas še gradijo, se namenja dobrih 347.000 evrov. V ta znesek niso všteti stroški opreme. Opremo za zbirne centre je priskrbelo podjetje Čisto mesto. Namestili so bivalne zabojnike za zaposlene (pisarna, garderoba ...) ter zabojnike oziroma posode za odlaganje različnih vrst odpadkov. Duplek - 47.000 evrov Gradnja zbirnega centra v občini Duplek je v zaključni fazi. Vrednost del po pogodbi z izvajalcem, podjetjem Kokol in Kokol, znaša 47.000 evrov (vključno z DDV). Zbirni center bo deloval na lokaciji dosedanjega začasnega centra, na območju režijskega obrata, ki je v občinski lasti. Gorišnica - 39.000 evrov Občina Gorišnica je za gradnjo ZC namenila 39.150 evrov (vse, razen opreme). Zbirni center urejajo v OC Moškanjci, izvajalec del je podjetje Žuran. Zemljišča za gradnjo ZC občini ni bilo treba kupiti. Trnovska vas -45.000 evrov Zbirni center v Trnovski vasi, kamor bodo občani lah- ko ločeno odlagali odpadke, je začel delovati konec minulega tedna. Za gradnjo zbirnega centra, ki je pri režijskem obratu, je bilo porabljenih nekaj več kot 45.000 evrov. »Najugodnejšo ponudbo med 14 ponudniki je oddalo Cestno podjetje Ptuj v višini 45.803 evrov,« je pojasnil direktor občinske uprave Jože Potrč, pri tem pa še dodal: »Občina je imela zemljišče za tovrstne namene opredeljeno v OPN, zato ni bilo treba kupiti zemljišča. Ker je zbirni center zgrajen ob obstoječem objektu, ni bilo treba dodatno graditi infrastruktur-nih objektov za vodo in elektriko, ampak se bo uporabljala obstoječa infrastruktura. Na novo je bila zgrajena ploščad, na kateri so postavljeni kontejnerji, ograja in ustrezno odvo-dnjavanje.« Videm - 78.000 evrov V videmski občini so zbirni center za odpadke postavili v svoji industrijski coni (ob avtocesti - lokalno: pri usrani jami). Zemljišče je bilo last občine, tako da dodatnih stroškov z nakupom niso imeli. Za ureditev asfaltne ploščadi, ograje in drugih potrebnih del so porabili 78.000 evrov, dela pa je po razpisu dobilo Cestno podjetje Ptuj. Smetiščna ploščad je prvič služila namenu drugi teden v maju - v ponedeljek, 11. maja. Markovci - 38.000 evrov Markovčani so svoj zbirni center umestili v OC Novi jork in ga odprli takoj po prvomajskih praznikih. Ker je občina Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik petek • 15. maja 2015 Tednikov objektiv Štajerski S najemnino zanje in tanjšanje denarnic občanov bi namreč že po državni odredbi iz leta 2001 zbirne centre morale zgraditi, a jih niso, saj so pričakovale spremembo predpisa. Do finančne kazni oz. globe - tako za odgovorne osebe kot za same občine. Zbirni center Žetale Odpiralni čas zbirnih centrov Občina Redni delovni čas Izjema - delovni čas Duplek PON 10.00-16.00, PET 10.00-17.00 Prvi teden v mesecu: PET 10.00-17.00 in SOB 18.00-11.00 Gorišnica PON 13.00-16.00, ČET 10.00-17.00 Četrti teden v mesecu: CET 10.00-17.00 in SOB 12.00-17.00 Hajdina PON 13.00-16.00, SRE 10.00-17.00 Tretji teden v mesecu: SRE 10.00-17.00 in SOB 12.00-15.00 Majšperk TOR 13.00-16.00, PET 10.00-17.00 Drugi teden v mesecu: PET 10.00-17.00 in SOB 8.00-11.00 Markovci PON 9.00-12.00, SRE 10.00-17.00 Četrti teden v mesecu: SRE 10.00-17.00 in SOB 8.00-11.00 Trnovska vas PON 9.00-12.00, ČET 12.00-15.00 Prvi teden v mesecu: ČET 10.00-17.00 in SOB 12.00-15.00 Videm PON 9.00-12.00, SRE 10.00-17.00 Tretji teden v mesecu: SRE 10.00-17.00 in SOB 8.00-11.00 Žetale TOR 9.00-12.00, PET 10.00-17.00 Drugi teden v mesecu: PET 10.00-17.00 in SOB 12.00-15.00 J? . z - • Äiil IL VI - , j- .' - ' (izkop in utrditev terena, od-vodnjavanje, asfalt in ograja). Zbirni center je postavljen pri čistilni napravi v Majšperku -Topolinjek. Izvajalec del je bil majšperški gradbinec Jožef Žolger. Hajdina - 30.000 evrov Občina Hajdina ima na lokaciji Zg. Hajdina ob železniški progi že kar nekaj let predvideno lokacijo za izgradnjo zbirne- ga centra. Gradbeno dovoljenje je izdano, trenutno so v fazi izbire izvajalca gradbenih del. Sredstva za izgradnjo centra so imeli že v prejšnjih proračunih občine, vendar niso pričeli izgradnje, ker so upali, da bo država spremenila predpise. Nesmiselno se jim zdi, da bi manjše občine gradile takšne zbirne centre. Za izgradnjo imajo v letošnjem proračunu predvidenih 30.000 evrov, predvidevajo pa tudi sofinanciranje iz proračunskega sklada pri SOU. Sred- stva so namenjena za izgradnjo asfaltirane ploščadi dimenzije 30 x 30 metrov. Razkladalna ploščad bo izvedena z urejenim odvodnjavanjem meteornih voda in vgradnjo lovilca olj. Žetale - 36.000 evrov V občini Žetale gradijo zbirni center za ravnanje z odpadki v naselju Dobrina in je še v izgradnji. Po ponudbi in pogodbi z izvajalcem Cestnim Vir: občine Sp. Podravja podjetjem Ptuj znaša vrednost gradbenih del 36.083 evrov, z vključenim DDV. Cena zajema zemeljska dela, asfalt, ograjo, vrata, vodovodni priključek in javno razsvetljavo. Zemljišče, na katerem center gradijo, je v lasti občine. Odkupiti pa morajo cesto, za kar imajo rezervirana sredstva v višini 4.400 evrov. Da so lahko pridobili gradbeno dovoljenje in začeli izgradnjo, jim je lastnik ceste že dovolil služnost. OM, JŠ, MV, ML, DK, MZ EPS BHHHB Foto: Martin Ozmec lastnica parcel v tamkajšnji industrijski coni, z nakupom zemljišča niso imeli dodatnih stroškov, so pa že lansko leto za ureditev centra porabili okrog 28.000 evrov; te stroške so dobili vrnjene od MO Ptuj, kjer se je zbiral denar za ureditev Cero Gajke. Urejanje so opravili občinske službe in lokalni obrtniki. Dodatni letošnji strošek je bilo asfaltiranje dela zbirne ploščadi v višini okrog 10.000 evrov; delo je opravilo Cestno podjetje Ptuj. Majšperk - 33.000 evrov Strošek ureditve zbirnega centra je znašal 33.333 evrov in je bil občini povrnjen iz proračunskega sklada, namenjenega izgradnji in vzdrževanju infrastrukture, potrebne za ravnanje z odpadki, je povedal Matic Šinkovec, vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave. Kot je dodal, je bila s tem denarjem urejena podlaga Foto: Mojca Vtič CERO Gajke in ZC Javne službe Proračunski sklad Zbirni centri (ZC) Najemnina Uporabniki Tok financiranja zbirnih centrov Čisto mesto Skupna občinska uprava Vračilo stroškov za gradnjo ^ ZC Občine * Leta 2001 v veljavo stopi državna odredba, ki predpisuje ureditev zbirnih centrov. Obveze po odredbi bi morale občine izpolniti do konca leta 2003. * Občine na območju SOU Sp. Podravje so v odredbi navedene predpise glede izgradnje zbirnih centrov ignorirale. * Občine so lani konec leta in v začetku letošnjega pristopile h gradnji zbirnih centrov. Gradnjo financirajo iz proračuna, stroški investicije se jim bodo povrnili iz proračunskega sklada Cero Gajke. * Proračunski sklad Cero Gajke so desetletje preko postavke na položnici »investicija Cero« (ta se je nekaj časa na položnici zaračunavala brez zakonske podlage!) polnili uporabniki oz. občani. * Gradnjo smetiščne infrastrukture v Sp. Podravju, vključno z zbirnimi centri, so torej preko tako imenovanega neprostovoljnega samoprispevka (investicija Cero) plačali uporabniki storitev. * Gradnjo zbirnih centrov preko položnic od 1. maja občani financirajo še preko plačila najmemnine v višini amortizacije. * Prav to isto smetiščno infrastrukturo bodo uporabniki preko komunalnega prispevka financirali še tretjič: v primeru, ko bodo ob pričetku gradnje plačali komunalni prispevek. Infrastruktura GJS ravnanja s komunalnimi odpadki se namreč obračuna med stroške infrastrukture, na podlagi katerih občina obračunava komunalni prispevek. 18 Štajerski Za zdravje petek • 6. maja 2015 Ormož • Nove cene gospodarskih javnih služb Nova infrastruktura dviguje cene Za prebivalce občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž se povišuje cena oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, nižja pa je cena odvoza komunalnih odpadkov. Foto: Črtomir Goznik Cena pitne vode na Ormoškem še naprej ostaja 0,8504 evra za kubični meter, povišuje pa se cena omrežnine s sedanjih 2,521 evra na 4,1813 evra. Višje so tudi cene odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Komunalno podjetje Ormož (KPO), ki za občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvaja gospodarske javne službe, je pripravilo nove cene storitev, ki so jih občinski sveti omenjenih občin potrdili, veljati pa so pričele s 1. majem. Tako bodo gospodinjstva z vodomerom DN20 odslej za 12 kubičnih metrov porabljene pitne vode mesečno odštela 14,39 evra, doslej pa je ta cena znašala 12,73 evra. Cena pitne vode še naprej ostaja 0,8504 evra za kubični meter, povišuje pa se cena omrežnine s sedanjih 2,521 evra na 4,1813 evra. Matjaž Vršič iz KPO je dejal, da do povišanja cene prihaja zaradi nove infrastrukture oz. povišanja osnovnih sredstev. Občine so vrednost svojih osnovnih sredstev povišale, osnovna sredstva pa je treba amortizirati. Izvajalcu javne službe se tako zaračunava odslej višja najemnina, temu pa je sledila uskladitev končne cene za uporabnika. V pomoč občanom občinska subvencija Prvi dan tega meseca so za prebivalce na ormoškem obmo- čju pričele veljati tudi višje cene odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Tako bodo gospodinjstva ob predpostavki, da porabijo 12 kubičnih metrov vode mesečno, odslej plačevala 7,59 evra, doslej pa je bila ta cena 5,67 evra. Sedanja cena odvajanja vode se z 0,34 evra po kubičnem metru povišuje na 0,3871 evra, prav tako pa se omrežnina s sedanjih 2,28 evra povišuje na 4,2114 evra. V pomoč občanom bodo občine zagotovile subvencijo v višini 30 odstotkov cene omrežnine. Subvencija občine tako znaša 1,2634 evra. Za 0,29 evra se povišuje s 1. majem tudi cena čiščenja odpadnih voda. Za 12 kubičnih metrov porabljene vode na mesec bodo namreč gospodinjstva odslej odštela 8,18 evra, doslej pa so plačevala 7,89 evra. Na dvig cene je vplivala omrežnina, ki se povišuje z 0,64 evra na 1,0619 evra. Občinska subvencija se s sedanjih 0,19 evra povišuje na 0,3186 evra. Ormoško odlagališče polnijo drugi Nekoliko nižje so nove cene zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov. Za 120-litrsko posodo, napolnjeno z odpadki, so doslej občani plačevali 8,80 evra, odslej pa znaša cena 8,39 evra. Nova cena za 240-litrsko posodo znaša 16,78 evra (doslej 17,58 evra), za 1100-litrsko posodo pa 76,89 evra (doslej 80,56 evra). Iz poslovnega poročila za leto 2014 je mogoče razbrati, da je bilo na odlagališču odpadkov Dobrava odloženih 19.911.100 kilogramov odpadkov. A le nekaj več kot 1.300.000 kilogramov iz vseh treh občin UE Ormož. Ostalo so na ormoškem odlagališču, ki ga bodo letos zaprli, odložile druge občine. Tako je bilo med drugim s ptujskega območja v Ormož lani prepeljanih 11.601.610 kilogramov, z novogoriškega pa 6.016.660 kilogramov. MŠ Sveti Andraž • Spominska slovesnost in pohod Prav je, da se vojn spominjamo, a hkrati slavimo mir Minulo soboto je v Vitomarcih v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah pri spomeniku padlim talcem potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Županja Darja Vudler in svetnik Tomaž Toš sta tako položila venec v spomin padlim borcem. Kulturni program je pripravilo domače KUD Vitomarci, nastopili pa so še Društvo upokojencev Sv. Andraž-Vitomarci, Ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci in OO RK Sveti Andraž-Vitomarci. Županja Darja Vudler in svetnik Tomaž Toš sta položila venec v spomin padlim talcem. Po slovesnosti je bil organiziran pohod iz Vitomarcev v Hvaletince 2, kjer je prav tako potekal kratek kulturni program. Udeleženci dobro obiskanega pohoda so se spomnili ustanovitve Krajevnega ljudskega odbora, ki je bil 9. 5. 1954 za vas Hvaletinci ustanovljen pri Ilešičevih na »Stračini«. V vseh govorih je bilo poudarjeno, da je prav, da se vojn spominjamo, a hkrati slavimo mir, v katerem živimo in da ohranjamo slovenski jezik. Zato je na ta dan v Vitomarcih odmevala slovenska pesem. Vsi nastopajoči so namreč skupaj z udeleženci zapeli domačo pesem v opomin, da kljub vedno večji rabi tujih jezikov nikoli ne smemo pozabiti slovenskega. Monika Levanič Ptuj • 17. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu Najboljša Gregor Predikaka in Rok Črešnik Na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu sta slavila Gregor Predikaka iz OŠ Kidričevo in Rok Črešnik iz Biotehnične šole Ptuj; v ekipni konkurenci pa ekipi OŠ Markovci in Biotehnična šola Ptuj. Za vsebinsko zasnovo in celotno organizacijo tekmovanja so ves čas skrbeli člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj, v sodelovanju z učitelji OŠ Mladika, Policisti PP Ptuj, redarji medobčinskega redarstva, predstavniki ZŠAM Ptuj, komisije za vozniške izpite izpitnega centra Ptuj ter učitelji praktične vožnje avtošo-le Prednost. Kot je pojasnil predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Ivan Stopajnik, se je na letošnjem medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu med seboj pomerilo več kot 70 učencev osnovnih in dijakov srednjih šol iz območja UE Ptuj. V konkurenci posameznikov je med 45 osnovnošolci prvo mesto osvojil Gregor Predikaka iz OŠ Kidričevo, drugi je bil Leon Bezjak iz OŠ Franja Žgeča Dornava, tretja Sara Šilak iz OŠ Markov-ci, 4. Niko Veršič OŠ Markovci in 5. Neja Šturm iz OŠ Ljudski vrt. Med srednješolci je v konkurenci posameznikov 1. mesto osvojil Rok Črešnik iz Biotehniške šole, 2. mesto Alen Pernek iz Strojne šole, 3. Jan Krajnc iz Gimnazije Ptuj, 4. Miha Kosi iz Biotehniške šole, 5. mesto pa Tadej Širec iz Strojne šole Ptuj. V ekipni konkurenci je med osnovnošolci prvo mesto osvojila OŠ Markovci, druga je bila OŠ Juršinci in tretja OŠ Hajdina. Med srednješolci pa je 1. mesto osvojila Biotehniška šola Ptuj, 2. Strojna šola Ptuj, 3. mesto pa Gimnazija Ptuj. Prvo- in drugou-vrščena posameznika osnovnih in srednjih šol bosta zastopala tekmovalce ptujske regije na 24. državnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki bo konec maja v Novem mestu. Predsednik SPVCP MO Ptuj Franc Kozel je ob zaključku poudaril, da so tovrstna tekmovanja dodatna spodbuda za učenje prometnih pravil, razvijanje spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Na tekmovanjih sodelujejo učenci osnovnih šol od 6. do 9. razreda s kolesi ter dijaki srednjih šol, po opravljenem izpitu AM-kategorije. Gre za tradicionalno obliko preventivnih akcij, ki dajejo zelo dobre rezultate, jih bodo nadaljevali tudi v prihodnje. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Na prometnem poligonu ob OŠ Mladika je svoje spretnostni dokazovalo okoli 70 mladih tekmovalcev iz ptujskih osnovnih in srednjih šol. Ptuj • Podhod na Osojnikovi cesti je kon Nov podhod je povezal Dolgo pričakovani podhod pod Osojnikovo cesto na Ptuju so v torek dnevi. Kot je na slavnostnem odprtju poudaril župan mestne občine bodo v prihodnje odpravili, drugih pa se bomo morali navaditi. Kljub temu da smo že ugotavljali, da podhod na Osojnikovi cesti na Ptuju (pri nekdanjem Borovem) ni idealen in ima kar nekaj pomanjkljivosti, smo se odprtja vsi zelo veselili, saj bodo poti varnejše in bližje. Na slavnostni prireditvi sta podhod v torek odprla in predala namenu Miran Senčar, župan MO Ptuj, in Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Za kulturni del programa so poskrbeli člani Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, Mladinski pevski zbor OŠ Mladika pod vodstvom Jasne Drobne, učenci OŠ Mladika pa so pripravili tudi plesno sestavljanko v režiji Nataše Vauda. Ravno za osnovnošolce in zaposlene na OŠ Mladika predstavlja odprtje podhoda z vidika tako uporabnosti kot varnosti izjemno pridobitev. Varna šolska pot bo odslej resnično varna, osnovnošolci pa ne bodo več pred zapornicami čakali na prečkanje nevarnih železniških tirov. „Vsi Ptujčani smo s tem veliko pridobili. To je velik prispevek k izboljšanju prometne varnosti v mestu," je na odprtju dejal Senčar, ki je poudaril, da se je na izgradnjo novega podhoda čakalo kar 20 let. Ob tem je še dodal: „Nekateri sicer ugotavljajo, da ni idealen, nekatere napake še bomo popravljali, drugih se bomo morali navaditi, je pa vsekakor pomembna pridobitev," je še poudaril in se zahvalil številnim zaslužnim za izgradnjo podhoda, med drugim Ivanu Sto- Trak sta prerezala Miran Senčar, vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. petek • 15. maja 2015 Podravje Štajerski1TEDNIK 7 Ptuj • Za ureditev Panorame ustanovili projektno skupino Sprehajalne poti in arheološki park Mestna svetnica Darja Koter (ZA Ptuj) je na zadnji seji sveta mestne občine (MO) Ptuj predstavila predlog ureditve Panorame. Za izvedbo geofizikalnih raziskav kot osnove za nadaljnje urejanje kompleksa Panorame je MO v letošnjem proračunu zagotovila 45.000 evrov. Občina je ustanovila tudi projektno skupino (komisijo), ki bo pripravila izhodišča za raziskave in ureditev griča na obrobju starega Ptuja. »Namen komisije je zasnovati projekt Arheološki park Panorama, ki ima kratkoročne in dolgoročne cilje ter bo omogočal pridobivanje sredstev iz različnih skladov. Programska skupina bo pripravljala vsebinska izhodišča, povezana s kulturno in naravno dediščino, kar bo MO Ptuj omogočilo kandidiranje na razpisih evropskega značaja. Pri pripravi vsebin bodo sodelovali člani že sedaj heterogeno sestavljene skupine, ustrezne službe MO Ptuj, ptujska javna podjetja in zavodi, po potrebi tudi zunanji sodelavci določenih strok,« je pojasnila Koterjeva in dodala: »Izhodišče ureditve Panorame je dokument Marije Lubšina Tu-šek Smernice za ureditev griča Panorama (2007). Po geofizikalnih raziskavah bo na območju mogoče določiti vrste in vsebine arheoloških najdišč, izdelati tloris nekdanje Petovione in srednjeveških ostalin, urediti travnate površine z rekreacijsko-sprehajalnimi potmi ter predstaviti arheološke spomenike, bodisi na mestu najdbe (in situ) ali z napisnimi tablami in fotografskim gradivom. Arheološki park Panorama se bo razvijal postopoma, se vključil v življenje mesta in postal priložnost za celovito ureditev ptujske arheološke dediščine. Panorama bo kot privlačna sprehajalna točka in turistična destinacija postala središče, od koder bodo s pomočjo razlagalnih tabel speljane sprehajalne in kolesarske poti ob Dravi, do muzeja, kulturnih spomenikov na vse strani mesta, tudi do mitrejev, s čimer bo vzpostavljena komunikacija med kulturno in naravno dediščino Ptuja.« Urejanje Panorame naj bi začeli že ta mesec. Postavili bodo označevalne table, koše za smeti in pasje iztrebke ter klopi za sprehajalce. Prvomajsko kresovanje je predstavljalo neka- kšen simboličen začetek urejanja prostora Panorame. Kumer: »Obvestili ste nas nekoliko pozno.« Na predlog ureditve Panorame, kot ga je na seji mestnega sveta predstavila Koterjeva, mestni svetniki načeloma niso imeli pripomb. Edini, ki se je oglasil na to temo, je bil Brane Kumer (SMC). Pripomnil je, da se je mestni svet o načrtih urejanja Panorame obvestilo nekoliko pozno. »Vi ste pred nas prišli z že izdelanim operativnim programom: kako boste uredili poti od vzho- da proti zahodu, od severa proti jugu, široke, ozke, s panoji... Ne vem, da bi se mestni svetniki doslej kdajkoli o njem pogovarjali. Slišim, kako bo MO nekaj financirala, mi o tem doslej nismo slišali nič. Resnično želim, da se Panorama uredi. Vem, da o tem obstaja vrsta literature in raziskav. Dvomim, da bo sondiranje tako preprosto. Na Ptuju sem sodeloval že pri več projektih in vem, kaj pomeni, ko Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor obvestimo, da bi želeli nekaj zgraditi. Vso srečo vam želim. Resnično. Stvari niso tako enostavne in preproste. Vso srečo.« Župan MO Ptuj Miran Senčar je Kumru odgovoril, da je bila za ureditev Panorame ustanovljena projektna skupina, ki bo pripravila predloge. Odločanje o projektu pa bo v pristojnosti mestnega sveta, je še dodal župan. Svetnica Koterjeva pa je dodala, da je postavka v proračunu za Panoramo zagotovljena (45.000 evrov). Ta sredstva se bodo namenila za geofizikalne raziskave. In to naj bi bilo zaenkrat vse, kar je bilo odločeno v zvezi s Panoramo. O kompetencah in strokovnosti projektne skupine je Koterjeva poudarila, da so v njej zbrali zelo dobre strokovnjake z različnih področij (arheologija, zgodovina, kulturna dediščina ...). »Kar se tiče strokovnosti, lahko v delo skupine zelo zaupamo. Sodelujemo z najvišjim forumom ljudi oz. strokovnjakov v državi, ki se ukvarjajo s področjem arheologije. Nekje je treba začeti. Zbrati predloge, dati iztočnice . Menim, da se vsi strinjamo, da je prav, da se začne ta del Ptuja urejati. Pa čeprav letos samo z napisnimi tablami, koši . ,« je dejala Koterjeva. Župan Senčar je nato mestne svetnike in zainteresirano javnost povabil, da se priključijo projektni skupini. Mojca Zemljarič -V-K-,! „, ■ ■ . ......rhWuji i v . ■ . ' v." Foto: Črtomir Goznik Na Panorami naj bi kmalu uredili sprehajalne poti, postavili informativne table in koše za smeti. Ptuj • Na dan prihajajo nove nepravilnosti Dom moral vrniti ZZRS 50.000 evrov! Dom upokojencev Ptuj je moral pred nekaj tedni plačati oziroma vrniti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 49.459 evrov in 2.000 evrov pogodbenih kazni. Razlog za vračilo je neevidentiranje storitev zdravstvene nege, ki pa naj bi jih od Zavoda dobivali plačane. To je Zavod ugotovil ob rednem nadzoru. „Medicinske sestre so povedale, da storitev niso evidentirale, saj jim je tako naročila bivša direktorica Kristina Dokl. In to je Dom sedaj stalo več kot 50 tisočakov," je povedala Jožica Šemnički. Gre pa le za obdobje treh mesecev, od oktobra do decembra lani. Dženana Kmetec čno odprt Ptuj - poti bodo varnejše končno odprli. Dela so pričeli avgusta lani, končali pa pred nekaj (MO) Ptuj Miran Senčar, podhod ni idealen, nekatere pomanjkljivosti pajniku, ki je na MO Ptuj vodil ta projekt. Zadovoljen z novo ureditvijo na doslej črni prometni točki Ptuja pa je bil tudi Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj: "Vsi člani sveta smo si prizadevali, da bi rešili to prečkanje železniških tirov in prečkanje te nevarne Osojnikove ceste. To je pomemben trenutek, ko bomo z ramen odložili eno veliko breme in rekli, da lahko varno pridemo na drugo stran. Dejstvo je, da je s tem podhodom zagotovljeno varno prečkanje." Dženana Kmetec župan MO Ptuj, in Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in Marcos Tavares Verjamemo v štajerske uspehe! Za celovite poslovne rešitve obiščite nov Si.mobilov poslovni center Maribor v hotelu City. Gre za prvi Si.mobilov center, namenjen le podjetjem. V njem bomo vam, podjetnikom, pomagali do boljšega poslovanja, vam svetovali, kako hitreje do uspeha, ter vam predstavili storitve, ki vam poslovno pot lahko olajšajo. Si.mobilov poslovni center Maribor Ul. kneza Koclja 22 (hotel City) Maribor m: 030 33 11 33 (3 simobil.si 8 Štajerski Podjetništvo petek • 15. maja 2015 Slovenska Bistrica • Bo polskavski dvorec dočakal obnovo? Opozicija podvomila o racionalnosti in smiselnosti obnove dvorca Slovenjebistriški občinski svetniki so na aprilski seji potrdili predinvesticijski dokument obnove dvorca na Zgornji Polskavi, ki predvideva 5,2 milijona evrov vredno investicijo. Obnova dvorca naj bi bila končana do leta 2020, a le pod pogojem, če bo občini uspelo pridobiti sofinancerska sredstva. »Če sredstev ne bomo prejeli, bodo opravljena zgolj tista dela, ki so nujno potrebna, da ne pride še do večje škode,« je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar. od 21. do 24. maja 2015 v minoritskem samostanu na Ptuju na ogled od četrtka do nedelje med 9.in 18.uro SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek,21.maja 2015, ob 10. uri ORGANIZATORJI RAZSTAVE SO: KnwU|ako gndaraka Motni občini Ptnj ■I REPUBLIKA SLOVENIJA V MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sicer pa sta bili osrednji temi te točke ravno vrednost in smiselnost obnove. Tako je Tomaž Godec (SD) podvomil o upravičenosti investicije. »Glede na zaostrene finančne pogoje, s katerimi se soočata država in občina, je smotrno investirati v kaj drugega,« meni Godec, ki je dodal, da pomislek ni zrasel na politični osnovi. Svetnik Franc Pernat (SLS) z Zgornje Polskave pa je dodal, da je razočaran nad tovrstnim mišljenjem. »Polskava kot druga največja krajevna skupnost (2650 prebivalcev, op. a.) nujno potrebuje knjižnico in menim, da je ta zadeva dobro zasnovana. Ko je bilo treba v mestu kaj narediti, ni nihče nasprotoval, takoj ko pa se projekt izvaja malo izven mesta, je že treba rezati na vseh straneh.« Miro Juhart (SMC) je poudaril, da projekt podpira, vendar da je vrednost projekta zelo visoka. »Borimo se za zahodno obvoznico, ki bi pomenila nova delovna mesta, ob tem pa bi stala sedem milijonov evrov ali malo več - dvorec pa stane pet milijonov evrov. Res se vprašam, kam bomo investirali.« Tomaž Godec pa je dodal, da četudi bo investicija izvedena, bo izziv v objektu ohraniti vsebine. »Dobrih pet milijonov evrov je preveč, da se bosta v objektu vzpostavili zgolj knjižnica in krajevna skupnost. Edini ekonomski učinek pa naj bi bila prodaja spominkov.« Tudi pripravljavec predin-vesticijske zasnove Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica je ugotovil, da investici- Dvorec Zgornja Polskava je kulturni spomenik lokalnega pomena s svojimi osnovami iz 12. stoletja. V 16. stoletju so ga Turki požgali. V današnji podobi je bil prezidan v 18. stoletju. Dvorec je v slabem stanju in nima ustrezne namembnosti, zato na občini menijo, da je čas za njegovo temeljito obnovo. ja izkazuje negativne finančne kazalnike, vendar pa se koristi investicije za kraj in občino kažejo v okviru ohranjanja kulturne dediščine območja in zagotavljanja pogojev za razvoj turizma in gospodarstva. Za obnovo predvidenega 1,5 milijona evrov občinskega denarja Svetniki so nato predinvesti-cijski program potrdili, saj je ta temelj za morebitne razpise, na katere bi se občina lahko prijavila. Sicer pa je v občinskem načrtu razvojnih programov letos za obnovo dvorca predvidenih 127.000 evrov, naslednje leto 310.000 evrov ter v letih 2017 in 2018 še vsako leto 515.000 evrov. »Prvi in nujni ukrep je obnova ostrešja, prepričan sem, da bomo ta dela izvedli še letos. Občina je v dvorec že do leta 2006 vložila več kot 200.000 evrov, že pred tem leta 1985 se je popravljalo ostrešje, ker pa se Ptuj • Salon sauvignon Celodnevna pokušina vina in hrane -je sploh lahko kaj boljšega Z jutrišnjim dnem in festivalom Salon sauvignon se v najstarejšem slovenskem mestu pričenjajo dogodki, ki napovedujejo vstop v bogato festivalsko poletje. Prvič v zgodovini Slovenije se bo na enem mestu v pokušino zbralo 109 sovinjonov, ki jih je pridelalo 64 vinarjev iz različnih koncev sveta. Odziv povabljenih vinarjev in zavodov, podjetij ter posameznikov, ki so v tem dogodku prepoznali kakovost, je presenetil organizatorje same. Upajo, da bo tak odziv tudi na jutrišnjem dogodku. „Z idejo, organizacijo in samo izvedbo Salona sauvi-gnon orjemo ledino, saj je to prvi tovrstni dogodek na našem območju. Obetamo si, da bo 1. Salon sauvignon raznovrsten, kakovosten in predvsem odmeven ter da bo predstavljal odlično promocijo celotne destinacije. Želimo si in verjamemo, da bo festival vina in umetnosti Salon sauvignon postal tradicionalen ter bo v prihodnosti zaznamoval Ptuj kot pomembno vinsko prestolnico vzhodnega dela Slovenije ter ga pozicioniral na zemljevid pomembnih vinarskih mest Evrope in sveta," je na novinarski konferenci ob predstavitvi projekta dejala Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, ki organizira festival Salon sauvignon. Gre za dogodek, ki bo na enem mestu povezal to žlahtno sorto vina iz različnih krajev države in sveta. V ambientu dominikanskega samostana se bo pokušina vina odvijala jutri med 11. in 19. uro, predstavilo pa se bo 64 vinarjev, s svojimi 109 sovinjoni. Sočasno bodo potekala zanimiva predavanja, pripravljena je kulinarična ponudba, večer pa se obeta še koncert v sončnem parku z Jazz ladies ter Pikajo&The swing Wings z gosti. Organizacija dogodka je bila v rokah ZRS Bistra Ptuj, vlogo idejnega vodje pa je opravil Slavko Podbrežnik, ki je festival pripravljal z roko v roki z Bojanom Kobalom in Andrejem Sajkom. Že danes pa je v sklopu tega dogodka organizirana študijska tura po Halozah za predstavnike medijev. Potekala bo od Ptuja do Borla in Švabovega, pa preko Haloz do Majšperka in Ptujske Gore. S festivalom Salon sauvignon napovedujejo organizatorji vstop v bogato ptujsko poletje. Jutri bodo namreč skupaj z vodji posameznih ptujskih festivalov predstavili pisano paleto festivalov in dogodkov poletja. Dženana Kmetec Ptuj • Odprl se je Darilni butik Podarite sebi ali najdra Od minulega tedna na Vinarskem trgu 2 na Ptuju obratuje Darilni pa tudi posebnih izdelkov. Velika večina jih je slovenskega izvora. V petek je svoja vrata odprla nova trgovina, ki so jo poimenovali Darilni butik. A ne gre za klasični darilni butik, v katerem bi kupovali zgolj darila, v tem prostoru bo namreč združena množica zanimivih in raznolikih izdelkov tudi za lastno uporabo. Na enem mestu ponujajo izdelke Svi-lanita, kristalne izdelke iz Rogaška, raznolike steklenice za žganje, medico in zeliščne tinkture Steklarne Hrastnik, bogat program spominkov o Ptuju, darilni program (aranžiranje, rože, sveče), unikatni nakit iz Na Vinarskem trgu se je odprl Darilni petek • 15. maja 2015 Podjetništvo Štajerski 9 ni obnavljalo, so posledice takšne, kot so, kar pomeni, da se bo ostrešje brez obnove zrušilo,« je povedal župan Žagar. 1,5 milijona evrov za ureditev okolice In kaj naj bi se v okviru pet-milijonske investicije, če bo izvedena, uredilo? V pritličju naj bi se uredili prostori za sprejemni prostor, pisarna krajevne skupnosti Zgornja Polskava in društev ter sejna soba, ki bo omogočala izvedbo manjših dogodkov oz. srečanj. Nadalje bo del prostorov v pritličju namenjen gostinskemu prostoru - vinoteki s skladiščem pijač in embalaže ter sanitarno-gar-derobnim prostorom. V prvem nadstropju so predvideni prostori za potrebe krajevne knjižnice. V Zgornji Polskavi bi po normativih za izgradnjo knjižnične mreže knjižnica že morala delovati, vendar do sedaj ustreznih prostorov ni bilo mogoče zagotoviti. Iz gradiva, ki je bilo posredovano svetnikom, je še mogoče razbrati, da so v drugem in tretjem nadstropju predvideni razstavni prostori, kjer naj bi se izvajale dejavnosti v sklopu Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ob tem pa naj bi se uredila tudi okolica dvorca. Gradbeno-obrtniška dela naj bi stala 3,3 milijona evrov ter zunanja ureditev še dodatnih 1,5 milijona evrov. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Kidričevo • V Boxmarku lani ustvarili 131 milijonov evrov prihodkov Pričeli gradnjo nove proizvodne hale, vredne 7 milijonov evrov V podjetju Boxmark Leather, ki zaposluje že okoli 2000 delavcev, so lani ustvarili 5 % več, kot so načrtovali. Prejšnji teden pa so začeli graditi novo proizvodno halo, s katero naj bi zagotovili še okoli 50 novih delovnim mest. Direktor Boxmarka Marjan Trobiš je s trenutnimi razmerami zadovoljen, saj so kljub še vedno kriznim časom podatki o poslovanju v minulem letu ugodnejši, kot so načrtovali: »Moram reči, da smo poslovno leto 2014 končali nadpovprečno dobro, saj smo z maksimalnim angažiranjem vodstva in vseh zaposlenih ustvarili okoli 131 milijonov prihodkov in 14-od-stotni dobiček, s čimer smo načrtovane rezultate povečali za skoraj 5 odstotkov. Dosegli smo 2,5 milijona dobička, kar je sicer manj kot leta 2013, zaradi dodatnih razvojnih investicij, ki smo jih izvedli zato, da smo na trgu dosegli še večjo konkurenčnost« Zagotovo je k temu prispeval tudi nov razvojni center, ki ste ga odprli pred dobrima dvema letoma? »Absolutno, v našem razvojnem centru smo z lastnim znanjem naših strokovnjakov razvili nove materiale, dodatne tehnike in nove izdelke. Trenutno je najbolj prepoznaven naš novi program zunanjega pohištva Xtreme outdoor collection, ki je izdelan iz aluminija in vo-doodpornega usnja in s katerim razvijamo že tudi dodatni novi program, ki ga bomo predstavili jeseni na sejmu v Monaku. Lahko se pohvalim, da smo prvo generacijo tega zunanjega pohištva razvili v sodelovanju s Talumom in da je to sodelovanje rodilo velik uspeh, saj smo v Nemčiji prejeli zelo pomembno dizajnersko nagrado Red Foto: M. Ozmec Tik ob razvojnem centru Boxmarka so začeli graditi okoli 7 milijonov vredno proizvodno halo, ki naj bi bila dokončana do jeseni. dot award design, ki jo bova z zelo ponosni, saj smo osvojili gospodom Drobničem prevzela prvo mesto med 4300 predlogi konec junija. Na to nagrado smo svetovno znanih oblikovalcev.