GI^AS SVOBODK SLOVENSKI TEDNIK ZA RON i »TI Diutmui IJUMTTI. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. glas Svobode SIJOVENIO WEEKLY Dnvrift Ta Tki Tki iihi i Ow Tu IuBoam« Oi i»«w, "0D BOJA DO ZMAGE"I - ....... ^ ^ , "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 40 Chicago, 111. 6. oktobra 1905 , Leto IV Razgled po svetli. Iz rusko-japonskega bojišča. Oberst Ovu od japonsko armade in general Kassanovssy oil rusko armade, sta s«1 sešla v Seoul. Dogovoriti se imata glede premirja v severni Ko reji. H uši Hočejo sprejeti japonskih predlogov; vsled tega so je razprava predložita, dokler navodila generala Lin je v if a-ne dospejo. (talija. Oficijelno glasilo Vatikana " L'-Oiscrvatoro Romano" razglasu jo pa peske noto, katera dovoljuje vstano-viti katoliško politično stranko; ter z tem razveljavlja prepoved Pij-a devetega, no vdcleževati se političnih borb, dokler se cerkvena država zo-|H'I ne postavi na prejšnje stališče. Važen dogodek. Prvikrat v /.godov i ni angleške zbornice v Loiidon-u, bo je slišal glas delavskega zastopnika .12. jul. 1U05. .Sodrug Keir iiardic, kateremu je vprašanje "brezposelnosti" jwsebiu na srcu, jo stavil vprašanju na prvega ministra Air. Balfour, ako aiu za-inore obljubiti, da bode isto, tekoni Beje rešeno. Vlada je svoječasno sama uvedla predlog, brezposelnih; a ker seje vladi rešitev zadevo pretežuvna zdela, jo vso stvar odložila. Na kar se razvije sledeči razgovor: Balfour: Jaz no morem obljubiti kar častivredni gosjx>d zahteva. Keir llardio: iločo li vlada obljubiti, da ima vsaj namen o zadevi tekom seje razpravljati? Balfour: , Ni'. Jaz čez to stvar no morem ni« obljubiti. Keir ilardie: Povodom, nepovolj-nega odgovora vse časti vrednega gostila predlagam, zborovanje preložiti, da so o važnej zadevi domeni, (0-dobravayjo pri radikalcili in Ircih.) Predsednik se izroce, da predloga ne more sprejeti, na kar se nekateri poslanei, med temi voditelj Ircev Red-mond in delavski poslanec Crooks zavzamejo za Ilardie-j ti, ter za njega govorijo. Keir Ilardie: Ako nasvet postave za zboljšanje položaja brezdelnih, tekom prihodnjih sej ne bode sprejet, bodite pripravljeni na resne nemire in vstaje v celej deželi. (Hrnp na des-nej.) Vi prenasitene zvorine kričite kakor dolgo hočete, {({lasni klici: Red! redi) Brez da je govornik (predsednik) Keir ITardie-ju zaukazal mirovati, so je izrekel, da predlog« na preložitev zt>orovanja no moro sprejeti. Keir Ilardie: Pomisliti so mora, da je vlada "nasvet o postavi" naprej prinesla. Javni red je v nevarnosti. Dolžnost vlade jo skoz modre postave, javni red vzdržavati a ne motiti. Nevarnost javnim nemirom obstoji le v tem, ako vlada ne reši vprašanja "brezposelnosti". In jaz upam, da bode prišlo do tega, ako vlada odkloni našo opravičeno zahtevo. S tem se je razgovor končal, kateri svojega cilja ne more zgrešiti. Anglež-ka zbornica jo irske nemire vže doživela, kakor tudi burne nastope mej meščanskimi poslanci. Ne pozna pa Se jeze proletareev. Keir Ilardie je bil prvi, kateri ni prikrival svoje Bvete jeze. Njegov nastop v zbornici je bil kot pravega moža, socialista. Rusija. Ituski car je baje postavil sveže počenega grofa Witte-ja na prvo mesto v ministerstvu. Witte je skoro dospel na vrhunec časti in Blave, ter velja za najmogočnejšega moža v Itusiji, izvzemši carja. V petrogradskih ječah za politične zločince, v ženskih oddelkih bo se pojavili nemiri- . Krdelo vojakov je zadušilo VBtajo v Eriwan-u, 8 Tartarov in 2 Armenca ■ta usmrtens, in 11 oseb ranjenih. Monument, kateri je bil postavljen leta 1831 v. spomin zavzetja mesta Varšavo skoz H use, ga jo jiorušil neki neznanec z bombo. Ranjen ni nobedeif. Neznanec je pobegnil. ! Indija. V vzhodni Indiji preti zopet lakota. Ljudstvo boječo se grozno smrtne kose, kolere in kugo beži v varnejšo kraje. Angležka vlada pa, katera izdaja ogromne s vote za vadržavanjo bredo-vju, pusti na stotisočo j>odjnrmljcnih Indijancev- lakote umiratL Ni čudo, da se dežalatii z angleškim gospostvom sprijazniti no morejo. Zahtevajo svobodo, dobijo svinca v obilici, prosijo kruha, jih nasiti smrt, lakote. Japonsko. Da **> Japonci -sklenili mir z Rusi, bil je vzrok, vže oslabeli finančni položaj Ja|touske. Vojna jo mnogo več stala, kakor se je pričakovalo. Poleg tega je lctoŠna' letina, povprečno za 20 odstotkov slnbejŠa od drugih letin zadnjih let. Ko bi se Japonci so kakih ->e>l mesece V • vojskovali, prišlo bi go-(o#vo do finančnega jx>lomu državnih bank. Kar jo bolj verjetno, kot da so bili Jujionci od Rusov za njih znuigo prevarani. Ja^nci ostanejo vendar lo zmagovalci, kar bi po nadaljevanju bojno no bilo gotovo. Vprašanje je, koliko časa l>odo vzdrževali mir. Bojaželne stranko še vedno lire | >e tli jo |»o topli človeški krvi, kakor levi v puščavi. V llirosima je požar uničil 27 skladišč, katere bile na]>olhjene z uniformami in živežem. Sodi se, da jo bilo zažgano. Skoda se ceni na $5,-000,000. Turčija. Mr. Burton, predsednik balkanskega odboru, naznanja ministru vnanjih zadev v Londonu najnovejše o mori-tvah kristjanov v Maeedoniji, ter predloga evrojtejsko kontrolo čez Ma-cedonijo. Tajnik balkanskega odlwra Mr. Moore, pa se jo ravnokar vrnil iz potovanja jm) Maeedoniji in sporoča sledeče: Klanje kristjanov ste nadaljuje preti očmi evropejskih vladnih zastopnikov. Ko sem prestopil mejo Bul-garske, zvedel sem prvo novico neod-pustljive morije, katera se jo vršila v muli vasi Konopnica, tri dni prej nogo sem dospel tju. Ko sem prišel v to vas, našel sem še mrtva trupla enega moža, dveh žensk, enega dekleta in treh otrok, v kristjauski cerkvi. Pred tem dugotkoni vdrla jo tropa vstašov v to vas, ter zahtevala živeža. Ko je turška oblast o tem zvedela, odposlala je tje oddelek vojakov ; ker so pa vsta-ši žo odšli maščevali so se ti krvniki nad nesrečnimi kristjani z tem, da so jih v cerkvi, kamor so se bili jxwkrili, napadli in pomorili. Avstrija. Na shodu za vstanovitev češkega vseučilišča v Brn-u je prišlo mej Čehi in Nemci do zdatnih prask. Agitacija Nemcev proti ustanovitvi češkega vseučilišča je bila povod. Vojaštvo je bilo prisiljeno storiti konec prepiru, in tepežu. A prej ko je dospelo na lice mesta, bilo je že do 100 osob ranjenih. Policijske postaje M« deloma poškodovane. Nemčija. Razpravljenjo mej lastniki električnih zavofj^in delavci je prenehalo, in skupna stavka se jo naznanila. 50,-000 delavcev vže stavka. 05,000 kovinskih delavcev pa baje pristopi k skupni stavki iz simpatijo do sodelavcev. En del delavcev razsvitljevalnih in proizvnjevalnih delavnic je pristopilo k stavki predno so jo razprava končala. Vsled česar jo predmet pouličnih železnic prenehal; in ulice ne dobivajo jx»trebne razsvitljave. Mestna uprava je poslala, »z ozira na nevarnost nerazsvitljenih ulic 30 og-njegasilcev, kateri naj bi nadomestili kurjače v elektrarni. Lastniki bo zaprosila vojnega ministra, da naj jim pošlje vojakov, da se zamore oskrbovanje vzdržavati, kar je pa začasno od klonjeno. Ameriške vetšti. ŽANJEJO SETEV. Uradniki postav vznemirjeni. — Zamorci stavkokazi so polni ječ, drugi pa še terorizirajo mesto. — Lopov- čine na dnevnem redu. Ta novica jo. vzeta iz predalov ''Chicago Chronicle". Časnik koji jo z v.so brutalnostjo, ob čusu štrajka voznikov, zagovarja! "Employer's Association", ter ■ z vso energijo |h»tezoval za pridobitev stavkokazov, da bi uničili ištrajk voznikov. "Kriminalni dojAdjaji zamorcev so ponavljajo vsako pinuto, iu v toliki množini, da je policija poj>oliioma vznemirjena. Še nigdar jioprcd ni bilo v mestu Chicagi, okraju Cook toliki« zamorcev na jedenkmt v ječi kot ravno sedaj, in ako so jih bodo tako mnogoštevilno zapiralo zauaprej, ua-[Kjluilo se bojo ječe z samimi zamorci. Včeraj jutro jo bilo 00 zamorcev aretiranih, ali ena petina vsili zaprtih." Chicago American pa je pisal, da po za kij učju htrajka, ako so bojo zamorci v toliki množini dovužali v mesto, bodo isto poplovljeno z hudodelstvi, tatvinami iu kriminalnimi napadi. Z to jtosljudno izjavo se jo vsak trezno mislec človek strinjal. Isto smo tudi mi trdili. " Večina teh zamorcev jo imj>orti-ninih iz južnih držav, in jako malo jih je, ki znajo pisati ali citati. Ob