« Kaj menite o dejstvu, da v Sloveniji praktično nimamo predelovalcev kože, po klanju živine vse kože v glavnem zavržemo, namesto da bi jih predelali v usnje, ki ga vi potrebujete na tisoče ton? »To bi bilo za Slovenijo vsekakor pozitivno. Sicer pa lahko zatrdim, da smo v ekološkem sistemu kot nekakšne mravljice, saj vse goveje kože, ki so predelane v usnje, pazljivo in natančno obdelamo ter iz njih naredimo ek-skluzivne usnjene produkte, pri čemer odpada praktično ni, kajti vse ostanke prodamo naprej želatinski industriji, tako da se ekološki krog popolnoma zapira. Vsekakor sem mnenja, da koža v nobenem primeru ni stranski produkt, ampak koristna surovina. In temu primerno bi se morala odzvati tudi naša mesna industrija.« Drugič zapored ste s svojim zunanjim pohištvom Xtreme outdoor sodelovali na sejmu v Miamiju. Kakšni so bili tokrat odzivi obiskovalcev? »Vsekakor smo bili dobro opaženi, saj se je število kupcev spet povečalo. Veseli me, da naš program sedaj že vpeljujejo v svoje prodajne programe. In temu primerno seveda povečujemo proizvodnjo, tako v Talu-mu kot pri nas. Sicer gre sedaj le za predserijsko proizvodnjo, a sem prepričan, da bomo lahko kmalu zagnali tudi redno proizvodnjo tega prepoznavnega programa.« Ste največji slovenski izvoznik usnjenih izdelkov. V katere države izvažate največ? »Izvažamo več kot 95 % celotne proizvodnje Boxmarka in smo največji izvoznik usnjenih izdelkov v Sloveniji, največ naših izdelkov pa izvažamo v države Evropske unije, v Ameriko, Kitajsko, Rusijo, Mehiko in Južno Afriko.« V začetku maja ste začeli z gradnjo nove proizvodnje hale, vredne okoli 7 milijonov evrov. Koliko novih delovnih mest boste s tem zagotovili? »Vsekakor bomo z novo proizvodnjo zagotovili več novih delovnih mest, predvidevamo, da okoli 50, lahko pa se zgodi, da bomo za določen čas povabili k sodelovanju tudi nekaj sto sodelavcev. Računamo, da bo investicija končana pozno poleti, saj si želimo čim prej zagotoviti dodatne proizvodne prostore, da bomo lahko sledili povpraševanju kupcev in povečali tudi naše proizvodne kapacitete.« Kako pa je s poslovanjem vašega proizvodnega obrata v Otiškem Vrhu na Koroškem? »Predvsem me veseli, da se črnoglede napovedi niso uresničile, saj imamo tudi v tem proizvodnem obratu vedno večje povpraševanje na evropskem trgu, tako, da smo zaposlili še nekaj dodatnih sodelavk, trenutno tam dela okoli 250 šivilj, saj želimo redno slediti potrebam naših kupcev.« M. Ozmec žjim kaj posebnega butik, v katerem boste našli ogromno izbiro zanimivih, uporabnih „JiÑi SR; - TT 'i H-t^r " I * ü r AiLI b «5, J: poldragih kamnov, krstne sveče s kristali Swarovski... „Ponujamo tudi bio izdelke, imamo tudi program iz sivke, pa konopljino olje in še marsikaj zanimivega. Trudili se bomo, da bo to res v največji možni meri trgovina z izdelki slovenskega porekla," pravi Simona Žerjav iz podjetja Alnasi, d. o. o., ki je lastnica trgovine Darilni butik. Če torej želite kaj posebnega, nevsakdanjega in slovenskega, bo njihova ponudba gotovo zadovoljila večino vaših želja. Dženana Kmetec butik. Kidričevo • 4. Revitalov paradajzov dan Rekordnih 1000 obiskovalcev Na sobotnem četrtem tradicionalnem paradajzovem dnevu so sodelavci kidričevskega Revitala okoli 1000 obiskovalcem po akcijskih cenah ponujali kar 25 različni sort paradižnika, na zeleni program pa so nudili 10-odstotni popust in druge ugodnosti. Vsekakor je bil četrti paradajzov dan zadetek v polno, saj po besedah direktorja vrtnarstva Revital Daniela Vrbnjaka tako dobrega obiska na tovrstnih akcijah še niso imeli. Minulo soboto se je na njihovi vrtnariji v Kidričevem zvrstilo rekordnih 1000 obiskovalcev od blizu in daleč. Zagotovo je k temu pripomoglo tudi lepo in sončno vreme, sodelavci Vrtnarstva Revital, ki je član skupine Talum, pa so prepričani, da pomeni dober obisk tudi odziv na njihovo razširjeno, kakovostno izboljšano in cenovno konkurenčnej------------Foto:M: 0zmec šo ponudbo. Sicer pa so imeli Na 4. paradajzovem dnevu se je na Revitalovi vrtnariji v Kidriče-obiskovalci kaj videti, izvedeti vem zvrstilo rekordnih 1000 obiskovalcev od blizu in daleč. in tudi kupiti, saj so jim po akcijskih cenah ponujali kar 25 različnih vrst paradižnika. Med novejšimi sortami in hibridi je posebej izstopal nov hibrid paradižnika Tom Tato, ki ga lahko zasadite tudi v večji posodi kar na balkonu, njegova posebnost pa je, da v nadzemnem delu daje tudi do 500 plodov sladkega češnjevega paradižnika, pod zemljo pa blizu 2 kg mladega krompirja. Torej iz ene rastline sladek paradižnik in slasten krompir, ki so ga ta dan ponujali po polovični ceni. Revitalovi vrtnarji pa so se izkazali tudi s širokim izborom sadik zelenjave in okrasnega cvetja, ki so jih ta dan ponujali po akcijskih in dostopnejših cenah, tako da pohval ni manjkalo. Nekateri so se jezili le zaradi dolgih čakalnih vrst, saj sta kljub številnemu obisku čez dan obratovali le dve blagajni, a revitalovci so obljubili, da bodo v prihodnje tudi to zagato odpravili. -OM Foto: CG 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 15. maja 2015 Ptuj • Območna revija odraslih pevskih zborov Pa se sliš' ... večerna pesem V četrtek, 7. maja, je ptujska izpostava državnega sklada za kulturo pripravila vsakoletno območno revijo pevskih zborov in malih pevskih skupin. Revija je potekala v telovadnici OŠ Mladika v dveh delih: na popoldanskem koncertu (ob 17. uri) so nastopili trije zbori, na večernem (ob 19.30) pa devet. V prvem delu so se predstavile pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda (um. vodja Jože Derni-kovič), moški zbor Jezero KD Bu-dina-Brstje (zborovodkinja Marija Stöger) in moški zbor KD Žetale (zborovodja Silvo Potočnik), v drugem delu pa: Ptujski kvartet (um. vodja Gregor Lačen), gasilski moški zbor s Hajdoš (zborovodja Jože Dernikovič), ženska vokalna skupina KD Trnovska vas (um. vodja Janko Krajnc), učitelj-sko-vzgojiteljski zbor OŠ Hajdina (zborovodja Uroš Sagadin), ženski zbor Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (zbo-rovodkinja Dora Ožvald), moški zbor KD Rogoznica (zborovodja Gregor Lačen), pevski zbor sv. Mi- klavža KUD Majšperk (zborovodkinja Lucija Cep), mešani zbor sv. Viktorina (zborovodkinja Sonja Winkler) in moški zbor KD Alojza Štrafela Markovci (zborovodja Uroš Sagadin). Nastope zborov je strokovno spremljala Danica Pirečnik. jš Foto: Črtomir Goznik V prvem delu revije se je predstavil tudi moški zbor Jezero Kulturnega društva Budina-Brstje pod vodstvom Marije Stöger; na levi voditeljica Mateja Kuharič. Ptuj • Tretji koncert sezone 2014/15 Tokrat nastop harmonikarjev V ponedeljek, 4. maja, je v refektoriju minoritskega samostana v okviru 3. glasbenega večera Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla potekal koncert dveh solistov na koncertni harmoniki. Josip Blažanin, ki z naslednjim študijskim letom nadaljuje šolanje na magistrskem študiju v Kobenhagnu na Royal Danish Academy of Music, je izvedel suito Viktorja Vlasova z naslovom Pet slik iz arhipelaga Gulag in La vilagoise francoskega skladatelja J. P. Rameauja. Drugi solist večera je bil Ivan Šverko, ki pravkar končuje magistrski študij klasične harmonike na priznani akademiji Sybelius v Helsinkih. Predstavil se je z izborom Bachovih Goldbergovih variacij, štirimi Preludiji iz op. 11 Aleksandra Skrjabina in Bazzinijevo skladbo Ples gobelinov. Oba solista sta pokazala veliko mojstrstvo v obvladovanju tona in tehnični dovršenosti ter s pomočjo filigransko izdelanih značajev Foto: Mateja Škafar Ivan Šverko, Josip Blažanin in Dominik Cvitanič (od leve) so za konec koncerta skupaj zaigrali Oblivion Astorja Piazzolle. skladb približala glasbo občinstvu, ki je koncert navdušeno nagradilo z velikim aplavzom. Za dodatek sta skupaj z Dominikom Cvitaničem, profesorjem harmonike in komorne igre na ZGŠ, izvedla Oblivion Astorja Piazzolle. Dominik Cvitanič Ljutomer • Gimnazija Frana Miklošiča izpolnila svojo obvezo Odprli spominsko sobo Cvetka in Manka Golarja V prleški prestolnici so ob 136. obletnici rojstva slovenskega pesnika, dramatika in pisatelja Cvetka Golarja odprli spominsko sobo, posvečeno njemu in njegovemu sinu Manku Golarju. Občina Ljutomer je leta 2008 ljutomerski gimnaziji dala v upravljanje Golarjevo hišo in že takrat se je upravljavec obvezal, da bo uredil spominsko sobo. »Z ureditvijo spominske sobe v hiši Cvetka Golarja se je Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer poklonila spominu na oba pomembna Prleka - Cvetka in Manka Golarja, ki sta s svojim delom in življenjem zaznamovala okolje in obdobje, v katerem sta živela,« je dejala profesorica slovenščine na ljutomerski srednji šoli Katja Peršak, ki je skupaj s sodelavci zbrano gradivo umestila v prostor. Foto: NS Ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec (v ospredju) in Marko Golar V spominsko sobo je nameščenih osem panojev, na katerih je predstavljeno življenje in delo obeh Golarjev, dodano je zbrano arhivsko in knjižno gradivo, sobo pa krasi tudi restavrirana violina Manka Golarja. Obiskovalce ob ogledu spremlja glasba, saj so številne pesmi obeh Golarjev bile uglasbene. Na otvoritvi, ki se je je udeležil tudi Marko Golar (sin Manka), so v kulturnem programu nastopili dijaki ljutomerske gimnazije pod vodstvom profesorice glasbe Tatjane Rožmarič Poštrak. NŠ Tednikova knjigarnica Deveti maj Sedemdeseta obletnica konca druge svetovne morije je praznik vseh praznikov, čeprav se ni mogoče izogniti grenčini, ki zajame navadnega človeka ob poročanju o trpljenju ljudi na vseh koncih sveta. Če pomislimo samo na tragedije beguncev na pragu Evrope ... Le kje so utopije o svetu brez meja, o blagostanju za vse, o miru med ljudmi . Pa vendar je praznik in je čas, ko je ponos zmagovalcev upravičen. Kot je zapisal pesnik Kajetan Kovič: Danes so povsod zastave, mnogo petja, mnogo rož, vseh žena, otrok in mož. Praznik vseh, ki tu živijo praznik vseh, ki se borijo, da bo svet nekoč brez mej, da bo sreča in veselje da vsak človek svoje želje uresniči brez skrbi. Da vse te v daje nam današnji dan ... Oton Župančič se je preroško spraševal v pesmi Zemljevid: Čigava Indija? Komu Bagdad? Kdo strelja naj, obeša v Teherani? Kdo nadzoruj moritve po Balkani? Kam z zlatim ključem carigrajskih vrat? Razpregel zemljevid je diplomat: tovore nosijo vsi oceani, zaklade si grmadijo pristani -komi zemlje in morja blagodat? I jaz razgrnem pred seboj papirje: glej - rodna zemlja, naša draga prst! Ko drugi grabijo vse dalje, širje, boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?... Praznujte dan zmage, cenjeni bralci, sezite po odličnih romanih in zgodbah, ki govore o drugi svetovni vojni in to leto v pomnoženem številu prihajajo na knjižni trg, pobrskajte med starejšimi slikanicami za najmlajše o partizanih, kot je na primer zgodbica Branke Jurca Miško Poleno, ki je tudi ilustracija današnje knjigarnice. Liijana Klemenčič Teden ljubiteljske kulture išče obiskovalce Nastopajočih ni bilo težko najti, če izpostavimo le proslavo, s katero smo v ptujski občini obeležili 70 let miru. A očitno so občanke in občani vzeli to dobesedno in v miru preživeli večer začetka vikenda doma. Kakorkoli že, kultura je trdoživa, in če je komu prav ali ne, pomembno vlogo je imela tudi v partizanskem boju. Zveza kulturnih društev se je skupaj JSKD OI Ptuj in člani kulturnih društev tudi letos pridružila vseslovenskemu tednu ljubiteljske kulture, ki bo od 15. do 24. maja. Aktivnosti so se začele s proslavo ob 70. obletnici osvoboditve Ptuja 8. maja, 9 maja je bila 15. revija upokojenskih pevskih zborov. Sledile bodo prireditve: 15. maja koncert Komornega moškega zbora Ptuj, 17. maja koncert moškega pevskega zbora Jezero KD Bu-dina-Brstje in koncert KD Rogoznica, 19. maja se bodo ob lani zasajenem drevesu srečali literati in ljudski pevci, 21. maja bo koncert Mešanega pevskega zbora Ivana Rudolfa Breg, dobrodelni koncert za učence OŠ dr. Ljudevita Pivka bo 22. maja, teden pa se bo končal s Folkfestom. Kulturni delavci, združeni v kulturnih društvih, se trudijo slediti cilju, da lahko preživijo le družbe, odprte kulturi in ustvarjalnosti na vseh njenih področjih, pri tem pa računajo na večje razumevanje pristojnih, ki z besedami sicer znajo priznati, da so kulturna društva pomembna, a pri zagotavljanju materialnih pogojev za njihovo delo to ni tako. Na proslavi ob 70. obletnici osvoboditve Ptuja, katere kulturni program je več kot 200 članov kulturnih društev podarilo mestu, je bilo tistih, ki odločajo o tem, le za vzorec. Morda bo na naslednjih prireditvah tedna ljubiteljske kulture kaj bolje. Morda? Nataša Petrovič Športno plezanje Mina med favoritinjami EP v balvanih Stran 12 Atletika Štiri prva mesta za ptujske atlete Stran 12 Kolesarstvo Hozjan odličen v Italiji, Sagadin na Češkem Stran 13 Nogomet V Bolgariji doživeli tri minimalne poraze Stran 14 Triatlon Množična udeležba in zmaga Domna Dornika Stran 15 Rekreacija 3. Unesco ASPtek mladih na Ptuju Stran 17 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Težek »preklop« iz Maribora na Radomlje Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Eros Grezda in ... ... Nikola Petrovič nista več člana Zavrča. Pravijo, da so take tekme najtežje, s čimer bi se verjetno strinjali tudi v taboru Zavrča. Bele namreč v nedeljo čaka tekma z že davno odpisanimi Radomljam,i in to le teden dni po spektaklu z Mariborom. Praznik, ki je v Zavrču minil v znamenju novega rekorda prenovljenega Športnega parka, saj se je vanj nagnetlo okrog 1300 ljudi, je postregel s super predstavo obeh tekmecev, še posebej motivirani pa so bili Zavrčani. Tako je verjetno prišlo tudi do »čustvene izpraznitve«, saj bodo beli tokrat gostovali pri ekipi, ki bo v naslednji sezoni nastopala rang nižje. Zavrčani se želijo obdržati na 5. mestu Beli bodo v vlogi absolutnega favorita, toda na drugi strani domačini nimajo česa izgubiti, o čemer nenazadnje pričajo tudi njihove zadnje predstave. »Mlinarji« igrajo Zavrč brez Grezde in Petroviča Potem ko je pred kratkim Zavrč ostal brez Josipa Bariča in Stefana Baliča, o čemer smo v našem časopisu že pisali, je po tekmi z Mariborom postalo jasno, da sta bivša Zavrčana postala tudi Eros Grezda in Nikola Petrovič. Slednja sta s klubom sporazumno prekinila pogodbi, kje bosta nadaljevala karieri, pa v tem trenutku še ni znano. Nobenega izmed omenjenih igralcev ni bilo več v kadru za zadnjo preizkušnjo z Mariborom, ni pa nobena skrivnost, da v klubu z njunim prispevkom in odnosom niso bili najbolj zadovoljni. Mladi albanski reprezentant Grezda je sicer v 11 nastopih v završkem dresu zbral 469 minut, medtem ko je nekdanji vratar beograjskega Partizana med vratnicama belih preživel 8 tekem oziroma 720 minut. namreč precej sproščeno in kot taki so precej nevarni za vsakega tekmeca. Tako bo verjetno tudi proti Halo-žanom, ki imajo v osrednji Sloveniji seveda svojo računi-co, ki je povezana le s tremi točkami. S tem bi ostali na 5. mestu, kar je cilj ekipe Ivice Solomuna. Zadnje tekme so nedvomno pokazale dvig forme, in to kljub porazu z Mariborom. Beli spet kažejo igre, ki so jih krasile jeseni, nedvomno prvo ime zadnjih tekem pa je domačin Rok Zorko. Odlični napadalec bo spet glavna nevarnost za vrata rumenih, v obrambi pa bo ena glavnih vlog pripadla Bojanu Dukiču, ki na tekmi z Ra- 1. SNL, 34. krog: Radomlje - Zavrč, nedelja, 17. maja, ob 19.00 v Domžalah domljami računa na ves izkupiček: »Na papirju je jasno, da smo mi veliki favoriti, toda to bo treba dokazati na terenu v Domžalah. Za nami je hud ritem sreda-sobota, zato se moramo dobro regenerirati in pripraviti na Radomlje. Jasno je, da bomo igrali na zmago in upamo na najboljše.« Brez kaznovanih in poškodovanih Zavrč bo v Domžalah, kjer Radomljani igrajo domače tekme, nastopil z najboljšim moštvom. V ekipi namreč ni kaznovanih, prav tako pa noben igralec ni poškodovan. Tako se belim resnično ponuja lepa priložnost za novo slavje, s katerim bi se še bolj približali končnemu cilju - 5. mestu. Glede na to, kako so zadeve potekale med letom, bo tudi morebitno končno 5. mesto zelo lep uspeh. tp Nogomet • 2. SNL Kako preko Triglava? Foto: Črtomir Goznik David Lonzarič (Aluminij, rdeči dres) bo v obrambnih nalogah tudi v nedeljo nosil veliko breme. Prvenstvo v 2. ligi se približuje vrelišču, na sporedu so le še trije zaključni krogi. V boju za neposredno napredovanje v 1. ligo ali vsaj dodatne kvalifikacije so še tri moštva: Krško (46), Roltek Dob (45) in Aluminij (44). Izmed omenjene trojice ima najtežji razpored ekipa Krškega, najlažjega pa Roltek Dob. Krško: Roltek Dob (doma), Triglav (v gosteh), Aluminij (doma); Roltek Dob: Krško (v gosteh), Dravinja (doma), Šenčur (v gosteh); Aluminij: Triglav (doma), Šmartno (doma), Krško (v gosteh). Kidričani so prvo zaključno žogo za mirnejši finiš zapravili v Dobu, kjer so po vodstvu 0:3 na koncu (u)lovi-li točko. A to tekmo so morali sedaj že arhivirati, saj je pred njimi nov težak izziv - Triglav. S tem so se v letošnji sezoni dvakrat že pomerili, svež je spomin na spomladansko visoko zmago v Kidričevem. 9. krog: Triglav - Aluminij 1:1 (1:0); 18. krog: Aluminij - Triglav 5:1 (1:0). Za Aluminij je najbolj pomembno to, da v tekmo proti varovancem Siniše Brkiča še enkrat pristopijo podobno, kot so v 18. krogu, ko so vsi igralci pokazali zelo visoko stopnjo koncentracije. Pomemben element je tudi učinkovitost, s čimer odpade del bremena, ki ga nosi obramba. Obe ekipi bosta v nedeljo nastopili oslabljeni: pri Aluminiju bodo manjkali Luka Vindiš, Leon Leuštek in Aljaž Medved, pri Triglavu pa Nejc Križaj in Gašper Udovič. JM 2. SNL, 25. krog: Aluminij - Triglav, v nedeljo, 17. maja, ob 17.00 v Kidričevem Nogomet • Benjamin Verbič najboljši v prvi ligi Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je v sredo v Ljubljani na gala prireditvi enajstič podelil nagrade najboljšim nogometašem v prvi ligi. Za najboljšega igralca so igralci izbrali Benjamina Ver-biča iz Celja, ki je nasledil zdaj že nekdanjega igralca Gorice. Verbič je dobil tudi priznanje za naj mladega nogometaša sezone 2014/15. Kandidata sta bila še igralca Maribora Agim Ibraimi in Marcos Tavares. Naj enajsterica: vratar: Nejc Vidmar (Domžale); branilci: Petar Stojanovič, Mitja Viler, Aleksander Rajčevič (vsi Maribor), Uroš Korun (Domžale); vezisti: Blaž Vrhovec (Celje), Miha Zajc (Olimpija), Agim Ibraimi (Maribor); napadalci: Benjamin Verbič (Celje), Ta-vares (Maribor), Andraž Šporar (Olimpija). Rezervna enajsterica: vratarja: Jasmin Handanovic (Maribor), Matic Kotnik (Celje); branilci: Marko Šuler, Erik Janža (oba Maribor), Kenan Horic (Domžale), Nemanja Mitrovic (Olimpija); vezisti: Željko Filipovic (Maribor), Domen Črnigoj (Koper), Darijan Matic (Olim-pija); napadalci: Ezekiel Henty (Olimpij), Luka Zahovic (Maribor), Sunny Omoregie (Celje). JM 10. JUBILEJNIMEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR MLADIDRAVAŠ (16.-17. maj, za selekcije U9, U11 IN U13). Letos bo NK Drava že desetič organizator velikega mednarodnega nogometnega turnirja mlajših selekcij, ki se bo odvijal na Mestnem stadionu na Ptuju. Pridite, navijati tudi vi, da skupaj razveselimo naše mlade nadobudneže. 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. maja 2015 Atletika • Tekmovanje v Domžalah Štiri prva mesta za ptujske atlete V Domžalah so na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince in mladinke predstavniki Atletskega kluba Ptuj opravili prvi letošnji nastop v poletnem delu sezone na prostem. Ptujčani so imeli na startni listi tokrat močno zasedbo; večina je v zadnjih tednih opravila intenzivne priprave na Hrvaškem. Dobra pripravljenost se je poznala pri večini članov ptujske ekipe, ki je skupno osvojila štiri prva, tri druga in dve tretji mesti. Dve zmagi si je pritekel zelo nadarjen sprinter Grega Pavlovič, saj je slavil na 100 m s časom 11.04, na 200 m pa s časom 22.13. V teku na 200 metrov bo Pavlovič lovil normo za nastop na svetovnem mlajšem mladinskem prvenstvu -to normo je tokrat zgrešil za vsega osem stotink (njegovo osebni rekord je stotinko pod normo in znaša 22.04, op. a.). Štafeta AK Ptuj v teku na 4 krat 300 metrov Ptujska atletinja, ki pa to normo že ima, je Maja Bedrač, ki je v svoji najljubši disciplini skoku v daljino preskočila konkurentke ter najdlje pristala pri 610 cm. Ob tem je še enkrat preskočila »šestico« in se je že kar ustalila pri teh razdaljah, kar je nedvomno dober obet za nadaljevanje sezone. V Domžalah je nadarjena atletinja zmagi pridoda-la še dve drugi mesti, v tekih na 200 m in 110 m z ovirami. Četrto zmago je ptujskemu klubu prinesel Jurček Kor-pič Lesjak, ki je bil najboljši v metanju kladiva, ki je tokrat najdlje poletelo do razdalje 54,17 m. V metu diska Atletika • AK Ptuj Na pripravah v Medulinu in Poreču Judo • Baumgartnov pas Uspešni nastopi za JK Drava in Gorišnica Judo klub Branik Broker je v športni dvorana Luknja pripravil eno izmed tekmovanj z najdaljšo zgodovino, saj je bil v soboto na sporedu že 54. Baumgartnov pas. Tekmova- nje je bilo razpisano v članski kategoriji, za mlajše dečke/ deklice in mlajše cicibane/ cicibane. V mlajših kategorijah do 10 in do 12 let je sodelovalo 70 judoistov in judoistk iz 20 klubov iz Avstrije in Slovenije. Dobro je bil zastopan tudi JK Drava, ki je skupno osvojil deset medalj. Zlate medalje so si na tatamijih priborili Mladi tekmovalci JK Drava, ki so nastopili na tekmovanju v Mariboru. ni imel regularnega meta, je pa bil njegov klubski kolega Kristjan Čeh drugi z metom 41,55 m. Isti atlet je bil v suvanju krogle četrti (14,25 m). Medalji bronastega leska sta osvojila v metu kopja Boštjan Nahberger (46,61 m) in Žan Viher v teku na 110 m z ovirami (15,64 s). Večina predstavnikov AK Ptuj, ki je tekla čez ovire - Žan Viher, Boštjan Nahberger in Tina Turk - so odtekli v svojih disciplinah osebne rekorde. Tik za stopničkami na četrtem mestu je bila tokrat ptujska štafeta v teku na 4-krat 300 metrov. Zelo solidno pa so se v svojih disciplinah na tekmovanju v Domžalah odrezali tudi Miha Kovač, Tonček Lukman Žunec in Katja Petek. V ekipnem vrstnem redu so bila dekleta AK Ptuj dvanajsta, fantje pa odlični četrti. David Breznik Atletski klub Ptuj v zadnjih letih praznični termin okrog 1. maja dokaj redno izkoristi za intenzivne priprave na poletno sezono. Atleti so bili tokrat razdeljeni na dve skupini: ena je bila v Poreču, druga v Medulinu. V Medulinu so pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja vadili metalci Veronika Domjan, Jurček Kor-pič Lesjak in Kristjan Čeh ter skakalka v daljino Nina Kola-rič. Veliko več atletov, blizu dvajset, jih je pod vodstvom Aleša Bezjaka treniralo v Poreču, kjer so se potili predvsem mladi nadarjeni atleti. Trenerja sta priprave ocenila kot uspešne, kar bo zagotovo pripomoglo k ponovnim odličnim dosežkom ptujskih atletov in atletinj v prihajajoči tekmovalni sezoni. David Breznik Ana Vidovič, Tara Kloar, Bruno Bali in Andi Kara-meta. Druga mesta so osvojili Alen Adrijan Plošinjak, Jurij Farič in Maja Hercog, tretja pa Max Kovačič, Žan Brodnjak in Lara Hercog. Tik za stopničkami sta iz ptujskega kluba na četrtem mestu pristala Žan Mark Maze in na petem Luka Hamler. JK Gorišnica je imel na tekmovanju devet tekmovalcev. Med člani je v kategoriji nad 100 kg nastopil Damjan Fras, ki je zabeležil dve zmagi in poraz, kar je na koncu zadostovalo za tretje mesto. V tekmovanju za Baumgartnov pas je v absolutni kategoriji osvojil 7. mesto. V kategoriji mlajših deklic do 12. leta starosti sta Katarina Bezjak in Teja Kojc v svojih kategorijah zasedli drugi mesti. V kategoriji U-8 je bil Tilen Kojc tretji, med tekmovalci v kategoriji U-10 pa so Gorišni-čani dosegli naslednje uvrstitve: 1. Maša Petek, 2. Nika Murk, 2. Lara Bezjak, 3. Miha Valenko, 3. Jan Sirc. David Breznik Športno plezanje • Pred EP Mina Markovic med favoritinjami EP v balvanskem plezanju Foto: Črtomir Goznik Slovenski plezalci na čelu z Mino Markovič (posnetek je s tekme v težavnostnem plezanju) začenjajo letošnjo sezono na EP v balvanih. V Innsbrucku se je v četrtek s kvalifikacijami začelo evropsko prvenstvo v balvanih. Prvenstvo bo prva letošnja tekmovalna preizkušnja v sezoni športnega plezanja. Balvansko plezanje je mlajša panoga športnega plezanja, v kateri morajo tekmovalci brez pomoči varovalne vrvi premagati različne težave v več smereh. V zgoščeni konkurenci se bo v tirolski prestolnici zbrala večina najboljših, v ožjem krogu favoritov sta Slovenca Mina Markovič in Jernej Kruder. Avstrijski organizatorji letošnjega evropskega prvenstva so ju vključili na seznam prvih favoritov prvenstva. Od sedmerice slovenskih predstavnikov najvišje kotira 24-letni Kruder, ki je lani na SP v Munchnu gledal v hrbet le Čehu Adamu Ondri za svojo prvo srebrno kolajno. V ženski konkurenci je prva slovenska favoritinja 27-letna Ptujčanka Mina Markovič, trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v seštevku težavnosti in balvanov (2011, 2012 in 2013) ter v letih 2011 in 2012 zmagovalka v sku- pnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. »Prvo tekmo letošnje sezone, evropsko prvenstvo v balvanih, z veseljem pričakujem, saj je od zadnjih tekem minilo že kar nekaj časa. Menim, da so priprave potekale zelo uspešno in smo tako skupaj z reprezentanco kot individualno s trenerjem Romanom Krajnikom naredili dobro bazo za prihajajočo sezono. Sama sem se letos s treningom nekoliko bolj posvetila težavnosti, vendar verjamem, da sem tudi balvansko tekmo sposobna dobro odplezati,« je prepričana Markovičeva, ki je pred dvema letoma na EP v Eindhovnu zaostala le za Avstrijko Anno Stohr za srebrno kolajno, na lanskem SP v Munchnu pa je bila deveta. Lani je sicer na prvenstvu v Gijonu postala svetovna pod-prvakinja v težavnosti. Slovenijo bodo v Inns-brucku zastopali še Jernejeva mlajša sestra Julija Kruder, Katja Kadič, Domen Škofic, Gregor Vezonik in Jure Be-čan. Slovenski selektor Roman Krajnik je prepričan, da se je vseh sedem sposobnih uvrstiti v polfinale. sta Šahovski kotiček Društveni turnirji v maju V maju se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo za leto 2015 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na turnirju v hitropoteznem šahu, ki je bil na sporedu v nekoliko »problematičnem« terminu ob državnem prazniku, je sodelovalo samo osem igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: David Murko 7 točk, David Zagoršek 5 točk, Martin Majcenovič 4 točke, Leon Selišek 3 točke, Matjaž Zupanič in Darko Dominko 2,5 točki ter Ciril Kužner in Tadej Murko po 2 točki. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali standardnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zmagal je mednarodni mojster Danilo Polajžer pred Davidom Murkom in dokazal, da je še vedno najuspešnejši domačin na tovrstnih turnirjih. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, David Murko 5,5 točke, Boris Žlender 4,5 točke, Martin Majcenovič, Branko Sedlašek, Matjaž Zupanič in Branko Orešek po 4 točke, Janko Bohak in Igor Iljaž po 3,5 točke, Milan Fijan in Ciril Kužner po 3 točke itd. Janko Bohak petek • 15. maja 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Namizni tenis • 2. TOP Katja na Muti do medalje V nedeljo, 10. 5., je na Muti potekal 2. TOP turnir za mladince in mladinke. Tekmovanja pod okriljem NTZS so se udeležila tri dekleta NTK Ptuj, ki so bila glede na uvrstitve na mladinski lestvici NTZS razvrščena v različne skupine. Anja Bezjak (letnica 1997) je v tekmovala v najkakovostnejši skupini prve osmerice in z dvema zmagama in petimi porazi zasedla 7. mesto. Turnir je začela odlično, z zmago proti reprezen-tantki Tamari Pavčnik (3:1) in odličnim odporom proti Zali Veronik (2:3), v nadaljevanju pa je zmagala še v 4. krogu proti Gaji Mavri (3:2). Katja Krajnc (2000) je nastopila v 2. kakovostni sku- pini in se z osvojenim 2. mestom odlično odrezala. Izgubila je le eno srečanje, proti Pii Mihevc, s katero je imela na koncu enak izkupiček (6 zmag, 1 poraz). Najmlajša izmed trojice nastopajočih Ptujčank je bila Daniela Tomanič Butko-vska (2002), ki je v 3. skupini osvojila 6. mesto. S starejšimi tekmicami se je odlično kosala in vknjižila dve zmagi ter pet porazov. Na mladinski lestvici NTZS zasedajo igralke NTK Ptuj naslednja mesta: 7. Anja Bezjak, 11. Katja Krajnc (3. med kadetinjami), 20. Daniela Tomanič Butkovska (5. med mlajšimi kadetinjami). JM Katja, Anja in Daniela so zelo dobro nastopile na mladinskem TOP turnirju na Muti. Bovling • Podjetniška liga Prva zmaga novincev Štiri kroge pred koncem spomladanske podjetniške lige pri vrhu kraljujeta ekipi SAR Avtomatizacija in VGP Drava, ki bosta najverjetneje kar med sabo (pomerila se bosta v 13. krogu) odločala o prvaku. V der-biju zgornjega dela lestvice sta si Saška bar in Talum razdelila točke, v derbiju začelja pa je daljšo potegnila ekipa novincev Saubermacher Slovenija, ki je vknjižila sploh svojo prvo zmago. Med ekipami so Saška bar, Tames in SAR Avtomatizacija dosegle zelo izenačene ekipne rezultate okrog 2670, med posamezniki pa je znova izstopal Črtomir Goznik. Ta prepričljivo vodi tudi v skupnem seštevku posameznikov. Rezultati 11. kroga: Restavracija PAN - Tames 0:8, Gostišče Iršič - SAR Avtomatizacija 1:7, VGP Drava - Casino Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Goznik Črtomir (Radio-Tednik Ptuj) 816, 2. Robert Kurež (Saška bar) 767, 3. Robert Šegula (Tames) 760, 4. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 749, 6. Zvonko Čerček (Talum) 707, 6. Aleksander Vidovič (Elek-tro Maribor) 704, 7. Miran Buran (Elektro Maribor) 692, 8. Dejan Draškovič (Bowling center Ptuj) 692, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 691, 10. Janko Frešer (Gostišče Iršič) in Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) oba 689. Poetovio 7:1, Elektro Maribor -Radio-Tednik Ptuj 5:3, Boxmark Team - Saubermacher Slovenija 2:6, SKEI Ptuj - Bowling center Ptuj 3:5, Saška bar -Talum 4:4. Prosta je bila ekipa Mestna občina Ptuj. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 11 2667 74 2. VGP DRAVA 10 2612 65 3. SAŠKA BAR 10 2672 57 4. MESTNA OBČINA PTUJ 10 - 52 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 9 2469 44 6. TALUM 10 2632 43 7. TAMES 10 2670 42 8. SKEI PTUJ 10 2579 39 9. BOWLING CENTER PTUJ 10 2602 39 10. ELEKTRO MARIBOR 10 2501 33 11. CASINO POETOVIO 11 2355 30 12. RADIO-TEDNIK PTUJ 10 2499 29 13. RESTAVRACIJA PAN 10 2301 28 14. BOXMARK TEAM 10 2250 19 15. SAUBERMACHER SLO 11 2393 14 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 196,2, 2. Gregor Milo-žič (Saška bar) 185,1, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 184,3, 4. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 181,9, 5. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 181,8, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 181,8, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,5, 8. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 179,8, 9. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 178,7, 10. Robert Kurež (Saška bar) 178,4 Pari 12. kroga (ponedeljek, 18. 5.): ob 17.30: Talum - Restavracija PAN, Bowling center Ptuj - Gostišče Iršič, Tames -Mestna občina Ptuj; ob 20.15: SKEI Ptuj - Saška bar, SAR Avtomatizacija - Radio-Tednik Ptuj, Elektro Maribor - VGP Drava, Boxmark Team - Casino Poetovio. Prosta je ekipa Saubermacher Slovenija. JM Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Hozjan odličen 5., Sagadin slavil z reprezentanco Minuli vikend so mladinci KK Perutnina Ptuj tekmovali na mednarodni dirki »31. Fe-sta della mamma nel Friuli« v Italiji. Gre za tradicionalno dirko v okolici Vidma v Fur-laniji-Julijski krajini, kjer so v preteklosti med drugimi zmagovali tudi kolesarji, ki jih danes lahko gledamo na Giru in Touru. V konkurenci 110 kolesarjev so Ptujčani nastopili v naslednji postavi: Marko Hozjan, Jernej Paj, Jan Medved in Nace Malo-vič. Manjkal je Luka Saga-din, ki pa je z reprezentanco tekmoval na etapni dirki v Češki. V Italiji so morali kolesarji opraviti z 62 km dolgo dirko, ki je ob koncu imela dva klanca, na katerih je prišlo do selekcije. V zaključku je odlično formo pokazal Hoz-jan, ki je na klancu diktiral hud tempo, ki so mu lahko Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj) Foto: Marjan Kelner Kolesarstvo • KK Bike ek Haloze Štiri dirke, sedem stopničk 9 Za kolesarji Kolesarskega kluba Bike ek Haloze je že četrta dirka v spomladanskem delu sezone Pokala Slovenije in na prav vseh so si privozili stopničke. Dirka v Tišini Na prvi cestni dirki v prekmurski občini Tišina, kjer je vsako leto pravi kolesarski dogodek, saj startajo tudi najmlajše slovenske kolesarke in kolesarji, je skupno nastopilo več kot 300 kolesarjev. Najbolje je progo prevozila Anja Hasemali, ki je v ciljnem sprintu prehitela vse tekmovalke v kategoriji ženske A in si priborila prvo zmago v pokalu. V kategoriji ženske B je bila Andreja Bezjak druga. Dirko moških je zaznamoval padec v ciljnem sprintu, ki so se mu vsi tekmovalci ptujskega kluba uspešno izognili. Najboljše se je znašel Zoran Ribič, ki je končal na 3. mestu v kategoriji master B, Matic Robič je bil peti, Grega Robič šesti in Blaž Robič 15. v kategoriji amater. Miha Kramberger je bil v kategoriji master A deseti. Pokal Poli Po uspešnem uvodu je sledil nastop na dirki za pokal Poli, ki je letos prvič gostila tudi tekmovalce v amaterskem Pokalu Slovenije. Nastopilo je več kot 150 tekmovalcev iz klubov celotne Slovenije. Za tekmovalce domačega kluba je bila dirka priložnost, da nastopijo na znanem terenu in pred svojimi navijači. Spet je najboljše izkoristila prednost domačega terena Anja Hasemali, saj je v zadnjem kilometru dokaj zahtevnega ptujskega kroga prehitela vse tekmice in si privozila drugo zmago v sezoni. Andreja Bezjak je spet dosegla drugo mesto, medtem ko so si moški privozili naslednja mesta: 4. Zoran Ribič, 8. Matic Robič, 10. Miha Kramberger, 15. Grega Robič in 19. Blaž Robič. Kronometer Na praznični 1. maj je bil na sporedu prvi letošnji kronometer na Goričkem. Na razgibani progi s strmim ciljnim vzponom si je prvo zmago letos privozil Zoran Ribič, ki je dosegel tudi peti absolutni čas kronometra. Andreja Bezjak je bila spet na stopničkah, in sicer na 3. mestu. Ostali člani KK Bike ek Haloze so se uvrstili takole: 7. Matic Robič, 9. Jernej Pe-tovar, 10. Miha Kramberger. sledili le še štirje kolesarji. Precej izmučen, a zelo srečen je na koncu zasedel odlično 5. mesto. V tej kategoriji je to za Marka največji uspeh do sedaj. Dirko so v prvi zasledovalni skupini končali tudi ostali - 15. Malovič, 24. Paj in 27. Medved. Luka Sagadin je bil v preteklih dneh na Češkem, kjer se je z reprezentanco mlajših mladincev mudil na mednarodni etapni dirki 39. GP Ma-toušek v okolici Brna. Udeležba v zadnjih letih najbolj vidnega kolesarja ptujskega kolesarskega kluba v reprezentanci je izjemno priznanje za kolektiv iz najstarejšega mesta in odličnega Sagadi-na samega. Ta je na koncu po štirih etapah zasedel dobro 30. mesto, skupno pa so se Slovenci predvsem po zaslugi odličnega Nika Čemažarja veselili zmage. tp Anja Hasemali je tokrat imela smolo, saj si je zaradi padca na progi privozila 5. mesto. Dirka na Goričkem Sledil je nastop na cestni dirki na Goričkem v Rogašev-cih. Krog, dolg 12,3 km, ki so ga fantje prevozili šestkrat, je eden zahtevnejših v sezoni. Na stopničke je spet stopil Zoran Ribič za 2. mesto, Jernej Petovar je bil deseti, Miha Kramberger pa enajsti. Člani KK Bike ek Haloze so odlično pričeli letošnjo tekmovalno sezono, saj so bili na štirih dirkah kar sedemkrat na stopničkah za zmagovalce in tudi na prihodnji dirkah se nadejajo dobrih rezultatov. David Breznik 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. maja 2015 Nogomet • Reprezentanca U-17 na EP V Bolgariji doživeli tri minimalne poraze Slovenska nogometna reprezentanca U-17 se je prvič v svoji zgodovini preko kvalifikacij uvrstila na evropsko prvenstvo, kar je varovancem Igorja Benedejčiča uspelo pred dobrim mesecem. Pomembna člena ekipe pri tem podvigu sta bila tudi člana Aluminija Dejan Petrovič in Timi Max Elšnik. Naša izbrana vrsta je bila v Bolgariji nastanjena v obmorskemu letovišču Pomorie, v svoji skupini B pa so bili njeni tekmeci Češka, Belgija in Nemčija. Slovenija - Češka 0:1 (0:0) SLOVENIJA: Vodišek, Karič (od 41. Coralič), Ogrinec, Gu-ček, Rom, Valenčič, Pišek (od 53. Sredojevič), Cvjetičanin, Novak (od 63. Žižek), Mlakar, Elšnik. Prvo tekmo so Slovenci odigrali v 130 km oddaljenem Slivnu, njihovi tekmeci so bili vrstniki iz Češke. Ti so slavili minimalno zmago 0:1 (0:0), edini zadetek je v 44. minuti dosegel Lingr. Prvi polčas se je ob nekoliko boljši igri Čehov minil brez zadetkov. V začetku drugega dela se je lepo priložnost ponudila Elšniku, a je ni uspel realizirati. Nekaj minut kasneje je romunski sodnik nepričakovano dosodil prosti strel za Češko na robu kazenskega prostora. K žogi je stopil Ondrej Lingr, ki je zadel sam desni zgornji kot slovenskega gola. Enakovredna igra se je nadaljevala tudi po spremembi rezultata, tako da sta si obe ekipi pripravili še nekaj lepih priložnosti za zadetek. Slovenija - Nemčija 0:1 (0:1) SLOVENIJA: Vodišek, Čoralič, Ogrinec, Cvjetičanin, Guček, Novak (od 7. Petrovič), Mlakar, Valenčič, Elšnik (od 68. Pišek), Sredojevič (od 55. Petric), Rom. Evropsko prvenstvo U-17, skupina B: 1. NEMČIJA 3 3 0 0 7:0 9 2. BELGIJA 3 2 0 1 4:2 6 3. ČEŠKA 3 10 2 1:7 3 4. SLOVENIJA 3 0 0 3 0:3 0 Slovenci so drugo tekmo začeli pogumno, a že v 8. minuti doživeli hladen tuš. Takrat je Niklas Schmidt izvajal kot in poslal polvisoko žogo proti prvi vratnici, kjer se je odlično znašel Johannes Eggestein in s peto premagal slovenskega vratarja. Naši fantje bi lahko poravnali rezultat že štiri minute kasneje, ko se je po uigrani akciji iz prostega strela znašel v ugodnem položaju Jan Mlakar, ki pa je iz neposredne bližine sprožil v odlično postavljenega Constantina Frommana. Zapravljena priložnost je pustila posledice na igri slovenskih nogometašev, ki v prvem polčasu niso več uspeli resneje ogroziti nemškega vratarja. Izbranci Igorja Benedejčiča so v 2. polčasu favorizirane-mu nasprotniku nudili precej boljši odpor. Nagrada za trud bi lahko prišla na vrsto v 62. minuti, ko so štirje slovenski nogometaši krenili v protinapad proti dvema Nemcema. Gostujoči branilec je kot zadnji mož na igrišču podrl hitrega Mlakarja, vendar je sodniška piščalka ostala nema. »Poskušali smo se boriti po najboljših močeh, vendar nimamo še dovolj izkušenj na tako velikih turnirjih. Naše težave izhajajo iz zvezne vrste, zagotovo pa ne krivim Mlakarja za zgrešeno priložnost v uvodnem delu tekme,« je povedal selektor Bene-dejčič. Slovenija - Belgija 0:1 (0:0) SLOVENIJA: Vodišek, Čoralič, Ogrinec (od 49. Pišek), Cvjetičanin, Guček, Petrovič (od 80. Bužinel), Mlakar, Valenčič, Elšnik, Sredojevič (od 41. Novak), Rom. Slovenci so proti Belgijcem prikazali najboljšo igro na turnirju, a nesrečno prejeli zadetek v zadnji sekundi obračuna. Ko je glavni sodnik srečanja že pripravil svojo piščalko za za- dnji žvižg, so Belgijci izpeljali hiter protinapad in v tretji minuti podaljška premagali Vodi-ška. Rezervist Jorn Vanvamp je poslal natančno podajo proti Van Vaerenberghu, ki je z glavo učinkovito zaključil in slovenski reprezentanci odnesel zasluženo točko. Igor Benedejčič, selektor Slovenije: »Vselej je neprijetno, ko prejmeš gol v zadnji sekundi tekme. Vse smo dali od sebe, vendar na žalost prejeli ta nesrečen zadetek. Fantom lahko vseeno samo čestitam za zadnjo predstavo. Prepričan sem, da bodo nogometaši po tem turnirju samo še močnejši, saj so pridobili izkušnje, ki bodo ključnega pomena pri njihovem nadaljnjem razvoju.« Slovenska kadetska reprezentanca si bo EP U-17 zapomnila po treh minimalnih porazih, ki pa so se med sabo močno razlikovali. Naši fantje so opazno stopnjevali svoje igre vse do obračuna z Belgijo, kjer so se predstavili v najboljši luči. NZS, JM Rokomet • V Ormožu Final 4 kadetov Vroči vikend na Hardeku - kadeti za državne naslove Največji rokometni dogodek Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož v sezoni 2014/15 bo potekal v petek in soboto, 15. in 16. maja. Trdnjava na Hardeku bo gostila zaključni turnir najboljših štirih ekip v državi v kadetski konkurenci, kjer imajo pravico nastopa letniki 1998 in mlajši. Perspektivna ormoška generacija, ki je bila v preteklosti trikrat državni prvak, bo poskuša- la tudi tokrat poseči po najvišji lovoriki. Večji del ekipe je skupaj že od leta 2007, ko so fantje začeli igrati mini rokomet. Danes so to odrasli fantje, stari 17 in 16 let, odličnega tehničnega in taktičnega znanja, zelo solidnih fizičnih predispozicij, kar za ormoške rokometaše ni običajno, obenem pa odlična klapa, ki marljivo in do potankosti opravi prav vsak trening. Poleg vsega naštetega so fantje še odlični učenci v šoli: »Ta- kšne generacije se rojevajo redkokdaj. Na račun te generacije sva tudi oba trenerja napredovala in se imela priložnost hitreje razvijati kot drugi trenerji. Ponosni smo na fante, ki se zdaj po čudovitih 8 letih poslavljajo od naju ter se selijo k članom in trenerju Saši Prapotniku. Ne skrivamo želje, da želimo postaviti piko na i odlični letošnji sezoni, in to prav na domačem parketu. Upam, da bodo z nami skozi petek in soboto dihali tudi ostali ljubitelji rokometa iz naše okolice in da bomo dokazali, da je rokomet doma v Ormožu,« je pred začetkom turnirja povedal pomočnik trenerja Mladen Grabovac. Ormožani so letos v predtek-movanju in polfinalu odigrali 22 tekem in dosegli 21 zmag ter poraz pri Dol Hrastniku. Kar štirikrat so ugnali najhujše rivale Celjane, ki bodo tudi tokrat najtrši oreh na Final 4. Zelo nevarna bo tudi ekipa Trima iz Trebnjega, največ možnosti za naslov državnega prvaka pa poznavalci pripisujejo Škofje- Razpored tekem: petek, 15. maj: ob 19.00: Trimo Trebnje - Celje PL, ob 20.30: Jeruzalem Ormož - Škofja Loka, sobota, 16. maj 2015: ob 10.30: Škofja Loka -Trimo Trebnje, ob 12.00: Jeruzalem Ormož - Celje PL, ob 15.00: Škofja Loka -Celje PL, ob 16.30: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje, ob 17.30: podelitev priznanj in pokalov. ločanom. Nekaj težav ekipi Jeruzalema povzročata poškodbi Mihe Kavčiča in Nejca Zidariča, obeh krožnih napadalcev in odličnih obrambnih igralcev. Njun nastop je pod velikim vprašajem, kar bi bil hud udarec za Ormožane. Uroš Krstič Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 34. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Olimpija - Celje; SOBOTA ob 18.00: Rudar - Gorica; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Koper; SOBOTA ob 20.05: Maribor - Domžale; NEDELJA ob 19.00: Kalcer Radomlje - Zavrč. 2. SNL PARI 25. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - TKK Tolmin; SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj - Ankaran Hrvatini; SOBOTA ob 19.00: Krško - Roltek Dob; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Triglav Kranj, Šmartno 1928 - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 23. KROGA - PETEK - ob 17.30: Maribor B - Šmarje pri Jelšah; SOBOTA ob 17.00: Malečnik - Podvinci Betonar-na Kuhar, Koroška Dravograd - Radlje, AHA Emmi Bistrica - Mons Claudius, Fosilum Šentjur - AjDAS Lenart; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Drava Ptuj; NEDELJA ob 17.00: Šampion - Fužinar Noži Ravne. SUPER LIGA LIGA ZA PRVAKA - 20. KROG - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi - Videm; NEDELJA ob 17.00: Carrera Optyl Ormož -Stojnci. LIGA ZA OBSTANEK - 20. KROG - SOBOTA ob 17.00: Boč Poljčane - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Podlehnik - Markovci, Zgornja Polskava - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Gorišnica, Skorba -Podvinci Betonarna Kuhar. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Prager-sko, Makole - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Majšperk - Slovenja vas, Oplotnica - Grajena. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 28. KROG: Aluminij - Krka (SOBOTA ob 17.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 28. KROG: Aluminij - Krka (SOBOTA ob 15.00) NOGOMETNI TURNIR NA PTUJU Nogometna šola Drava Ptuj organizira 10. jubilejni mednarodni turnir Mladi Dravaš 2015, ki se bo odvijal na Mestnem stadionu na Ptuju. V soboto bosta med 9. in 19. uro odigrana turnirja za selekciji U-9 in U-13. Nedeljski termin med 9. in 19. uro je rezerviran za turnir selekcije U-11. Turnirja se bodo udeležile ekipe iz Avstrije, Belgije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije, omenimo Club Brugge, CFC Fiorentina, GNK Dinamo Zagreb, HNK Rijeka, Ferencvarosi TC, FK Vojvodina, SK Sturm Graz, NK Maribor in še mnogi drugi. Rokomet • 1. B DRL (m) 26. KROG: Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj (PETEK ob 19.30); Koper 2013 - Velika Nedelja Carrera Optyl (SOBOTA ob 20.00) Plavanje • Miting Pokal Terme Ptuj Plavalni klub Terme Ptuj v soboto, 16. maja, organizira mednarodni plavalni miting Pokal Terme Ptuj 2015. Tekmovanje bo razdeljeno na dva dela: dopoldanski se bo pričel ob 9. uri, popoldanski pa ob 16. uri. Na tradicionalni miting je prijavljenih okrog 300 plavalcev iz Hrvaške, Srbije, Italije, Španije, Nemčije in Slovenije. V ptujskem olimpijskem bazenu se bo v dopoldanskem delu predstavilo tudi 22 slovenskih kadetskih, mladinskih in članskih reprezentantov, ki so se v zadnjem tednu zbrali na pripravah pod vodstvom selektorja Mihe Potočnika. Plavalni klub Terme Ptuj ima na startni listi 17 svojih plavalcev in plavalk. Kikboks • Finale DP in svečanost ob 40-letnici KBV Ptuj Klub borilnih veščin Ptuj bo v soboto, 16. 5., med 10. in 20. uro v športni dvorani Center izvedel finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplinah point fighting, light kontakt, full kontakt, kick light, K-1 in low kick. Finalne borbe bodo na sporedu od 18. ure naprej. Ob 12. uri bo potekala svečana slovesnost ob 40-letnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Jadranje • Jadro Rance - Ptuj 2015 Brodarsko društvo Ranca Ptuj v petek, soboto in nedeljo, 15. do 17. maja, na umetnem jezeru reke Drave organizira jadralno tekmovanje Jadro Rance - Ptuj 2015. Gre za kriterijsko regato v razredih Optimist in Laser 4.7. Tekmovanje bo potekalo tudi v razredu Laser Radial. David Breznik Podjetja lani povečala prihodke na tujih trgih Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Aj-pes) je podatke iz lanskoletnih poročil predložilo 63.590 gospodarskih družb, kar je štiri odstotke več kot predlani. Gospodarske družbe so pomembno izboljšale rezultate poslovanja - izkazale so namreč neto čisti dobiček, ki je bil za 138 odstotkov višji kot leto prej, so poudarili na Ajpesu. Čisti neto dobiček teh družb je lani po ocenah dosegel 887,34 milijona evrov, predlani pa po popravljenih podatkih 372,18 milijona evrov (prva ocena je kazala na 169,21 milijona evrov). Družbe so lani ustvarile 79,45 milijarde evrov prihodkov oz. 4,9 odstotka več kot leto prej in 78,12 milijarde evrov odhodkov oz. 4,18 odstotka več kot leto prej. Prihodke na domačem trgu so povečale za tri odstotke, na tujih pa za sedem odstotkov. K okrepitvi prihodkov na tujih trgih so največ prispevale družbe s področja predelovalnih dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Na izboljšanje rezultatov poslovanja družb so v letu 2014 po ugotovitvah Ajpesa odločilno vplivale velike družbe, ki so povečale neto čisti dobiček za 387.752 milijonov evrov. Poslovanje so izboljšale tudi srednje in majhne družbe, le mikro družbe so v primerjavi z letom prej povečale neto čisto izgubo za 253,58 milijona evrov. 40.324 evrov neto dodana vrednost na zaposlenega Družbe, ki so poslovale v letu 2014, so imele 432.906 zaposlenih ali 18.240 oz. štiri odstotke več kot v predhodnem letu. Glede na družbe, ki so predložile letna poročila za leto 2013, so imele za 7073 oz. 1,7 odstotka več zaposlenih. Družbe so konec lanskega leta v bilancah stanja izkazale 20,98 milijarde evrov dolgoročnih obveznosti ali tri odstotke manj kot leto prej. Na zmanjšanje so vpli- vale zlasti dolgoročne finančne obveznosti. Ustvarile so 17,56 milijarde evrov neto dodane vrednosti, kar je sedem odstotkov več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 40.324 evrov, kar na letni ravni predstavlja dvoodstotno rast. Med družbami, ki so predložile poročila o poslovanju, je bilo 94,3 odstotka mikro, 3,6 odstotka majhnih, 1,1 odstotka srednjih in en odstotek velikih družb. Mikro družbe so imele 29,6 odstotka vseh zaposlenih, majhne 15,1 odstotka, srednje velike 16,7 odstotka in velike 38,6 odstotka vseh zaposlenih. Ajpesu je podatke o poslovanju predložilo 67.500 samostojnih podjetnikov ali tri odstotke manj kot leto prej. Tudi samostojni podjetniki so lani izboljšali poslovanje. Izkazali so 366,45 milijona evrov neto dohodka ali 24 odstotkov več kot leto prej. Imeli so 41.632 zaposlenih, kar je 2221 oz. šest odstotkov več kot v predhodnem letu. Kolofon Priloga Gospodarstvo, obrt, podjetništvo 15. maj 2015 Urednica priloge: Mojca Zemljarič Avtorji prispevkov: Dženana Kmetec, Mojca Vtič, Majda Goznik, Mojca Zemljarič, ZRS Bistra Ptuj, STA Fotografije: Črtomir Goznik, zasebni in drugi arhiv Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing RADIO TEDNIK Ptuj, zanj Mojca Hrup I H _ 2 GOSPODARSTVO, OBRT, POgjETNIŠTViliglasna pSlfiga Štajerskega tednika O priložnostih razvoja mesta in okolice www.ptuj.si MESTNA OBČINA PTUJ Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar meni, da imata Ptuj in regija še vrsto neizkoriščenih razvojnih potencialov. Med drugim na področju turizma in kmetijstva ter v dobrih kadrih, ki se šolajo na Ptujskem. Za mesto in okolico je kot gospodarska panoga po njegovem mnenju zelo pomembno agroži-vilstvo. Takoj ob nastopu funkcije je ptujski župan Miran Senčar poudaril, da si bo z ekipo prizadeval za čim hitrejši sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN). Po zadnjih napovedih naj bi bil ta potrjen konec poletja. »Sprejetje OPN v MO Ptuj zamuja nekaj let, saj so mnoge druge občine OPN vmes že spreminjale, nekatere tudi večkrat. Njegova potrditev ima za razvoj gospodarske dejavnosti velik pomen. Mogoče ne toliko za povečanje stavbnih zemljišč za poslovne namene, saj se te površine ne bodo bistveno povečale, temveč bolj za naše občanke in občane, saj so nekateri čakali na sprejetje svojih pobud tudi več kot 15 let. Na MO Ptuj smo prejeli skoraj 1000 pobud Ptuj-čanov in Ptujčank, od katerih smo jih lahko več kot 600 tudi pozitivno rešili, kar pa tudi pomeni veliko verjetnost, da bodo investitorji v kratkem času po sprejetju OPN lahko pričeli graditi in tako omogočili dodatno delo številnim malim podjetnikom in obrtnikom. Na področju poslovne cone je bila v prejšnjih mandatih narejena težko popravljiva škoda, saj so večino sedaj zazidljivih zemljišč, še pred spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna, pokupili špekulanti. Ta zemljišča so sedaj, zaradi neodplačevanja kreditov, pristala v lasti bank, ki pa so tudi same v težavah.« Komunalni prispevek naj bi občutno znižali Po sprejetju OPN se na novo pripravi Program opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka. Ptujski župan napoveduje spremembe. »Tudi na področju komunalnega prispevka je bila v preteklosti politika popolnoma napačna. Na Ptuju imamo izredno visok komunalni prispevek, ki je iz Ptuja prav naganjal predvsem mlade družine, ki si niso mogle privoščiti tako velikega izdatka za komunalni prispevek. Zato ga bomo občutno znižali. S tem bomo kratkoročno res dobili manj sredstev v občinsko blagajno, dolgoročno pa bomo v občini zadržali mnoge mlade, od katerih bo MO Ptuj prejemala tudi delež dohodnine, ki lokalnim skupnostim pripada.« Ptujski turizem kot uspavana Trnuljčica Katera so tista gospodarska področja (panoge), ki jih prvi mož MO Ptuj vidi kot najpomembnejše za mesto in okolico? »Za Ptuj je zelo pomembna živilsko-predelo-valna industrija, kjer še vsi potenciali niso izkoriščeni. Perutnina Ptuj je na tem področju izredno pomembna gospodarska družba, ki daje zaslužek ne samo velikemu številu ljudi iz celotne regije, temveč tudi mnogim lokalnim dobaviteljem in izvajalcem storitev. Veliko razvojnih rezerv je v vinogradništvu. Pravo uspavano Trnuljčico predstavlja turizem, za razvoj katerega je bilo do sedaj narejeno izredno malo. Kljub pomembnosti te panoge in dejstvu, da na Ptuju ni- mamo nobene institucije, ki bi se načrtno ukvarjala s turizmom, me tudi izredno čudijo nasprotovanja nekaterih mestnih svetnikov, da bi prišlo do samostojnega Zavoda za turizem, kulturo in prireditve. Občinska vlaganja na področje turizma, če odštejemo stroške, povezane s kuren-tovanjem, so bila absolutno prenizka,« pojasni župan in poudari: »Na Ptuj moramo privabiti velike domače in tuje investitorje, ki bodo izkoristili kadrovski potencial, ki ga ustvarjajo naše šole, predvsem na tehničnem področju: strojništvo, mehatronika, elektrotehnika in bionika. Seveda nam na Ptujskem do zagotovitve privlačnega poslovnega okolja manjka še zelo veliko, saj med drugim zaostajamo pri razpoložljivosti in ceni primernih zemljišč za poslovno gradnjo. Nujno je potreben občuten napredek pri zagotavljanju optičnih povezav s svetom, znižati je treba komunalni prispevek. Ob aktivnem ukvarjanju z iskanjem investitorjev bomo zanesljivo uspeli najti pravega. Na področju samooskrbe z zelenjavo smo na Dravskem in Ptujskem polju v izrednem zaostanku. Na tem področju je možno izkoristiti potencial reke Drave za namakanje, popolnoma neizkoriščen je potencial geoter-malne energije, ki bi jo lahko izkoristili ne le za ogrevanje, proizvodnjo pare za industrijo, temveč po vzoru Pre-kmurcev tudi za ogrevanje rastlinjakov. Kot že rečeno, ima turizem velik neizkoriščeni potencial v širši regiji, saj smo kot Ptuj premajhni za hitrejši preboj. Tudi na tem področju smo pričeli razgovore s sosednjimi občinami, od katerih je najpomembnejši Maribor, ki ima nekaj zelo za- Zupan MO Ptuj Miran Senčar: »Razumem tekoče potrebe podjetnikov. Razumem, kaj pomeni dobro poslovno okolje, zato ga bomo tudi ustrezno uredili.« nimivih turističnih produktov, Pohorje in letališče, ki je že uspelo zagotoviti redno linijo v London, za naslednje leto obljubljajo še tri atraktivne linije. Regijsko ima turizem velik potencial v vseh pojavnih oblikah, tudi v vinogradništvu, kjer vidim možnost razvoja v revitalizaciji zapuščenih nasadov, pridelavi bu-tičnega vina ter izrabi Haloz in Slovenskih goric v turistične namene.« Življenje v staro mestno jedro Župana Senčarja smo povprašali še o korakih in ukrepih, s katerimi bi se po njegovem mnenju lahko oživilo staro mestno jedro. »Pomembno vlogo mora odigrati Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Mesto potrebuje mestnega mana-gerja, ki bo poleg tekočega vzdrževanja skrbel tudi za upravljanje z lastnimi in tujimi nepremičninami (lokali, stanovanja), za koordinacijo prireditev v starem mestnem jedru skupaj z bodočim zavodom za turizem. Neprofitna stanovanja v starem mestnem jedru moramo ali obnoviti in oddati ali pa čim prej prodati in jih nadomestiti s stanovanjsko izgradnjo izven mestnega središča. Bistveno bolj moramo izkoristiti tradicionalne dogodke, ki že pritegnejo veliko število obiskovalcev - le spraviti jih še moramo v staro mestno jedro s primerno ponudbo. V mestu bi na različnih lokacijah razstavili arheologijo, ki je sedaj skrita v depojih. Nujno moramo začeti obnovo nekaterih stavb, ki poleg neuglednega videza tudi nevarno ogrožajo mimoidoče. Tok obiskovalcev ptujskega gradu bomo preusmerili skozi staro mestno jedro, kar bo omogočilo hiter razvoj ponudbe lokalov na poti od gradu čez peš most na P&R parkirišče. Od ponedeljka bo vsakodnevno za obiskovalce odprt dominikanski samostan, kmalu bomo na Panorami na obrobju mesta začeli urejati tudi sprehajalne poti.« Ekipa župana Mirana Senčarja ima kar nekaj idej, kako v staro mestno jedro vnesti več življenja. V politiko oz. na področje lokalne samouprave ste prišli iz gospodarstva. Kakšna je razlika med vodenjem občine in podjetja? »Med vodenjem podjetja in vodenjem MO Ptuj je velikanska razlika. Pri sedanji zakonodaji se ne da pri vodenju občine nič narediti hitro. Vse je vezano na elaborate, pravilnike, proračunske postavke, zakone in sklepe. Voditi bi moral tudi gospodarski del občine, pa ti skoraj vse določajo nadzorni sveti občinskih podjetij, ki so v času po volitvah še skoraj nespremenjeni. Tudi direktorja, s katerim mora župan tesno sodelovati, določa nadzorni svet (Javne službe Ptuj in Komunalno podjetje ), pri tej izbiri kot župan nimam nobene vloge, moram pa skrbeti, da bo podjetje uspešno delalo in hkrati zadovoljevalo potrebe občanov. To je zelo podobno, kot da bi ravnatelju učitelje izbiral nekdo tretji. Občani zmotno mislijo, da prevzameš oblast, ko si izvoljen. V času po izvolitvi doživljam močne odpore sistema, ki je bil postavljen v preteklosti, ki je delal številne napake in nepravilnosti in poskuša zavirati vse pozitivne spremembe, ki so na Ptuju nujne. Seveda so tu še kompromisi, ki jih je treba v določeni meri sprejemati, čeprav se poskušam temu izogibati.« Kaj lahko z bogatimi izkušnjami iz podjetništva doprinesete k razvoju Ptuja in regije? »S svojimi izkušnjami iz podjetja prinašam drugačno miselnost, predvsem glede trošenja sredstev, za katera velja miselnost - to ni naše, to je državno: torej potrošimo. To se kaže predvsem konec leta, ko javni zavodi mrzlično trošijo v proračunu določena sredstva, čeprav so tisti odhodki v tistem času popolnoma nepotrebni. Vidim tudi razliko med tistimi, ki delajo dobro, in tistimi, ki samo hodijo v službo, izkoriščajo bolniške staleže in delajo po sistemu: ne moreš me tako malo plačati, kot lahko jaz malo delam. Vpeljujem tudi red pri prihajanju na delo in odhajanju z dela. Prav gotovo vem, kaj začetniki potrebujejo za uspešen razvoj podjetja, zato mi prejšnje ideje o visokotehnološkem inkubatorju, kjer bi se kar brez osnove začeli ukvarjati z nanoteh-nologijami, niso blizu. Razumem tekoče potrebe podjetnikov. Razumem, kaj pomeni dobro poslovno okolje, zato ga bomo tudi ustrezno uredili.« Kaj bi za področje gospodarstva želeli, da se realizira v tem štiriletnem mandatu? »Zapolniti moramo prazne industrijske objekte, poslovno cono na Puhovi je treba urediti (zapuščena in neurejena območja) ter poiskati nove uporabnike. Privabiti moramo vsaj enega velikega tujega ali domačega investitorja, ustvariti moramo nekaj sto novih delovnih mest. Največ je treba delati na področju razvoja turizma in turističnih produktov.« Kakšna je vaša ocena stanja v slovenskem gospodarstvu? »Stanje se rahlo izboljšuje - to se dogaja predvsem zaradi ugodnih sprememb na tujih trgih, se pa gospodarstvo tudi močno spreminja. Privatizacija se nadaljuje, kar pomeni, da se bo politika manj vmešavala v poslovanje podjetij. Treba je vedeti, da bodo zasebni lastniki, tako domači kot tuji, popolnoma drugače gledali na sponzoriranje športa in kulture, zato lahko na tem področju pričakujemo velikanske težave.« GOSPODARSTVO, OBRTjODJETNIffVfiliglafini pril0&a Štajerskega tednika 3 Plačana objava Zerox: podjetje z jasno razvojno strategijo in cilji Podjetje Zerox je bilo ustanovljeno pred 14 leti. Lastnik in direktor Roman Zemljarič je samostojno podjetniško pot začel sam, kot s. p., potem ko si je izkušnje nabiral v več podjetjih. Povsod se je nekaj naučil, ker je imel voljo, sčasoma je bila zaradi širitve podjetja in nadgradnje z novimi dejavnostmi, skladno s potrebami trga in prizadevanji za stabilen razvoj, ustanovljena družba z omejeno odgovornostjo. Trenutno zaposlujejo okrog 80 delavcev, večinoma strokovnjake tehnične smeri, ki imajo znanje in izkušnje ter se lahko enakovredno kosajo s podobnimi profili kadra v tujini. Kader je tisti, ki „dela" podjetje, je prepričan Zemljarič. V začetku so se ukvarjali v glavnem z elektroinstalacijami in avtomatizacijo pro- cesov, danes ponujajo široko paleto storitev na enem mestu: toplotne črpalke, ki so eden najpomembnejših sodobnih in prihodnjih načinov ogrevanja (montirajo vse tipe toplotnih črpalk), površinsko ogrevanje, prezračevanje z rekuperacijo, elektroinstalacije v poslovnih in stanovanjskih objektih, ob tem pa tudi napredne inteligentne elektroinštalacije, v bistvu gre za računalniško vodeno hišo, klimatske naprave, centralne sesalne sisteme, ki predstavljajo idealno rešitev za večje objekte in za vse tiste, ki želijo čiščenje spremeniti v udobno in elegantno opravilo ter elektro montažo oz. nadstandard povsod tam, kjer je to že mogoče. Ponašajo pa se tudi s SCC certifikatom kakovosti Tuv Austria Cert GMBH. Gradijo na tradiciji, izkušnjah, znanju, profesionalnem odnosu, kakovosti in zaupanju. Sodelujejo le z zaupanja vrednimi partnerji. Svojim strankam zagotavljajo najvišji standard, optimalne in strokovno najugodnejše storitve glede na njihove želje in potrebe ter značilnosti objekta. Servis zagotavljajo za elektroinštalacije, toplotne črpalke, centralno ogrevanje, klimatske naprave in domofone. Stranke ga lahko naročijo tudi prek spleta. Delajo doma in v tujini, kjer so se v glavnem usmerili v elektro montažo (servis in v vzdrževanje) v avtomobilski industriji, regalnih skladiščih, transportni tehniki in v letalski industriji (sodelujejo pri projektu novega letala Airbus), kjer pa se vedno pogosteje soočajo s konkurenco z vzhoda. Ker imajo znanje, reference in so zanesljivi, dosledni v kakovosti opravljenega dela in rokih, ohranjajo svoje pozicije in zaupanje. Podjetje Zerox je kot prvo leta 2008 na Ptujskem začelo montirati toplotne črpalke, danes jih vgrajujejo v vseh novogradnjah, možno pa jih je vgraditi tudi v starogradnje. Priporočajo vgradnjo toplotnih črpalk domačega proizvajalca Kronoterm. Pri toplotnih črpalkah ne potrebuješ dimnika, niti večje kurilnice. Vse je zelo čisto. Ne glede na to pa je še vedno priporočljivo postavljati dimnike in imeti kamin, priporočajo v Zeroxu. Ob lanskem žledu se je pokazalo, kako dobrodošli so lahko kamini, ljudje so si lahko ogreli vodo, saj v takih primerih niti plin ni rešitev. Novodobni objekti danes po besedah Romana Zemljariča nujno potrebujejo tudi prezračevanje. Zaradi stiropora na fasadah so v bistvu neprodušni, kar ima za posledico nastajanje plesni, če so dlje časa neobljudeni. S prezračevanjem je zagotovljen stalni pretok zraka, z izsesanim umazanim zrakom se hkrati ogreva sveži zrak, ki vstopa v objekt, poleti pa na ta način ohlaja. Dobro in učinkovito prezračevanje je ključnega pomena za zdravje in življenjsko dobo objektov. Podjetje Zerox je tudi v svoje nove poslovne oz. upravne prostore v Svržnjakovi ulici 13 na Ptuju vgradilo stropno in stensko ogrevanje in hlajenje. Nadstandard na tem področju ni več samo talno ogrevanje. V takem prostoru nič ne piha, temperatura je optimalna. Tudi v tem primeru gre za investicijo, ki v začetni fazi ni majhna, sčasoma se pokažejo njeni pozitivni učinki, tako za ljudi kot objekt in njegovo vzdrževanje. ASISTF&CA En klic do prave izbire! (C 080 35 38) www.teleing.si ^^ 3MBB Najhitreje do zanesljivega in dobrega mojstra! 