za-kljuČju štrajka »o bili izvrženi ini dela in nemožni d ruzega [dobiti." Sedaj j m j>oglejmp, kako je ta ka-pitalističnu cunja pred dobrimi tedni zagovarjala te jjudi kot poštene in vzorne delavce, ki se ne zanimajo za drugo kot (Mištono delo. Kakor hitro pa so bili odpuščeni od dela, in opustili kapitalistično metodo delati denar, jih tudi kupitallsti niso marali več. "Takrat so bili vzorni delavci, sedaj pa so postopači in roparji." To je metoda kapitalističnega časopisja nasproti delavcev, bodi si, že te ali ono poiti aii narodnosti. Dvorna novica, i Wushingtonski časnikureki lukaji priobčujejo jtosameznosti predsednikovega |>otovanja iz Oyster Bay v Washington, katera pa, kakor je razvidno se ni povsem gladko vr&ila. Najprvo oil Sangamore obrežja do železniško postaje zlomil so jo zudni del pri vozu, poleg toga jo pretila "njega veličanstvu" še večja nesreča. Neki nesrečnež, kojemu se je nekoliko pumet pomešala je stregel Tedy-ju po življenju. Videl tega groznega napadovalca ni nihče, zato pa je bila ml vam ost tem večja. Pozneje pa so detektivi doznali, da je "napadalec" i z državo Massachu-sets, iz nekega umobolnega zaroda pobegnil z namenom vse vladarje po-končati, med katere sjMida tudi naš Tody. Strašni napadovalec, kateri se piše Mari Stevens, in" je rodom Holander, se je neki že pred l»egoux iz zavoda izrekel. da je Tody moil prvimi, koje odstrani. Ali ni bila tukaj nesreča velika T Od Jersey City se je vozil predsednik z Washington » svojim spremstvom z posebnim vlakom — tojo vse. Orožno dejstvo. Cambridge, III. Strašno početjo so je na farmi v bližini Andsja, 111., doprineslo. CIosjMi Clarence Marcum zažgala jo svojo hišo, med tern ko je svojih sedem otrok z sekiro pomorila, iu sebe težko telesno poškodovala, d» je svojemu možu, koji je prihitel na po-zorišče, ko je ogenj zagledal v naročji umrla. Ta zločin se je pri opoldanskem kosilu dogodil, ker krožniki iz katerih so imeli otroci jesti stali so na kuhinjski mizi. Trije izmed teh ne do-taknjeni, poleg pa so ležali trije umo- rjeni" otroci. Eden izmed otrok je bil umorjen ravno ko je v kuhinjo stopil, dva druga mrtva in na pol obžgana sta bila najdena v stranski sobi, kjer bo se otroci igrali. NfljnilnjšSi pa je bil v zibelkT^umorjen. Gospa Marcum je svojemu možu pustila pismo, iz katerega je razvidna, da je vse to v verski blaznosti storila. Ona piše, da ona njega in otroke prisrčno ljubi, misli p«, da bojo vsi v nebesih kolje preskrbljeni kot na zemlji. — Kam vereku blaznost člo-vdm~dnvcde. Lov na u beg le vojake. Najnovejšemu poklicu ženskega sjK>la, so jo posvetila Edith King. Ta nesramniea deluje z zasebnim detoc-tivom Charles Millor-jem. Njih naloga je, ubegle vojake v svojo zvijačno nustavleno mreže uloviti, in iste izročili stricu "Sum-u". Ulavno u logo v tem [»oklicu igra "zvita lisica". Edith King zusleduje desert erje; a ko ima kterega na sumu, začne z njim koketirati, da na ta način pridobi nesrcujieža, kateri njej zaujm svoje tajnosti. Njen jvartner se navadno nahaja v bližini, ter na dogovorjeno znamenje, takoj pribiti, ter aretira ubegleca. To podjetje so dobro izplača. Stric "Sam" plača za vsace-gn ujetega deserterja $50. Tekom enega tedna sta ujela Edith King iu Charles Miller šest beguncev. Hockefeller-jevl milijoni. Rockefeller je zopet (»ostal radodaren, na 2. okt. je zoi>ct podpisal osem menjic; šesj menjic |»o en milijon in dre p> dva milijonu tolarjev, skupaj deset milijonov. Denar je namenjen v razne kapitalistične, j>ouene zavode. "Great Scot!" I). J. Carries, bivši ravnatelj Chicago in Eastern Illinois železnice, se je hotel |ki včeraj usmrtiti, ker je svoje milijone na !i«orzi zgubil. To so (i junaki, brez milijonov se ne ujiajo živeti. Mlchell zopet povabljen. Predsednik Iloosevelt jo i>ovabil John Mitchelna ta teden v Washington. Mitchcl šo ne ve kaj se bo od njega zahtevalo, vendar pa so splošno sodi, da se bode celi razgovor sukal, kako bi se noj« redu jočem u strajku premogarjev prihodnje spomlad za-moglo izogniti, oziroma mirnim jhj-toin poravnati. Po domače rpčeno, j>o kapitalistični metodi zadušiti. Mitchel se razume na tako pogajanje tuko tudi Tedy veliki. Plemenska zavist. V okolici Haverston New York, jo razburjenost med belimi in črnci tako visoko narastla, da je bil šerif primo-rau z 12. možmi nustopiti za obrambo napada proti črncem. Zadno soboto sta bila dva črnca umorjena. Dobro došel. Iz Victorije, B. C., so naznanja, da jo ruski rovolucijonar Aleks. Krarn-fer, kateri je bil od Japoncev iz otoka Sahalina odpuščen, prišel te dni iz daljnega vshoda v tukajšnjo mesto, Japonci so veliko političnih vjetnikov iz otoka odpustili. Kramčer je šele 25 let star. Ameriška kultura. Pred kratkim dospel je v Zjodinje-neno države neki indijski učenjak, profesor Keimelit Kersliaw, da bi se natančneje jioučil o amerikanskim šolskem sistemu. Ko so je pa v New Vorku hotel pustiti obriti, bil je nič manj kot v 42 brivnicah, ter radi njegovo temne polti, zavrnjen. V Boston kot središču "amerikan-ske kulture" se mu ni posrečilo dobiti prenočišča, v nijednem hotelu. Ko ne ta mož povrne v svojo domovino, znal bodo nmogo povedati svojim rojakom, o amerikanskej gostoljubnosti, in človekoljubnosti. Rekel jim bode: Čudni ljudje, ti kristjani. Pošiljajo nam misijonarje, ds nss za njihovu nebesa pridobe, kjer bi so z njimi na večno združili; ter ,vživali neskončno veselje. Na tem svetu nas pa prezirajo, in nam pokažejo vrata, ako zaprosimo prenočišča; kar divjak šo svojemu sovražniku ne odreče. Roparski podjetniki. Posestniki prcmogokoj»ov, trdega iu mehkega premoga v Pemisylvoniji, O-hio, West Virginia, Indiana, Illinois in v enem delu Kentucky, nameravajo vojno proti "Miners Union", katera bi \tu njih mnenji doiiesla poeSbne dobičke. Herman J usti, komisar od Illinois Coal Operators, jo jkjzvuI vse posestnike jireniogokojKtv iz celo dežele, h konferenci, katera so bodo vršila 22. nov. v Chicagi. To bodo prvo skupno posvetovanje \ enakem smotru, podjetnikov premo-gokopov trdega iu mehkega premoga, katerih zanimanje jo bilo vedno jako različno. Ta njih cilj jo: 1. aprilu litOti zapreti vso prerrogokopo, omenjenih držav; ter čez jh>1 miljona delavcev posluti na }H>čitiiiee. Na I a način mislijo svoj namen doseči, če mogoče organizacijo "United Mino Workers of America" uničiti, iu ob enem cene premoga povišati. Podjetniki nočejo več sklepati po-go 11» za zalaganje premoga. Vse zaloge se napolnijo s premogom, kateri se bode 1. apr. kar najbolj drugo prodajal. Kdor maže ta vozi. Predsednik McCall od "New York Life Insurance Co." jo obstal, da jo njegova družba pri zadnjih volitvah predsednika, pripomogla "republikanskemu" volilnemu zakladu $150,000, kakor tudi druge zavarovalne družbe. Nadalje so jo izrekel, da so tudi "demokratični" voditelji zahtevali denur; katerega so najbrž tudi dobili. Kandidat Parker bi sam o tem lahko mnogo povedal, kateri je predsedoval "demokratičnemu" državnemu odboru. Njemu je v*ak tolar dobro došel. Republikanski kakor demokratski voditelji si neinotvjo ničesar prodba-civati. Boj črkostavcev xa osemurni delavnik. Črkostavci so dosegli kar so želeli. 