4 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠ' TVO priloga Štajerskega tednika T A L V 4* Lahkota prihodnosti Tu smo, da bi ustvarjali. Ustvarjamo, da bi rasli. Rastemo, ker smo dobri. Skupina TALUM Kidričevo www.talum.si Izberite bančno poslovanje glede na svoje potrebe Mala podjetja in samostojni podjetniki potrebujejo hitre, preproste in učinkovite finančne rešitve. V UniCredit Bank smo v ta namen oblikovali poslovne bančne pakete, s katerimi podjetnik lahko zniža stroške in hkrati posodobi ter poenostavi poslovanje s svojo banko. V UniCredit Bank obravnavamo potrebe malih podjetij in samostojnih podjetnikov celovito. Naša ekipa izkušenih bančnih svetovalcev podjetnikom pri izboru najprimernejših finančnih storitev stoji ob strani s strokovnim znanjem in ponudbo, ki je prilagojena zahtevam posameznega podjetja. Podjetniki se pri vsakodnevnem poslovanju namreč soočajo z mnogimi izzivi, zato je posebej pomembno, da banka razume in ima rešitve za različne situacije, v katerih se podjetje lahko znajde. Vse za enostavno poslovanje Podjetja in samostojni podjetniki, ki rastejo in širijo svojo dejavnost, potrebujejo rešitve, ki z nizkimi stroški poslovanja dvigujejo storilnost in konkurenčnost svoje dejavnosti. Tisti, za katere je pomembna mobilnost, lahko poslujejo preko storitev Online b@nk, do katerih lahko dostopajo preko vsakega računalnika, ki ima povezavo z internetom, ali pa s pomočjo mobilne banke GO!, preko svojega mobilnega telefona. Gotovino je možno položiti v dnevno-nočni trezor, ki je lociran ob vsaki poslovni enoti UniCredit Bank. Z uporabo paketa bančnih storitev do 60 % prihranka Lastniki malih podjetij nastopajo v številnih vlogah. Krmarjenje med kupci, dobavitelji, zaposlenimi in ostalimi poslovnimi partnerji ter družinskim življenjem je izziv, upravljanje s financami pa je le ena od mnogih vsakodnevnih poslovnih in osebnih nalog vsakega podjetnika. V UniCredit Bank smo v ta namen oblikovali poslovne bančne pakete, s katerimi podjetnik zniža stroške tudi do 60 % in hkrati poenostavi tako poslovanje z banko kot tudi svoje lastno finančno poslovanje. Ker so potrebe malih podjetij po bančnih storitvah različne, smo zasnovali tri bančne pakete, s katerimi lahko podjetje svoje poslovanje oblikuje po svoji meri. Paketi Podjetnik AKTIVNI, Podjetnik DINAMIČNI in Podjetnik NAPREDNI so prilagojeni različnemu obsegu in zahtevnosti storitev, ki jih potrebujejo mala podjetja. Podjetnik AKTIVNI je namenjen podjetjem, ki so na začetku svoje poslovne poti, Podjetnik DINAMIČNI je prava izbira za podjetja, ki potrebujejo kompleksnejše bančne rešitve, Podjetnik NAPREDNI pa je za zahtevnejše stranke, ki potrebujejo dolgoročni odnos z bančnim partnerjem in ponuja široko paleto bančnih storitev. Za zdravnike, zobozdravnike in farmacevte smo oblikovali poslovni paket Platinum, ki omogoča učinkovito ravnanje z gotovino in s prilivi ter olajša bančno poslovanje. Ekskluzivni poslovni paket zajema celovito ponudbo bančnih storitev in ugodnosti. V UniCredit Bank poskrbimo tudi za vaše osebne finance ter finance vaših zaposlenih Lastniki malih podjetij in samostojni podjetniki lahko pri svojem osebnem podjetniškem svetovalcu poskrbijo tudi zase in za svoje družinske člane, za svoje sodelavce pa lahko koristijo posebne ugodnosti, KRISTINA VUKOVIČ, samostojna svetovalka v poslovni enoti Ptuj: »Podjetniki potrebujete kakovostne in hitre rešitve. Poskusite in preverite našo ponudbo, ki vsebuje vrsto produktov, namenjenih potrebam malega podjetja. Pomagamo vam tudi na področju dnevnega bančnega poslovanja. Prepričajte se, da je sodelovanje z nami lahko enostavno in prinaša številne prednosti ki jih naša Banka ponuja v okviru paketa bančnih storitev Paket&Co. Paket je namenjen vsem zaposlenim v podjetju, ki prejemajo svojo plačo na transakcijski račun, odprt pri UniCredit Bank. Vse nove fizične stranke, ki izberejo katerikoli bančni paket pri UniCredit Bank in na transakcijski račun preusmerijo redne mesečne prihodke (plačo) ter aktivirajo plačilno kartico Mastercard, prejmejo kupon, s katerim lahko obiščejo enega od partnerjev Apple Premium Reseller: iStore, epl ali iStyle, kjer jih čaka Apple iPhone 6 po ekskluzivni ceni 499 EUR (16 GB) ali 599 EUR (64 GB). Ponudba velja do razprodaje zalog. Količina je omejena. Več o pogojih za pridobitev kupona za nakup Apple iPhone 6 po ekskluzivni ceni in možnosti financiranja nakupa pri UniCredit Bank najdete na spletni strani www.unicreditbank.si/apple. Dodatne informacije: 3 UniCredit Banka Slovenija d.d. H Poslovna enota Ptuj ^ Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj ° Telefon: 02 79 80 344 I E-pošta: kristina.vukovic@unicreditgroup.si Delovni čas: ponedeljek - petek 8.30 do 12.00 in 13.00 do 16.30 Spletna stran: www.unicreditbank.si Dobrodošli v & UniCredit Bank GOSPODARSTVO, OBRTJQfilETNIffVfílÉglasni priloga Štajerskega tednika 5 Od 2. januarja 2016 tudi pri nas davčne blagajne Vlada je maja sprejela predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim namerava s 1. januarjem 2016 uvesti davčne blagajne, vendar njihovi uvedbi nasprotujejo obrtniki in mali podjetniki, pa tudi nevladne organizacije in KGZS. V slednji so prepričani, da lahko davčne blagajne ogrozijo marsikatero kmetijsko in dopolnilno dejavnosti na kmetijah, ki se izvajajo v manjšem obsegu. »Posledično to lahko pomeni tudi opuščanje kmetovanja,« so povedali v KGZS. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) vlado opozarjajo, da bo uvedba davčnih blagajn pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo. »Obrtniki in podjetniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov. Od 31. januarja letos so elektronske davčne blagajne obvezne za vse, ki prometa ne evidentirajo ročno. To po naši oceni povsem zadostuje. Še enega finančnega bremena marsikatero podjetje ne bo preneslo, zato Vlado v primeru nezadovoljivih učinkov po uvedbi davčnih blagajn že sedaj pozivamo k odgovornosti. Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke,« je pojasnil Branko Meh, predsednik OZS. Izjema so branjevci ter avtomati s hrano in pijačo Sicer pa bodo davčne blagajne obvezne za vse davčne zavezance, od fizičnih do pravnih oseb, ki poslujejo z Vlada predvideva, da bo imela uvedba davčnih blagajn ugodne finančne učinke tudi na dohodkovni strani proračuna. Tako naj bi davčni prihodki v letu uvedbe zakona zgolj zaradi ukrepa potrjevanja računov znašali od 50 do 100 milijonov evrov. gotovino. Izjema bodo branjevci na tržnici ter prodaja izdelkov hrane preko avtomatov in prodaja znamk. Vsi ti so že sedaj izvzeti iz sistema izdajanja računov. Predlog zakona, ki ga bo vlada poslala v državni zbor, predvideva, da bodo morali zavezanci, preden bodo natisnili račun, tega prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS (Furs). Glede stroškov uvedbe sistema pa so na ministrstvu za finance povedali, da bodo ti odvisni od opreme, ki jo zavezanec že uporablja. Finančno ministrstvo ni upoštevalo pobude KGZS Na KGZS so prepričani, da bodo davčne blagajne administrativno in finančno obremenile določene kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se praviloma opravljajo v manjšem obsegu. Zbornica je predlagala, da se opravljanje teh dejavnosti do določenega obsega letnega prometa ali povprečnega dnevnega šte- vila izdanih računov izvzame iz te obveznosti. Za te primere, so prepričani, naj bi zadoščalo izdajanje računov iz vezane knjige računov. Vendar jim finančno ministrstvo ni prisluhnilo. KGZS si bo v nadaljnji obravnavi predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov prizadeval, da se omenjene nepravilnosti odpravijo in da se v zako- nu predvidijo rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za njihove člane. Uvedba sistema potrjevanja vseh računov bo obvezna s 1. januarjem 2018. Do takrat velja prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Furs. Slavko Hrnčič s.p., Klepova ul. 52,2250 Ptuj. Tel.: (02)74814 94, Fax: (02) 74814 94, GSM 041 667 307 pošta: birokoda@amis.net www.birokoda.si Sodobna blagajna, pregledna in preprosta za uporabo Možnost vodenja materialnega poslovanja in usklajena z trenutno zakonodajo Primerna za; - Trgovine - Gostilne, bare - serviserje, frizerje, butike - prodajo na tržnici ali na terenu Pripravljeni smo na davčne blagajne, katere bodo v veljavi z 01.01.2016. Storitev Si.blagajna Celovita rešitev za podjetja ob uvedbi davčnih blagajn Ker nova zakonodaja o davčnih blagajnah predvideva ustrezen blagajniški program in povezljivost prek mobilnega ali fiksnega interneta, je Si.mobil za podjetja že pripravil celovito rešitev Si.blagajna. Gre za rešitev, ki bo v koraku z zakonskimi novostmi ponudila celostno storitev, skladno z novimi zahtevami izdajanja računov. Si.blagajna - za takojšen in ugoden prehod na novo obliko izdajanja računov Si.blagajna omogoča izdajanje računov za gotovinsko in kartično poslovanje prek POS-terminala. Je storitev, prijazna uporabniku, in je na voljo za takojšno uporabo. In kar je najpomembneje, uporaba Si.blagajne od podjetja ne terja visokih začetnih stroškov, saj lahko storitev plačujete v obliki mesečnega najema. Prek Si.blagajne boste lahko izdajali račune, skladne z novimi zahtevami, naredili povzetek dnevnega poslovanja, imeli pregled nad zalogami, pripravljali poročila za računovodstvo, nastavljali merske enote za hiter izračun cen, se enostavno povezali z bazo PIRS za lažji vnos podatkov pravne osebe (kupec/dobavitelj) in dostopali do podatkov o prodaji z analizo prometa prek oddaljene povezave oziroma kar prek svojega mobilnega telefona ali tablice. Če delo opravljate sezonsko, vam ponujamo možnost, da uporabo Si.blagajne začasno zamrznete. Si.blagajna - za vse pravne osebe, ne glede na panogo ali velikost poslovanja Si.blagajna je namenjena vsem pravnim osebam, ne glede na panogo ali obseg poslovanja. Storitev je primerna tako za male podjetnike, ki pri izdaji računov uporabljajo paragonske bloke, ali starejše registrirne blagajne (gostinski lokali, manjše trgovine, frizerski in kozmetični saloni, zlatarji, pekarne idr.) kot tudi za podjetnike na terenu, ki zaradi narave svojega dela potrebujejo prenosen blagajniški sistem (dimnikarji, taksisti, serviserji, prodajalci na stojnicah idr.). Uporabljajo pa jo lahko tudi zahtevnejši uporabniki (npr. zobozdravniki, notarji in odvetniki), ki iščejo ugodno rešitev za prehod na nov način poslovanja. Si.blagajna - brez strahu pred izgubo podatkov Si.blagajna je storitev, ki: • deluje v računalniškem oblaku, zato se vsi podatki samodejno arhivirajo. Tako vam ni treba skrbeti, če napravo izgubite, vam jo ukradejo ali se vam podatki izbrišejo; • se redno samodejno posodablja. Odveč so vsakršne misli o tem, kdaj boste morali računalniški program nadgraditi glede na novejše različice ali glede na potencialne nove zakonske spremembe. Za vse poskrbimo v Si.mobilu; • storitev deluje tudi v primeru izpada internetne povezave. Si.blagajna - izberete le tisto, kar potrebujete Storitev Si.blagajna je zasnovana modularno. Tako si lahko izberete tisto možnost, ki najbolj ustreza vaši dejavnosti in obsegu posla ter se tako izognete nepotrebnim stroškom. Seveda so vam pri tem vedno na voljo Si.mobilovi svetovalci za nasvet in pomoč. • Možnost 1 - najem programa Si.blagajna: do 1. 10. 2015 brezplačno, nato po promocijski ceni 14,99 EUR na mesec (Cene so brez DDV). • Možnost 2 - zakup hitrega interneta v najsodobnejšem Si.mobilovem omrežju 4G/LTE Vsi naročniki na storitev Si.blagajna lahko izberejo pakete Mobilni internet po ugodnejši ceni (Cene so brez DDV): Mesečna naročnina Vključen prenos podatkov Mobilni internet 300MEGA • 50 % popust 4,01 EUR 2,45 EUR 300 MB Mobilni internet 1GIGA • 25 % popust 7,37 EUR 5,53 EUR 1 GB Mobilni internet 3GIGA • 25 % popust 0,83 EUR 7,73 EUR 3 GB Možnost 3 -obročni nakup naprave (tablica, pametni telefon) in nakup prenosnih ali stacionarnih tiskalnikov za tiskanje računov Možnost 1 + 2 + 3 - celostni najem rešitve Si.blagajna (program + internet + naprava) Primer 1: Delo opravljate na terenu Potrebujete: • program Si.blagajna • prenosni brezžični tiskalnik Akcijska ponudba do 1. 10. 2015: 3,60 EUR x 24 mesecev Cena po 1. 10. 2015: 18,59 EUR/mesec Cene so brez DDV. Primer 2: Delo opravljate v gostinskem lokalu ali salonu Potrebujete: • program Si.blagajna • tablični računalnik Samsung Galaxy TAB 3 7' • USB-tiskalnik • paket Mobilni internet 300 MB Akcijska ponudba do 1. 10. 2015: 9,99 EUR x 24 mesecev Cena po 1. 10. 2015: 24,99 EUR/mesec Cene so brez DDV. Si.blagajna - brezplačni preizkus do 1. 10. 2015! Da bo prehod na nov način poslovanja čim lažji, vam Si.mobil ponuja brezplačen preizkus storitve Si.blagajna v promocijskem obdobju do 1. 10. 2015. Storitev Si.blagajna je kljub strahovom glede virtualnih davčnih blagajn tako enostavna, da jo lahko upravlja prav vsak. Pri izboru najboljše rešitve za vaše podjetje vam bodo z veseljem pomagali Si.mobilovi svetovalci na telefonski številki 040 40 40 10 ali po e-naslovu poslovni.info@simobil.si. Več informacij o rešitvi Si.blagajna: http://www.simobil.si/blagajna. GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVOiStoa iTlfiga Štajerskega tednika Stičišče podjetij in mladih razvojnih kadrov m no LO IS] fSbl E- >¿0 Lani konec leta je zaživela on-line borza raziskovalnih nalog na spletnem naslovu www.studentsforindustry. eu. Na borzo podjetja vpisujejo raziskovalne naloge, na katere se prijavljajo dijaki in študenti za opravljanje praks, diplomskih ali magistrskih nalog v navezavi z mentorji iz šolstva. Veliko podjetij pravi, da je ena izmed največjih ovir pri razvojnih prizadevanjih pomanjkanje ustreznih kadrov, ki bi morali biti samostojni, ustvarjalni, samoiniciativni, se sposobni sami organizirati in sproti reševati težave. Po drugi strani pa veliko nadpovprečno sposobnih in angažiranih mladih odhaja v tujino, ker ne najdejo ustreznih izzivov v slovenskem maraton ON-LINE BORZA RAZISKOVALNIH NALOG: www.studentsforindustry.eu On-line borza raziskovalnih nalog na spletnem naslovu www.studentsforindustry.eu Študenti in dijaki PROFESORJI PODJETJA IN IN MENTORJI ORGANIZACIJE Stičišče za podjetja in mlade kadre za razvoj! SEMINARSKA NALOGA ZAKLJUČNA NALOGA RAZISKOVALNA Abc PREVAJANJE, F1 i NALOGA L_J LEKTORIRANJE L_J PRAKSA ■ v---.-.— H-------- ■ ftt RePUSUKASlOVEHtlA Cl^n^UB MUlMVmMB£W&i.lKE5H>VE»ll|EJf MJVOJ VIODL II K I |N CYROPlKOKOt¿0 »So stvari, pri katerih ni treba razmišljati. Samo pojdi!« Nastja Mulej je licenci-rana trenerka de Bono-vih orodij razmišljanja. Udeležence delavnic usmerja k učinkovitejšemu, usmerjenemu, konstruktivnemu, kreativnemu, sistematičnemu in sodelovalnemu načinu razmišljanja ter delovanja. Tehnike razmišljanja uči na delavnicah, ki jih organizira za podjetja, šole in motivirane posameznike. Povabili smo jo k pogovoru. Kakšne naj bodo vaje za ustvarjalno razmišljanje? Kakšnih vaj učite udeležence vaših delavnic oz. seminarjev? svoje misli usmerjamo k zastavljenemu cilju. Vaš citat: "Delajte in prodajajte, kar strastno ljubite in v kar iskreno verjamete." Kako se osredotočiti na to, da bomo v nekaj res iskreno verjeli in šli za tem ciljem? »Jaz ne verjamem v pozitivno mišljenje (= prigovarjanje samemu sebi), verjamem pa v pozitivno razmišljanje, trening za učinkovitost, vztrajnost, doslednost in trdo delo. Na kratko, v disciplino. Hkrati pa, tudi na podlagi izkušenj, verjamem, da smo vsi ljudje notranje motivirani, torej da strastno delamo tisto, kar nas zanima in v čemer naj- »Če boste želeli vse spremeniti čez noč za 100 %, vas bo neuspeh potrl. Potrebujete majhne cilje, ki jih sproti redno dosegate. Kajti to, kar človek potrebuje, je občutek dosežka in nato občutek priznanja.« »Najbolj osnovno je, da bo ustvarjalno razmišljanje, torej tisto, kjer se trudimo zamisliti si čim večje število čim bolj svežih idej, uspešno, če bomo najprej poskušali sami pri sebi generirati vsaj sedem idej na temo, o kateri razmišljamo, potem pa to delili z drugimi. Na urejen način, kjer delamo samo eno stvar naenkrat: torej ko generiramo ideje, samo generiramo ideje, jih ne vrednotimo. Ko delimo ideje, se držimo (na videz) preprostega pravila 3P: vsako idejo, ki jo slišimo, jemljemo kot Pozitivno (je ne ocenjujemo, ne kritiziramo). Idej torej ne ubijamo, ampak se trudimo doprinašati, dopolnjevati, zato je drugi P za Plodno. Tretji P pa velja za Poredno, Provokativno, Predrzno - želimo si čim bolj svežih idej, kajti lažje bomo ukrotili divje, kot iz mlačne kaj napravili.« Pravite, da uspeh pride, če vanj resnično verjamemo in demo svoj smisel - če le-to odkrijemo. Zato vedno znova svetujem ljudem, da se ne 'prodajo' za občutek (navidezne) varnosti. Porabiti vsaj osem ur na dan za nekaj, v kar ne verjameš, in čakati na tritedenski letni dopust, je mučenje človeškega duha. Zato vedno znova spodbujam ljudi, da radovedno raziskujejo, da pogumno poskusijo, da skočijo v vodo, da odkrijejo svoje poslanstvo!« Kako se na poti (podjetniški na primer) soočiti z ovirami? Kako jih premagati, koliko nam lahko pri tem pomaga t. i. pozitivno razmišljanje? »Ovire so, ovire bodo. Življenje je eno samo premagovanje težav. Starejši smo, večje so težave v našem življenju, a mi tudi bolj sposobni in izkušeni, da jih rešimo. Jaz se držim načela: vse bo dobro na koncu. Če še ni dobro, še ni konec. Seveda pa ne čakamo, da se bo dobro konča- Nastja Mulej: »Porabiti vsaj osem ur na dan za nekaj, v kar ne verjameš, in čakati na tritedenski letni dopust, je mučenje človeškega duha. Zato vedno znova spodbujam ljudi, da radovedno raziskujejo, da pogumno poskusijo, da skočijo v vodo, da odkrijejo svoje poslanstvo.« lo samo od sebe - same od sebe stvari samo razpadejo - pač pa dejavno razmišljamo in delujemo v to smer, da iščemo rešitve in ne krivcev ali vzrokov.« S kakšnimi metodami in usmeritvami motivirate udeležence delavnic oz. seminarjev (podjetnike, zaposlene v podjetjih), da na podjetniško pot gledajo pozitivno, da je v njih več op- Kako se naučiti ustvarjalnega razmišljanja Razmišljanje ni premlevanje. Premlevanje je tisto, ko greste na sprehod in tudi po teden dni prekladate misli po glavi. Razmišljanje je, ko vzamete papir in pisalo ter zapišete sam fokusni stavek, o katerem boste razmišljali. Morda ga bo treba tudi preoblikovati, saj je koristno, da na svojo situacijo pogledate z različnih zornih kotov in različnih vključenih dejavnikov. Zapišete si cilj svojega razmišljanja oz. rezultat, ki ga želite doseči. Nato pa začnete postopoma, korak za korakom odgovarjati na vprašanja, ki ustrezajo posamezni smeri razmišljanja. Če generirate ideje: • Povejmo, kaj vemo o zadevi. Katere informacije imamo? Katere potrebujemo? Kje bi jih dobili? Kakšna so stališča katerih vključenih ljudi? • Generiramo ideje, alternative, možnosti: lahko 'na suho', lažje s pomočjo tehnik, če jih (po)znamo. Kaj bi še lahko storili? Kaj so drugi načini? Ali obstaja še kakšna pot? • Izberemo ideje glede prioritete. • Vzpostavimo postopek ocenjevanja. Ocenjujemo eno idejo naenkrat. • Kaj so prednosti te ideje? • Kaj so slabosti in tveganja te ideje? • Zeleni: generiramo ideje, da premagamo črn klobuk. • Naredimo povzetek ocenjenih idej. • Izberemo ideje, s katerimi bomo delali. • Kaj moramo narediti do kdaj? Načrtujemo naslednje korake. Pisati morate, ne pa da se obesite na prvo misel, ki vam pade na pamet. In trudite se, da generirate vsaj sedem idej, vsaj sedem prednosti, vsaj sedem slabosti, da se torej potrudite namerno razmišljati. timizma, vere v uspeh, dosego cilja ...? »Iskreno: tisti, ki pridejo na moje delavnice, so že na tri-četrt prepričani in se pridejo k meni samo prepričat. Ti so odprti za spremembo in jih zanimajo konkretne tehnike, kako to lahko dosežejo. Redko dobim udeležence, katerih stališča so popolnoma v nasprotju z mojimi. Pri dvomljivcih pazim, da delamo veliko konkretnih primerov, njihovih primerov, zato ker le tako lahko spregledajo, koliko možnosti dejansko obstaja. Če človeku pokažeš, da obstaja cilj, bo našel tudi pot, da ga bo dosegel - in se pri tem še zabaval.« Kako premagati strah pred neuspehom? »Kaj pravimo otrokom: strah je votel, okrog pa ga nič ni. Kaj tvegaš, če poskusiš? Če ti ne uspe, si na istem kot zdaj, če ti uspe, si na boljšem. V vsakem primeru pa si se nekaj naučil.« Kako doseči zadostno mero poguma - upati si? »Meni so to dala potovanja brez denarja. Sem tudi jedla ostanke hrane v samopostrežni restavraciji, štopala po Aljaski, plesala (brez smisla za ples) ob kitaristu na Ir- skem, spala na plaži, šla za teden dni v Rusijo s 50 dolarji ... Potovanja z nizkim proračunom vedno znova vsakomur priporočam. Ugotoviš, kako malo potrebuješ in kako hitro se znajdeš, kar ti da pogum za vse življenje. So stvari, pri katerih ni treba razmišljati. Samo pojdi!« In kako se odvaditi naučene nemoči? »Tudi pri tem se je treba zavedati, da ne obstajajo hitre rešitve. 20, 30 let ste se odzivali na en način, težko boste po enem predavanju vse spremenili. Za prvič je dovolj, da se zavedate, da ste vi tisti, ki imate nadzor nad svojim vedenjem in čustvovanjem. Potem je treba to tudi - trenirati. Torej se ne odzvati instinktivno in impulzivno, ampak razmisliti, kaj je bolj učinkovito - za vas. In nato je treba vztrajati. Pri tem so boljši manjši koraki kot totalna preobrazba, ker boste lažje 'svetnik' za eno minuto na dan, pa čez en teden za 2 minuti na dan ... Če boste želeli vse spremeniti čez noč za 100 %, vas bo neuspeh po-trl. Potrebujete majhne cilje, ki jih sproti redno dosegate. Kajti to, kar človek potrebuje, je občutek dosežka in nato občutek priznanja.« 9 GOSPODARSTVO, OBRTJOfiIETNIffVfiliglasn§ priloga Štajerskega tednika Skrite napake je zelo težko dokazati Pri izvedbi gradbenih in zaključnih gradbenih delih pogosto prihaja do tako imenovanih skritih napak. Te so žal največkrat spregledane že med samo izvedbo del in pri nabavi potrebnih materialov. Do tega najpogosteje prihaja, ker se med fazami dela nekatere faze zavestno izpustijo ali tudi spregledajo oz. se enostavno prekrijejo z naslednjo, tako da napaka ni takoj vidna. Opazimo je šele takrat, ko se že soočimo s posledicami. Najpogosteje pa je tako, da je težko dokazati vzroke, ki bi jasno pokazali, kaj je tisto, kar ima za posledico skrite napake, še posebej pa takrat, ko je neko delo ali izdelek že končan. Eden od poglavitnih vzrokov za te napake je kriza, v pomanjkanju denarja in časa se investitorji pogosto zatekajo k hitrim in nekakovostnim rešitvam. Kot poudarja Franjo Tolic, TOLIC d.o.o. PLESKARSTVO, IZOLACIJE, GRADBENIŠTVO, INŽENIRING Medribnik 3, SI-2282 Cirkulane 041 508 796 www.tolic.si Za vas izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del, izolacijskih fasad ter suhomontažne gradnje. Smo mojstri, ki izvajamo tudi stare slikopleskarske tehnike in vodimo gradbeni inženiring. Z vami 25 let. prion oblačila s sporočilom NAKUP ali NAJEM POKLICNIH OBLAČIL z vedno svežimi in čistimi oblačili vam pomagamo zgraditi VRHUNSKO, UREJENO, NATANČNO in ZAUPANJA VREDNO PODJETJE. ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj tel. 02/ 779 71 11 DČGfPtisk tSOsinfinafenSO V digitalna tiskarna Na postajo 15, Ptuj 02 780 57 90 040 258 593 tisk in vezava diplomskih nalog prospekti «vabila* zgibanke «koledarji vizitke * etikete * knjige * brošure OOLSKE ril Hitra izdelava STAMPILJK samostojni podjetnik dejavnostjo slikopleskarstva in izolaterstva ter sodni izvedenec, bi moral biti vsak investitor še posebej pozoren na dve stvari: na ponujeno ceno in na to, kaj ta vsebuje. Ne glede na krizo in hitrost gradnje nas mora že pri zbiranju ponudb zanimati, kaj natančno je zajeto v določeni postavki, vrsta materialov in same faze dela. Med samo izvedbo del moramo biti pozorni na to, kateri materiali se vgrajujejo, in na sam način vgradnje le-teh. Izkušnje kažejo, da ravno na teh področjih najpogosteje odpovemo: ali zaradi pomanjkanja časa ali pa zaradi pomanjkanja strokovnih znanj. Zato je pri vsaki investiciji še kako pomemben kakovosten strokovni nadzor, saj se bomo s tem, ko se bomo zanj odločili, izognili nepotrebnim skritim napakam in pogosto nepotrebnim dolgotrajnim sporom, ki so, četudi podprti s kopico strokovnih mnenj in analiz, največkrat brez pravih zaključkov o krivcih za nastale skrite napake, ki v sami zakonodaji tudi niso natančno opredeljene. To pa iz enega samega razloga, ker so težko dokazljive. Odgovornost sicer nosi tista stran, ki smo ji uspeli dokazati krivdo. Če je napaka skrita in je izvajalcem ne moremo dokazati, bomo stroške za odpravo le-te nosili sami. „Na mojem strokovnem področju, ki med drugim zajema izvedbo toplotnih ovojev stavb, se največ skritih napak pojavlja že pri nabavi raznih necertifi-ciranih izolacijskih materialov, ki zaradi svoje nizke cene ne dosegajo določenih tehničnih zahtev, navidezno pa so enaki sistemskim, atestiranim. Njihova kakovost je z vgradnjo skrita. Če bomo previdni tudi pri izbiri teh materialov, problemov ne bo, izognili se bomo nepravilnostim in skritim napakam. Če pa do tega že pride, je moj nasvet, da se stranke v teh primerih raje kot na sodišče obrnejo na strokovnjake, ki bodo z mediacijo pomagali pri razčiščevanju nevšečnosti in odpravljanju vzrokov za nastale težave," je povedal Franjo Tolic. Ponosni smo na uspehe, ki jih dosežemo skupaj. Doseganje uspehov je veliko lažje, če sodelujete z dobrimi partnerji, ki razumejo zahteve in potrebe poslovnega okolja. Članom Območnih obrtno-podjetniških zbornic namenjamo paket ugodnosti, ki omogoča stroškovno učinkovitejše poslovanje. Izkoristite ga lahko vsi, ki imate pri Abanki transakcijski račun ali ga odprete na novo. Omenjena ponudba velja do vključno 31. 12. 2015 oziroma do preklica. Vsem z odličnimi poslovnimi idejami, od katerih vas do uresničitve loči le odločilen korak, pomagamo z ugodnim kratkoročnim kreditom za financiranje poslovanja. Člani Območnih obrtno-podjetniških zbornic lahko izkoristite posebno ponudbo Abanke, ki velja do vključno 31. 5. 2015 oziroma do preklica. Za več informacij o posebnih ponudbah pokličite ali obiščite našo Poslovalnico Tabor na Kardeljevi cesti 61, v kateri vam bomo prijazno uredili vse potrebno. Kontakt za samostojne podjetnike: Vlasta Medved, vodja poslovalnice - (02) 32 07 485, vlasta.medved@abanka.si Kontakt za podjetja: Polona Verbnjak - (02) 25 04 852, polona.verbnjak@abanka.si www.abanka.si l Abafon 080 1 360 ABANKA Banka prijaznih ljudi DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ 10 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNJßTVÜ|iglasna pfilfiga Štajerskega tednika Si [QÜ V Sloveniji aprila prodanih več novih vozil V Sloveniji je bilo aprila prvič registriranih 5976 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 7,56 odstotka več kot aprila lani. Pri osebnih vozilih je med blagovnimi znamkami prvo mesto zasedel Renault z 880 prodanimi vozili, sledili so Volkswagen (846 vozil), Škoda (495 vozil), Opel (391 vozil) in Dacia (341 vozil). Aprila so prodali največ Renaultovih cliov (527), sledila sta Volkswagnov golf (264) in Škodina octavia (228). Pri lahkih gospodarskih vozilih so bili februarja na vrhu lestvice proizvajalci Renault (147 vozil), Volkswagen (133 vozil) in Citroen (68 vozil). V prvih štirih mesecih je bilo prvič registriranih 23.324 osebnih in lahkih gospodarskih vozil oz. 9,18 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število prvič registriranih osebnih avtomobilov se je zvišalo za 12,42 odstotka na 20.995, medtem ko se je število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil zmanjšalo za 13,36 odstotka na 2329. Pri osebnih vozilih so v obdobju od januarja do aprila pred-njačile blagovne znamke Volkswagen (3327 vozil), Renault (3205 vozil) in Škoda (1797 vozil), pri lahkih gospodarskih vozilih pa Renault (517 vozil), Volkswagen (483 vozil) in Citroen (274 vozil). Vpoklic avtomobilov Toyota in Nissan sta napovedala vpoklic približno 6,5 milijona vozil zaradi napake na zračnih blazinah. Vpoklic sledi vpoklicem drugih avtomobilskih proizvajalcev, ki jim zračne blazine dobavlja japonska družba Takata, ker naj bi bilo nekaj primerov, povezanih z nenadno sprožitvijo blazin in z nesrečami s smrtnim izidom. Največji avtomobilski proizvajalec na svetu, japonska Toyota, bo vpoklical približno pet milijonov vozil, ki jih je v različnih tovarnah po svetu izdelal med marcem 2003 in novembrom 2007. Njen japonski tekmec Nissan pa namerava vpoklicati 1,56 milijona vozil, narejenih med letoma 2004 in 2008, v katerih so vgrajene Takatine zračne blazine. Avtomobilska velikana bosta vpoklicala avtomobile, prodane v ZDA, na Japonskem in v Evropi. Prizadeti so bili tudi drugi avtomobilski proizvajalci, med njimi ameriški koncern Chrysler. Po vsem svetu so zaradi Takatinih zračnih blazin vpoklicali že več kot 21 milijonov avtomobilov. V Toyoti Slovenija so navedli, da bo razširitev vpoklica v Sloveniji zajela 4346 vozil različnih modelov (Yaris, Avensis, Hilux, Picnic, RAV4). Vozilom, izdelanim med letoma 2003 in 2007, bodo zamenjali inflator-je zračnih vreč. Kot so še podarili, bodo lahko s pomočjo ministrstva za infrastrukturo in prostor na zamenjavo povabili tudi lastnike vozil iz sivega uvoza. Ä "te* ODGOVORNOST 'anje Si.mobil vrača 50 % letne zavarovalne premije!* Vse v paketu Več na www.as.si pod aktualno, Podjetnik AS. Rr/Bi nV va pU Bine Volčič vam podarja 3-mesečni online kuharski tečaj na portalu www.binevolcic.si* Podjetnik as www.as.si 08011 10 Kako so v preteklem Letu poslovali vaši poslovni partnerji? Novi finančni podatki že na voljo. Preverite na bizi.si Vaš poslovni asistent. GOSPODARSTVO, OBRT¿fifiJETN0TVfilÉfilisn§ priloga Štajerskega tednika 11 Prevozite 1000 kilometrov za samo 1 evro Si predstavljate, da bi s prevoženimi 1000 kilometri imeli le 1 evro stroškov? Da je to možno, so dokazali študentje Višje strokovne šole ŠC Ptuj, ki so izdelali električno kolo, s katerim lahko brez polnjenja akumulatorja prevozite sko- 20 LET KVALITETNE IZDELAVE STROJNIH ESTRIHOV IN INDUSTRIJSKIH TLAKOV ing. Pero Popovič GSM 041 646 292, www.estrihipopovic.si Ob praznovanju 10. obletnice podjetja se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje. Priporočamo se z izdelavo vseh vrst vzmeti in vzmetnih izdelkov velikosti od 0,3mm do 32mm. EMEKS VZMETI d.o.o., Moškanjci 114e, Gorišnica PE Tržaška cesta 23, Maribor Telefon 041 669 043 www.emeks.si Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si GSM: 070 210 955, 070 379 491 tušmobil Brezžični internet WiFi Haloze telemach Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov raj 50 kilometrov. In strošek izdelave takšnega kolesa: le 210 evrov. V ponedeljek je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru že četrto leto zapored potekalo tekmovanje v izdelovanju električnih koles. Sodelovale so srednješolske in študentske ekipe iz vse Slovenije: FERI, Srednje elek-tro-računalniške šole Maribor, Šolskega centra Škofja Loka, Šolskega centra Ptuj in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tekmovalci so se pomerili na treh testih, dokazati pa so morali funkcionalnost svojega izdelka: kako baterija kolesa prenese dolge razdalje, kako se kolo obnese pri vožnji po klancu in kako na razgibani vožnji. Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj sta zastopala študenta Kristijan Jurič in Alen Kosec, ki sta svoje električno kolo izdelala s pomočjo mentorjev Marjana Bezjaka in Ljuba Juriča. S konkurenco so dobesedno pometli in si prislužili zmago. „Odločilna prednost pred konkurenco je bil inovativni dodatek, ki sta ga študenta sama izdelala. Izdelala sta podporni informacijski sistem, ki spremlja in prikazuje parametre delovanja električnega kolesa, obstaja pa možnost, da Zmagovalna ekipa, ki je izdelala električno kolo na VSŠ Ptuj. se hkrati ti podatki prenašajo tudi preko bluetootha na mobilne naprave. Naša ekipa se je imenovala Efficienta Levitate. Prva beseda pomeni učinkovito, kar je za kolo izredno pomembno, drugo pa lahko, kar je tudi pomembno pri električnih kolesih. Ime je nastalo pri študentih," je pojasnil mentor zmagovalne ekipe Marjan Bezjak. Od idejne zasnove do končnega produkta je bilo narejenih precej sprememb, saj je bila osnovna ideja zgolj izdelava elektro kolesa, z motorjem, ki je vpet v pesto zadnjega kolesa. A po realizaciji tega so se Ptujčani lotili še bolj specifičnih zadev, pri katerih je bil prvotni cilj izdelava osnovnega informacijskega sistema, ki odčitava napetost, trenutno porabo toka ter hitrost kolesa. Skupaj so za material porabili 210 evrov (brez stroška rabljenega kolesa, ki sta ga kupila za simbolično ceno preko spletnega oglasnika), a je njihov izdelek na trgu vreden veliko več, tudi z ekološkega vidika. „Dandanes je pomembnost električne mobilnosti vedno večja, saj se govori o zeleni energiji in majhnih porabah. Električno kolo v običajnem načinu delovanja porabi manj kot 0,01 kWh električne energije za prevožen kilometer, če to povzamemo, pridemo do zaključka, da nas 1000 km s kolesom stane le 1 €," sta pojasnila študenta Kristijan Jurič in Alen Kosec. 