224 lx>kul Unions delu do sedaj od kar bo je stavka pričelu, 8. sopt., po 8 ur na dan; ali imajo pogodbo z vpeljan jem osemurnega delavnika, 1. jau. 1000 sklenjeno. V šestdesetih mestih so so take pogodbe podpisale. Kremplje pa kažejo, kakor pile N. Y. V. Z. kapitalisti, valed delavskih vspohov. DO odstotkam udov mejil n rod nega tiskarstva, bodo s »krajše-nim delavnikom dana priložnost, po par ur več popivati po kremah, denar zapravljati, zanemarjati dom in družino i t. d. Zato bode skrajšani delavnik provzročil škodo, menijo ti nesebični magna t je. To velja skoro za vso delavce. Navadno kapitalisti svojih krempljev ne jokažejo tako očitno kakor so jih ob tej priliki, marveč jih prikrivajo v svojih haržunastih tančicah. Skrajni čas. Zdaj je čas, da si priskrbite državljanske listine ako hočete pri jesenski volitvi 190G glasovati. Kdor hoče pri jesenski volitvi prvikrat glasovati mora najpozneje do 12. okt. t. h prve drž. listino v rokah imeti. Iste dobite v Courthouse, pri Circuit Clerk-u, ter stanejo $1.50. PriČe, za prve drž. listine niso potrebno. Poročil se je 1. okt. v Pueblo, Colo., pravoslavni svečenik Aleksander A, Kalneff, z gdč. Rozo Predovich. Bilo srečno 1 HM#HW»»MM»f J0- Somišljeniki naročajte in priporočajte «QLAS SVOBODE. Zapisnik. H. glavnega zborovanja S. N. P. J. od 5. do 9. sept. 1905 v Ohicagl. IU. Šesto zasedanje ob V22. uri pop. 7. sep. Čl. 1. Br. Pcčjik preo (i mesecih $20 na mesec. Br. Klobučar stavi protipredlog 50 centov na dan. Sprejeto z 21 glasovi. Točka 'J. v istem členu na predlog br. Levcn, da ostane pri starem. — Se sprejme. Čl. (i. (nov čl. 5.) ostane s kratkim dodatkom. Čl. 7. (nov čl. t!.) Br. Pečjak predlaga, da se plača usmrtnine $."»00 in $76 za |K)«rebne t roške. Br. Strohen predlaga $500 iti da se od te Bvote odtegne za pogrebne stroške $75. — lir. Mladič predlaga, da še ufcmrtnina naj ne poviša. — Br. Roje predlaga, da se plača za umrlim članom $400 in $100 za pogrebne stroške. Po dolgotrajnej debati se sprejme predlog br. Pečjaku z 21 proti 10 olnflovora. Čl. S. (nov Čl. 7) ostane pri starem. Čl. 0. (nov čl. S.) Br. Leveč predlaga, da se plača $150 za eno roko ali eno nogo. Po datnej debati so sklene, da ostane pri starem. Čl. 10. ostane in zavzame čl. 11. (Nov čl. 11.) Vse s vote izplačane od S. N. P. J. kot Zgoraj Omepj. odškodnine se odtegnejo od usmrtnine, nadaljevanje v pravilih. Čl. 12. popravek gledo temeljitih dokazov, kako dolgo je trajala bolezen in ako se smatra potrebnim, se mora zahtevati verodostojne dokaze itd. Čl. Br. Klobučar predlaga, da se črta, ter nadomesti z nasljednim: Član nima pravice do podpori^ ako oboli od pijanstva, tajnih bolezni in njih posledic. — Sprejeto, Nov čl, 1 I, Vsak bolnik se mora ravnati po zdravnikovem* navodilu; ako lie, ni opravičen do podpore, Nadaljevanje v pravilih. Čl. 14. (Nov čl. 15.) ostane pri starem. Čl. 15. Nadoniestilni čl. Iti. Br. Klobučar predlaga v slučaju bo.lisi katerekoli vrste samomor, da so plača v prvem letu po pristopu $100, v drugem letu $200, v tretjem letu $300, \ četrtem letu $400 in v petem letu $500. Ob 3. uri in 25 miti. se prekine seja za 5 min. Seja S(* nadaljuje ob 3 uri 35 min. Pog. 7, stran 10. na predlog br. Mladiča ostane pri starem. Pogl. S. ♦■ti prenese v poglavje 4. čl. 1. — Sprejeto. Pogl. 0. (nov čl. S.) str. 1!» in 20. Na pretilo/ br. Zuj^eljua ostanejo členi spopruvom do 7 člena, sedmi se zavr/.e. Sprejeto, Preide se k debati Jed. glasila. 1 Bi*. Mladič pmlkuru, da Jednotno glasilo-naj bode slovenski svobodomiselni list. - Sprejeto. Čl. 2. I>r. Konda predlaga, da se slučaj «rnrti kakor tudi pristop, su&-pendovanje in črtanje vsili društveni-kov natisne ali objavi v glasilu vsak mesec na mesto enkrat vsake tri mesece. - Sprejeto. Pog. 10 se 6renese na stran 45. Na isti prostor se nadomesti I'osfc 0, O sprejemu soprog Jednotnih članov: Ur. Klobučar predlapa, da bi se tudi ženslife sprejemale z zdravniškimi spričevali in pristopnino $1.00, samo za usmrtuino $250. Br. Roje predlaga, da se sprejem žensk odloži do prihmlnjega jrl. zbor. — Zavrženo. , ' Br. Žugelj Dridoda k svojemu predlogu, da vsaka ženska plača* 25c red- nega mesečnega nsesmonta. Br. Komla čita list in želje društva Kflinoat št. 13, da bi so za žensko plačalo $300 usmrtnine. Po dolgotrajni debati so sprejme predlog br. Žugeljna. Br, Klobučar stavi predion, da se ženske stanujoče izven Zjedinjenih drž. nesprejmejo. —- Sprejeto. la ostane pri starem. Br. Klobučar da pridodatek, da se dolžnosti zastopnika omenijo obširneje. — Se sprejme. Br. Konda čita brzojav iz Lusalle, Ills., glaseč: Hrabro iz srca zapeli smo Vam, na zdar! svobodno pesen, na mnoga leta. Živeli! za svobodo in jednakost, da bi bili složni vsigdar! Pevsko društvo Zora. Prične se razprava z novim iioplav-jem IS. O slučaju razpada kraj. društva. Br. Konda predlaga, da društvo odda jednoti vse drtw. premoženje. Ako se društvo ponovi, teduj Jednotni odbor povrne shranjeno premoženje.— Sprejeto. Br. Konda čita brzojnv iz Lorain, (K, glaseč: Društvo Bled št. 17. želi driber vspeh glavnemu zboru konvencije. Mihael Vrbauek, preds. Brzojav iz Lasa lie, Ills., glaseč; Kaj uboga para. se že zopet dviga tam v Chicatri. Proti nam se ugiba vražji ti voditelji, ovčiee nam bodo spridili! Vampir in črna suknja. Začne se o debatah glavnih uradnikov. Br. Klobučar predlaga, da se člen 3. Pog. 20. odvrže. — Sprejeto. Pojr. 21. (novo }K)g, 20.) - Dolžnosti uradnikov: Čl. L Br. Klobučar predlaga, tla* se H. irl. zbor. udeleže sledeči odborniki gl. urada: Predsednik, |hh1 predsednik, tajnik, zanisnikar, blagajnik in trije gospodarski odborniki. — Sprejeto, Ostali Členi ostanejo 7. nekoliko (»opravki. Prejde se k razoravi preds. poroštva. Čl. Ki. Br. Roje predlaga, da predsednik mora imeti $10,000 zanesljivega poroštva. Br. Skala stavi protipredlog $500. Odpade. Dolžnosti tajnika: čl. 12. Mr. Skala predlaga, da se črta , člen 5, so začne z novim členom .'t. Cl, 5. prevzame člen S. s tem sif osmi člen črta. — Sprejeto. Čl, 21. (nov čl. 15.) Zlitij predlaga, ila nakaznice, tajnik mora dati v podpis contralnemu "odboru za iz-plačanje usmrtnine iti poškodbe. Seja se zaključi oh 12. uri. Otvoritev 8. zasedanja ob Va2. uri popold. 8. scp. Ciianje pravil o dolžnosti tajnika urledo poroštva. — Br. Zugelj predlaga, da tajnik nuna dati $1000 poroštva. — So sprejme. Dolžnosti zapisnikarja z nekoliko dodatki ostane. Preide se k dolžnostim blagajnika iu njega poroltvami ('1. 7. Br/ Roje predlaga, da blagajnik ne sme imeti v svojih rokah od $1000—$2000., ostalo svoto naloži obrestonosno s pora/.iimljenjhm pododbora. —- Sprejeto. Čl, 11. Br. Roje predlaga, da se iitli. -=•- Sprejeto. Čl. 17. (nov čl. 15.) Br. Žugelj predlasra, predno blagajnik nastopi svojo službo m<>ra dati poroitvo za $5,000. — Br. Mat ko predlaga $7,000. Se no sprejme. Preide se k dolž. nadzornikov. Čl. 1. Br. Konda predlaga, isti imajo paziti, da so vsa poroštva uradnikov in zastopnikov krajevnih društev zakonito narejena. — Sprejeto. Čl. 12. Br. Boje predlaga, da ostane pri starem. Pog. 28. (novo ipotr. 27.). Br. Konda bo namesto porotnega odb. urvsti centralnega odbora s j>opravkoni v 1. in 2. členu. — Sprejeto. Stran 39. Člen 10, se zučne z novim |>ogl. 30. se doda k dolžnosti druStveiiega zastopn ika. Pismo iz Chicage, dno (I. sept. Slav. odboru in delegatom na 2. gl. zbor. S. N. P. .L — Kakor zavedni narodnjak si štejem v častno dolžnost, da Vas cefij. sobratje v imenu druš. Sla-vija štev. L v Chicagu, Ills., najis-kreneje pozdravljam; dobre nam do-šli! Kličem vsem cenjenim »obratom delegatom še enkrat Živeli! Želim pa, kakor vsi zavedni dru'stvoniki ozir. Slovenci, da bi delovanje ozir. Vaš trud obrodil plemenit in obilen sud, da bi čira prej dospeli do zaželjenega cilja. Energično se moramo držati tega gesla; kajti sovražnik no |K>či-vn! Deloma Vam je znano deloma pu tudi ne, o naših sovražnikih, kateri napenjajo vse svoje moči, da bi škodovali Jednoti. A to se jim ne bo in nenme jnisreČiti; naš narodni ponos nam tega ne dopušča.k Torej tudi mi, eden za vse — vsi za enega /družimo svoje moči da zmagamo I Brez boja ni zmage! Torej oprezni bodimo cenjeni sobratje-dclegatje, da so ne vlovitc na limanice, ki so Vam nastavljene! Kako napeti so naši sovražniki, naj omenim le nekdanjega izvan mesta stnnujočega sobrata. Nje-govo nesramno izstopanje proti društvu Slavija ozir. S. N. P. J., presega vso meje dostojnosti. Neopravičeno napadu posamezne ude društva Slavijo, da celo društvo ozir. Jednoto. Pre.lbaciva jim tihotapska dela itd. O jiodrobnnstili te nesramnosti se lnbko prepričate. — Vsak zavedni Slovenec zna ozif". bi mogel znati, kako važnega pomena in potrebna so nam podporna društva, bodisi v fizičnem kakor tudi v narodnem smislu. Da, trud in naporno delo naših eonj. so bratov, delegatov, ni ostal neplodo-vit, nam dokazuje lepo 'število druš- tev. To nam daje pogum in zagotovilo, da bode tudi v prihmlnje, zdntno napredovala, ter [»ovspela do najvišje stopinje, ter postala zgledna zaščitni-ca »lov. naroda v Ameriki. Upamo in se zanesemo na nase cen j. sobrate delegatje, da bodo kakor v prvem letu ustanovljenja ozir. obstanka S. N. P .J. tudi v prihodnje vstrajno in vspešno delovali vse za narod, svobodo in prosveto, Tu želi, kakor vsi zavedni društve-niki druš. Slavijo, tako tudi vsi zavedni Slovenci .po širnej Ameriki. Živeli! . v. John Duller, I. tajnik. F. Klobučar, predsednik. Preds. zaključi Jtejo ob 6. uri 25 min. Otvoritev debate zvečer ob uri. Br. Konda čita doposlani dopis Simon Kančiča. Br. Hoje predlaga, da se ta list nestne tiskati v "Glas Svobode" in to dokler je isti Jednotno glasilo. — Enoglasno sprejeto. Razprava v korist cele Jednote: Br. Žugelj predlaga, da se Jcdnota inkorporira. — Se sprejme. Br. Verščaj predlaga, da bi Jed. izdajala tudi pohotne knjige krajevnim društvam. Br. Konda predlaga, da so Jcdnota s tem ne more baviti.