12 GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNi£TVOligiaäna lÚlfigi Štajerskega tednika Si Oč ■fíQl! [k Nov zakon za boljše upravljanje bank Ta teden je v veljavo stopil nov zakon o bančništvu. Z zakonom se krepi nadzor nad bankami. Banka Slovenije bo na podlagi ocene tveganja za vsako banko pripravila nadzorni program in izvajala pogostejšo in bolj sistematično uporabo nadzorstvenih ukrepov na kraju samem. Nadzor bo temeljil na trdnejših standardih in oceni nadzornih organov, usmerjenih v prihodnost. Če bo Banka Slovenije v banki odkrila kršitve zakona ali se bo finančni položaj banke hitro slabšal, bo lahko zahtevala prilagoditev ali izvajanje načrta sanacije, zamenjavo posameznega ali vseh članov višjega vodstva ali zahtevala prestrukturiranje dolga, spremembo poslovne strategije ... Če pa bo zaznala hude kršitve ali znatno poslabšanje finančnega položaja, bo lahko zahtevala razrešitev članov uprave ali višjega vodstva brez dokazovanja krivde. Lahko bo imenovala posebnega pooblaščenca za posamezne naloge ali za opravljanje funkcije (dodatnega) člana uprave. V primeru kršitev zakona bo lahko Banka Slovenije po novem bankam kot vodilnim v njih izrekala kazni. Pri bankah bodo lahko globe segale do 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa, pri članih uprave ali nadzornega sveta pa do pet milijonov evrov. Zakon jasneje opredeljuje dolžnosti in odgovornosti članov uprave banke. Banka mora oblikovati, izvajati in objaviti politiko izbora primernih kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta ter slediti predpisanemu postopku kandidiranja. Zakon je med drugim tudi podlaga, da del nadzornih pristojnosti za banke preide na Evropsko centralno banko (ECB), ki je enotni mehanizem nadzora nad bankami v območju evra začela izvajati novembra lani. Glede razkrivanja zaupnih informacij bo nova ureditev prinesla možnost razkritja in- STAVBNO POHIŠTVO ulica štefana kovača 65 9224 turnišče +386 40 212 856 PVC okna in vrata Zimski vrtovi alu okna in vrata lesena okna in vrata notranja vrata steklena vrata Steklene stene SENČILA Rolete Zunanje in notranje žaluzije Komarniki • Pliseji • Roloji Lamelne in panelne zavese Police • Garažna vrata E-MAIL: INFO@MEREOKNA.SI • WWW.MEREOKNA.SI AKCIJSKI SPOMLADANSKI POPUSTU -25 % v 100 % AVANSI DODATNI 3% POPUSTI TEH MIKfl ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o. Potrčeva cesta 28, 2250 Ptuj GSM: (041) 876 590, GSM: (041) 820 263, GSM: (041) 625 339 e-pošta: ¡nfo@elektrotehnika-sp.eu • projektiranje, nadzor in izvedba električnih in strelovodnih inštalacij,električne opreme, računalniških in telekomunikacijskih omrežij • meritve električnih in strelovodnih instalacij ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij • izvedba in vzdrževanje javne razsvetljave dobava in montaža HORMANN garažnih vrat, pogonov in ostale ponudbe brezplačna predhodna izmera in svetovanje 1971 |h| HORMANN formacij zaupne narave državnemu zboru v primeru njegovega izvajanja nadzora nad delovanjem centralne banke. Banka Slovenije pa bo še naprej objavljala nekatere informacije o svojem nadzoru nad bankami, med drugim o izrečenih ukrepih nadzora in prekrških. Banke bodo morale vzpostaviti še stabilno ureditev notranjega upravljanja, pri ocenjevanju kreditnega tveganja pa se ne bodo smele zanašati zgolj na zunanje bonitetne ocene, pač pa bodo morale v procesu odločanja o kreditih upoštevati tudi druge informacije. V Milanu Expo 2015 Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo v Milanu dnevno obišče več tisoč obiskovalcev. »Odzivi na nastop Slovenije na Expu so zelo pozitivni, predvsem arhitekturna zasnova slovenskega paviljona je vzbudila precej zanimanja,« zagotavljajo v slovenski ekipi. Naš paviljon je izpostavljen tudi v predstavitvenih videih o Expu, izpostavili so ga tudi na več spletnih straneh, namenjenih arhitekturi. Slovenija je ena od več kot 50 držav, ki se na svetovni razstavi predstavlja s samostojnim paviljonom. Slovenski paviljon so zasnovali v družbi Sono arhitekti, postavil pa ga je Lumar. Ima piramidalno obliko in je zgrajen iz naravnih materialov, v največji meri iz lesa, s čimer država simbolično izpostavlja svoje nacionalno bogastvo, gozd. Večji del paviljona predstavlja stalna razstava, v okviru kate- re se obiskovalec interaktivno sprehodi skozi pet glavnih vsebin - soline, termalno-mi-neralne vode, čebelarstvo, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika. V zadnjem, tako imenovanem tržnem delu, pa so pulti, na katerih se predstavljajo podjetja, predstavitev Postojnske jame in kotiček, kjer Slovenija ponuja t i. pozitivno ulično prehrano. S stalno razstavo je povezana tudi okolica paviljona. Slovenija je zasadila manjši nasad oljke, trte, dišavnic in tudi miniaturni gozd. Ima tudi oder, kjer se bodo v času razstave vrstili razni dogodki. Program sooblikujejo slovenske regije. Podravje se bo na Expu predstavilo v drugi polovici septembra. Slovenija je za projekt Expo, vključno s stroški postavitve paviljona, namenila pet milijonov evrov. Zahteve obrti in podjetništva Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je pripravila zahteve slovenske obrti in podjetništva za letošnje leto. Večina njihovih zahtev ni bila uresničena, letos pa vendarle pričakujejo njihovo realizacijo. »Želimo si, da nam Vlada tokrat prisluhne in skupaj z nami pomaga ustvari takšno poslovno okolje, ki bo omogočilo razcvet slovenskega gospodarstva. Samo v stabilnem in prijaznem poslovnem okolju bomo lahko zaposlovali, ustvarjali in bomo konkurenčni,« je opozoril predsednik OZS Branko Meh. Med desetimi najpomembnejšimi zahtevami 2015 so drugačna umestitev davčnih blagajn, drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu, ustrezna obdavčitev nepremičnin z davkom na nepremičnine, razbremenitev stroškov dela ter znižanje stroškov omrežnin. Prav tako v zbornici zahtevajo spremembe zakona o delovnih razmerjih, učinkovito izvršbo in urejeno insolventno zakonodaja za boljšo plačilno disciplino, celovito prenovo sistema javnega naročanja, učinkovito črpanje evropskih sredstev in dostop do virov financiranja ter učinkovitejšo ureditev sistema poklicnega izobraževanja v povezavi s premišljeno deregulacijo poklicev. [MOW® Mow® D®S)W® ww© M®w®asg ■ posojila za zaposlene in upokojence enostaven postopek: odobrimo in izplačamo že v 1 uri tudi za osebe z nižjimi dohodki INFO-KREDIT d.O.O. Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363, Gsm: 051/70-10-20 torek • 12. maja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Športni napovednik Radenci • Pred 35. Maratonom treh src Za sobotni (16. 5.) množični športno-rekreativni dogodek v Radencih je vse nared. Organizatorji upajo, da ga ne bo zagodlo neprijazno vreme, sicer pa se bo s startnega mesta izpred hotela Radin podalo okoli 6000 pohodnikov in tekačev. Kot običajno bodo prireditev začeli pohodniki (ob 8. uri) z že 25. pohodom Treh src. Ob 8.55 se bodo za državne naslove začeli potegovati paraplegiki s prirejenimi kolesi na 21 km dolgi poti. Pet minut kasneje bo start tekov na 42,195 km (maraton) in 21,098 kilometra (polmaraton). Ob 9.20 bo start teka Radenska Naturelle na 10 km in Oazin tek (5,5 km), zatem pa pričetek nordijske hoje. Popoldanski program se bo pričel ob 15.00 s tradicionalnim humanitarnim tekom, za najmlajše (ob 16.00) pa bodo pripravili Srčkov in Veveričkin tek. Najdaljšo razdaljo bo premagovalo okoli 360 udeležencev, na polmaratonu bo teklo skoraj 2000 tekačev, na 10 km razdalji 1674, na 5,5 kilometra pa okoli 610 rekreativcev. Rekordni dosežek najdaljše razdalje datira iz leta 2006, pripada pa Italijanki Giglioli Borghini (2:38:33) in Kenijcu Davidu Biwottu (2:15:26). V moški konkurenci bodo najboljši rezultat poskušala izboljšati kenijska atleta Justus Kipchirchir Kipronu in Silas Ki-prono Too, v ženski pa Rebecca Jepchirchir Korir in Agnes Chebet. Tudi na krajši progi bodo v ospredju predstavniki Kenije: Joel Maina Mwangi, Hillary Kiptum Maiyo Kimaiyo, Moses Masai Komon, Hellen Jekosegei Kimutai, Gladys Jepkurui Biwott in Stellah Jepngetich Barsosio. Nastopi slovenskih tekmovalcev na polmaratonu bodo šteli za državne naslove, doslej pa med prijavljenimi ni zvenečih imen domačih atletov. NŠ Mali nogomet • 15. Sandijev memorial Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 15. Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih (po pravilih FIFA 4 +1). Program prireditve, 29. do 31. maj: petek, 29. maj: - turnir v kategorijah od U-8 do U-14, - turnir med zaselki občine Sveti Andraž, - žreb za članski Sandijev memorialni turnir; sobota, 30. maj: - turnir v kategoriji U-19, - turnir v veteranski konkurenci, - prijateljska tekma ženskih ekip, - Sandijev memorialni turnir v članski konkurenci za prehodni pokal (skupinski del); nedelja, 31. maj: - nadaljevanje Sandijevega memorialnega turnirja, - velika boksarska revija za Pokal Pivovarne Kozel. Informacije: prijave ekip do žreba, ki bo v petek, 29. 5., ob 21.uri, ali predhodno po telefonu 031 634 847 ali e-mailu: rojs.darko@gmail.com. Mladinci, U-8 do U-14, U-19, turnir med zaselki in ženske nastopajo brez prijavnine. Veterani imajo 6 € prijavnine na igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 60 € (vsaka ekipa prejme ob prijavi pet kuponov za pivo Kozel). Nagradni sklad članskega turnirja znaša 2.430 evrov. Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu. JM Planinski kotiček Slivnica, 1114 m Kopasta gora nad Cerkniškim jezerom Sobota, 23. 5. 2015 Tokrat nas bo lahka pot vodila na razgledno goro, s katere je čudovit pogled na Cerkniško polje z njegovim znamenitim presihajočim jezerom. Slivnica je znana že od nekdaj kot zbirališče čarovnic. Mi bomo premagali strah pred njimi (te so baje nevarne samo ponoči) in se na Slivnico povzpeli po eni od poti, ki vodijo nanjo. Nagrajeni bomo s čudovitim pogledom na Cerkniško jezero in bližnje Javornike. Odhod je ob 5.30 s parkirišča pod gradom na Ptuju. Na zanimivi poti nas čaka sprehod ob Cerkniškem jezeru, vzpon na Slivnico, nadaljevanje poti na Križno goro. Naužili se bomo tudi lepot Rakovega Škocjana - bisera Krasa. Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (oblačila, kapa, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje, in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, hrana in kakšen priboljšek. Pod vrhom Slivnice je dom, kjer je možen topel obrok in čaj. Prijave za izlet sprejemajo do torka, 19. 5. oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 27 €. Plačilo možno tudi na TR PD Ptuj:04202-0000493764 pri NKBM s pripisom april 15. Vrnitev je predvidoma do 21. ure! Izlet s sovodniki vodi Miran Ritonja. Triatlon • 14. ptujski triatlon Množična udeležba in zmaga Domna Dornika TERMEPTUJ www.tkm-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica v sprint triatlonu pri moških Foto: Črtomir Goznik Jana Koradej, zmagovalka sprint triatlona pri ženskah Triatlonska sezona se je v Sloveniji začela s 14. ptujskim triatlonom. To organizacijsko zahtevno tekmovanje je Tekaški klub Maraton uspešno spravil pod streho. Plavalni del je izvedel v Termah Ptuj, kolesarskega in tekaškega pa v njeni neposredni bližini. Na sporedu so bili sprint triatlon, super sprint triatlon, triatlon za vsakogar in akva-tlon. Največ pozornosti je bilo namenjene sprint triatlonu, ki je bil sestavljen iz 750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. Glede na prijavljene rezultate so bili nastopajoči razporejeni v tri skupine, skupno je bilo prijavljenih 127 tekmovalcev ter 33 tekmovalk. Najprej so startali najboljši tekmovalci, v plavanju je bil najhitrejši Domen Dornik, ki je za 750 m dolgo progo potreboval 9 minut in 36 sekund. Za članom Športno rekreativnega kluba Celje so se z nekajsekundnim zaostankom zvrstili naslednji tekmovalci, ki so na kolesu hitro ujeli vodilnega Dornika. Manjša skupina triatloncev je skupaj prevozila 20 km in o zmagovalcu je odločil tekaški del preizkušnje. V njem je Dornik zelo hitro pospešil in si kmalu nabral odločilno prednost za zmago. Domen Dornik: »To je bila prva letošnja slovenska tekma in moja prva slovenska zmaga na sprint triatlonu, tako da sem zares zelo vesel. S svojim Rezultati, sprint triatlon (moški): 1. Domen Dornik (ŠRK Celje) 2. Jaka Kaplan (TK Inles Riko), +13 sek. 3. Urh Klenovšek (TK Telema-ch) + 59 sek. sprint triatlon (ženske): 1. Jana Koradej (TK Telemach) 2. Eva Skaza (TK Maribor) 3. Maruša Klemenc (TK Utrip) Ob koncu aprila se je končalo tekmovanje v elitni slovenski mladinski ligi. Z naslovom državnega prvaka se je okronala ekipa Slovana iz Ljubljane, enako število točk je osvojila tudi ekipa Celje Pivovarna Laško. Zelo uspešni so bili tudi Ptujčani, ki so končali v sredini lestvice, na 7. mestu. Varovanci trenerja Ivana Hrupiča so si že precej pred zadnjim krogom zagotovili obstanek. 1. SLOVAN 22 19 1 2 38 2. CELJE PIVO. LAŠKO 22 18 2 2 38 3. RIKO RIBNICA 22 15 2 5 32 4. KRKA 22 13 2 7 28 5. TRIMO TREBNJE 22 10 2 10 22 6. KOPER 2013 22 10 2 10 22 7. DRAVA PTUJ 22 7 4 11 18 8. URBAN. LOKA 22 8 1 13 17 9. DOL TKI HRASTNIK 22 7 1 14 15 10. KRŠKO 22 7 0 15 14 11. BREŽICE 22 4 2 16 10 12. SLOV. GRADEC 22 4 1 17 9 V 132 tekmah sezone je bilo skupno doseženih 8188 golov, od tega 852 iz sedemmetrovk. Skupno je bilo sicer dosojenih nastopom sem zadovoljen, saj sem dobro plaval, na kolesu sem v skupini prihranil nekaj moči, v teku pa sem narekoval nekoliko močnejši tempo, ki je bil očitno premočan za tekmece. Tekma je bila zares zelo dobro organizirana, zato sam zelo rad tekmujem tukaj na Ptuju.« TK Maraton so v sprint triatlonu zastopali Franc Cizerl, Andrej Hunjet, Jukka Petri Kousmanen, Leon Ko-vačec, Rado Ačimovic in Branimir Komel. Slednji je bil tokrat najboljši ptujski tekmovalec, zasedel je 39. mesto. V ženski konkurenci je bila razred zase Jana Koradelj (TK Telemach), saj je za bila za dobro minuto in pol hitrejša od najbližje zasledovalke. Članica TK Maraton Manja Kokol je osvojila 18. mesto. Za dve stopnji manj zahteven je bil super sprint triatlon, na katerem so nastopajoči preplavali 300 m, prekolesa-rili 8 km in pretekli 2 km. Pri moških je med 47 tekmovalci zmagal Žiga Huter (TKM), pri ženskah pa je med 26 tekmovalkami slavila Tjaša Vrtačič 1121 sedemmetrovk, realiziranih jih je bilo 852 (76,00 %). Najuspešnejša ekipa lige v tem segmentu je bila ekipa Drave, ki je realizirala skoraj 85 % strelov iz sedmih metrov. Sledita Slovan (82 %) in Dol TKI Hrastnik (80,41), najslab- (TK Trisport). Organizatorji so pripravili še triatlon za vsakogar in akvatlon za otroke, ki je potekal za dečke in deklice v štirih različnih kategorijah ter je prinesel kar dobro udeležbo. Skupno je v vseh kategorijah nastopilo kar 317 tekmovalcev. Za organizacijo si v TK Maraton zaslužijo čestitke, na tokratnem triatlonu so pripravili tudi novo ravninsko kole- ša je ekipa Riko Ribnica (65). Ptujčana najdemo tudi med najboljšimi strelci, na 3. mestu je Filip Jerenec (160 zadetkov). Pred njim sta le Aleks Kavčič (Loka, 192) in Kristijan Polovič (Brežice, 174). JM sarsko progo. Tekmovanje je v vseh treh disciplinah potekalo na zelo visokem nivoju. David Breznik Konjeniški šport • V Ljubljani štiri zmage ljutomerskim kasačem Na hipodromu Stoži-ce v Ljubljani so v nedeljskem tekmovalnem dnevu od devetih dirk kar štiri pripadle članom KK Ljutomer. Najuspešnejši voznik za lansko leto Jože Sagaj mlajši iz Ključarovcev je zabeležil dve zmagi - z Lutherjem Kingom in Lambertom Sasom, Darko Sodec in Peter Zadel ml. pa sta slavila s Florkom in Dre-amom Catcherjem. Dvakrat se je na 2. mesto zavihtel Rene Hanžekovič (Lady Luna; Vic Attack), kar je po enkrat uspelo tudi Mitji Slaviču (Insa) in Janku Sagaju (Tars Stars). Tretje mesto so osvojili Branko Seršen (Rožle), Franc Cimerman (Rosso), Jože Osterc (Pinter), v dirki tujih kasačev Miha Ivanuša (Onore dei Sogni) in v dirki za francoske kobile Vlado Plohl (Atokris du Goutier). Naslednji tekmovalni dan (17. maj) bo na hipodromu v Komendi, 24. maja pa bo drugič letos dirke pripravil KK Ljutomer. NŠ Rokomet • 1. mladinska liga Drava na koncu v zlati sredini Foto: Črtomir Goznik Filip Jerenec (Drava Ptuj) je sezono končal med najboljšimi strelci 1. mladinske lige. 12 Štajerski Šport torek • 16. maja 2015 Strelstvo • GP Liberation Plzen 2015 Urška Kuharic najboljša med Slovenci II Ob 70. obletnici osvoboditve mesta Plzen in konca druge svetovne vojne so se najboljši evropski strelci tradicionalno zbrali na 46. Veliki nagradi Plzna. Na enem izmed najbolj priljubljenih tekmovanj z zračnim in malokalibr-skim orožjem na svetu, z zelo močno konkurenco iz 33 držav, je sodelovalo 643 strelcev v 17 disciplinah, od tega v 10 olimpijskih (od 15). Slovenska odprava je štela 23 strelcev in se po številčnosti zasedbe uvrstila na 9. mesto. Največ je bilo Nemcev s 84 udeleženci, sledili so domačini Čehi s 83 in Poljaki z 51 udeleženci. Z dobro formo pred Plznom so se izkazali tudi številni spo-dnjepodravski strelci, saj je vodja reprezentance Andreja Vlah vpoklicala kar šest strelcev iz Ormoža in Ptuja. Slednji pa so se na tekmovanju izkazali z dobrimi rezultati. Najuspešnejši nastopi slovenskih strelcev so uspeli Urški Kuharic in Željku Moičeviču na 11. in 12. mestu z zračnima puškama ter Kevinu Venti s 13. mestom z malokalibrsko pištolo na 50 m. Ob tem so slovenski strelci izboljšali še štiri državne rekorde, tri ekipne in enega posamičnega. Kuharičeva le streljaj od finala Z zračno puško je v odsotnosti naše najboljše strelke in olimpijke Žive Dvoršak slovensko čast odlično branila mlada ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, ki je bila s 414,2 kroga (103.3, 103.1, 104.8 in 103.0) le streljaj (za 0,6 kroga) oddaljena od osmerice finalistk ter se uvrstila na visoko 11. mesto. To je njen najboljši rezultat na mednarodni tekmi, bila pa je tudi najvišje uvrščena strelka med vsemi Slovenci. Druga ormoška strelka Petra Vernik je s 406,1 kroga osvojila 78. mesto. V ekipni razvrstitvi so Slovenke s 1230,1 kroga osvojile 10. mesto ter za dobrih 17 krogov zaostale za zmagovalkami iz Nemčije, oziroma bile le za dobrih pet krogov oddaljene od odličja. Kuharičeva do dveh novih državnih rekordov Kuharičeva pa je bila zelo uspešna tudi v preostalih dveh disciplinah z malokali-brsko puško, saj je v ležečem položaju s 619,2 kroga za 0,3 kroga izboljšala državni rekord Renate Oražem iz lanskega leta, obenem postavila tudi svojo najboljšo znamko ter osvojila 19. mesto. Odlično se je odrezala tudi Petra Vernik in se s svojim osebnim rekordom s 618,4 kroga uvrstila le dve mesti slabše od Kuharičeve ter še za dva kroga izboljšala svoj lanski rekordni dosežek iz Plzna. Oražmova je sicer poškodovana, z obolelim komolcem, s slabšim rezultatom s 608 krogi, kljub temu veliko doprinesla k ekipnemu uspehu slovenske reprezentance, ki Foto: arhiv Strelske zveze Slovenije Spodnjepodravske strelke so se odlično odrezale na Veliki nagradi Plzna ter nanizale nekaj visokih uvrstitev. V reprezentanci je kot najboljša blestela mlada Ormožanka Urška Kuharič, ki je skupaj s Petro Vernik izboljšala kar tri državne rekorde. Z desne strani zadovoljni iz Plzna odhajata tudi Majda Raušl in Vesna Mele. je s 1845,6 kroga za osem krogov izboljšala ekipni državni rekord, ki so ga septembra na SP v Granadi postavile takrat še izvrstne mladinke - zdaj članice (Kuharič/Vernik). Če Oražmova ne bi imela poškodovane roke, pa bi bile Slovenke zelo blizu ekipnega odličja. Slovenke drugič rekordno Tudi v trojnem položaju z malokalibrsko puško je bila od slovenskih strelk znova najboljša Kuharičeva, ki je s 571 krogi (kleče 193, leže 191 in stoje 187) osvojila 65. mesto. Preostali slovenski strelki Petra Vernik in Renata Oražem sta s 561 in 559 krogi osvojili skro- Karting • Slovensko-avstrijski kart pokal V Hajdošah odlično uspela prireditev V soboto je bilo na karto-dromu v Hajdošah znova živahno, saj so progo zavzeli vozniki kartov. Pomerili so se na 2. dirki za slovensko-avstrijski kart pokal; prva je bila aprila v Kalsdorfu pri Gradcu. Dirko so organizirali člani AMD Hajdina »V preteklem letu smo slovenskim organizatorjem dirk poskušali predlagati določene spremembe in izboljšave, a te niso padle na plodna tla. Zaradi tega smo se odločili za priključitev k tekmovanju Avstrijcem, ki so odlično organizirani. Kljub temu je treba povedati, da smo dirko po vseh pravilih prijavili v koledar AMZs, čeprav smo pri tem naleteli na različne težave. A smo vse te ovire premagali in za samo organizacijo prejeli številne pohvale - tudi opazovalca AMZS,« je po tekmovanju povedal Branko Pšajd iz AMD Hajdina. Na dirki je v štirih razredih nastopilo 32 tekmovalcev (iz mni 95. in 101. mesto, kljub temu pa znova pomembno prispevali k ekipnemu uspehu Slovenk, ki so s 1691 krogi postavile nov ekipni državni rekord ter osvojile 19. mesto. Z zračno pištolo najvišje Raušlova in Kolmanova Med dekleti z zračno pištolo se je najboljšega rezultata v slovenski reprezentanci veselila ptujska strelka Majda Raušl, ki je s 374 krogi osvojila 35. mesto in tako ponovila svoj lanskoletni dosežek v Plznu. Sevniška strelka Mojca Kolman se je prav tako s 374 krogi uvrstila mesto za Rau-šlovo. Slovenije samo AMD Hajdi-na), najkakovostnejša je bila zasedba v razredu KZ2. Tukaj je med 17 nastopajočimi slavil Vid Pšajd, tik za njim se je uvrstil Maks Mlakar. Na prvi dirki v Avstriji sta omenjena dosegla 7. (Mlakar) in 8. mesto (Pšajd). JM Slovensko-avstrijski kart pokal, 2. dirka, rezultati: Bambini (9 voznikov): 1. Corrado Foscht (Veit Racing School), 9. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina); KZ2 (17 tekmovalcev): 1 Vid Pšajd, 2. Maks Mlakar, 4. Albin Pernat, 7. Marko Žerak, 8. Jan Skledar, 10. Zvonko Čre-šnik (vsi AMD Hajdina), 17. Niko Glažar (AMD Ptuj); KZ2, senior (3 tekmovalci): 1. Albin Pernat, 2. Marko Žerak (oba AMD Hajdina); TAG (3 tekmovalci): 1. Luka Železnik, 2. Mark Škulj (oba AMD Hajdina). Rezultati: Zračna puška ženske 1. Lucie Dudova, CZE 415,8+ 206,3 11. Urška Kuharič, SLO 414,2 46. Sonja Benčina, SLO 409,8 57. Klavdija Pufič, SLO 408,8 78. Petra Vernik, SLO 406,1 Ekipno 1. Nemčija 1247,9 3. Češka 1235,4 10. Slovenija 1230,1 MK puška leže 1. Silvia Rachl, NEM 624,6 19. Urška Kuharič, SLO 619,2-DR 21. Petra Vernik, SLO 618,4 86. Renata Oražem, SLO 608,0 107. Vesna Mele, SLO 594,4 Ekipno 1. Poljska A 1864,5 2. Norveška - Mil. A 1860,4 3. Norveška - Mil. B 1859,8 10. Slovenija 1845,6-DR MK puška trojni položaj 1. Silvia Rachl, NEM 583+460,4 65. Urška Kuharič, SLO 571 95. Petra Vernik, SLO 561 101. Renata Oražem, SLO 559 Ekipno 1. Nemčija 1751 2. Rusija 1739 Kevin Venta dobro 3. Ukrajina 19. Slovenija Pištola 50 m 1. Alessio Torracchi, ITA 13. Kevin Venta, SLO 54. Blaž Kunšek, SLO 60. Boštjan Simonič, SLO 79. Simon Simonič, SLO Ekipno I. Hrvaška II. Slovenija Zračna pištola 1. Pavel Svetlik, CZE 38. Kevin Venta, SLO 48. Blaž Kunšek, SLO Ekipno 1. Nemčija 12. Slovenija Zračna pištola 1. Liubov Yaskevitch, RUS 35. Majda Raušl, SLO 36. Mojca Kolman, SLO 51. Katja Vodeb, SLO 73. Petra Dobravec, SLO Ekipno 1. Rusija A 2. Poljska A 3. Rusija B 16. Slovenija 1738 1691-DR 552+193,3 548 534 530 515 1642 1612 10m moški 579+199,4 569 566 1730 1699 ženske 389+202,9 374 374 371 359 1150 1148 1138 1104 Tretji ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta se je po izboljšanju »nepremagljivega in skoraj večnega - 43 let starega« državnega rekorda s 562 krogi na 1. kvalifikacijskem turnirju v Ljubljani visoko zavihtel tudi v Plznu. S 548 krogi je sicer zaostal za svojim rekordnim dosežkom, vendar kljub temu osvojil visoko 13. mesto, do finala pa so mu zmanjkali trije krogi. Preostali slovenski strelci Blaž Kun-šek, Boštjan Simonič, Rok Ivanc ter Simon Simonič so zaostali za svojimi pričakovanji ter s 534, 530, 524 in 515 krogi osvojili 54., 60., 67. in 79. mesto. Z zračno pištolo slovenski strelci niso blesteli, najvišje med njimi pa se je uvrstil pričakovano Venta s 569 krogi na 38. mesto. Sledijo WC München, EI Baku ter EP Gaj-Pragersko Najboljši slovenski strelci se po tekmi v Plznu pripravljajo na naslednje veliko tekmovanje - ISSF Svetovni pokal v Münchnu, nato pa se bo del reprezentance udeležil Evropskih iger v Bakuju, drugi del pa se bo na domačem strelišču v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem pripravljal na domači vrhunec sezone - julijsko Evropsko prvenstvo. Simeon Gönc Plavanje • Skupščina PZS Na Ptuju skupščina Plavalne zveze Slovenije Grand hotel Primus je v soboto gostil skupščino Plavalne zveze Slovenije, v katero je vključenih več kot 40 klubov in društev. Njihovi predstavniki so na skupščini razpravljali o običajnih temah, kot so potrjevanje poročil za preteklo leto in načrtov za tekoče leto, o financiranju vrhunskega športa, kjer je podpora države, sponzorjev in donatorjev vsako leto manjša. Želja večine klubov je bila, da bi se bolje uredilo in izboljšalo delo izvajalcev na področju plavalnega opismenjevanja in na kakovosti različnih plavalnih šol. Trenutno so rezultati plavalcev kot tudi športnikov v drugih športih za slovenske razmere več kot odlični, vendar moramo prisluhniti tistim, ki se ukvarjajo z mlajšimi, saj je tukaj podpora lokalnih skupnosti na eni strani in slabšega finančnega položaja staršev na drugi strani manjša. Na skupščini so izvedli tudi volitve in so za predsednika izbrali Mirana Kosa, medtem ko sta pomembni funkciji pripadli tudi dvema bivšima ptujskima plavalcema, ki sta sedaj v vodstvu PZS. Tako sta že četrti mandat v vodstvu zveze dr. Dorka Šajber, ki je predsednica Odbora za množičnost, in Franjo Rozman, ki je predsednik Nadzornega odbora. David Breznik Na kartodromu v Hajdošah je na zadovoljstvo organizatorjev nastopilo več kot 30 voznikov iz domačega kluba in iz Avstrije. Na najvišji stopnički v kategoriji KZ2 sta stopila Vid Pšajd in Maks Mlakar (AMD Hajdina). Predsednik PZS Miran Kos, predsednica Odbora za množičnost dr. Dorka Šajber in predsednik Nadzornega odbora Franjo Rozman. petek • 15. maja 2015 Šolski šport, šport mladih Štajrnhi 17 Videm • Zdrav življenjski slog v osnovni šoli Šport mladih • Rokomet Počitnice po vijoličasto V naših osnovnih šolah otrokom poleg obveznih vsebin ponujajo tudi številne dodatne dejavnosti, s katerimi popestrijo šolsko delo, mlade pa vzpodbudijo k drugačnemu preživljanju njihovega prostega časa. V osnovni šoli Videm se tako poleg drugega bolj poglobljeno ukvarjajo s športom. Beno Repič, profesor športne vzgoje, je v videmski šoli nosilec projekta Zdrav življenjski slog. Vanj so vključeni učenci od prvega do zadnjega razreda - tisti, ki se odločijo svoje življenje bolj športno obarvati - tako na matični šoli v Vidmu kot na obeh podružnicah, v Le-skovcu in na Selih. V okviru projekta imajo učenci po dve dodatni uri športne vzgoje, nekatere vsebine organizirajo tudi ob počitnicah in ob sobotah. Pri tem ne gre za tekmovalni šport, niti ne za ocenjevalnega, pač pa za dejavnosti, ki mladim šport prikažejo kot prijeten način preživljanja prostega časa, ob tem pa se učenci seznanjajo še z različnimi športnimi zvrstmi, s katerimi se drugače v domačem okolju ne bi; vsako leto spoznajo 20 različnih športov. Tako so že spoznali konjeni-štvo, golf, hokej na parketu (floorball), veliko se ukvarjajo z gimnastiko, v kratkem se odpravljajo v plezalni park Betnava ... Eden pomembnejših ciljev projekta je tudi povezovanje s športnimi društvi v domačem okolju; v Vidmu jim to zelo uspeva. Stroške izvedbe projekta v 85 odstotkih financira Evropska unija, v 15 pa država. Tudi med prvomajskimi počitnicami »športni« učenci niso le lenarili, pač pa so se udeležili Počitnic po vijoličasto, ki jih je pripravil Nogometni klub Maribor. Tam so otrokom, ki bi se med prazniki sicer dolgočasili doma (iz Vidma in obeh podružnic je šlo v Maribor z avtobusom 40 četrto- in petošolcev), popestrili dan z brezplačnimi delavnicami v ustvarjalnem kotičku in številnimi spretnostnimi igrami v igralnem delu pod nadzorom trenerjev nogometne šole NK Maribor. Tako so v igralnem delu otroci lahko izmerili hitrost in natančnost Šolski šport • Rokomet, dekleta Medobčinsko ... V začetku aprila je v športni dvorani v Markovcih potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za dekleta letnika 2002 in mlajša. Tri ekipe so zabeležile po dve zmagi in en poraz, krajšo pa so potegnile učenke OŠ Ljudski vrt. Na območno tekmovanje sta napredovali ekipi OŠ Destrnik-Trno-vska vas in OŠ Gorišnica. Rezultati: Markovci - Destr-nik-Trnovska vas 1:10, Ljudski vrt - Gorišnica 8:7, Destrnik-Trnovska vas - Gorišnica 5:7, Markovci - Ljudski vrt 3:6, Ljudski vrt - Destrnik-Trnovska vas 4:11, Gorišnica - Markovci 4:3. Vrstni red: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Markovci V Pragi v 30 dvoranah nastopalo 78 ekip, med njimi tudi Gorišničani Foto: Beno Repič Mladi videmski nogometni navdušenci so bili veseli, da so si mariborski nogometaši vzeli čas zanje; podpise jim je delil tudi Luka Zahovič. svojega »brca« pod računalniškim nadzorom, premagovali spretnostni poligon z žogo, sodelovali v nogometnem turnirju na napihljivem igrišču, oblečeni v mehurčkast balon, igrali nogomet v kletki, preizkusili pa so se tudi v ročnem nogometu in na igralnih kon-zolah. V ustvarjalnem delu so bile delavnice izdelovanja grafitov, poslikave obraza, za najmlajše pobarvanke s simboli NK Maribor, poseben kotiček pa je bil za dekleta. Posebna zanimivost in vrhunec tega dne pa je bil ogled zadnjega treninga članske ekipe NK Maribor pred derbijem z Olimpijo naslednji dan in poznejše druženje z nogometaši z možnostjo pridobivanja av-togramov ter fotografiranjem. Na veliko navdušenje otrok so si vijoličasti nogometaši res vzeli veliko časa zanje in niso bili prav nič zvezdniško vzvišeni nad mladimi oboževalci. Za konec vijoličastih počitnic so dobili otroci brezplačne vstopnice za nogometno tekmo naslednji dan; samo še spremljevalca so si morali priskrbeti ... jš Ekipa RK Moškanjci-Gorišnica, letniki 2000 in mlajši Od leta 1992 poteka v Pragi v velikonočnem času mednarodni rokometni turnir mlajših selekcij. Letošnjega se je udeležila tudi ekipa starejših dečkov RK Moškanjci-Gorišnica, rojenih leta 2000 in mlajših. Pred odhodom je bilo pri igralcih in spremljevalcih čutiti veliko vznemirjenja in negotovega pričakovanja, saj je v tej starostni kategoriji nastopilo kar 78 ekip. Tekme so potekale v 30 dvoranah. Gori-šničani so prvi dan ugnali eki- pe Brna, Lubecka in Vršovic. Drugi dan so najprej ugnali Italijane, nato pa izgubili z Leipzigom. Z osvojenim 2. mestom v skupini so napredovali v nadaljnje tekmovanje. Tam so igrali z dvema češkima ekipama, Visočino in Vyberjem, in z obema izgubili. »Fantje si vsekakor zaslužijo pohvale za borbenost in prikazano igro, z uvrstitvijo v drugi krog pa so tekmovalne cilje v celoti izpolnili. Pohvaliti moram tudi organizacijo in logistiko turnirja. Potek tekem je bilo mogoče spremlja- ti na internetu iz vseh dvoran. Ob natrpanem in napornem urniku tekem je bilo malo priložnosti za spremljajoče dogodke. Ogledali smo si Karlov most in grad Hradčani. Na velikonočni ponedeljek smo se srečno vrnili v domačo občino, polni vtisov in spoznanja, da se pri nas dobro dela z mlajšimi selekcijami,« je v imenu ekipe zapisala Marta Tetičkovič Ranfl ter se je obenem zahvalila vsem sponzorjem in staršem za vzpodbudo in potrpežljivost. UR GIMNAZIJA PTUJ VABI NA ......... 3. UNESCO ASP TEK M LAHIH 20. MAJA 2015 Oi 9.30 iO 13.30 PTUJ , STARO MESTNO JEDRO Ekipa OŠ Destrnik-Trnovska vas ... in področno tekmovanje V sredo, 6. maja, je bilo v telovadnici OŠ Velika Nedelja izvedeno še področno tekmovanje v rokometu za učenke letnika 2002 in mlajše. Po zelo izenačenih in negotovih tekmah se je zmage veselila domača ekipa, ki je v finalu ugnala sosede iz Ormoža. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Velika Nedelja - OŠ Gorišnica 8:6, OŠ Destrnik-Trno-vska vas - OŠ Ormož 5:7; tekma za 3. mesto: OŠ De-strnik-Trnovska vas - OŠ Gorišnica 9:1; tekma za 1. mesto: OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož 4:3. Vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja 2. OŠ Ormož 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 4. OŠ Gorišnica JM 18 Štajerski Zanimivosti petek • 15. maja 2015 Sah 20-letnica conskega turnirja na Ptuju Vse se je začelo v Moskvi decembra leta 1994 na 31. šahovski olimpijadi. Tekmovanja od 1. do 15. decembra v Moskvi se je udeležila tudi slovenska moška in ženska reprezentanca. V slovenski delegaciji, ki je imela kar precejšen »ptujski pridih«, so bili tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) Milan Kneževič, selektor ženske reprezentance Danilo Pola-jžer, igralka Anita Ličina ter mednarodni sodnik Fide Janko Bohak. Na kongresu Fide, ki je vedno istočasno kot šahovska olimpijada, je na sestanku evropske cone njen predsednik Kurt Jungwirth iz Avstrije predlagal, da conski turnir za moške in za ženske za cono I-2a leta 1995 priredi Slovenija, kar je naša delegacija, ki jo je vodil Boris Kutin, z veseljem sprejela. V Moskvi prisotna Milan Kneževič in Danilo Polajžer sta bila navdušena nad dodelitvijo organizacije turnirja Sloveniji in sta se hitro odločila, da bi organizacijo tega atraktivnega šahovskega dogodka lahko prevzelo ptujsko šahovsko društvo, ki ima primerne organizacijske izkušnje in ustrezne strokovne sodelavce - sodnike za izvedbo take prireditve. Ko so kasneje izvršilni organi ŠZS ptujsko pobudo sprejeli in zaupali tehnično izvedbo ŠD Ptuj, so prav tako sklenili, da bo moški conski turnir za svetovno prvenstvo na Ptuju istočasno tudi XI. Memorial Dr. Milana Vidmarja, ki je bil načrtovan za to leto, s tem pa je bil tudi zagotovljen za conske turnirje obvezen nagradni sklad. Domače šahovski društvo je takoj imenovalo organizacijski odbor, ki ga je vodil Milan Kneževič, v njem pa so aktivno sodelovali Danilo Polajžer, Janko Bohak, Silva Razlag, Anita Liči-na, Ferdinand Zupančič, Boris Žlender, Štefanija Bohak ter mnogi drugi člani društva. Pokroviteljstvo je prevzela Mestna občina Ptuj, generalna sponzorja sta bili podjetji Perutnina Ptuj in Zebra Kranj. Po večdnevnem usklajevanju primernega igralnega termina za vse udeležence je bilo s predsednikom evropske cone Fide prof. Kurtom Jungwitom dogovorjeno, da bo conski turnir za moške v času od 6. do 22. aprila in za Od leve: Danilo Polajžer, Miroslav Luci, Zoran Thaler, Milan Kneževič, Kurt Jungwit in Gertrude Wagner. ženske v času od 10. do 22. Igralni prostor je bil na ptujskem gradu, v dvorani Pala-cium. Cona 1-2A za moške in ženske je obsegala Nemčijo, Slovenijo, Švico, Avstrijo in Liechtenstein. Na turnirju za moške so nastopili: - GM Dražen Sermek, IM Aljoša Grosar, IM Leon Gosti-ša in IM Georg Mohr (vsi Slovenija); - GM Christipher Lutz, GM Stefan Kindermann, GM Erick Lobron, GM Thomas Luther in IM Peter Enders (vsi Nemčija); - GM Viktor Korčnoj, IM Claude Landenbergue in Beat Zueger (vsi Švica); - GM Karel Robatsch, IM Nikolaus Stanec in IM Markus Wach (vsi Avstrija); - IM Valery Atlas (Liechtenstein). Na turnirju za ženske so nastopile: - IM Anita Ličina, Kity Gro-sar in Nataša Kermelj (Slovenija); - GM Gerzinska - Kahiani, FM Mrina Olbrich in FM Anke Koglin (Nemčija); - GM Tatjana Lematschko, IM Gundela Heinatz in Jana Ramseier (Švica); - FM Jutta Borek in Ortrun Goschl (Avstrija). Nagradni sklad je za oba turnirja skupno znašal 15.000 švicarskih frankov, prvi trije uvrščeni igralci z moškega in zmagovalka ženskega turnirja pa so se uvrstili na medicinski turnir. Namestnika glavnega sodnika sta bila državna sodnika Boris Žlender in Boris Rojic. Svečana otvoritev je bila 11. aprila pred pričetkom prvega kola v igralnem prostoru na ptujskem gradu. Svečane otvoritve conskega turnirja za svetovno prvenstvo in 11. memoriala dr. Milana Vidmarja so se udeležili ugledni gostje: zunanji minister Republike Slovenije Zoran Thaler, podpredsednik svetovne šahovske federacije Fide in predsednik evropske cone Kurt Jungwirt, župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, predsednik Šahovske zveze Slovenije in predsednik organizacijskega odbora Milan Kneževič, predsednik Šahovskega društva Ptuj Danilo Po-lajžer, mednarodna šahovska sodnica Fide Gertrude Wagner, predstavniki sponzorjev in mnogi drugi. Takoj po svečani otvoritvi se je pričelo prvo kolo. Simbolično je prvo potezo v partiji Viktorja Korčnoja potegnil takratni slovenski zunanji minister Zoran Thaler. O obeh conskih turnirjih so redno poročala vsa slovenska in številna tuja informativna sredstva. Vse partije so bile objavljene v turnirskem biltenu, ki ga je urejal namestnik glavnega sodnika Boris Žlen-der ter v šahovskih bazah. Mnoge partije so v različnih šahovskih revijah komentirali udeleženci turnirja in drugi velemojstri, obširen komentar dogajanja na turnirju in večino partij s komentarjem pa je v preglednem članku objavil udeleženec turnirja in takratni urednik Šahovske misli, mednarodni mojster Leon Gostiša. Favoriti za zmago in za uvrstitev na medconski turnir so bili nemški velemojstri in najpopularnejši udeleženec turnirja velemojster Viktor Korčnoj, ki je pred pričetkom turnirja emigriral iz Rusije in dobil švicarsko državljanstvo. Korčnoj je že v drugem kolu v partiji z nemškim velemojstrom Stefanom Kinderman-nom s tem, da je povlekel nemogočo potezo, česar pa nasprotnik ni opazil, poskrbel za dokaj neobičajen dogodek, o katerem so se razpisali številni domači in tuji mediji. Ob koncu turnirja pa se je celo izkazalo, da je bila to partija, ki je odločala o zmagovalcu. Pootek in dogodke v tej partiji si lahko ogledate v rumenem okvirčku. Po pravilih sem kot glavni sodnik (Janko Bohak, op. a.) zaustavil uro in zahteval, da se opravi rekonstrukcija poteka partije in odigrane poteze zapišejo. Pri rekonstrukciji partije na drugi šahovnici sem aktivno sodeloval in ko se je na šahovnici pojavila nemogoča poteza 26. ..., 0 -0 odločil, da se mora partija v poziciji, ki je nastala pred nemogočo potezo, nadaljevati. Ker je ro-kada poteza s kraljem (!) mora črni - ker je rokiral in se s tem dotaknil kralja - potegniti naslednjo potezo s kraljem! Po posebni formuli sem ocenil do odigrane 26. poteze porabljen čas, nastavil in pognal uro ter odredil, da igralca nadaljujeta z igro! Kindermann se je ves čas z obema rokama držal za glavo, Korčnoj pa je delal grimase, iz katerih se ni Oba conska turnirja so si ogledali številni ljubitelji šahovske igre. končala z remijem. Odločitev glavnega sodnika je bila kot primer pravilne razlage šahovskih pravil obrazložena in objavljena v nemški izdaji Pravil igre Fide, ki jih je leta 1997 izdala Švicarska šahovska zveza. Turnir za moške so pričakovano osvojili velemojstri. Zasluženo je zmagal Nemec Stefan Kindermann pred Viktorjem Korčnojem in Thoma-som Lutherjem. Vsi trije so se uvrstili na medconski turnir. Slovenski predstavniki so prikazali solidno igro, vendar za nastop na medconskem turnirju niso imeli realnih možnosti. Najuspešnejši je bil Georg Mohr, ki je zasedel šesto mesto, novi slovenski dalo razbrati ali je za to, da je odigral nemogočo potezo že prej vedel ali ne. Igralca sta se spogledala in Korčnoj je verjetno na hitro ugotovil, da je po potezi s kraljem v dokaj slabšem položaju. Izkušeni lisjak je ponudil REMI, ki ga je Kindermann, verjetno se nekoliko v soku zaradi neljubega dogodka, sprejel. Računalniška analiza kaze, da je po potezi s kraljem črni izgubljen. Npr. 26...Ke7 [ali 26...Kd8 27. Tc3 Df6 28.Tee3 Lc6 29. Dxa6 d4 30. Sxd4 Dxd4 31. Txc6?] 27. Tb3 Ta8 28. Dd4 Tac8 29. Db4+ in beli bi zmagal! Tako pa se je partija Postopek žrebanja startnih številk. Od leve: Silva Razlag, Boris Žlender, Janko Bohak, Boris Kutin, Dražen Sermek in Viktor Korčnoj. (1) Kindermann, Stefan (2585) - Kortschnoj, Viktor (2635) [B12] - Ptuj 1995 1. e4 c6 2. d4 d5 3 .e5 c5 4. dxc5 e6 5 .Le3 Sd7 6. Lb5 Dc7 7. Sf3 Lxc5 8. Lxc5 Dxc5 9. Sc3 Se7 10.0-0 a6 11. Ld3 h6 12. Tel Sc6 13. Dd2 g5 14. h3 Tg8 15 .a3 Df8 16. g4 h5 17. De3 Dh6 18. Lf1 hxg4 19. hxg4 b6 20. Lg2 Bb7 21. Sa4 Th8 22. Sxb6 Scxe5 23.Sd7 Sxd7 24. Tad1 Tc8 25. Da7 Tc7 26. Td3 V tej pozicij je Korčnoj odigral nemogočo potezo 26......0 - 0 , to je potezo s kraljem, čeprav je pred tem že igral s trdnjavo na g8 in s tem izgubil pravico do rokade. Ker je Korčnoj z 21. potezo Th8 vrnil trdnjavo na začetni položaj je nastala pozicija v kateri črni nima več pavice rokirati!!! To sta oba velemojstra spregledala in nadaljevala z igro. V 43. potezi je Korčnoju padla zastavica. Oba igralca sta bila v veliki časovni stiski zato potez v skladu s takrat veljavnimi pravili zadnjih pet minut nista zapisovala. Turnirja sta prav gotovo prispevala k večji popularnosti šahovske igre na Ptuju in v državi. Svečani zaključek obeh turnirjev in podelitev nagrad je bil ob skupnem kosilu z organizatorji in sponzorji v Termah na Ptuju. Erik Lobron in Viktor Korčnoj analizirata pravkar končano partijo zadnjega kola. Analizo opazujejo Leon Gostiša, Boris Kutin, Ivo Bajec in spremljevalka Viktorja Korčnoja gospa Petra. velemojster Dražen Sermek in Aljoša Grosar sta s polovičnim izkupičkom delila sedmo do deveto mesto in Leon Go-stiša, ki je bil enajsti z doseženim prav gotovo niso bili zadovoljni. Na ženskem turnirju je zmagala Gruzijka z nemškim potnim listom velemojstrica Ketino Kahiani - Gerzinska, ki je bila ob velemojstrici Tatjani Lemačko, Rusinji, ki nastopa za Švico, tudi glavna favoritinja in se je tako uvrstila na medconsko tekmovanje. Slovenske predstavnice so se hrabro borile. Kiti Grosar je delila odlično drugo, tretje in četrto mesto ter je imela nekaj časa celo možnosti za uvrstitev na medconski turnir. Z zmagovalko je v zadnjem kolu odigrala zanimivo partijo polno napak,ki je po izredni borbenosti pravi okras ženskega turnirja. Osvojila pa je, prav tako kot Anke Koglin, drugi bal in s tem naslov mednarodne mojstrice. Domačinka Anita Ličina ni zdržala obremenitev, ki so na tovrstnih turnirjih in je igrala precej pod svojimi zmožnostmi ter zasedla deseto mesto. Predsednik Šahovske zveze Slovenije čestita zmagovalcu turnirja Stefanu Kindermannu. Domača sodniška trojica je uspešno opravila občasno precej zahtevne naloge v zvezi z vodenjem obeh conskih turnirjev. Turnirja sta bila tudi za sodnike dokaj naporna, saj sta trajala kar osemnajst dni, ob tem pa so bili vsi sodniki tudi redno zaposleni. Oba turnirja bosta zapisana v slovensko šahovsko zgodovino kot prva mednarodna turnirja, na katerih so se uporabljale digitalne šahovske ure. Udeleženci in udeleženke turnirja so bili korektni in z izjemo beloruskega mednarodnega mojstra Valerija Atlasa, ki je nastopal za Liechtenstein, prirediteljem in sodnikom niso povzročali problemov. Valerij Atlas je želel bivati zasebno v Mariboru, zato je občasno na posamezna kola zamujal, v predzadnjem kolu pa na partijo z Beatom Zuegerjem sploh ni prišel ter izgubil partije brez borbe. Naknadno smo sodniki izvedeli, da je tega dne baje igral na nekem tekmovanju za avstrijsko ekipo ... Na turnirju je bilo odigranih precej zanimivih partij, ki so jih gledalci z zanimanjem spremljali in mnoge tudi kasneje analizirali. Oba conska turnirja sta bila sta bila do takrat v samostojni državi Sloveniji največja šahovska turnirja igrana po krožnem Bergerjevem sistemu ter sta precej prispevala k nadaljnjemu razvoju šahovske igre v državi, predvsem pa na Ptuju. Šahovsko društvo Ptuj, ki letos praznuje osemdeset let delovanja, je v naslednjih letih priredilo številne mednarodne turnirje po krožnem in švicarskem sistemu, kar je omogočilo kakovostno rast domačih šahovskih organizatorjev in mlajših igralcev, ki so čez nekaj let osvojili tudi naslov ekipnih člankih državnih prvakov in številne odlične rezultate na tekmovanjih doma in v tujini. Janko Bohak petek • 15. maja 2015 Izobraževanje in kultura Štajerski 19 Slovenska Bistrica • V dveh mesecih več kot 250 dogodkov Od potegovanja za kisto pira do bistriskega tabora Osrednji trg, mestni park in drugi kotički v mestu Slovenska Bistrica in tudi drugi kraji občine bodo ta mesec oživeli s kulturnimi in drugimi vsebinami. Tako bo maja organizirana parada učenja, folklorniki z Zgornje Ložnice se bodo zavrteli ob 20-letnici delovanja, izvedena bosta rokodelski praznik in dan ljubezni... Prvi dogodki so se začeli v okviru Tedna vseživljenjskega učenja v organizaciji Ljudske univerze Slovenska Bistrica že danes (v petek), nato pa bo 247 dogodkov oblikovalo dni vse do 30. junija. Osrednji dogodek bo parada učenja, ki bo svoje mesto dobila na osrednjem bistriškem trgu 22. maja. »Na sejemskem delu bomo na stojnicah predstavljali raznolike možnosti za vseživljenjsko učenje, na odru in pod njim pa prikazali njegove rezultate. Dali bomo možnost in priložnost, da se pokažejo otroci in mladina, pa tudi odrasli bodo peli, plesali, igrali in predstavljali učne dosežke. Letos se bomo prvič pridružili vseslovenskemu projektu maturantske četvorke, nastopil bo pihalni orkester Glasbene šole Slovenska Bistrica in seveda bo tudi veliko plesa,« je povedala direktorica Ljudske univerze Slovenska Bistrica Brigita Kruder. Na Sp.Polskavi se bodo potegovali za kišto pira Ob tednu vseživljenjskega učenja bo potekal tudi teden ljubiteljske kulture. Tako je bila v OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica danes (v petek) 40. območna revija odraslih pevskih zborov. Letos se je predstavilo 12 odraslih pevskih zborov oziroma 254 nastopajočih iz občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica in Oplotnica. Dober teden dni kasneje, 24. maja, pa bodo na Spodnji Polskavi na Regijskem srečanju godb na pihala nastopile godbe, ki se bodo predstavile v svoji primarni dejavnosti - igranje v gibanju. Takoj po končani prireditvi bo tekmovanje godb v družabni igri, kjer se bodo pote- IIMiT Foto: Mojca Vtič Sveti Tomaž • Matematični tabor Od sudokuja do tangrama Že četrto leto zapored smo na naši šoli organizirali dvodnevni matematični tabor za učence od 5. do 9. razreda. Kljub temu da matematika ni med najbolj priljubljenimi predmeti, se ga je tudi letos udeležilo kar 21 učencev. Učenci so reševali njim vedno zanimive sudokuje, barvali so gobeline in sestavljali matematične sestavljanke. Učenci so si izdelali igro Tangram in se preizkusili v sestavljanju podob iz likov tangrama. Učencem je bila najzanimivejša delavnica izdelovanje mandale. Vsak učenec je samo z uporabo šestila in ravnila narisal mandalo ter jo pobarval. Z nastalimi čudovitimi vzorci so učenci pokazali ne le matematično-geo-metrijsko pač pa tudi umetniško ustvarjalnost. Večer smo popestrili z ogledom filma o znanem matematiku, fiziku in astrofiziku Stephenu Hawkingu. Učenci se že veselijo naslednjega tabora, saj se jim takšni tabori zdijo zabavni in poučni. Tadeja Vrbnjak Zorman Vrtčevski otroci, osnovnošolci in srednješolci bodo letos tkali prijateljstva z nitkami turizma že deveto leto zapored. Foto: arhiv sole Utrinek z matematičnega tabora govale za »kišto pira«. Maj se bo končal še s 40. območno revijo majhnih pevskih skupin, in sicer 29. maja v Kulturnem domu na Zgornji Polskavi. Rokodelski praznik in srečanje zborov invalidnih društev Iz gline bodo izdelovali 16. maja na grajskem dvorišču, saj Kulturno-izobraževalno društvo keramikov in lončarjev Podravja Majolika prireja rokodelski praznik v Slovenski Bistrici. Ta bo obsegal rokodelski sejem, na katerem se bodo predstavili rokodelci in rokodelski centri Slovenije, možen bo brezplačen ogled zbirk v bistriškem gradu, ob tem pa bodo potekale tudi delavnice izdelovanja skled. Isti dan Društvo invalidov Črešnjevec, ki letos praznuje 20 let delovanja, v športni dvorani Slovenska Bistrica organizira pevsko revijo društev invalidov. Nastopilo bo 21 pevskih skupin iz 21 društev invalidov iz celotne Slovenije. Revija nima tekmovalnega značaja, njen namen je predvsem druženje in prikaz dela v društvih. Tekli bodo, da pomagajo slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim Dan kasneje, 17. maja, pa bo Slovenska Bistrica tekla, in sicer v okviru vseslovenskega projekta Tečem, da pomagam. Dobrodelni tek, ki bo izveden v 11 slovenskih mestih, v Slovenski Bistrici organizira domači Leo klub. In tekačem, ki bodo dober kilometer proge pretekli z zavezanimi očmi, naj bi se pridružila tudi smučarja Ilka Štuhec, Klemen Kosi in Filip Flisar. Leo klub Slovenska Bistrica obenem prireja še Dan družin pri OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. To je že tradicionalni dogodek, ki družinam omogoča, da aktivno preživijo svoj prosti čas, in sicer z risanjem, kiparjenjem itd. ali s športnimi aktivnostmi. Tkanje prijateljstva z nitkami turizma Slovenjebistriški Trg svobode bo tudi letos 21. maja gostil turistične podmladkarje iz občin Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane in Oplotnica. Vrtčevski otroci, osnovnošolci in srednješolci bodo v okviru prireditve Tkanje prijateljstva z nitkami turizma predstavili svoje delo na področju turizma že deveto leto zapored na izviren, poučen, zabaven in zanimiv način. Mesec maj, tudi mesec ljubezni, bo zaznamoval tudi Dan ljubezni. To je glasbena prireditev v organizaciji Kluba študentov Slovenska Bistrica. Tako bo 23. maja na ribniku Farovec odmevala glasba skupin S.A.R.S., Jinx, Hamo & Tribute 2 Love, Sould Out. In medtem ko bodo na Farovcu plesali na rock glasbo, se bodo na Zgornji Ložni-ci člani Folklorne skupine Lojzeta Avžnerja Zgornja Ložnica zavrteli ob ljudski glasbi, folklorniki namreč prirejajo koncert ob 20-le-tnici delovanja. V maju praznuje tudi Knjižnica Josipa Vošnjaka. In sicer je bil za dan knjižnice izbran 25. maj, ko bo izveden tudi osrednji dogodek v okviru celotedenskega programa. Knjižnica bo gostila gledališko in filmsko igralko, pesnico in pisateljico Sašo Pavček. Ob tem bo v okviru Stepišnikove bukvarnice po simboličnih cenah na voljo knjižno in neknjižno gradivo, ki ga v knjižnici več ne potrebujejo in katerega dobiček namenjajo nakupu novega gradiva. Obiskovalci bodo lahko izbirali med knjigami za odrasle, učbeniki, priročniki, slikanicami, mladinsko literaturo, videokase-tami in še čem. Tudi junij bo obarvan z dogodki, med njimi je najvidnejši 2. bistriški tabor, ki bo 19. junija v mestnem parku. Letošnji slavnostni govornik bo 101-letni slovenski pisatelj Boris Pahor. Mojca Vtič 7*aratf/** u renjct 2015 Če boste v torek, 19. 5. 2015, iskali učiteljico, trenerja ali zborovodjo, mogoče Tadeja Toša ali pa imeli nujen opravek pri županu, obstaja velika verjetnost, da jih ne boste našli na delovnem mestu. Ljudska univerza Ptuj namreč tega dne prireja zabavno, pestro in živahno promocijo vseživljenjskega učenja, imenovano Parada učenja. Veseli smo, da smo uspeli povezati, zbrati in na enem mestu predstaviti toliko raznovrstnih akterjev s področja učenja, športa, zabave, predšolske vzgoje, glasbe in programov za tretje življenjsko obdobje. Na Mestnem trgu se bomo zbrali že ob desetih, ko bo Parado učenja slavnostno odprl župan Ptuja, gospod Miran Senčar. Vse do 14. ure se bodo nato zvrstili glasbeni, igralski in pevski nastopi, ogledali si boste lahko modno revijo in preverili, kako je videti čisto pravi robot. Če se vam bo zdelo, da vam je okoli dvanajste že zmanjkalo energije, vam jo bo napolnil Tadej Toš, ki bo na odru tokrat točno opoldne in ne točno popoldne. Ves čas bodo aktivne tudi stojnice, kjer se bo z zanimivostmi predstavljalo preko 40 zavodov, društev in ostalih nevladnih organizacij ter posameznikov. Omeniti velja še vse ostale zanimive dogodke, ki se bodo pod okriljem Ljudske univerze Ptuj zvrstili v tednu vseživljenjskega učenja: 18. 5. 2015, 16.00 - odprtje fotografske razstave Tanje Božič, kraj: Ljudska univerza Ptuj 19. 5. 2015, 10.00 do 14.00 - Parada učenja, kraj: Mestni trg 21. 5. 2015, 8.00 - Test hoje na 2 km - kraj: Zavod za šport Ptuj 21. 5. 2015, 10.00 - predavanje Zdrav življenjski slog, kraj: Ljudska univerza Ptuj 21. 5. 2015, 19.00 - pogovor ob knjigi Brskanje z Vinkom Moderndorferjem, kraj: Dom KULTure MuziKafe Vljudno vabljeni! o Projekt je sofinanciran iz programa Vseži- § vljenjsko učenje (2012-2014) in Erasmus o + (2015) ter lastnega deleža MIZŠ. f g Pripravili: Mateja Hlupič in Mojca Volk I 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. maja 2015 i Katere so naše priložnosti? K temu razmišljanju so me spodbudile razprave o potrebnosti dolgoročne vizije in strategije Slovenije, ki je ni in o katere nujnosti sem velikokrat pisal in govoril. Brez tega ne gre, planirati od volitev do volitev ter graditi na strankarskih programih in ljudeh je delo brez velikega haska, to potrjuje stanje v Sloveniji. Pa ne bi zdaj o tem, raje poglejmo, skozi moje oči, kako je na našem območju, v Podravju. Podobno, bi dejal. S to razliko, da državo vodita parlament in vlada, pri nas pa vsako občino posebej župani in občinski sveti. Torej je do vizij in strategij območja težko priti, ni pa nemogoče. Le odločiti se je treba. Menim, da so naše največje možnosti razvoja, dela in zaslužka v doma pridelani hrani in turizmu. Vse to je zelo široko, zelo kompleksno, bi rekli učeno. Na tem območju je treba aktivirati vse razpoložljive površine in ljudi za pridelavo domače hrane, tako za lastno oskrbo, še bolj pa za turiste in goste od drugod, ki jih bomo povabili z zgodovino in naravnimi danostmi. Narava je lepa, zelo razgibana, ponekod skorajda neokrnjena, pa četudi sedaj odmaknjena ali zaraščena. To je tudi trend v modernem turizmu, če ga prav razumem. Nekateri programi, ideje in razmišljanja v to smer zagotovo so, med drugim sem jih nekaj zasledil tudi po pogovorih ali posvetih na to temo. Zmotilo me je le jamranje in klicanje na pomoč državo in našo novo širšo domovino. Pa naj gre za skrb za Haloze in Slovenske gorice ali pa za pridelavo vrtnin na Dravskem in Ptujskem polju. Podobno je verjetno na obronkih Pohorja in v Prlekiji. Pri vsem tem mi manjka naslednji in glavni korak, ki ga še nisem slišal: Kdo bo vse to začel, vodil in usklajeval? Mislim na celotno Podravje ali pokrajino, tudi če je uradno še ni. Tako pa vsaka občina skrbi za svoje območje. Ni pa usklajenega pristopa pri prej povedanem, torej razvoju celotnega območja ter pritegnitvi vseh možnosti in priložnosti. Ni treba odkrivati tople vode, le pogledati in se kaj naučiti izven naših meja. Kateri način bi bil najprimernejši za naše območje? Ne vem, lahko zadruga, kot je na primer Coop v Italiji, ali agencija, zavod, družba, karkoli že, samo da opravi glavno nalogo: priprava vizije in projektov za celotno območje Podravja ter izvedba le-teh. Povabimo ljudi z izkušnjami in znanjem s tega področja iz sosednjih držav in začnimo to ključno in najpomembnejšo nalogo v dobrobit tega območja! Vsi, ki vodijo to območje, od županov do stroke, bi morali poiskati rešitve. Uskladiti je treba vse dejavnosti, da bo vsak vedel svoje naloge in poznal svoje mesto v sistemu, predvsem pa v to verjel. Recimo pridelava, ponudba in prodaja hrane, mreža kolesarskih poti, skrb za čisto okolje in neokrnjeno naravo, postaviti na ogled zelo bogato zgodovino in izročilo, povezati pa vse v zaokroženo celoto, ki bo privlačna za druge in koristna za nas. Dejavnosti, ki gredo v ta sklop, morajo biti tudi spodbujene z denarnimi spodbudami, olajšavami, s čimerkoli pač. Druge, ki niso na seznamu, tega niso deležne, tiste, ki pa ne gredo skupaj, kot je onesnaževanje okolja na kakršenkoli način, pa obremeniti in počasi izločiti iz okolja. Če bomo vse to storili, še ni dovolj. S tem je treba seznaniti tiste, ki bi jih radi povabili k nam, da naše izdelke in storitve kupijo oziroma uporabijo. Skratka, gre za široko paleto, ki mora biti dobro zamišljena, vodena in promovirana. Promocija oziroma marketinške poteze so nujne, brez tega delamo predvsem zase in bližnje. Promocija v tujini je draga. Kaj pa naslednja možnost? Mimo nas se predvsem poleti valijo kolone turistov, ki zaradi ozkega grla s cesto proti Gruškov-ju bentijo v kolonah, se pražijo na soncu in nimajo osnovnih sanitarnih pogojev. Zakaj ob avtocesti in magistralni cesti ne postavimo sanitarij, jim ponudimo vodo in prigrizke ter razdelimo promocijski material in povabimo na obisk naših krajev. Po obisku pa jih napotimo naprej, pa ne čez Gruškovje. Je to tako težko, ali se res ne da? Priložnost, dokler je še, je izjemna, zakaj je ne izkoristimo? Odgovor je na dlani in enak prejšnjemu: kdo bo to organiziral in vodil? Župani ter vodje podjetij in ustanov naj o vsem tem razmislijo ter stopijo skupaj in domislijo vizijo, strategijo in načine izvedbe. Če bomo spet slišali, kako to ne gre, ni možno, da se ne moremo uskladiti, da ni pomoči od zunaj in podobno, potem smo pri rešitvi: odgovorni, če vam je kaj do razvoja in boljšega življenja na tem območju, prepustite mesto drugim! Ludvik Kotar Ptuj • 26. razstava Dobrote slovenskih kmetij Prihaja prava primorska osmica Od pokrajin se na 26. razstavi Dobrote slovenskih kmetij letos posebej predstavlja Primorska. Posamezne po stavljajo vsakih osem let. Kot je povedal Srečko Horvat, svetovalec za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v po rodu Ptujčan, ki se je s Turnišč preselil na Primorsko, so se odločili, da bodo podrobneje predstavili oljčno in turizem. S pravo primorsko osmico prihajajo na Ptuj prvič. Vse o oljkah in oljčnem olju bodo obiskovalci lahko izvedeli v okviru oljčnega dneva, 23. maja. Kdor bo želel, bo lahko prisluhnil specialistki za olj-karstvo Viljemki Vesel, ki bo govorila posebej o pomenu slovenskega oljčnega olja in njegovi kakovosti, organizirali bodo tudi pokušnjo olja in jedi iz oljčnega olja. V gostilni Rozi-ka pa bo v dneh razstave obratovala prava primorska osmica, ki se v Sloveniji na vsaki vinarski kmetiji na Primorskem lahko izvaja dvakrat letno po deset dni. Imenovali jo bodo Osmica pri Roziki. Obiskovalcem bodo ponudili primorske jedi, joto, kmečki krožnik z zeljem, repo, praženim krompirjem, pečenico in pečenim mesom, primorske sladke štruklje iz kvašenega testa z orehi in rozinami ter domačo skuto, suhomesnate izdelke (pršut, panceta, salame, vratovina, vložena zelenjava) in domači kruh iz krušne peči, ki jih bo mogoče poplakniti z dobrimi primorskimi vini, malvazijo in teranom. Manjkala ne bo niti glasba. Ob italijansko-slovenski meji naj bi bilo čez tisoč osmic, italijanski vinarji imajo tudi r v. Osmičarstvo se je na Primorskem na takšen ali drugačen način začelo že pred Marijo Terezijo. V preteklosti je bilo tako, da so vinarji lahko osem dni v letu vina ponujali brez davka. To pa predvsem iz razloga, da so se tržni viški prodali pred novo trgatvijo. Iz tega naj bi izviralo tudi samo poimenovanje, po neki drugi razlagi pa naj bi dobilo ime po kozarcu, iz katerega se je točilo, osminka vina. Po II. svetovni vojni je bilo v Sloveniji osmičarstvo nekaj časa prepovedano, v Italiji ta tradicija ni bila nikoli prekinjena. Z delovnega sestanka pred primorsko Osmico, ki bo vabila v gostilni Roz venskih kmetij. Na fotografiji (od leve) Felicita Domiter, Igor Samobor, vii Slavica Strelec in Srečko Horvat. J drugačno zakonodajo, tudi ponudba traja dlje. V slovenskem Primorju le dvakrat po deset dni v letu. Trenutno je aktivnih okrog 30 osmic. Zanimivo je označevanje osmic, na tablo je obešena bršljanova vejica. Na italijanski strani je veljalo, da je Osmica lahko odprta, dokler je vejica sveža, zelena, zato so po vsej verjetnosti iskali rastlino, ki je vzdržala čim dlje časa, pravi Srečko Horvat. V Osmici velja tudi posebno vzdušje, v njej se lahko na glas govori, debatira, kriči, poje. Lenart • Četrto meddruštveno ocenjevanje vin Med sortami najvišjo oceno doseglo kar pet vzorcev Konec aprila je v Centru Slovenskih goric v Lenartu potekalo že četrto meddruštveno ocenjevanje vin, na katerega je prispelo 89 vzorcev vin. Po številu ocenjenih vzorcev sta poleg zvrsti prednjačili sorti sovinjon in rumeni muškat. Kot uvod v 5. kmetijsko-obr-tniški sejem KOS 2015 na Poleni pri Lenartu je Društvo vinogradnikov Lenart ob pomoči sosednjih vinogradniških društev konec aprila organiziralo že četrto meddruštveno ocenjevanje vin. Člani komisije pod vodstvom Andreja Reberniška niso imeli lahkega dela, saj je na ocenjevanje prispelo kar 89 vzorcev. Slednje so prinesli člani osmih vinogradniških društev. »Izločen je bil le en vzorec, kar govori o tem, da so kljub zahtevnemu letniku 2014 pridelovalci vložili veliko truda v nego vina in so na ocenjevanje prinesli najboljša vina,« je pojasnil predsednik Društva vinogradnikov Lenart Marko Šebart, ki je sicer vodil tekmovanje in še dodal, da sta letos po številu ocenjenih vzorcev poleg zvrsti prednjačili sorti sovinjon in rumeni muškat. Najvišjo oceno (18,30) je med sortnimi vini doseglo kar pet vzorcev, in sicer sovinjon, rumeni muškat 1 in rumeni muškat 2 pridelovalca Vinogradništvo Antona Perka, rumeni muškat pridelovalca Stanislava Kurnika in šardone pridelovalca Vinogradništva Šebart. V kategorijah suhih, polsuhih in polsladkih vin in vinih posebne kakovosti je komisija izbrala šampione sejma KOS 2015, ki so jih prejela vina istega proizvajalca - Vinogradništva Antona Perka, in sicer v kategoriji suhih vin je slavil sovinjon 2014, v kategoriji polsuhih in polsladkih vin rumeni muškat 2014, v kategorija predikatov pa z visoko oceno 19,64 laški rizling - Valentinovo vino, suhi jagodni izbor. Sicer pa bodo takoj po odprtju Kme-tijsko-obrtniškega sejma, ki bo potekala 29. maja, opravili še izbor vina sejma KOS 2015. Na zadnji dan sejma, 31. maja, pa bo v sklopu ocenjevanja potekal tudi izbor za laskavi naziv Županovo vino - protokolarno vino Občine Lenart. Na isti dan bo ob dnevu vinogradnikov sledila še podelitev diplom za nagrajena vina in šampione sejma. Monika Levanič Foto: Marko Sebart Meddruštveno ocenjevanje vin je simbolično odprla 4. cerkvenja-ška vinska kraljica Martina Breznik. Slovenska Bistrica • Mogoče se bo in poskusiti d Vojašnica Vincenca Repnika Slov vrata. Obiskovalci si bodo lahko se zapeljali z vojaškim vozilom val Maja se za javnost tradicionalno odprejo vrata slovenskih vojašnic in tudi vadišč, kajti 15. maj je razglašen kot dan Slovenske vojske. Na ta dan je Slovenija pred 24 leti začela samostojno urejati tudi obrambni sistem, tako so v takratni slovenski Teritorialni obrambi sprejeli na obvezno služenje vojaškega roka prvo generacijo slovenskih nabornikov. Osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske je danes, 15. maja, na letališču Ra-kičan v Murski Soboti, kot omenjeno, pa praznik vojakov in vojakinj dopolnjujejo tudi dnevi odprtih vrat. V slovenjebistriški vojašnici bo obiskovalcem predstavljena oprema 670. logističnega polka, od mobilnih pralnic, tuširnic do vojaških reševalnih vozil in terenske pekarne. Prav tako se bodo v sklopu dneva odprtih vrat predstavili gasilci in policisti, omogočeno bo streljanje z lokom, obiskovalci si bodo lahko še izmerili tlak in sladkor v krvi, dolgčas pa ne bo niti najmlajšim, ki bodo lahko svoje gibalne spretnosti preverili na poligonu. petek • 15. maja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 21 krajine se na razstavi pred-KGZS, Zavodu Nova Gorica, i olje v vseh vidikih uporabe Foto: Črtomir Goznik ika v času 26. razstave Dobrote slo-iar s Krasa (Ravnje), Peter Pribožič, Ponudba v Osmici pri Rozi-ki bo v rokah vinarja s Krasa (Ravnje) Igorja Samoborja. Primorski osmičarji si želijo, da bi čim več Ptujčanov in obiskovalcev spoznalo primorsko kulinariko. MG Ptuj • Martin Brec, krvodajalski jubilant „Občutek, da pomagaš, je nadvse prijeten kk ■■■ V Enoti za transfuzijsko dejavnost Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor na Ptuju je bilo 7. maja letos nadvse slovesno. Skupaj s stokratnim darovalcem krvi Martinom Brecom s Ptuja so se veselili zaposleni v enoti, ki jo vodi Bojana Bizjak, dr. med., spec. transf., ter Marjana Cafuta, sekretarka, in Aleksander Solovjev, predsednik Območnega združenja RK Ptuj. Doslej je s Ptujskega stotič kri darovalo že 23 krvodajalcev, vsak po 40 litrov in več te dragocene življenjske tekočine, ki rešuje življenje. Martin Brec, star je 62 let, upokojeni strojni ključavničar, nazadnje je delal v Perutnini Ptuj kot vzdrževalec, je prvič kri daroval leta 1972, ko je bil zaposlen v Gorenju v Velenju. Od takrat dalje je bolj ali manj redni krvodajalec, zadnja leta kri daje tri- do štirikrat letno. 