— Se sprejme. Ur. Konda predlaga po ukazu druš. 'št. 13,, da so uvode rezervni sklad. Br. Roj p stavi protipredlog, da so odloži do prihodnjega zborovanja. — Sprejeto. Br. Klobučar predlaga, v slučaju primankljivega dodatka v pravilih določa centralni odbor. — Se sprejme. Br. Roje predlaga, da se v upravil uik uvede nagrobni govor. — S« sprejme. Br. Mladič predlaga za 'Jednotno glasilo O las Svobode. — Sprejeto. Br, Junše sporoča o ponesrečenca, bratu Ifošiču, ud druš. "Orel" št. 10 Po daljšej debati br. Žugelj stavi predlog, da se društvo odškoduje za $25 iz Jed. bi., katero svoto je društvo žrtvovalo za njega. — So sprejme, Br. Žugelj predlaga, da se pristopni listi tiskajo v slov. in engl. jeziku. Sprejeto. Br. Mutko predlaga, da bi vsa krajevna društva pazila, 'kar je najvefi mogoče, da so njih udje obiskuni od druš. zdravnika v vsakem slučaju bolezni. — Sprejeto. Br. Matko pridbda k prejšnemu predlogi!, da bi so prejsne zdravniške izkaznice popravile in da bi se na drugoj strani bolniške izkaznice tiskala navodila. — Se sprejme. Br. Hoje predlaga, ako en ud novo društvo ustanovi, da se mu odda darilo /. Jednotnim imenom. Br. Strohen predlaga, da stvur konštatira centralni odbor. Br. Klobučar predlaga, da se ga odškoduje iz Jed. blag. za z gubo časa. Br. Rojca predlog se sprejme. Deveto zasedanje se zaključi ob 12. uri 35 jnin. i>opolnoči. Deseto zasedanje ob l/29 uri 9. sept. Volitev uradnikov: Uradnikom so bili izvoljeni do 3. prihodnjega zborovatij"a sledeči br.: John Stouicll, predsednik; Math Strohen, podpredsednik; Martin K&nda, Nadaljevanje na 3. strani. Pofor! Pozort Slovenci, "Salon" z MODERJM KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih 111 buteljkah in drugo raznovrstno naravne pijačo— najl»oljše in najfinejše linijske stnodku. čedno prenočišče za nizko ceno. Vsem Slovencem in drugim Slovunom btroja „8111111'.''. Ta stroj iteinju izvrstno in zdravi: rev tnstiz^m, gobe, tiei vozitoto, impoteueo, ter oslabelost organizma. He izgubljajte česa po nepotrebnem, • Ako bivate dalee, naj si botlj ttt ali tam, pi- ! site (o v svojem jeziku; opišite kar n tančno VaSo bolezen in mi Vata [><'-i vila po jjEipress*4 in z vsemi dolo«'\li in vsakteri Vkraj Združenih držav, \|ek..il [ htiHe. Zdravilu sprejmite s trdnim pn prit' I ona Vam donaSajo srečo in biagostnuj družini. olj na ni zdriv- :s sveti v i n I\tt ♦tu. ker k Vaje J ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. ~ REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VASE BOLEZNI V KRATKEM GASU. NASLOV: Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, iNew York, blizu Broadway. URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih hi sobotah od S-do ure pop., ia od?, do 8. nr« »večer — Ob nedeljah od in. pre dop rlo 1. ure pnp. ___ ______ Na predvečer Avstrije. Ogmiki patri jot jo so kažojo povsem odločalo coHaju JVranču, kateri njihovo voditelje, in ljudsko zastopniko ni smatral vrednim njegovo pozornosti, in njegov kraljevski' stol prod vrata postaviti. Oni zahtovajo vojno z Avstrijo, da tako, uepozornost in tlačo-nje, z ljudsko krvjo operejo. Oni za htovajo proklamaeijo svobodne, ne odvisno Ogrske. Ti patriotism M ad j ari, kateri bi radi sedaj, v imenu svobode, potegnili meče iz nožnic, proti zatiralcu Fran Josipu, so bili vedno najhujši zatiralci drugih narodov, živečih v Ogrskej, Slovanov, Nemcev, Humuneev itd Kmetje in delavci so mnogo trpeli, vsled brutalnosti teh ogrskih pleme-nitašev. -f Delavcem so jo na prošnjo za povišanje plače, odgovorilo z krogljami (Ker smo večjo plačo zahtevali, so na nas streljali. Glasi se žalostna pesen ogrskega poljedelca.) Neodvisnost in samostojnost smatrajo ti viteški boritelji za Bvobodo; svoboda, z vrhovno oblastjo kapitalizma. Ogrski proletariat zamor;e od prihodnje "osvobojene Ogrsko" lo nove infamije in nasilstva pričakovati. Odkar sta se v svoji upravi Avstrija in Ogrska začeli razdvajati, so vedno Ik>1J in bolj pospešuje stremljenje I h) delitvi obeh državnih polovic. Baš sedaj, ko to pišemo, je to vprašanje posebno pereče. Roodvojilno stremljenje v življenju te sture državo napreduje od leta lSOti. prav hitro. 1 budistični sistem Avstro-ogreko so je preživel, du, uiti vživel se ni bil. Saj jo bila |>odstava države zidana au pesek; nikoli ni imela v ljudstvo jamBtva za svoj obstanek. Poleg tega je bil ravno dualizetn vzrok vodnim nemirom v Avstriji in tudi temelj Šo-vinistni tiraniji na Ogrskem. Avstrijski narodi niso nikoli odločevali o svoji osodi. Meščanstvo, ki je v drugih modernih državah uredilo močno ustavo (konstitucijo) in parlamentarizem, je v Avstriji bilo vedno le rep duhovnega-fevdalnega regima. Tako jo seveda avstrijska iu ogrska konstitucija ostala lo na papirju tn avstrijski parlament ni zastopstvo narodov in ljudstva, temveč le meše-tereka in brezpomembna posvetovalnica fevdalnega in denarnega življa, ki se redi na škodo vseh državljanov. Tako jo prišlo, ila jo monarh v Avatro-ogreki monarhiji absoluten vladar. — Sedanjega dualizma Av-stro-ograke namreč ljudstvo ni potrebovalo ali zahtevalo, potrebovala ga je le halwbureka dinastija ravno tako, kakor jo potrebovala Bvoje dni protirefonnacijo. Sistem dualizma je krivičen. Poleg tega jo vaem narodom v njihovem gospodarskem in političnem razvoju nasproten. Po šabloni, ki jo lahko zasledujemo pri vseh avstrijskih državnikih, — da so namreč jednemu pomoli prst, in sicer močnejšemu, da se tako lahko izkorišča in vlada oba — se je z dualizmom dala v Avstriji Nemcem, na Ogrskem pa Ogrom nadvlada nad drugimi narodi. Nemci so imeli svoje kapitaliste, Ogri pa tudi svoje. Tom se jo dala pravica izsesavati kar cele narode, ki šo niso bili kapitalistično razviti in šo niso razpolagali s svojimi milijoni na svetovnem trgu. To se jo spremenilo, zakaj ni je državniško sile, ki bi zadržala razvoj. Goapodanski kapitalistični razvoj je napravil korak naprej in dualizetn jo {»ostal zapreka v tem razvoju. Če zato pade podstava koike države, za to se ne vpraša, vpraša se lo za koristno, in pod tem vprašanjem »o padle žo cele države. Ali tudi drugi vzroki so tu, ki so proti današnji Avstro-ogrski monarhiji. r Avstro-ogrska armada se ni nikdar smatrala za armado narodov zedinje-nih v monarhiji. Nemško ljudstvo je smatralo armado za svojo potrebo, ravno tako francosko, italijansko itd. Ta nazor je tam padel, ko so socialisti proglasili militarizem za orodje kapitalistov, za ustanovo meščansko-kapi-talistične družbe. Nemški, francoski i t. d. proletariat to vč, v6 pa to tudi meščanstvo, ki je prepričano, da služi armada njegovim interesom. Pri nas je to drugače. Pri nas pa tudi tjeŠČanstvo ne smatra armade sa bran i tel j ieo svojih interesov, tem- več le za braniteljico dinastijo proti \ti€«č(instvu. Nastal je odpor s strani meščanstva, ki hoče, da so armada jwnarodi, da postane taka, kakor po drugih modernih državah, edina bra-nitcljica in varuhinja gmotnih interesov meščanstva. Odpor meščanstva je prišel iz Ograke. Ta ima svojo meščanstvo in svojo denarno buržuazi-jo, katero interesi so drugi, kakor pa interesi dinastije. Ogrska buržuuzija zase. Prej ali sloj pride v tej smeri do |M>|K)lnega razpada; ta razvoj, ki se je pričel leta 184S. in ki se neprestano nadnljiTje, bo prišel do viška v kratki dobi in tedaj se pokaže, ali so avstrijski in ogrski narodi zmožni, si ustvariti svojo svobodno zvezno državo ali ne. A če meščanstvo danes zahteva vojsko zase, čo s tem