99. odvzem je zabeležil 5. februarja letos. „Občutek, da sem s svojo krvjo nekomu pomagal, je nadvse prijeten. Ko sem prvič daroval kri, nisem pričakoval, da bom dočakal stoti odvzem. Krvodajalec bom, dokler bom lahko, odvisno od zdravja. Želel bi si, da bi krvodajalci imeli vsaj prednost pri čakalnih vrstah, da nam ne bi bilo treba čakati 18 mesecev in več na poseg, ko je to nujno potrebno. Še dobro, da mi je uspelo po zaslugi moje vztrajnosti priti na operacijo 10 mesecev prej, sicer bi bil danes brez roke. To se ne bi smelo dogajati. Ko je nekaj nujnega, čakalne vrste ne sme in ne more biti, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nepopravljive škode za bolnika," pravi Martin Brec, ki je bil do upokojitve član perutninskih krvodajalcev, sedaj pa je član završke organizacije RK. Kri sta darovali tudi že njegova žena in hči. Vodja Enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj Bojana Bizjak je povedala, da je trenutno stanje pri preskrbi s krvjo zadovoljivo. V prvih štirih mesecih letos so sicer imeli 80 krvodajalcev manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta. V povprečju v ptujski enoti zberejo letno okrog 3800 enot krvi. Tedensko potrebujejo na območju, ki ga pokrivajo skupaj z Mursko Soboto in UKC Maribor, med 400 in 500 enot krvi, kar pomeni, da se mora odvze- Na Ptujskem je skupaj med 20.000 in 35.000 krvodajalcev, bazo jih predstavlja 10.000. Po besedah sekretarke OZ RK Ptuj Marjane Cafuta je bilo lani skupaj 3844 odvzemov krvi. Martin Brec (skrajno desno) je 7. maja letos že stotič daroval kri. mov krvi udeležiti okrog 500 krvodajalcev. Skupaj z RK se trudijo, da je odziv le-teh zadovoljiv. „Gospod Martin Brec je spet eden tistih ljudi, ki so nam še posebej pri srcu, ko enkrat stopijo na pot krvodajalstva, je več ne zapustijo. Zahvaljujemo se mu v imenu naših bolnišnic, predvsem pa bolnikov, ki jim njegova kri rešuje življenje." V Območnem združenju RK Ptuj so izjemno zadovoljni, da se krvodajalske vrste na Ptujskem pomlajujejo, da je med krvodajalci vedno več mladih, takšnih, ki so dali kri do petkrat, je povedal predsednik Aleksander Solovjev. „ Želim si, da bi učitelji in profesorji v srednjih šolah mlade še bolj motivirali za to izjemno srčno in Foto: Črtomir Goznik humano dejavnost ter tudi za druge oblike prostovoljstva." Jubilantu Martinu Brecu so za stoti odvzem krvi darovali uro, ki ga bo spominjala na ta izjemen dogodek. Med tistimi, ki so kri darovali že stokrat, je vedno več mlajših od 50 let, kar je nadvse razveseljivo, je še povedala. MG Dan odprtih vrat zapeljati z vojaškimi vozili obrote terenske pekarne enska Bistrica bo letos že 23. leto zapored 29. maja odprla svoja med 9. in 18. uro ogledali osnovno opremo bojevnika 21. stoletja, uk, najmlajši pa si bodo lahko z maskirnimi barvami obarvali obraz. »Predstavljena bo osnovna oprema, s katero razpolagamo, nekaj pa smo si je tudi izposodili. Sicer pa so za obiskovalce najprivlač-nejša vojaška vozila, tako za mlajše obiskovalce kot tiste starejše,« je še povedal poveljnik 670. logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec. Lani so pripadniki slovenske vojske v Slovenski Bistrici našteli približno 1300 obiskovalcev, letos pričakujejo, da bo ta številka višja, saj so se njihovemu vabilu že odzvale štiri osnovne šole in tudi gimnazija. Odpiranje lokalnemu okolju in povezovanju z njim je pozdravil tudi podžupan občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar, ki je povedal: »Še posebej me veseli vključevanje osnovnih šol in naše srednje šole. Menim, da je taka oblika sodelovanja z lokalnim okoljem zelo dobra, obenem pa se doseže večja popularizacija vojaškega poklica in slovenske vojske.« Mojca Vtič kUstekj jjju^ jjiad V. Jjj J& wJt3 ' TÍA I UI ! lïlïïaH iäIfflr.â 'iïtïii lyíilH H i'th\ r¡r.-flr.¡v>ftfrrïOa ftv . .....^Éf!" • Bohinjska Bistrica • 29. Alpski večer V pričakovanju 30. večera in 50-letnice Alpskega kvinteta V dvorani Danica v Bohinjski Bistrici bo v soboto, 16. maja, ob 20. uri že 29. Alpski večer. Gre za enega najstarejših koncertov narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Doslej je na njem igralo in pelo že čez 4000 tisoč glasbenikov in pevcev, skupaj pa si je prireditev ogledalo že več kot 100.000 obiskovalcev. Alpski večer je nastal na pobudo Jožeta Antoniča, dolgoletnega kitarista in nekdanjega vodje ansambla Alpskega kvinteta, ki je tudi letos gostitelj prireditve. Pri organizaciji koncerta sodeluje tudi Turizem Bohinj, letos prvič pa agencija Geržina Videoton, oba bosta sodelovala tudi pri pripravili 30. tega mednarodno uveljavljenega in prepoznavnega dogodka na-rodno-zabavne glasbe. Z Alpskim večerom v Bohinju po besedah direktorja Turizma Bohinj Kle-mna Langusa tudi napovedujejo turistično sezono v Bohinju, kjer bodo le teden dni po Alpskem večeru organizirali že 9. mednarodni festival alpskega cvetja. Alpski kvintet, ki ga vodi baritonist Janez Per, v njem ponovno poje Oto Pestner, je letos k sodelovanju povabil devet domačih in tujih ansamblov. Iz Slovenije ansambel Zupan, ansambel Slovenski zvoki, Poskočne muzikante in Kvintet slovenskih deklet ter z nemškega govornega področja Die Tragister, Die Eurosteiner in Koralm Krainer iz Avstrije ter Die Kathreiner iz Nemčije. Predstavili se bodo z lastnimi skladbami, vižami Avse-nikov, Alpskega kvinteta in še nekaterimi drugimi. Vsi nastopi bodo potekali v živo. Posnetek z 29. Alpskega večera bo TV Slovenija predvajala v dveh delih na svojem prvem programu v poletnih mesecih. MG Alpski kvintet ponovno z Otom Pestnerjem Foto: Arhiv 22 Štajerski Za zdravje petek • 15. maja 2015 Zdravstveni nasveti Nasveti iz bolnišnice Alergijski rinitis (1) Pomlad in s tem prebujanje narave imata lahko negativni vpliv na počutje in zdravje posameznikov. Cvetni prah in drugi dražilci pri osebah s preobčutljivostjo sprožijo nastanek alergijskega rinitisa. Alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznice. Najpogosteje ga povzročajo vdihani alergeni. Pojavlja se lahko sezonsko (seneni nahod) kot posledica preobčutljivosti za cvetni prah ali celoletno v povezavi s preobčutljivostjo na živali, pršice in plesni. Manj značilni spro-žitelji alergijskega rinitisa so izpostavljenost dimu, močnim parfumom in vonjavam, hitre spremembe temperature okolice ter onesnaževalci okolja. Pojavlja se lahko v blažji obliki, ki ne moti vsakodnevnih aktivnosti, spanja in nima vpliva na delazmo-žnost. Za razliko od blagega rinitisa težki rinitis vpliva na kakovost življenja in funkcioniranje posameznika. Alergijski rinitis je pogosto obolenje, saj prizadene med 15 in 30 % odrasle populacije. Sezonski alergijski rinitis se pojavlja spomladi in se kaže z vodenim izcedkom iz nosu, kihanjem, srbečim nosom in žrelom. Sočasno se lahko pojavlja tudi alergijsko vnetje očesne veznice. Pri trajnem alergijskem rinitisu so simptomi manj intenzivni. Oteženo je dihanje skozi nos, prisoten je občutek cmoka v žrelu, hrkanje in dražeč kašelj. Zaradi otečene nosne sluznice je lahko prizadet voh. Lokalnim simptomom se lahko pridružijo tudi splošni simptomi, kot so utrujenost in glavobol. Osnova zdravljenja je izogibanje alergenu, ki povzroča preobčutljivost. Kadar se aler- Foto: Splet genu ni mogoče v celoti izogniti, je potrebno največje možno zmanjšanje izpostavljenosti. Bolnikom s sezonskim riniti-som se v času najvišje koncentracije cvetnega prahu, to je spomladi, priporoča zadrževanje v zaprtih prostorih. Koncentracija cvetnega prahu je najvišja v suhih, sončnih in vetrovnih dneh, zato se zračenje zaprtega prostora priporoča ponoči in v času dežja. Ukrepi za zdravljenje celoletnega rinitisa so od- visni od povzročitelja preobčutljivosti. Pri preobčutljivosti na pršico se priporoča dobro prezračevanje prostorov in zmanjševanje vlažnosti v njih. Priporočljiva je uporaba posteljnine iz umetnih vlaken, ki se lahko perejo. Pranje posteljnine je potrebno vsakih 14 dni pri visokih temperaturah (nad 50 °C). Pomembno je tudi redno sesanje preprog ali odstranitev le-teh. V borbi s pršicami se svetuje tudi uporaba preparatov za čiščenje talnih oblog, ki ubijejo pršice. Priporočajo se sedežne garniture iz usnja in ne iz blaga. Za preprečevanje preobčutljivosti na živali je najboljši ukrep preprečevanje stika z njimi. Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje alergijskega rinitisa, so lokalni in peroralni antihistaminiki. V težjih primerih se uporabljajo tudi peroralni glukokortikoidi, natrijev kromoglikat, ipratropi-jev bromid in lokalni dekonge-stivi. Antihistaminiki zmanjšajo kihanje, izcedek iz nosu in občutek srbenja. Lokalni dekonge-stivi olajšajo dihanje skozi nos, saj zmanjšujejo oteklino sluznice. Glukokortikoidi izboljšajo izcedek iz nosu, kihanje, občutek srbenja in lahko pomagajo pri ohranjanju voha. V primeru neuspešnosti teh metod zdravljenja se lahko uvede tudi specifična imunoterapija. Tamara Mohorko, študentka medicine Tačke in repki Poškodovano oko pri mački Gospa Milena je lastnica 8 let stare muce, ki živi v stanovanju in na prostem. Opazila je, da ima muca desno oko bele, oziroma kot navaja, mlečne barve. Muca se obnaša normalno, hrano uživa, vodo pije, le občasno lastnica opazi, da se mačka z zadnjo tačko praska po desni strani glave. Lastnico zanima, ali gre za mreno na očesu njene mačke in sprašuje, kaj lahko stori? Lastnica je prepričana, da muca omenjene težave ni imela pred nekaj dnevi. Oko mlečno bele barve najpogosteje kaže na poškodbo roženice, to je prednjega dela očesnega zrkla, ki je tudi najbolj izpostavljen poškodbam. Kakršnakoli mrena je izključena. Muca si je poškodovala roženi-co ali pri nesrečnem srečanju s štrlečimi vejami, izstopajočimi žeblji ali čim podobnim, lahko pa je poškodba tudi rezultat pretepa z drugo mačko. Mačji krempeljci so ostri in nevarni in pogosto pri udarcu s tačko poškodujejo oko drugi živali. Tukaj so pogosto v veliki nevarnosti psi, ki zelo pogosto staknejo poškodbo na roženici od mačke, ki jo preganjajo in se le-ta brani. Gospe Mileni svetujem, da svojo muco čim prej pelje k veterinarju, saj gre po opisu za vnetni edem roženice, iz katerega se lahko razvije tudi rana oziroma čir na roženici, kar lahko privede do predrtja roženice in posledično izgube očesa. Muco je treba pregledati, in to najbolje v rahli anesteziji, saj so pregledi oči lahko zelo neprijetni za žival. Pri takem specialističnem pregledu očesa iščemo zraven poškodbe tudi morebitne tujke v očesu in pod vekami, pregled se odvija pri Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. močni svetlobi in živali to res zelo težko prenašajo. Terapija je odvisna od rezultatov pregleda očesa, najpogosteje se uporabijo ustrezne kapljice za oči in zraven tudi terapija z antibiotiki in protibolečinsko terapijo. Lastnik živali dobi tudi vsa ustrezna navodila glede dajanja Foto: Osebni arhiv Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. kapljic in ostale oskrbe obolelega očesa. Če najdemo večjo poškodbo roženice ali celo razjedo na roženici, takrat roženico tudi zašijemo, pogosto pa zašije-mo samo veke in to zgornjo in spodnjo skupaj, saj se defekt na roženici mnogo bolje celi, če je oko zaprto. Šive poberemo nekje po mesecu dni in v tem času je roženica zarasla in poškodba sanirana. Lastnik živali vsakodnevno stisne malenkost antibiotičnega mazila pod zašite veke in na tak način na lokalni ravni preprečuje infekcijo. Oko je važen in občutljiv organ in kakršnokoli spremembo v barvi očesa, močnem solze-nju, zapiranju očesa in praskanju živali po očesu je treba jemati resno in ne odlašati z obiskom pri veterinarju. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Vlasta Kamenšek, farm. teh., Lekarne Ptuj Glivična obolenja nohtov Glivice na nohtih (onihomi-koza) povzročajo največkrat dermatofiti, lahko pa tudi plesni in kvasovke. Je najpogostejša bolezen nohtov. Pojavlja se petkrat pogosteje na nogah kot na rokah. Glivice lahko prizadenejo kogarkoli, ne glede na starost in spol. Statistika pravi, da je okužen vsak peti Slovenec. Glivice uspevajo v temnem, vlažnem in toplem okolju. Toplota in znoj v čevljih ustvarjata idealne pogoje za razvoj teh mikroorganizmov. Glivične okužbe so izredno trdovratne in se rade ponavljajo, lahko bi rekli, da je to kronična okužba, ki se ne pozdravi sama od sebe. Zahteva hitro in odločno ukrepanje ter vztrajnost. Okužba poteka počasi, lahko tudi več let. Glivice se tudi iz kožnega vnetja lahko preselijo na noht. Zato vsaka taka okužba zahteva hitro zdravljenje. Okužba se najprej pokaže kot motno obarvan noht, ki začne odstopati od podnohtja. Noht postane zadebeljen, rumeno obarvan, krhek in lomljiv. Če se okužba ne zdravi, napreduje bolezen vse do zarodnega dela nohtne ploščice in povzroči deformacijo nohta. Še posebej so h glivičnim okužbam nagnjeni sladkorni bolniki, ki imajo motnje v arterijski cirkulaciji in imajo posledično slabo prekrvavitev. Zato je zdravljenje pri njih manj učinkovito oziroma dolgotrajnejše kot pri ostalih bolnikih. Kako preprečujemo glivične okužbe nohtov Glivice se pogosto zadržujejo v savnah, kopališčih, tuš kabinah, telovadnicah, slačilnicah... in v čevljih. Zato pazite, da na javnih površinah ne hodite bosi. Če to ni mogoče, pa čim prej uporabite razkužilo, najbolje v obliki razpršila. Menjavajte čevlje, še posebej če se vam potijo noge. Nikar ne obuvajte vlažnih nogavic in čevljev. Nogavice naj bodo bombažne. Pazite pri krajšanju nohtov, da jih ne režete v živo ali še huje - do krvi. Poleti in doma nosite lahko in odprto obutev. Vsako zdravljenje nohtov, okuženih z glivicami, je dolgotrajno in zahtevno. Noht zdravimo tako dolgo, dokler ne začne izraščati nov, zdrav noht. Pri palcu na nogi je to lahko od 6 do 8 mesecev. Zdravljenje Če okužba še ni preobširna, vam v lekarni lahko svetujemo t. i. pisala, to je tekočina v obliki flomastra, ki se v prvem mesecu zdravljenja nanaša dvakrat dnevno, nato pa enkrat dnevno, dokler ne izraste nov, zdrav noht. Torej 6 do 8 mesecev. Druga, prav tako praktična oblika za nanašanje na noht, so ^Imogeli (premazi) in pršila za nohte, ki prodirajo globoko v strukturo nohta. V začetni fazi zdravljenja priporočamo rahlo piljenje zadebeljene nohtne ploščice (najbolje s pilicami za enkratno uporabo), saj bo tako delovanje pripomočka še učinkovitejše. Če je okužena velika večina nohta ali kar ves noht, pa priporočamo uporabo kompleta za odstranjevanje prizadetega nohta. Komplet vsebuje mazilo, obliže in pilico. Mazilo nanašamo tri tedne vsak večer po umivanju. Po nanosu mazila noht prelepimo z obližem, ki ga ne snamemo do naslednjega večera. Noge nato spet namakamo, popilimo noht, ponovno namažemo in tako naprej, dokler se prizadeti del nohta ne raztopi. Zdravega dela nohta mazilo ne odstrani. Odstranjevanje je neboleče, sta pa potrebni vztrajnost in disciplina ter malo več spretnosti, kot velja to za nanos s pisalom, filmogelom ali pršilom. Zdravljenje se potem še 1 mesec nadaljuje z antimi-kotičnim (protiglivičnim) mazilom. Svetujemo vam, da med zdravljenjem in po njem razkužite ali operete vsa obuvala in negi nog posvečate več pozornosti. Menjavajte obutev, uporabljajte sredstva proti potenju nog, izogibajte se bosi hoji na javnih površinah in občasno razkužite čevlje in športno obutev. Če je kateri od družinskih članov okužen z glivico na nohtih, se lahko okužijo tudi drugi člani družine, zato bodite pozorni pri uporabi brisač in copatov. Vedno je bolje preprečiti kot zdraviti, kar v primeru glivičnih okužb nohtov še posebej drži. Vlasta Kamenšek, farm. teh., Lekarne Ptuj Popravek V 32. številki Štajerskega tednika smo pod prispevkom o multipli sklerozi, ki ga je napisal Miha Lah, pomotoma pripisali avtorstvo Darji Potočnik Benčič. Za nehoteno napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo petek • 15. maja 2015 Za kratek čas Štajerski 23 NAGRADNA KRIŽANKA: Med pravilnimi rešitvami, ki bodo pravočasno prispeli na naslov Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli torbico za telefon Jim Thomson s strani podjetja EVITEL d.o.o. SESTAVIL EDI KLASINC STROJ ZA BALIRANJE SENA OTEKLINA, BULA RASTLINA NAVADNI PLEŠEC JEZIKOVNA POSEBNOST HRVAŠKEGA JEZIKA TISKARSKA LETVICA POSODA ZA SPLAKOVANJE RUDE NAŠA OPERNA PEVKA (IRENA) ÏI Najočniiki paket D2000 Pol leta za m - . . pol cene! ' ««*» ^ Za nove naročniki ! mesečno! BARABA, LUMP, PRIDANIČ SEC, URIN MORSKI POLŽ JAPONSKA UMETNOST REZLJANJA FIGURIC DEL HARMONIKE LADO AMBROŽIČ EVROPSKI GORSKI MASIV MITOLOŠKI VELIKAN DIR, TRAB ORJAK, TITAN, GOROSTAS NAŠA TISKOVNA AGENCIJA VEJNATO SKRIVALIŠČE ZA LOVCA KOZJA VRBA, MAČKOVEC HRVAŠKI PESNIK UJEVIC NEIMENOVANA OSEBA, ANONIM HOKEJSKI KLUB IZ CELOVCA VIGRED, POMLAD TOPLI MORSKI TOK JEDILO 1G ZRNATI PRIDELKI ŽITA POSEST PO OČETU VAS PRI POLJČANAH PTUJSKI KULTURNI DELAVEC (ALEŠ) PISATELJ (JOSIP) NAJEMNIŠKI VOJAK MLINSKO KORITO UTEŽNA MERA PRALNA TEKOČINA, LUŽNINA AMER. F. REŽISER MADŽARI HRVAŠKI RADIO MELIŠČE, MELINA ODISEJEVA DOMOVINA BOMBAŽNA TKANINA ALEŠ CURK NAMAKANJE (REDKO) KOVINSKO ZAŠČITNO POKRIVALO PRIPADNIK VEČVREDNE RASE PRIPADNIK ALEMANOV 1 2 3 4 5 6 : 7 B 9 1G Ime in priimek: . Naslov: _ Poštna številka: Rešitev križanke je geslo iz črk na oštevilčenih poljih, ki ga napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do srede, 20. maja 2015. Nagrajenci bodo objavljeni v petek, 22. maja 2015 v Štajerskem tedniku. 13. Poli maraton odličen družabni dan tudi za najmlajše Organizatorji največjega rekreativnega kolesarskega doživetja vsako leto poskrbijo tudi za polno zaposlenost otrok z najbolj zabavnimi in ustvarjalnimi vsebinami. Poli maraton že 13. leto zapored predstavlja celodnevni dogodek za vse generacije, poleg vrhunskega kolesarjenja, večurnega druženja in kulinaričnega doživetja ponuja pestre in zabavne vsebine tudi za najmlajše družinske člane. Letos bo otroški animacijski program trajal vse od 10. do 14. ure ob plesno-glasbeni zabavi in druženju z Alen- ko Kolman. Otroci bodo prav tako z miško na velikem animacijskem poligonu skušali najti zaklad v obilju drugih bogatih ustvarjalnih kotičkov. Med drugim bodo svoje ustvarjalne veščine lahko preizkusili na vodeni slikarski delavnici in se v njih pomerili z drugimi vrstniki. Pred podvigom na Poli Snack, 2-ki-lometrsko maratonsko progo, bodo animatorji poskrbeli za ogrevanje malčkov in jim predstavili, kaj vse je potrebno za to, da varno poženejo pedale v kolesarski dan. Tudi učna ura o pravilni vožnji v cestnem prometu ne bo manjkala. Poli maraton že tradicionalno velja za rekreativni dogodek vseh generacij, saj so prav zanimive vsebine tiste, ki dan popestrijo vsakemu družinskemu članu. Med bogatimi nagradami je vsako leto prav poseben pokal namenjen tudi najmlajši udeleženki ali udeležencu Poli maratona. Organizatorji Poli mlajših družinskih maratona vsako leto z bogatim in pestrim animacijskim programom poskrbijo za zabavo članov, ki se največjega rekreativnega kolesarskega dne udeležijo v družbi svojih staršev. Poli maraton vsako leto pridobiva vedno več zvestih udeležencev Prav zaradi pestrega kolesarskega dogajanja na startu, cilju in po končanem kolesarjenju je priljubljenost Poli maratona z vsakim letom večja. Srčiko dogajanja že tretje leto zapored predstavlja staro mestno jedro Ptuja, ki se na dan dogodka prelevi v pravo kolesarko prestolnico. Tistim kolesarskim nadebudnežem, ki se jim nameni sreča, da iz škatle imen več tisoč prijavljenih organizatorji izžrebajo prav njihovo ime, se obetajo bogate nagrade. Vsako leto nagrade priromajo prav tako v roke najstarejši kolesarki in kolesarju, najmlajši udeleženki ali udeležencu Poli maratona ter vsem, ki si odenejo drese najštevilčnejše skupine. Vrata poletja se odprejo prav na Poli maratonu in tudi letos seveda ne bo prav nič drugače! V pričakovanju sobote, 13. junija, se veselimo vase družbe! 1 B 7 4 2 9 5 S D 24 Štajerski Doma in po svetu petek • 15. maja 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (5.) OVEN j (il. S. - io. 4.) Na smučanju Foto: Dani Zorko Prvi smučarski metri na Iranskem višavju vozi do nadmorske višine 3.740 metrov. Krasna informacija. Nader naju je pospremil do nekega manjšega avtobusnega terminala, kjer sva zaman iskala lokalni prevoz, zato sva vzela kar taksi. Možak si je tisti evro in pol krepko zaslužil, saj smo do izhodiščne točke za gondolo potrebovali kar tričetrt ure. Tam sva z Otom še dva kilometra pešačila, nato pa je sledilo manjše presenečenje. Prispela sva okoli devetih, tam pa je bila vrsta za gondolo prav gotovo dolga že 150 metrov. Kmalu bi se obrnila, pa sva vseeno šla malo povprašat, kako je zdaj s tem smučanjem. Nasmejan strojnik nama je lepo razložil, da imajo tujci, sploh pa tisti s smučarsko opremo, prednostno obravnavo in gredo takoj proti vrhu. Hja, malce nezaupljivo sva kupila karto, najela smuči in opremo ter na videz vehementno odkorakala mimo cele vrste do gondole. Pri tem sva prikrito opazovala, kdaj bo kakšen silak stopil iz reda in naju namlatil, vendar sva opazila same prijazne poglede. Tisti, ki se gredo v gore samo sončit in delat gnečo, morajo počakati in to je pravilno. Do vrha sva morala še enkrat prestopiti in tudi tam so naju takoj spustili naprej. Gorovje je res lepo in povsod je bilo videti neke poti ter poho-dnike. Za karto in opremo sva plačala veliko manj, kot bi pri nas dal zgolj za karto, smuči pa so bile čisto nove. Na vrhu naju je pričakalo sonce, ljudi pa ni bilo niti približno toliko, kot bi si jih človek obetal. Sneg je bil odličen, imeli pa so dve sedežni-ci, kjer si čakal morda nekaj minut na vrsto. Kaj si nor, kakšna uživancija je bila to! V teh štirih urah sem se navozil za celo sezono. Počutila sva se kot v kakšnem evropskem smučarskem centru, Foto: Dani Zorko Pogled na Teheran z vznožja gondole Filmski kotiček Ko sem doma prijateljem omenil med drugim, da bi rad v Iranu tudi smučal, me nekako niso jemali resno. Puščava in streljanje že, kaj pa sneg? Pri nas se marsikdo za kakšen teden odpravi smučat v Francijo ali Avstrijo, kar je meni malo preveč, pa še tisti teden zapraviš več, kot je bil moj proračun za celotno potovanje; da pa bi šel smučat v Iran? Svoje čase sem prakticiral tridnevno smuko s študentskim klubom, pa že tam smo vedno prišli domov utrujeni do kosti. Seveda so bile razlog bolj druge aktivnosti, ne pa smučanje ... Iran je izredno gorata dežela in na severu obsega okoli 900 kilometrov dolgo gorsko verigo Elbrus z najvišjim vrhom Dama-vand (5.670 m n.v.), v osrednjem delu dežele pa poteka gorovje Zagros z najvišjim vrhom 4.548 metrov. Gore so največja ovira pri izgradnji prometnic, zanimivo pa je, da večina rek z gora ne odteče v morje, ampak že prej poniknejo v rečnih naplavinah in slanih jezerih. Z Otom sva se že pred odhodom malce zanimala za možnosti smuke, vendar na internetu nekih podrobnih informacij ni. Eno njihovih največjih in najbolj znanih smučišč se imenuje Dizin in leži približno na pol poti med Teheranom in Kaspijskim morjem. Gre tudi za eno njihovih najbolj komercialnih in turističnih smučišč, zato sva se z Otom odločila, da bova raje poiskala nekaj manjšega in lokalnega, ne pa da igrava Bojana Križaja med bogatunskimi kavkaškimi rekre-ativci, ki bojda radi obiskujejo ta Dizin. Odločila sva se za Tochal, ki leži na obrobju Teherana in kjer te gondola skoraj eno uro A MA h saj smučarke niso bile zakrite - razen redkih spremljevalk moških, ki so povečini pazile na otroke ter se z njimi igrale ali ke-pale. Predvsem pa mi je ugajalo, da ni bilo nobenega prometa in hrupa motorjev kot v mestu. Ljudem, predvsem mladini, sva se zdela izjemno zanimiva. Veliko narodnosti se srečuje v teh hribih - Azari, Armenci, Uzbeki ... Vsi so naju spraševali vse mogoče in všeč jim je bilo, da sva opazovala njihovo deželo tudi z druge plati. Za nazaj je bila gneča malo večja, saj so vsi imeli smučarsko opremo in je šlo bolj počasi. Strojnik gondole naju ni videl, sicer bi naju prav gotovo povlekel naprej, kot se je to zgodilo pri naslednjem prestopu. Zanimiva je bila ena situacija: normalno smo čakali vsi v vrsti, ko od strani pride nek par z dvema otrokoma in lepo vpraša, če bi jih pač spustili naprej. Če kdo kulturno vpraša in če ima pameten razlog, ga pač pustiš, tu pa so se ljudje začeli na glas razburjati, da se je morala omenjena družinica umakniti čisto ven, nato pa so se vsi hihitali. Z Otom sva se spogledala in potem nama je bližnji sosed povedal magično besedo - Arabci. A to je bilo! Perzijski in Arabci se ne marajo in to se je odražalo tudi v takšnih vsakdanjih situacijah, kot je bila tale. In potem so naju ta isti poba ter še nekaj drugih vljudno povabili in spustili naprej. Kdo bi jih razumel . V ljubezni vas bo spremljala romantika. Jasno bo, da bi lepa beseda lepo mesto našla. Na drugi strani boste imeli mnogo priložnosti v komunikaciji in boste več na poti. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Kreativni izzivi bodo priložnost za uspeh na delovnem mestu. BIK (21.4. - 20.5.) Občutek čustvene varnosti vas bo pomiril. Pridobili boste zaupanje in se skozi pogovor odprli. Prednost pred obveznostim bodo imeli prijatelji. Obdobje bo prineslo določeno harmonijo in potrebo po romantiki. Modro bo, da se boste v ljubezni pogovorili in izpostavili svoje želje. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. Izogibati se bo treba slabih navad in razvad. Pozitivne učinke bosta imela počitek in prosti čas. Srčni izvoljenec bo opazil vašo magnetično energijo in tako boste v ljubezni dosegli več. Resnica se bo skrivala v tem, da je sreča na strani pogumnih. A RAK m^ (216 -22 7.) ' Kreativna energija bo tista, ki vam bo dala krila. Veliko boste razmišljali in se odločali po temeljitem premisleku. Pozitivno bo, da boste svoje občutke zapisovali. Intuitivnost bo vaša prednost in tako boste korak pred ostalimi. Na delovnem mestu bo dinamično. Sprostite se! LEV f (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo nove poti. Dinamična energija vam bo v pomoč pri odkrivanju tistih reči, ki so drugačne in pionirske. Pravilno bo, da boste stopili na delovnem mestu v ospredje. Nihanje energije bo posledica stresa. Sprostile vas bodo športne aktivnosti in narava. DEVICA (23.8. - 22.9.) Notranji mir boste iskali in ga poizkušali zadržati zase. Obdobje bo nekoliko stresno in pomembno bo, da boste znali opazovati malenkosti. Kocke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Obstaja povečana verjetnost, da boste našli na delovnem mestu nov izziv. Sprostitev bo v naravi. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Čas bo ugoden za izobraževanja in za delo, ki so vezani na tujino. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in tako prejeli ogromno pohval. Več časa boste namenili sebi in urejenosti. Vabili vas bodo tudi nakupi. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in žal ne more biti vse po vaše. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Igra usode se bo obrnila v vašo korist. Končno boste našli pravo ravnovesje in določeno skladnost. Prejeli boste tudi neko ugodno rešitev. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in pozitivno bo, če boste znali opazovati. Ljubezenska sreča bo naklonjena tako vezanim kot samskim. STRELEC (23.11. - 21.12.) Razpeti boste med dvema zadevama. Odločitev ne bo lahka, toda bo pravilna. Sprostili vas bodo prijetni pogovori in izmenjava mnenj. Iskanje bližnjic na delovnem mestu bo vaša strast. Omenjeno vam bo pomagalo prebroditi neugodne čeri. V ponos in oporo vam bo srčni izvoljenec. KOZOROG K CV / _y V ki nocentri h C i n e p l exx Maščevalci: Ultronova doba Maščevalci: Ultronova doba so že 11. uradni film iz serije o stripo-vskih superjunakih ameriške založniške hiše Marvel. V tem času so Marvelovi filmi postali žanr zase, saj se iz standardnih filmov s su-perjunaki počasi vejijo oziroma vase vnašajo elemente drugih žanrov, recimo komedije (Varuhi galaksije), hkrati pa se je v tej množici filmov (tudi tistih, ki še prihajajo) že vzpostavila nekakšna hierarhija, tudi proračunska in produkcijska. Maščevalci tako predstavljajo vrhunec tega žanra, vsaj glede vloženih sredstev in produkcijske vrednosti ter medijske pozornosti in posledično seveda izkupička. Prejšnji del Maščevalcev je po svetu pobral osupljivo milijardo in pol dolarjev, zato je bilo nadaljevanje v ZDA pričakovano kot kulturni dogodek najvišjega ranga. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da gre kljub ogromni industriji, ki poganja ta film, le za film o superjunakih teh novih grških bogovih, ki upodabljajo človekove zavedne in nezavedne psihološke vzgibe, dileme in notranje konflikte. Odzivi onkraj luže dajo vedeti, da so Maščevalci 2 prvi takšen film, ki bi ga lahko opredelili za umetniškega, vendar seveda v njem ni nič umetniškega. Tovrstni odzivi so najbrž odzivi gledalcev, ki niso vajeni konzumiranja umetniških del, hkrati pa so še premladi, da bi vedeli, da se položnice ne plačajo same od sebe. In ravno v tem je morda težava Maščevalcev 2. Po obrtniški pla- ti mu seveda ne moremo očitati prav ničesar. Obilje produkcijskih sredstev je dalo tehnično brezhiben film, ki je prava paša za oči, toda kot je že v navadi, lepe barve in blesk ne morejo zakriti siceršnje zasičenosti marvelovske zgodbe. Čeprav film ponuja tisti pravi poletni užitek v nenehnem hrupu eksplozij in akcije, se ne moremo znebiti občutka, da so avtorji morda le malce preveč ponovili formulo iz prvega dela. Scenarist in režiser Joss Whedon sicer še vedno mojstrsko vodi film brez glavnega junaka in suvereno slalomira med Avengers: Age of Ultron Igrajo: Robert Downey Jr., Scarlett Johansson, Chris Hemsworth, Tom Hiddleston, Chris Evans, James Spader, Samuel L. Jackson, Jeremy Renner, Idris Elba, Mark Ruffalo, Paul Bettany, Stellan Skarsgard Režija: Joss Whedon Scenarij: Joss Whedon po stripih Stana Leeja in Jacka Kirbyja Žanr: akcijski Dolžina: 142 minut Leto: 2015 Država: ZDA Foto: Cineplexx kopico likov, kar s scenarističnega stališča ni niti najmanj enostavno, toda tovrstni filmi vedno stojijo ali padejo z glavnim negativcem. Ultron, robot z umetno inteligenco, ki želi uničiti človeštvo, sprva obeta, da bo film popeljal v zanimive filozofske vode o tem, kaj človeka naredi človeka, a ko se Ul-tron čisto po evolucijsko odloči, da je človek le stopnja v razvoju robotov, film žal (in pričakovano) zdrkne na raven enorazsežne pokalice. Tudi kasnejše rojstvo novega junaka Jarvisa film s presenetljivo lahkoto popelje v zapleteno razmišljanje o človekovem bivanju (do te mere, da začutimo dobrodošle odmeve kultnega Iztrebljevalca), a jih žal prav tako z lahkoto odvrže in se znova reducira na dve uri dolg ognjemet hitrih rezov. Uživaški film, a seveda hitro pozabljiv. Matej Frece H O R O (22.12. - 20.1.) Čas prinaša neko posebno energijo. Notranje se boste osvobodili in hrepeneli po novostih. Omenjeno boste pridobili korak za korakom. Privlačile vas bodo skrivnosti in naredili boste tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bo čas za prijetnosti in zapihal bo svež vetrič. VODNAR (21.1. -18.2.) Svoje mnenje boste znali povedati na pravilen način. Zrno modrosti se bo skrivalo tudi v vaših šaljivih pripombah. Dinamika časa bo v odnosu z ljudmi in spoznavali boste tudi takšne, ki vam bodo polepšali življenje. Vezane predstavnike čaka romantičen in nenavaden vikend. RIBI (19.2. - 20.3.) Združili boste notranjo moč in intuicijo. Pridnost, vestnost in marljivost se bodo pričakovale na delovnem mestu. Popazite le, da si ne boste zadali preveč nalog in da jim boste kos. Točke usode se bodo obrnile v vašo korist na tistih področjih, kjer si boste to želeli. Poučna so pota duhovnosti. S K O P petek • 22. maja 2015 Šport, poslovna in druga sporočila Štajerski 25 založen s hrano in paketiče je že komaj držal. Vmes ga je direktorica Ida spomnila, da naj Darji najprej pomaga pri njeni službi za oskrbo živali, po tem delu pa naj oba počivata in podoživljata današnji dan. »Pa bo tako,« je odgovoril Lojz, »saj nama tudi kuhati nekaj časa ne bo treba, toliko vsega si neseva domov.