koplje sedanji državni obliki grob, vendar proletariat nima s tem nič skupnega. Meščanstvo zahteva vojno za sebe, ker jo potrebuje proti prolotariatu, ki se zaveda svojega razrednega stališča. Proletariat pa so bojuje proti militarizmu sploh, naj jo ta v službi dinastije ali buržuozije. Boj med dinastijo yi mod meščanstvom j > za proletariat lo toliko važen, v kolikor revolucionira ljudstvo, i kolikor ga ugrabi ja ia rok fcvdalno-duliovniAkega suženjstva. Jn.fiio pa je, da se \bo proletariat v Avstriji moral obenem žo pripraviti na boj z buržuazijo, da so bo z njenim uosto(>om pričel boriti žo za svojo politično moč. Ogrska vlada je namreč zahtevala od avstrijske, naj so Ogrom dovoli, rabiti sšvoj jezik v armadi, mesto nemškega. A tej . zahtevi cesar noče ugoditi. v V srečnej Avstriji, /araorejo doseči, kar želijo, edino le Nemci. Vsi drugi narodi so avstrijski vladi ničla. Nezadovoljstvo narodov, jo skoro priki-pelo do vrhunca. Posledico istega, znajo postati za Avstrijo usodepolui. Splošna volilna pravica jo predpogoj l>oljšemu življenju proletariate v tej državi. A tej'splošni volilni pravici je nasprotno tudi meščanstvo, in proletariat bas v Jem trenoLku stoji v tem boju povsem osamljen. Meščanstvo se stresa ob pogledu na Nemčijo in vee ko jasno je, da so bo meščanstvo splošni volilni pravici ravno tako upiralo, kakor fevdalci ui duliov-ništvo. Propad dualizma*je torej naraven, naravno pa je tudi, da bo z njim u-mrla sedanja Avstrija, ker interesi meščanskega razreda to zahtevajo ravno tako, kakor zahtevajo interesi proletariats tudi. še — propad mo-ščanske Avstrije. DruStvo "Celje" fit. 27. S. N. P. J. v Frontenac, Kana., Ima svoje redne mesečno sede vsako drugo nedeljo v mesecu v AustrFJskl dvorani. Odbor. Nadaljevanje z 2. strani, tajnik; Anton Mladič, zapisnikar; Frank Klobučar, blagajnik; I)au Ba-dovinaz, John Verščaj in Math Stro-hen nadzorniki; Martin Skala, Josip Malko in Math Pečjak bolnički odborniki. Glasilo ostane "Glas Svobode". Brat Stonich izreče prvotnemu >od predsedniku br. M. Strukeljuu, da se mu zakliče trikratni živijo. Na predlog br. A. Mladiča, da centralni odbor voli kandidate iz bližnjih krajev, društev v nadomestilni odbor. Sprejeto. Br. Klobučar stavi predlog, naj bi bilo ,1. gen. zborovanje zopet v Chi-agi, Br. Strohen predlaga La Ralle, III. Predlog br. Strohenu sprejet. Tretje gen. zborovanje so vrši meseca septembra leta 1007. Z burnimi 'klici: Živela naša S. N. J.I Vsi za enega, eden za vso! Živi naj svoboda, bratoljubje in pros-eta! se je zaključilo 2. gl. zborova-ije "Slovenske Narodne Podporne leduote" dne 0. septembra 100/i ob . uri popoldne. Daniel Badovinaz. zapisnikar. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovunju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročita za knjigo in oglaBe. Upravništvo "GLAS SVOBODE". Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J OS. JKKAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov POSEBNI OGLAS. Nov« prokomorska črta—Sredozemsko in Adrljaneko morje. — Cunard Line. ( ustanovljena lota 1840. S 26. aprilom 1904 so pričeli pluti parnlkt Cunard Llne.la New Yorka pre ko Neepolja v Trst In Reko. Pomiki plujejo le New Yorka: Slavonla, (nov pamlk, z dvojnim vijakom. 10.605 ton) dno 17. okt. t. 1. Pannonla (nov iparnlk z dvojnim WJa- kom, 9,851 ton), dno 1. nov. t. I. Carpathia (nov parntk, z dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. 1. Kasneje odpluje vsakih 14. dni en parntk.—Pri naših agentih dobite vozne listke po najflltjt ceni. Tretji razred Jo opremljen z vsem modernim kom-fortoro. F. O. Whiting, ravnatelj na Doarborn In Randolph ulici, Chlcag«. Se ličejo agentje! Slovenci, Čo imato opravek v mestu zglnsite So pri^ B. Reža 283 Soneta St. ^j^.«..«, Tu dobite vedno sveže pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov. Rojaki v Olovolandn iu okolici pozor! Notarska pisarna. Izdelujejo so vbu notarska dela (Vollmncht), kupna, dolžno pismn, protnje radi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini pošt- William Sitter Franklin Extension Lakeivood, Ohio. nino. 365-367 Hlue Inland Avenue In vogal 14. ulice. Solidna trgovina oblek. Možke obleke in suknje '(j* Ti ka najnovejše mode po.... *** ■ vST do..... ...................... 8 25.00 JSSk Obleke /a dečke in suk C* <> nje najnovejše mode po *J**J\J do............................SIO.OO g si po$00in 92. klo^jfl buki so najboljši v mestu. Spodnj« možke obleke vsake vrste, srajce in druge potrebščine po M 50č. 75c. in $ 1. ** Obiščite nas in prepričajte se Na vogalu 14 nice in Blue Island Ave. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno M-MGOSTILNO- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. PoBtrcžbn točna in solidna. Vsak potujoči Slovonec dobro do* iell C. HOFBAUER. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodovlco in mineralno vodo. 576 W, 19, St, Telefon, Canal 621><5 NEZAVZITNOST je bolezen prav lahko poznata po svojih mnogih neprijetnih znakih. 1'rav nič ni čudno, da ljude, prizadeti vsled te bolezni, izgledajo utrujeni, potrti, zdražljivi, kajti oni trpe noč in dan. Nepokojni spanec, grenkost v ustih, izguba okusa do jedi, pobeljen jezik, sesušeno grlo, velika neprijetnost po jedi, nervoznost, glavobol, nagib k bruhanju — ali ni to že več kot more prenesti Človeška potrpežljivost? Neumnež, čemu trpite vse to, ko vam more pomagati ::;::: SEVEROV BALZAM ŽIVLJENJA Ta lek bo korenito in zagotovo ozdravil vsak slučaj nezaživ-nosti (dispepsije), naj že traja kakor dolgo hoče. Skučajte ga vživati in prepričali se bodete o njegovom učinku. Cena 750. "Vse kar sem pov2il; je ležalo kot kamen na dnu mojegu želodca. 1'orabil sem samo dve steklenici Vašega balzama življenja in počutil sem se kot bi bil vnovič rojen. Ozdravili ste me nezavživnosti, kar mnogoteri dolarji, ki sem jih plačal zdravnikom, niso megli storiti. Vinoenc Guzack, Marissa, 111. Nova kri. Kadar postane kri zagažena z neČiatobo, tedaj se jih skuša znebiti. Mozulji, spuščaji, mehurji, turi, i. dr. znaki na koži so dokaz, da vaša kri ni v redu. Uživajte Severovega kričistilca in dobili bodete novo kri. Cena jI.00. Nova koža. Opekline, praske in oparnine vam dostikrat odvzemajo kos kože. Ako denete na nje Severovo olje sv. Gotharda s pomočjo mehke flanelne cunjice, se vam bo bolečina kmalu izle-čila. Ozdravi vam tudi vse revmatične boli in otekline. Severovo olje sv. Gotharda vam podeli novo živčno moč in novo kožo.—t1. V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. c(ZwT t ___ "Glas Svobode" [The voioe of Lii>eutv], WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 683 Lootnis St. Chicago, 111. KntervJ the Pull, OfHoa »t Otiose«, 1».. St>coua moram še omeniti, da obsojenec Verdinek ni bil doma ko se je v njegovi hiši prodala piva in ima priče v to, upati je torej da bodo pravica zmagala. A oni rojak, koji je izkazal telesno delo usmiljenja, je takoj, boječ se, pete odnesel. Pripomniti moram še, da pri zaslišanju Verdineka se ni oziralo ne na njegovo opravičenje no na njegove priče, in zadevo se je prenesla na višje sodišče v Pittsburg. Kako stvar izide, poročam |*>zneje. T. F. John. J. Dwyer 67« Blue Island Avenue. Gostilničar bo priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna ln solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave, Import!ran tobak iz Btare domovine. V zalogi inintn po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sportrsultan in dain-ske oigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. £2—84 Fisk St, Tel. Canal 1105 Chicago "Tribune" laže. Največji meščansko-kapitalistični list "Chicago Tribune" pravi: "Da na socialnemu zborovanju pretekli teden v Chicago je bilo 500 ljudi navzočih, in da 408 izmed teh je držalo govore." Ako bi bilo to republikansko ali demokratsko zborovanje, bi samo "Bobh" držal govor, in ukazal ostalim 409terim kaj storiti, in ti bi vbogali kakor ovce. Komlji z $8.00 tedenske plače, so edini delavci, ki nasprotujejo socializmu, oni nosijo nedeljsko obleko vsak dan, in govore, kako dobro jim gre. Te vrste političnih "skvizarjev" imamo veliko še med seboj, z visokim ovratnikom, in z palco v roki — to so oni. Župan nunne. Na stavljeno vprašanje. Kdo jo najmrtvejši človek v Chicagi t To vprašanje se bi lahko stavilo na vsakih sto tisoč prebivalcev mesta Chi-euge, 090,000 jih bi odgovorilo, z enim glasom "župan Dunne". Ostalih en tisoč ki so ostati tihi so pn, mestni uradnikv^__ REVOLUCIJA. Drama v petih dejanjih. Kraj kjer se godi: Husija. Čas: Sedanji. Prvo dejanje. Ljudstvo: Kruh in svoboda! Batjuška: Ostane vso pri sta rem. Drugo dejanje. Bomba: Bum, bum. Tretje dejanje. Kozaški poveljnik: Streljajte 1 Četrto dejanje. Vojaška godba: Rusija, Rusija eez vse! — Peto dejanje. Duhovi padlih v o j š č a-k o v: Osvetiti «e mora, kar nad nami se je pregrešilo. Iz naših kostij, novo življenje ae bode porodilo. O I a a bat jufike iz oz d j a: Ostane vee pri starem. Drama se ponavlja, — pa ne 'ad fi-nitum". . E- M- Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje In likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 60th. & Greenfield Ave«. West A Ills, Wis. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. f. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. 18th St. Chicago, 111. * # # 4 ^ - *v ** Slovencem ln bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvu m priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, Bvatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa zn narodne in ljudske veselice._ Cc gostom so vedno na rnzpolngo najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došll! -©a Priporočani se vsem v obilen posel. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrljo, naj se posluži parnlkov francoske družbe Compagnie Generale Tnuisatl antique. _LB 6 DNI NA MORJU- Glavni agent za Amarika in Canado na 32 Broadway St. New York. M A RICK Wr. KOZMINSKI,. glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent no 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Janko v Ich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. f * * * * * * * * * * * * * * * DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v so-boto dopoldne dne I7.jun. t. i. odprl gostilno z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflln In 30 u-llce In Blue Island Are. Chicago, 111. Priporočani svojo gostilno vsem bratom Slo« vencem, Hrvatom In drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dobar, prost prigrizek vsakomur na razpologo. John Kumar, gostilničar. JU __IT tt 4*4*4*4*4* 444t4t4t*M"i* 4*4*4*4*4*4-4* 4*4*4*4*4** * * * * * * * * * * * * * * * * * BRATJE DELAYCI! Prvi parnik je kupljen; cena delnic gre kriško! Naše novo parobrodno društvo je kupilo veliki Ameriški parnik "Brooklyn", ki lahko prevaža do 14 000 potnikov III. razreda, Z redno plovitbo bo družba pričela v začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega bodo tudi cene delnicam poskočilo. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnee in tako postane sotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur ppjasnila. Ta kupon izreiite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Kdor hoče kupiti delnice nove porobrodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.". nnj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. _______„_-£- Vsaka delnica je vplačana popolnoma* in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Stute of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, Pkehident. [ InkorporIrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je žf $1.500.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— ' S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po *>.UU komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. , Ime.............................................. Ulica in ........................................... Mesto in država.................................... Dne......................... Ceki, m« nice (trate) in poštno nakamnice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. ____ _.___ Pa. n sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John JStonjch, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael JStrukelj, 51l> Power Str., Johnstown, I. tajnik: Martin Konda, K88 Looniis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Fbank Petbic, OM Loomia Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, %17 Ewing Avo., South. Chicago, 111. , I Dan, Badovinac, p. O. Box 193 La Salle, III. Nadzor- 1 john verščaj, G74 w. 21st pl, Chicago, III. niki: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago. 111. , . i Jos. Duli .eb, 7 Walker Str., Janiesvillo, Wis. Porotni ) Mabtin Potokab, 5<>4 S. Centre Ave., Chicago, III. odbor: | Mohob Mladič, f»17 S. Centre Avo., Chicago, 111. _ . .... t John Verščaj, (»74 W. 21st PL, Chicago, III. Bolniški J Joa Dulleb, 7 Walker IStr., Jameavffie, Wis. odbor: j Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Razne novice. — Maksim Gorky, nadarjen ruski pisatelj, je imenovan kandidatom za poslanca v postavodajaletvo prviga sabora na Ruskem iz proviwije Niž-nji Novgorod. — Ogrski sociulisti se organizujejo v eno skupino, da tembolj vplivajo za pridobitev splošne volilne pravice. Nadalje »o sklenili, da na dan ko m) odpre državna zbornica kc vstavi vsako delo v Budapest i, vsi deJavci pa se bojo ta dan |hhIu1i pred zbornico da oddajo predsedniku protest za vesoluo volilno pravo. — Husk i državni zbor — gosudar-stvenaja duma. Kakšna karikatura ljudskega zastopa je ta "duma", ka-iejo nastopne številke: v Petersburgu, kjer je 1,500,000 prebivalcev, bo smelo voliti le 0,000 1judij; v Moskvi piv-biva 1,041,000 prebivalcev, bo smelo iti na voliMe le 11,000 votilcev; v O-desi stanuje 500,000 ljudi j, voliti pa jih ume le 7,000! V Vilni prebiva 175,000 ljudij, volilcev pa bo le 2,000; v Kaznim, ki ima prav toliko stanovalcev kakor Vilna, bo le 1,400 volil-eev. Mesto Kurek, v katerem prebiva le 50,000 prebivalcev, bo zastopal eu poslanec, in Odeso, ki Šteje nad 500,-000 stanovalcev, bo zastopal tudi e-den poslanec... Te številke vendar dosti jasno kažejo, da je ta "državni jjbor" nov udarec v obraz ruskemu ljudstvu 1 In zato se revolucionarjem čuditi nil — Zanimivo je vedeti, kako se socialisti ravnamo tukaj in kako zunaj. Socialna stranku v Belgiji zahteva od svojih kandidatov za drugo glavno volitev na spomlad 1000. Kandidat mera biti elan stranke in k isti direktno pripadati najmanj tri leta; nI tem tfasom je moral biti redni odbiratelj lista, t. j. organ stranke; nadalje mora biti činu kooperativnega društvu, ter reden član unije svojega poklica. Knndidntje no nomani-rani šest mesecev v naprej zato, da lahko v tem easu poiznajdejo je li vse v redu ghnle njegovega pravilnega življenju napram stranki. — Iz Avstrije se poroča, du ima sod rug Victor Adler zopet le|»o pri- I ložnost biti izvoljen putduuceiu dvžuv-nega zboru. — Socialna mestna uprava, mesta San Hemo na Italijanskem ni hotla sprejeti italijanske mornarice. Sploh, da ante imeti opraviti t državo ki jo kriva takih grozodejstev kot so se zadne čase pojavile na otoku Sicilije. Socialisti zavzemajo na italijanskem nad :I0 mest, in torej lahko precej le-vičui |>ostaneju napram vladi. — Kongres vsih francoskih socialistov se je za to leto vršil v Parizu dne 24. septembra. — Narodni kongress vsih Bociuli-stov i?. Avstrije se bodo vršil za to leto na Dunaju dne 31. oktobra. Glavna razpravljanja bojo, splošna volilna pravica, splošna stavka in militarizem. Društvene vesti. Drufttvo "»lavlj«/ »t 1- 8. N. P. J. v Chlcagu. 111., Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu t Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, III. Bratsko drufitvo "Trlslsv" »L 3. "S. N. P. J " ▼ La Salle, 111., Ima Bvoje redne mesečne seje vaako prvo nedelje v meseca točno ob url popoldan, v prostorih U. Kumpa. Drufttvo "Adrlja" »L 8. "8. N. P. J.". t Johnstown. Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako radco nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan na 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeoo društvo vabi Odbor. Druitvo "Bratstvo" *L « 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučlča na Sfgsn. Odbor. Drufttvo "Bratoljub" fit. 7. B. N. P. J. v Clarldge, pa. Ima svoje redne mesečne seje vi ako prvo nedoljo v me-mesecu v dvorani nemftke sveže ob 9 url dopoldan. Somišljeniki se vabijo ▼ drufttvo Josip Kravanja, tajnik. Druftvto "Orel" it 19 "8. N. P. J." v Stone City, Kama.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Ignac Počni k, tajniik. Društvo "Zora" št. 25 S. N. P. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Odbor. Društvo "Delavec" fit. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago. lit. ln>a svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlaola. 9049 Greenbay Ave; Društvo "Danica" 8t 22 8. N. P. J. v Trlmountaln, Mich., Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Matija Likovlč, tajnik. Društvo "Bratje Svobode" St. 20 8. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. Društvo "Edinost" It 12 "S. N. P. mesečne seje vsako prvo sredo v mesecu ob S uri zvečer v Murray Uper House. M. Žugel. tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah. Dru&tvq "Zarja" *t 15 "8. N. P. J.", v Ravensdale. Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. LudovUt-a v ILavensdale, Wa&h. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo Naprej" št. 9. "8. N. P. J.", v Yale, Kans.. ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 ari dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. Frank Leveč, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" ftt. 20 "8. N. P. J." v Ely, M bin., ima svoje redne mesečne Beje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sell&kar-Ja. J. Somrak, tajnik. Box 62 Ely, Minn. Društvo "Orel" št 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., Ima rodne mesečne seje vsako prvo nedelje, In vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kochovar Ja 1217 Elter Ave. Odbw. Druitvo "Edinost" 6t. 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima svoje redne mesečne seje vsal.o prvo nedeljo v me-secu, v dvorant Wm. Stnger-Ja v E-veningtow i. - Pa. Odbor. BratBko drufttvo "Sokol" ftt. 11 spadajoče v "8. 'N. P. J.", v Roslyn, Wash., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenfiek-u. Odbor. Drufttvo "Bled" ftt 17 "8. N. P. J." v Lorain. O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnltzer, tajnik. 678—10th Ave., Lorain, O Drufttvo "Trdnjava" »t 10 "8. N, P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldan. Iran Le bor, tajnik. Društvo Bratstvo ftt 4 "SI. N. P. J." r Steel, O., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brsta K. Dernača. Odbor. sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaines ulici in voglu Austin Ave- kjer hodeva torilu pivo prve vrste, pristna naravna vinu in izborno žganje. U&ijsks smodke w razpolago, V oblini ponet se priporočava vsem rojakom, brata Polanšek brata. P. Hchoenhofen Brg. Co's. Najboljše pivo jo So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Kasp&rjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun, in od 1. jul. pa do 80 dec, po B odstotko obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja so denar na vbo delo sveta in prodaja se tudi vozno listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne polico. Edina vinarna, k/ toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Hermanekov Angelika balzam jo najboljše krepilo. Kedar telo slabi in so njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuje tedaj potrobujo želodec krepila za prebavljonje, daojači orova in ledvice. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenjo telesa in utrditev zdravja. A. ko postane kri neoiBta, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljenju, izgnbi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg Be pa prikazujojo še drugo bolezni, ki imajo svoj izvor le v sla-bi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in kropilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi, UST Cena 75c; po pošti 85c. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 Ho. Centre A v. Chicago 1)1. »m« Kupili smo Miž $15.000 od E. Kolaček, 1542 W. 22. ulice po 50c na dolar, in razpostavili isto v razprodaji ta teden. Cela zaloga je vama in čista, obstoječa iz vsakoiakega, pohl&tv«, oblek, spodnlta oblek, nogavl« Itd. in se bode razprodavaio po cenah zaznaoenih spodej. Pridite in oglejte s» naSc ccne in blago z kojimi oodete zadovoljni. Ta zaloga bode na trgu tako dolgo da se izproda Pridite za časa da izberete najboljše. Naši darilni kuponi grejo z vsakim nakupom kot po navadi. : : • ^PRODAJALCI fjjig «,! sl John Kremesec in Frank W. Zithurecky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. i ij s za veliko postelj, pogrinjala modre zelene ali rudeče barve, E. Kolačkova cena >1.25. za mizna pogrinjala, velike prste lepe barve in dela, £ Kolačkova cena $1.00. 5 1 p za velike stenske brisače, z ru-2(1 dečim obštitkom, E. Kolačkova cena ioc. ip za navadno rudečo preprogo 2b garantirana, E. Kolačkova ce- 12* na 25c. IPp za platnene sive Ženske bluze lOu »b hlače, vse navadnu velikosti E. Kolačkova cena 25c. IPp za težke sive otročje srajce ali IOIj hlače, E. Kolačkova cena 25c. za teške platnene sive možke srajce ali spod. hlače, E. Kolačkova cena 69c. ip za čisto ali barvano platno za 2(1 obleke, v različnih barvah, E. 14 Kolačkova cena 23c. j3p za fina zagrinjala, fino delo in 4iU razne širokosti, E. Kolačkova cena toc. za velika in težka ogrinjala (shawls), v črni ali sivi barvi z finim obšitkom in cofi, E. Kolačkova cena $ 1 -75- Qnp za flanelette ženske bluze, čed-jiJjj no narejene, raznih barv in stroja, E. Kolačkova cena 69c. za do kolen hlače za dečke iz mkurduroja, Čeviota ali platna, vHakojake velikosti, E. Kolačkova cena 50c. i HP za dolge hlače za mladenče, fi-4ub no izdelane, \sih velikosti, E. Kolačkova cena 75c. za možke hlače, delane iz naj-bo'jšega sukna, velikost od 32 42 to je mera čez pas, E. Kolačkova cena $1.50. 2p za bele ali Črne flanele, z rude-i(l čini risatni, K, Kolačkova cena ioc. "H* } j 6 16 in za težke otročje obleke ime-a|) novani "Eiderdown" model, E. Kolačkova cena 35c. Oin za 7 čevljev lanena zagrinjala za okna, črne ali višnjevo sive barve, E. Kolačkova cena 45c. 559,56/.563v*565 BU/E hlAND AVE. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin, — O skrivnostnem umoru Ano Ranoiguj v Pqlenaaku boso poizvedel i šo sledeči detajli: Nekaj dni prod umorom jo dola pisati Ana RanČigaj svojemu sorodu i ku "a Štajersko pismo, proseč ga, naj ji poskrbi stanovanje, ker se želi v kratkem presoliti tja.Tu ji namreč ni vu£ prestati, ker župnik Toma-ševio vodno več denarja zahteva od nje, zolo grdo ž njo ravna in onih dveh na duši in na telesu grdih, škrbinastih devojk, b katerima živi v proiutimuotn razmerju, nikakor no pusti. Denar — seveda — da bo prinesla seboj itd. itd. Tega pisma pa sorodnik niti ni prejel.— Župnik je bil obonem odpruvitolj pošto in Iz noprovidnosti, oziroma vsled prevelikega zaupanja v poštenost žnpnikovo. je oseba, ki jo v imenu Ano Ranoiguj pisala,oddala pismo v Polenšaku in no kjo drugje. Skorej gotovo je župnik To-malovič prestregel pismo, jo bral ter uničil. Iz pisma jo rnzvidol, da bo njogovi upi na bogato detlš-oino (okolioOOOOK) bližajo zatonu, ---In zgodilo so jo, kakor smo že poročali. Ana Rancignj jo bila ubita v kuhinji s kladivom. Vlokli so jo potem v sobo, tam pristavili stol k omari in ubito telo zraven položili na tla, češ, da je padla s stola in se ubila. Župnika ni bilo doma, ko so jo zgodil grozon umor. Zaprt je župnik, hlopec in ena ljubica, pa tudi druga prido najbrž na vrsto. Ana Ranči^aj jo bila farška kuharica na Štajerskem, kjer je po svojem župniku podotlo-vala vso imetje, (tovori so celo,tla sbi župnik TomaševiČ in hlape? Kovačevič brata in da jo umarjenu Ana Rančigaj njuna mati, kajti o-na so jo baje večkrat s Štajorskega prav obilno podajala v Dalmacijo in so zopet odtamkaj vračala k bvo-jemu dobro rojenemu far ju. Vendar jo to vest sprejeti z vso rezervo. Ono zloglasne grdo frajle pa so bo-rodnice nekega dekana. Torej sama farška sodrga skupuj in farški denar, ki nima sroče. Toliko naj boža danes zadosti, v kratkem kuj veo; obravnava l>o silno zanimiva. Potem pa še farji tarnajo, češ, vera peša! Saj mora pešati, čo kdo počenjanjo našo duhovščino količkaj opazuje. In prav