« »Ne govori toliko,« ga je opomnila Darja, ko smo po stopnicah zapuščali lokal. »Padel boš in bova potem morala prav hitro kuhati.« »Ja, pa se je že začela komanda,« smo hitro vsi postali pametni. Skoraj v avtomobilih smo že bili, Lojz pa še vedno: »Joža, povej, da je bilo lepo in do boš prišel tudi na abrahama.« »Seveda, Lojz, naletel si na napačnega, če misliš, da me boš moral siliti. Pa lepo se imejta in bodita srečna!« Že čez dan sem obema dal vedeti, da bom vsem, ki jim bom pripovedoval to zgodbo, dal vedeti, da sta moja in naša prijatelja. Življenje je skrivnostno in nepredvidljivo in tako nam je to uspelo postati. Eden lepših dni v mojem življenju. Darja in Lojz, vse lepo še enkrat in upam, da tudi v imenu vseh vas, ki boste to brali. Hvala moji Sonji za vodenje projekta in pomočnicam: Anji, Martini, Sabini, Tatjani in seveda direktorici Zavoda Dornava, gospe Idi Jurgec, ki je s svojim odobravanjem in prisotnostjo podprla projekt, ki bo gotovo svetla luč za njihovo ustanovo. Jože Kolenko PETKOV VEČER Bodite nocoj i} družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE objavljene v petek, 8. maja 2015, katere geslo je bilo: DARILNI BUTIK PTUJ, smo med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, izžrebali tri nagrajence: 1. Olga FERČIČ, PTUJ, 2. Anita GRANDA, POLENŠAK, 3. Karolina JURIČ, PTUJSKA GORA. Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje ALNASI d.o.o. - PE Darilni butik Ptuj, Vinarski trg 2, 2250 Ptuj. Čestitamol = A " Prejeli smo Ta veseli dan ali Darja in Lojz se ženita Vsaka stvar pod nebom ima svoj čas. Ta čas je prvič, odkar obstaja ZUDV Dornava (Zavod Dornava). To je bilo februarja letos, ko je bila poroka med Darjo, deklico nevestico iz Sebeborcev v Prekmurju, in Lojzom, fantičem ženinom z Grajenšča-ka blizu Ptuja. Življenje ju je pripeljalo v zavod, bila sta že dobro desetletje par in to sta hotela kronati še s poroko. Bilo je lepo sobotno dopoldne, ko se je nekaj minut pred dvanajsto pred Mestno hišo na Ptuju ustavil avtomobil s šoferjem Primožem in njegovim dekletom Anjo. Z njima sta iz avtomobila pri-kukala še lep ženin Lojz in še lepša nevesta Darja. »Poglejte mojega Lojzeka, kako je porihtan«, je najprej pripomnil njegov inštruktor iz delavnic Zavoda, Vlado. »Joj, kakšna frizurca in oblekica,« so vzdihnile vse ženske. Pa Lojzove tako močno zalikane hlače s tako ostrimi robovi, da bi zanje skoraj potreboval orožni list, je pripomnil moški del štirinajstčlanske sva-tovske postave. Posedli smo se po dvorani in počakali na uradni osebi. Po nekaj stavkih obreda je že prišel čas za poljubček in velika stvar je bila formalno urejena. Pa je prišlo do podpisovanja. Darja, bodi pazljiva, rekla si, da se sedaj ne boš več pisala Ciglar, ampak Kramberger, je bil neverjetno pameten ženski del naše posadke. "Pa še priči," je bila komanda uradnic. Na vrsti sta bili priči, Lojzova Sonja in Darjina Anja. Ja punci, to je uradno črno na belem, ne pa samo ustni dogovor. Nastopil je čas fotografiranja na sto in eno postavitev. Nato pri izhodu iz Mestne hiše še riž in preko njega nevarna pot do pločnika. Nato nekaj minut vožnje do restavracije, kjer nas je pričakal čudovit ambient in že se je videla pridnost naše Sabine in njene asistentke Martine, ki sta prevzeli ta del našega druženja. Zdravica in čudovito kosilo. Kar žarela sta naša mladoporočenca. Na vrsti je bila otroško težko pričakovana sladica, kaj drugega kot poročna torta. Ko je prispela, je bila na vrsti najprej figurica ženina in neveste na njej. Kdo si je bolj podoben? V naslednjih trenutkih sta se začela prepletati rezanje torte in poročni ples. Čudovit Darjin poročni šopek pa ob tej priliki ni letel po zraku, ampak se je samo prisrčno predal v roke Darjini priči Anji, ki ima službo, je godna in ravno dovolj stara, pa še kandidata za ženina ima, tako da se veselih trenutkov še kar veselimo. In počasi je prišlo slovo. Pakiranje torte in drugih dobrot, ki so ostale za domov. Lojz je bil že do glave Novi akcijski ponudbi za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina SPROŠČENI Z ZAGOTOVLJENO UGODNO CENO PLINA! fmm NAGRADNO ŽREBANJE! • 5x sezonska vstopnica 2015/2016 za tekme NK Maribor • 5 x vikend paket za 4 osebe v Moravskih Toplicah AKCIJSKA UGODNOST! • 30 % popust za strokovni priklop plinskega štedilnika velja za gospodinjske odjemalce zemeljskega plina z letno porabo do vključno 10.000 Sm3ln ne vključuje DDVter drugih predpisanih dajatev. Pristopite k akcijski ponudbi najkasneje do 31. 5.2015 na 02 22 843 20 ali na info@plinarna-maribor.si. Več o akcijskih ponudbah na spletni strani www.plinarna-maribor.si PLINARNA MARIBOR Prireditvenik Petek, 15. maj 13:30 Ptuj, železniška postaja: pričetek pohoda PD Ptuj, s srbskimi planinci na Donačko goro in po Haloški planinski poti 18:00 Ptuj, Hotel Park: Iz ljudskih ust neposredno v parlament, stranka TRS-združena levica, gosta Violeta Tomič in Matjaž Hanžek 19:00 Ptuj, Ptujska klet: festival Salon sauvignon, zlitje umetnosti, vina, poezije, glasbe in likovne umetnosti 19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda: 40. območna revija odraslih pevskih zborov, JSKD 19:30 Hajdina, cerkev sv. Martina: 4. koncert Učiteljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OŠ Hajdina, z gosti 20:00 Ptuj, Narodni dom: Letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj 20:40 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Vasko Atanasovski trio - Salon Souvignon Ptuj 2015 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID-u, jamsession z Antalom Palfyjem in Natašo Škerbec Sobota, 16. maj 9:00 Gorišnica, tržnica: predstavitev dela in izdelkov Sekcije ročnih del DU upokojenci Gorišnica 9:00 Negova, poročna dvorana gradu: odprtje razstave Vinka Prislana Igra linij in ploskev 9:00 Ptuj, grad: festival Salon sauvignon, zajtrk novinarjev in prirediteljev ptujskih kulturnih festivalov 9:00 Slovenska Bistrica, grad: rokodelski praznik v Slovenski Bistrici, do 18.00 9:00 Sv. Jurij v Slovenskih goricah, športni park: Šport in špas, kulturni program, jutranja telovadba, igre učencev, veseli ples s predstavitvijo narodne noše, podelitev priznanj 9:00 Zg. Hajdina, športni park preko proge: 8. tradicionalna vseslovenska prireditev Šport in špas, dan druženja in gibanje vseh generacij, zaključek pohoda ob 12.00, sledi merjenje krvnega tlaka in pogostitev 9:30 Podlehnik, pri OŠ: XX. izbirno regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK v Podravju 10:00 Poljčane, vrtec: festival Odprte hiše Slovenije 2015, ogled novozgrajenega vrtca v Poljčanah 10:00 Ptuj, Furstova hiša: zelemenjava in dvoriščna razprodaja, do 13.00 10:00 Ptuj, grad: mednarodni muzejski dan, delavnica za družine, izdelava mini predalnika 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: O bobenčku in palčkah, Zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 11:00 Ptuj, kongresno-kulturno središče dominikanski samostan: festival Salon sauvignon, predstavitev in degustacija 100 sovinjonov, srečanje Slovenskega reda vitezov vina, nastopi ptujskih glasbenikov 11:00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp: odprtje razstave Unicum 2015 11:00 Slovenska Bistrica, razstavišče Graslov stolp: odprtje razstave Od tradicionalne do sodobne keramike - zgodba o skledi, ženska vokalna skupina Vivere 15:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana: 17. revija pevskih zborov društev invalidov ZDIS 17:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: jubilejni koncert, 25 let rogistov ZLD Ptuj-Ormož, z gosti, ob 19.00 zabava z ansamblom Polet 18:00 Velika Nedelja, Dom kulture: območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, JSKD 18:30 Benedikt, Dom kulture: območno srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, Ljudske pesmi 2015, JSKD 20:00 Ptuj, Sončni park: festival Salon sauvignon, večer swinga - Salon sauvignon podarja mestu, Jazz ladies, Pikajo in The Swing Wings 21:00 Slovenska Bistrica, MC Na placu: Rezzonanca take over 2 Nedelja, 17. maj 9:00 Slovenska Bistrica, grajski park: dobrodelna akcija Tečem, da pomagam, dobrodelna prireditev Dan družin, Lion in Leo klub 10:00 Ptuj, III. Mitrej: Festival Salon sauvignon, rimski zajtrk za novinarje 13:00 Šmartno na Pohorju: 12. tradicionalne vaške igre v KS 15:00 Kidričevo, pred dvorcem Sternthal: prireditev ob tednu ljubiteljske kulture, ZKD občine Kidričevo, sprehod Po poti zgodovine 15:00 Rogoznica, Dom krajanov: skupni koncert Kulturnega društva Rogoznica, razstava likovnih del, Teden ljubiteljske kulture 15:00 Sv. Tomaž, pred cerkvijo: Pomladni koncert, Mavrica, župnijski PZ, Slovenski odmev in Modrijani 17:00 Ptuj, Dom krajanov Budina-Brstje: letni koncert MPZ Jezero z gosti 20:00 Ptuj, terasa Kavarne ptujskih študentov: Pomladni (v)eter, Adi Smolar, Radio-Tednik Ptuj Ponedeljek, 18. maj 16:00 Ptuj, Ljudska univerza: odprtje fotografske razstave Tanje Božič 17:00 Ptuj, grad: predavanje arheologa Ivana Žižka Petoviona, rimsko mesto na Dravi, brezplačni ogledi muzejskih zbirk in razstavišč ob svetovnem dnevu muzejev 18:00 Ptuj, Dominikanski samostan: strokovno vodstvo Branka Vnuka po samostanu, ob svetovnem dnevu muzejev 20:00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: koncert simfoničnega orkestra ZGŠ z gosti Torek, 19. maj 10:00 Ptuj, Mestni trg: Parada učenja, Ljudske univerze Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si 26 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. maja 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva renault megane 1.616vdynaique lux 006 3.850,00« serv. knjiga kov. srebrna opel corsa 1.216v esentia 006 3.550,00 f 48.000 prev. kov. sv. modra vw passat 1.6 tdi variant blu emotion come 009 8.400,00 € serv. knjiga kov. sv. modra mercedes-benz clk 200 sport 998 3.500,00« klima kov. modra volkswagen sharan 1.9tdi 4m highline oos 7.500,00 € avt. deu. klima kov. Črna citroen c31.41 sx 003 2.590,00 £ klima kov. srebrna opel astra 1.616v enjoy oos 2.750,00« serv. knjiga kov. srebrna Skoda octavia i .6 elegance 005 4.650,00« prvi last. kov. zlata 0pelastra 1.616v gtc enjoy 007 4.100,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 2071.4itrendy 008 5.190,00« 73.000 prev. kov. srebrna volvo c70 2.4 d5 avt summum 007 12.500,00« serv. knjiga k0v.sv.m0dra ford f0cusc-max1.8tdci trend 005 4.450,00« serv. knjiga k0v.t. modra renault clio 1.216v avt. elan 009 5390,00« 58.000 prev. kov. b0rd0 citroen c5 iii 2.0 hditedence 011 9.990,00« serv. knjiga kov. srebrna renault sedan megane 1.5 dcidyn. plus 009 5350,00« 79.000 prev. kov. srebrna volkswagen limuzina passat 2.0tdi comf. 007 7.450,00« serv. knjiga kov. srebrna peugeot 2061.416v xs break 004 2.790,00« avt. klima kov. srebrna renault cli01.216v exception 007 4.150,00« serv. knjiga kov. srebrna opel astra 1.7 dti classic karavan 003 2.250,00« klima kov. srebrna volkswagen golf 1.6 tdi vitrendline 009 7.990,00« prvi last. bela PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. a^i? avtohlsa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA bmw520d 07/2010 16.499 bela 1m.nar. servis,servi m ford (ml, 6ïïici 05/2011 9.900 t. modra im, nar. servis,servi njiga, ford kuga 2.0 tdq titanium 05/2009 11.499 črna im., nar. servis,servi m bmw 116 d 07/2012 15.499 t. modra im, nävi, nar. servis, s erv.knj. cftroen c31,4 hdi 06/2011 6.500 bela im., nar. servis,servi njiga fordsmax 1,611a 06/2012 11.999 bela im, nar. servis,servi njiga mercedes e220 05/2010 18.999 t. modra im, nar. servis,servi njiga peugeot 5008 premium 1.6 hdi 09/2011 9.999 črna im, nar. servis,servi njiga uma verso 1,4 idi peugeot 508 sw 1,6 hdi 03/2011 9.399 09/2011 9.999 sv. modra črna im, nar. servis,servi im, nar. servis,servi njiga njiga vw passat sw 1,6 hdi conform 08/2011 11.999 srebrna im, nar. servis,servi njiga vw passat sw 2,0 tdi 03/2011 12.499 srebrna im, nar. servis,servi njiga renaulttwingo sce 70 expression 10/2014 8.400 modra TESTflO VOZILO. 4 ZIMSKE GUME smart fortwo c0upe45 pure 05/2008 4.500 črna im, nar. servis,servi njiga wolkswagen touran 1,6 ttdi 01/2011 10.999 črna im, nar. servis,servi njiga GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 15.5. 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 9:55 Info kanal 0:35 Modni, pon. 1:00 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 1:30 Romunki tednik, pon. 2:00 Phliska kronika, pon. 2:20 Reo TV Ormož 3:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika 8:30 Ptujske odrske deske, 22. oddaja, p 9:05 Glasbena 8 (slo). 49. oddaja 9:40 Sekvenca, 20. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. : !0:30 Pomembni mejniki naše zgodovine 21:05 Povabilo na kavo: mag. Tomaž Zirovnik, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Ren TV Ormož; pon. 23:30 Inlo kanal Sobota 16.5. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:40 Eilm Campus: Haložan, pon. 9:50 Sola, da se ti zrola: lSáoi "" OS Slovenj Gradec, pon. 10:45 Pomurski tednik, pon 12:10 Pregled tedna 12:30 Info kanal 16:25 Glasbena Arena: Lea Likar, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 19:0014. Ptujčanka, pon 19:30 Cista umetnost, 44. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Pomembni mejniki naše zgodovine, | 20:55 Sreda v sredo, 4. oddaja, pon. 21:20 Info kanal PTUJSKA TELEVIZIJA PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 17.5 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Glas iz zamejstva: Pogovor z ministrom, pon. 10:15 Soja. da se ti zrola: OS Dravograd II, pon. 1:10 Modro 1:35 Info kanal 2:00 Pregjed tedna, pon. 2:20 Gostilna >Pr Francet« 3:25 Info kanal 7:15 Kuhiniica 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:30 Oddaja 0... (Primož Ulaga), pon. 9:30 Glasbena 8 (tuja), 48. oddaja, pon. 20iMH|af Rofaj!njel sezone, pon. 20:25 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon 21:0014. Ptujčanka, pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 18.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Modro, pon. 1:25 Glasbena 8, (slo), 49. oddaja, pon. 2:0014. Ptujčanka, pon. 2:30 Info kanal 7:35 Kuhinjica 8:20 Glasba za vse, 9. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik 9:50 Dlaž Rola: 1. del sezone, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:30 Zeleno, 4. oddaja 21:00 Oddaja o..., pon. 22:00 Pomembni mejniki naše zgodovine, pon. 22:25 Info kanal www.petv.tv Spremljata nas lahki liili n T2 in SIGL TV WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OlA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 KOMORNI MOŠKI ZBOR PC133 Letni koncert z dirigentko Nino Lorber Narodni dom nuj - slavnostna dvorana ^ 15. maj 2015, ob 20.00 uri Vsy>P Pr° " ■:M=iwidJii! i Mtii 3 M urn O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.UST, VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.UST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D T0URING N0V MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1 .LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILfNIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST.J0P0PREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL WAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SL0 FAMILY 2008 4.490 2.LAST., K0V.ZUTA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS1.6TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST.,K0TN0V BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.tednik.si 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert OPZ Kamenčki 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Jurjevo srečanje FS 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV SIP 08:00 Otroški program 09:00 Glasbeni večer v Gerečji vasi 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Večer ljudskih pesmi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika tz občine Destrnik 18:30 Jurjevo srečanje FS 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2/2013 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani OB:OO Večerna pesem 2015 10:00 Jurjevo srečanje FS 11:45 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Dan OŠ Markovci 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Veselo v pomlad 09:25 SKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Dan OŠ Markovci 21:00 Večerna pesem 2015 23:00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE MrJM DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URI DO PONIDILIKA ZJUTRAJ DO S. URI Štajerski TEDNIK Naj ifzgojfcfjiM -naj i/zgoj(By Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice? Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj. Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Pravtako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali. www.tednik.si Ime in priimekvzgojitelja/pomočnika: Naslov vrtca: Vaše ime in priimek: Vaš naslov: i Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROCI1.NICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ruj d.0.0. I Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 19. maja 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 27 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. OPRAVLJAMO TEMELJITO globinsko čiščenje radiatorjev z najsodobnejšo čistilno napravo. Z očiščenimi radiatorji se zmanjša poraba toplotne energije za 20% (testirano). Globinsko čistimo tudi vso oblazinjeno pohištvo, sedežne garniture, stole ... Po dogovoru očistimo tudi tepihe, žimnice po posebnem postopku; s tem se uničijo pršice, klice ... (dezinfekcija). Čistilni servis SIJAJ. Telefon 041 969 345. asu roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (G2) 582 14 G1. PRODAM kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo po 1 € za žival, prodaja bo od petka, 15., do 20. maja, zjutraj od 8. do 11. ure in popoldan od 18. do 20. ure, razen nedelje. Majda Vogrinec, Skorba 56 b. BELE kokoši, težke 3,5 do 4 kg, po 4,5 € za žival, prodajamo. Tel. 040 531 264 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. KUPIM traktorZetor, Ursus, IMT, Deutz, Univerzal, Štore, AGT, Tomo Vinko-vič in priključke. Telefon 031 851 485. PRODAMO kokoši nesnice, stare 1 leto, od četrtka, 14. maja, naprej po 16. uri. Telefon 040 611 231. Kmetija Korpar, Osluševci 30, Podgorci. PRODAM gemaj, telefon 753 1 1 81. DOM STANOVANJE V NAJEM oddamo apartmaje za štiri in šest oseb na Viru, oddaljenost od morja 250 m. Tel. 041 388 162. NA PTUJU oddamo v najem 100 m2 veliko opremljeno stanovanje za dobo do enega leta. Tel. 746 5101 in 040 250 409. NEPREMIČNINE PRODAMO dve zazidalni parceli na Polenšaku in dva hektarja kmetijskega zemljišča. Tel. 02 761 01 98 ali 031 453 601. MOTORNA VOZILA PRODAM Mercedes 250 diesel, letnik 87, starodobnik, v račun vzamem moped. Tel. 041 253 405. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Pokličite na številko 068 185 000. PRODAM pletene košare (korpe) s pin-tovo šibo. Tel. 031 597 905. Mestni kino Ptuj Petek, 15., in sobota, 16. maj: 17:00 Zvončica in legenda o Ni-kolizveri; 18:50 Pobesneli Max: cesta besa; 21:00 Kosec. Nedelja, 17. maj: 17:00 Zvon-čica in legenda o Nikolizveri; 19:00 Citizenfour; 21:00 Kosec. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. KOSILNICO BCS prodam in kupim bikca ali teličko, starosti od 10 do 30 dni. Tel. 051 336 879. PRODAM prašiča domače reje, težkega od 120 do 130 kg. Tel. 031 530 498. BELE purane, težke 5,5 kg, za nadaljnjo rejo, po akcijski ceni 15 € za žival, prodajamo. Tel. 040 531 264 ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com za naročila do 31.5.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -20% Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 45/08, 57/08 in 87/11), 23. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in Javnega razpisa z dne 3. 10. 2014 objavljamo SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1.) Na listo, kjer so prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oproščeni plačila varščine in lastne udeležbe - lista A, so se uvrstili: Zap. št. Priimek in ime Naslov 1. Lešnik Mojca Trstenjakova ulica 5a, Ptuj 2. Stumerger Suzana Zgornji Velovlek 23, Destrnik S. Kokot Valerija Gregorčičev drevored 5, Ptuj 4. Leben Luka Trubarjeva ulica 11, Ptuj S. Satur Ksenija Trstenjakova ulica 5 a, Ptuj 6. Vidovič Majda Jadranska ulica 15, Ptuj 7. Lukavski Marjan Ulica heroja Lacka 8, Ptuj B. Smigoc Marija Bukovci 103 b, Markovci pri Ptuju 9. Vesenjak Damjan Rimska ploščad 19, Ptuj 10. Vrabl Boštjan Rimska ploščad 10, Ptuj 11. Malek Roman Industrijsko naselje 1, Kidričevo 12. Fridl Suzana Mlinska ulica 1d, Ptuj 1S. Kekec Huanita Kvedrova ulica 3, Ptuj 14. Mohorko Tatjana Brigita Ciril-Metodov drevored 19, Ptuj 1S. Ambrož Silva Ulica 25. maja 19, Ptuj 16. Cafuta Tatjana Trstenjakova ulica 9, Ptuj 17. Vidovič Andreja Apače 170, Lovrenc na Dravskem polju 1B. Lorbek Marija Krempljeva ulica 6, Ptuj 19. Lenček Mihaela Tovarniška cesta 8, Kidričevo 20. Zogaj Rahman Zagrebška cesta 19, Ptuj 21. Slanič Zvonka Raičeva ulica 10, Ptuj 22. Horvat Dušan Žabjak 2, Ptuj 2S. Horvat Srečko Žabjak 2, Ptuj 24. Srt Zlatko Prešernova ulica 1, Ptuj 2S. Kandrič Marjana Trstenjakova ulica 9, Ptuj 26. Milošič Rajko Kraigherjeva ulica 31, Ptuj 27. BašZdenka Mestni Vrh 22, Ptuj 2B. Majer Roman Prešernova ulica 24 29. Križanec Nada Hrastovec 139, Zavrč SO. Obran Nataša Zavrč 11, Zavrč Sl. Ljubec Dušan Arbajterjeva 6, Ptuj 2.) Na listo, kjer so prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem dolžni plačati varščino in lastno udeležbo - lista B, so se uvrstili: Zap. št. Priimek in ime Naslov 1. Jurilj Dragan Čučkova ulica 5, Kidričevo 2. Balta Mateja Mestni Vrh 70 a, Ptuj S. Ivančič Nadica Jadranska ulica 6, Ptuj 4. Hrenko Žaklina Arbajterjeva ulica 3, Ptuj S. Pišek Miran Rimska ploščad 13, Ptuj 6. Seruga Urška Kokolova ulica 18, Ptuj 7. Teodorovič Mirko Arbajterjeva ulica 10, Ptuj B. Klajnšek Nada Trstenjakova ulica 5a, Ptuj 9. Zobič Bojan Jelovice 4a, Majšperk 10. Petek Marta Strafelova ulica 14, Ptuj 11. Koletnik Urška Kraigherjeva ulica 18, Ptuj 12. Bombek Adelina Zagrebška cesta 1, Ptuj 1S. Vurcer Matej Orešje 21, Ptuj 14. Vidovič Barbara Kraigherjeva ulica 17, Ptuj 1S. Potočnik Nataša Volkmerjeva cesta 30, Ptuj 16. Zalokar Dejan Nova vas pri Ptuju 111h, Ptuj 17. Obran Goran Zavrč 11, Zavrč PSS Ptuj, d. o. o. Gorazd Belšak, direktor Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Osrednja prireditev ob prazniku dela 1. maju; Enajsta obletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo; Ob dnevu zmage - 70. obletnici osvoboditve Ptuja; Seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; Igre dobre volje dijaških domov Slovenije na Ptuju; Spremembe v organizaciji službe nujne medicinske pomoči; Literarni večer v Osnovni šoli Ljudski vrt; Domoznanski večer s pisateljem in pesnikom Ivanom Ci-mermanom; Vabilo na državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij; Ptujsko labodje jezero; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Video-produkcija Tinček Ivanuša. Čas beži, hiti, a ti vedno med nami si. SPOMIN 14. maja je minilo 25 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Vladko Muhič (šofer) IZ GORIŠNICE Vsi tvoji Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi očeta, dedka, tasta, sina, brata Jožefa Kolarica IZ PODVINCEV 120 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav iskreno se zahvaljujemo govornici gospe Hedviki Rojko za ganljive besede slovesa, pevcem KD Rogoznica za odpete žalostinke. Hvala gospodu župniku sv. Ožbalta in Javnim službam Ptuj za opravljen cerkveni pogrebni obred ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi podjetju Boxmark Leather, d. o. o., Kidričevo, še posebej hvala skupini 8b iz šivalnice. Žalujoči: hčerka Darja z družino, mama, brat in sestra In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in Jakoba Donaja - Ji IZ MOŠKANJCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in stali ob strani, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje, pisna in ustna sožalja. Zahvala Okrajnemu sodišču Ormož in geodetski upravi, kolektivu Agrocveta, govornikoma g. Branku Firbasu in g. Francu Trunku. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir in pevskemu zboru Sekstet Feguš ter Društvu upokojencev Gorišnica. Posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu osebju ambulante v Ormožu, dr. Dinu Barloviču in dr. Alenki Simonič za dolgoletno zdravljenje ter pljučnemu oddelku na Pohorju. Žalujoči: vsi njegovi SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-1043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-1043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si www.radio-tednik.s SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo nagrada presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 ■ 98,2 ■ I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Ormož • Trendi varnostnih pojavov v letu 2014 Na Ormoškem največ alkoholiziranih voznikov na območju PU Maribor Komandir PP Ormož Edvard Cvetko je članom ormoškega občinskega sveta predstavil informacijo o trendih varnostnih pojavov v lanskem letu. Svetniki so nezadovoljni z množično prisotnostjo policije na terenu. Cvetko je izpostavil, da so lani obravnavali na območju občine za blizu 9 % manj kaznivih dejanj kot v letu 2013. Bistveno so se sicer povečala kazniva dejanja zoper premoženje, saj so lani obravnavali 162, leto poprej pa 132 primerov. Policisti ugotavljajo, da so se znova nekoliko povečala kazniva dejanja s področja prepovedanih drog, saj so obravnavali 14 prekrškov, leto poprej pa osem. Kljub temu da sta v lanskem letu na cestah v ormoški občini v prometnih nesrečah umrli dve osebi, Cvetko razmere v prometni varnosti ocenjuje kot ugodne, »saj se je skupno število prometnih nesreč zmanjšalo«. Na cestah na območju ormoške občine se je lani zgodilo 83 prometnih nesreč, v letu 2013 pa 92. Prisotnost alkohola je bila Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. ugotovljena pri 14 povzročite- znaša 1,56 grama alkohola na ki-ljih prometnih nesreč, povpreč- logram krvi. Statistični podatki na stopnja alkoholiziranosti pa kažejo, da je prav na ormoškem območju največ prisotnega alkohola med vozniki na območju celotne Policijske uprave Maribor. Med drugim so lani ormoški policisti na celotnem območju PP Ormož v 2653 primerih odredili preizkus alkoholiziranosti pri voznikih. Alkotest je bil pozitiven v 126 primerih, zaradi preveč popitega alkohola pa so pridržali tri osebe. Postaja Ormož policijska občina?! Člane ormoškega občinskega sveta je najbolj razburil podatek, da so v letu 2014 policisti na območju občine Ormož izdali kar 1504 plačilnih nalogov, kar je 45 % več kot v letu 2013. Vladimir Pajek (Desus) je ob pogledu na te statistične podatke dejal, da gre za popolno re- presijo in za polnjenje državne blagajne. Cvetko mu je odgovoril, da opozorila, ki so jih uporabljali v preteklosti, več niso zalegla, zato je bilo izdanih plačilnih nalogov v lanskem letu več. Pajek je Cvetka tudi seznanil z izredno dolgimi postopki, ki jih policisti opravljajo na terenu. Tudi do 45 minut namreč poteka preverjanje voznikove dokumentacije ter pregled vozila. Pajek je prepričan, da vse s ciljem, da se na vozilu odkrije najmanjša nepravilnost, za katero je pozneje voznik kaznovan. Emil Trstenjak (SLS) in Jani Ivanuša (SNS) sta ogorčena nad vedno večjo prisotnostjo policistov na cestah. Ivanuša je dejal, da postaja ormoška občina policijska občina, Trstenjak pa dodal, da policisti pretiravajo s preverjanjem alkohola pri voz- nikih. Ivanuša je ob tem dejal, da se zaradi številnih policijskih patrulj na terenu turizem, predvsem na vinskih cestah, ne bo nikoli razvil. Cvetko je v obrazložitev dejal, da PP Ormož še vedno pokriva tudi schen-gensko mejo, zato je policistov na območju občine Ormož več. »Ne delamo le za ormoško občino, ampak za vso Evropo,« je dodal Cvetko. Ivanuša mu je odvrnil: »Potem pa dajte policiste na mejo, ne pa na ceste.« Svetniki od Cvetka pričakujejo, da z njihovimi opazkami seznani sodelavce, Cvetko pa je svetnike pozval, naj ga o dogodkih s terena seznanjajo sproti in naj ne čakajo ponovno na prihodnje leto, ko jim bo na seji občinskega sveta predstavil opravljeno v letu 2015. Miha Šoštarič Ptuj • V enem dnevu našli začasno rešitev Gladovna stavka Jožeta Levaka Minuli teden je pred Upravno enoto na Ptuju gladovno stavkal Jože Levak, veteran vojne za Slovenijo. Za stavko se je odločil, ker mu zaradi neporavnanih davčnih obveznosti banka sedem mesecev ni več izplačevala veteranskega dodatka v višini 298 evrov, kar je edino, kar je imel za lastno preživetje. Minuli teden, v sredo, natanko ob 12. uri, je z gladovno stavko na svoj nevzdržen socialni položaj želel opozoriti Jože Levak iz Kicarja. Ker so mu na banki zablokirali račun in mu zaradi davčnega dolga niso več izplačevali 298 evrov veteranskega dodatka, kolikor ima na razpolago za preživetje, je ostal brez kakršnihkoli sredstev. Sedem mesecev je životaril, aprila je vložil tudi vlogo za izredno denarno pomoč, a denarja do minulega tedna ni dobil. Edino rešitev, da ga resnično kdo posluša, je zato videl v gladovni stavki. S transparenti v rokah je sedel pred Upravno enoto na Ptuju, njegova zgodba pa se je dotaknila tudi načelni-ce Upravne enote Ptuj Darke Valent, ki se je lotila iskanja začasne rešitve. Skupaj z Miranom Kerinom, direktorjem Centra za socialno delo Ptuj, sta v enem samem dnevu (stavkal je od srede do četrtka) poiskala začasno rešitev za Levaka. CSD Ptuj mu je namreč odobril izredno denarno pomoč. „Že 7 mesecev mi banka vzame popolnoma vse! 298 evrov veteranskega dodatka je bilo vse, kar imam osvežitev v pomaranči ¡7W BANKÍJ? rnDAJTE mri mšdemr v-V-fp ZA ruNUMITED rit) y^KWm Htvzmnt nt \pRE¡ im, jožEUst_\r< G/.AD01/NA 5TAVKA Minuli teden je Jože Levak stavkal pred Upravno enoto. Napoved vremena za S l ove ni jo Če Zofija zemlje ne poškropi, 13/14 vreme poleti prida ni. : za preživetje, a mi ga ne izplačujejo več. Delal sem, a me je delodajalec odpustil, ker sem zbolel in nisem več mogel delati po 14 ur na dan," je za Radio Ptuj pojasnil Levak, ki je delal v Avstriji, a je zaradi bolezni dobil odpoved delovnega razmerja. Ker je bilo v pogodbi napisano, da gre za sporazumno odpoved, do denarne socialne pomoči ni bil upravičen. Sedaj bo dobil 250 evrov izredne (enkratne) denarne pomoči, kar pa bo bistveno premalo za normalno, človeka dostojno življenje. Dženana Kmetec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO l\/tl' O/iS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA ZELO LIGO, Danes bo oblačno in deževno, vmes bo ponekod tudi grmelo. Več padavin bo v severni polovici Slovenije. Ohladilo se bo. Čez dan bo ob morju še pihal jugo, proti večeru pa bo na Primorskem zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 12 do 18, ob morju do 23 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno oblačno, dopoldne bo tu in tam še rahlo deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Burja na Primorskem bo oslabela. Foto: ČG