je, da peša, da bi le skoraj popolnoma opešala iu na gomili farške vero vzcvetela zopet nova vora: Prava Kristova vera, vera ljubezni. — Z manevrov na Štajerskem. "Soči" je poslul neki rezervist pismo, v katerem se bero, kako so delali s Slovenci na zadnjih divizi-jskih manevrih nu Štajerskem v smeri Gradac-Zeltweg-Judonbiirn-Teh manevrov bo se udeležili slovenski rezervisti 7.pošpolku. Ker Slovenci niBo znali nemščine, žalili so jih Nemci, častniki, podčastniki in moštvo, kot ljudi mnogo nižjo vrste. Za drag denur so komu j dobivali jedil in če bo kod slovensko govorili ali peli, morali so u-tihniti. V Knittelfeldu bo jim na kolodvoru ukazali molčati, češ, da so lo gostjo Nemcev! Nemški vojaki so pu peli med seboj "Die Wacht am Rhein" in hajlali mate. riGermaniji! To jim je bilo dovoljeno in nil)še se ni ob to spodti-kal! Ko so so pa ti nemški avstrijski vojaki med Beboj pogovarjali, rekli so, da bi v slučaju vojno proti Nemčiji streljali v zrak ali pa odložili orožje, najrajše bi pa prestoli v nemški tabor. Tako drže nemški vojaki dano prisego iu zato u živajo Nemci v Avstriji največjo udobnosti in privilegije! — Nemški jozuitje v Trstu. Kakor poroča "L'lndipendent", se nameravajo v Tratu naseliti nemški jeznitje v bližini ljudskega vrta. Upati je, da Be ta vest ne u-resniči, ker se je že svoje dni o nekem takem nastanjen ju poročalo, pa na zadnje ni bilo iz v se stvari nič. Sicor bi pa jozuitjo v Trsta ne želi dosti pšenice. — Sina in pamet zgubil. Posestnik Matija Pavlinie iz Savo pri Ptuju se jo podul b svojim sinom na božjo pot v Rušo pri Mariboru. Prišedši v Maribor bo je po katoliški navadi napil jeruša, dajo zgubil sina,ki je najbrž tudi posnemal svojega pobožnega očeta, ko sta praznila fraklje, in izginil očetu izpred oči. Pijani Pavli nič je nato okoli mariborskega kolodvora tuko razgrajal, da ga jo stražnik zgrabil in spravil na varno. Ker si je Pavlinio b svojim ravnanjem zaslužil tako kazen, se bo pač nekoliko zamudil na svoji božji poti. — Živinska mačeha. V Stražnici na Češkem je kmetica Mrazek svoji U letni pastorki polila glavo b petrolejem ter jo zažgala. Hdsetljo bo sicer deklico pogasili, u bila jo žo tako hudo opečena, tla je umrla v bolnišnici. Ko se jo oče nesrečno neklice vrnil s polja, premlatil jo ženo tako, da jo nazavestna o-bležala. — Nusilon devičar, France Slivnik z Rečice (zastavonoša moš ko Marijine družbe, ki ga jo blejski župnik Obluk večkral fantom izieono postavil za zgled) je 3 . s o p t o m b r a opolnoči trikrat ustrelil v glavo svojega Ijnbimskega tekmeca fanta Tomaža Pintarja iz Grada, ko jo stal Pintar na lestvi ob oknu svojo (in Slivnikove) ljubimke, Dve krogli mu jo ekstrnhiral dr. Klimek in ga poslal nato v dež. liolnico, tla mu vzemo šo tretjo, ki jo je imel v vratu. Slivnik je zaprt. — Nesreča v kamnoloma. V kamnolomu firmo Guttmann in Frank v Zagrebu se jo razpočilu mina. Mnogo delavcev je bilo zasutih. Dva sta bila tako mrtva in 2li težko ranjenih. — S koso gluvood rezal. 13 sep. sta kosila na travniku blizu Go-uiilico na Štajerskem posestnik Josip Škof iz Kranj in njegov hlapec Adam. Nustal jo mod njima prepir, v katerem se je hlapec tuko razjezil, du je zamahnil s koso po svojem gospodarju in niu gluvo popolnoma odrezal. Nuto se jo šel satu javit oblastvu. — Vzdignjena tor]>etlovku. Tor-potlovka št. ki so je potopila pri ponočnih pomorskih vajah blizu Puljo, so vzdignili in spravili v puljski arzonal. Ladja jo ležala več nego 20 metrov poti morsko gludino. — Žrtev nt Brečo pri zgradbi do-mobransko vojašnice delavec Vo-dopiveo iz Renč jo bil včeraj pokopan. Pogreba se je udeležilo ka-kili 300 oseb in marsikdo ni mogel zadržati solz, ko je videl obupano mater ponesrečenčevo. Pogreba bo bo udeležili vsi pokojnikovi tovariši, firma TonnieB, stavbno vodstvo, polirji in zidarsko in tesarsko društvo, ki je korporativno izkazalo zadnjo čast ponesrečenemu članu. — Strašno zlooinstvo jo izvršil v matljarski vasi PiiBpoki neki Hala. Ker so mu domačini branili poroko z neko deklico, zažgal je Hala ponoči hišo in vseh 10 domačinov je zgorelo. Bala so je nato obesil, — Sooijalni dcmokratje so imeli 17. sep. dopoldne mnogoštevilno obiskan Bhod, na katerem se je govorilo o strašni nesreči pri z-gradbi domobransko vojašnico. Nu shodu bo bile izrečene ostre besede, ali odkrito bodi poveduno: da nobena beseda ni preostra, če naj «e Ž njo ožigosa brezvestnost, b katero se časih pri stavbah zdravi udje in življenje delavcev izpostavljajo nevarnosti. Na shodu je v imenu firmo TonnieB govoril tudi dr. Tekavčio. GLAS SVOBODE Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrtlka Emu Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago Izdeluje društveno znake, gum bo. zaBtavo in druge ptrobščino r-n Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno sveže najfinejšo pijače-"atlnB beer" in vsakovrstna vina. UuijBke smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljiščo in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. Ifi. NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko zo-, logo raznovrstnih sukenj in površnikov Pridite In oglejte si našo zalogo, Isto vam ruzkažemo brezplačno ako kaj kupite ali ne. Vse naše obleke so delane po najnovejši modi, okusno in trj)ežno. Suknje z enim ali dvoj- fr O A A iilni oprsjem po...... do..................... S 25.00 Površniki najnovejše fi K A mode po............ 3M.0U do...................... 8 20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majhne, velike kakor tudi za navadne ljudi. ^.^MfnLv ri <>Pod novim orlom'* zgodovinska povest je izostsla radi preobi-lega gradiva. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki spospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu, t Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. » * » POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač, * * ♦ * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. \sh1and Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trlnerjev brinovec, slivovko, tropitijevec, konjak. -..._______^^___ _. ____ _. __ ■ GLAS SVOBODE ■ Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. Družbinske tu društvene skupine. Zenitoranjske in otročje slike no naša sperialiteta. Cene primerne In solidne. 391-393 Blue Island Ave, vogal 14. PIT Telefon Canal 287 Nad 30 let se jo obnašal Dr. RICHTERJEV bvktovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot naiboljfti lek zoper ijboljSi REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne remnatlčne neprilike. BAHOt 23d. In flOct. t »«h tckafnib P. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. *ar LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci le mnogo let izdeluje najlepše velike in male Bilko p<> najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. P0M0C IN ZDRAVJE BOLNIMI ZAMORE DATI SAMO ■ Dr. E. O. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako bolezen, popoinoma in temeljito spozna. 2;utornJ, rojaki Slovenci, v slučaju da Viim Jo troba zdravniške pomoCI vam ml priporočamo namo ln edino Iu tejfu alavnujfu ln Izkudonoga zdrnvnlka ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem knkor on. ATnn ilfl HOT nni mil 011 pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- UZUnAVI VSr HnLEZNI dravi vse moike in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-v »n 1 vub UULL1,|||| nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučali, prsih, Želodcu, črevuh,. ledvicah, jetruh; mehurju, kakor tudi vseli bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nerveznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pro-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nopra-vilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečino v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, pohicljo, nasledke izrobljevanjn samega sebe, šumenje in tok iz ušeH, oglušenje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh nu glavi, srbenje, lisa je, mozolje, ture, hrasto in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurnstečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., i kakor tudi vso ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedrni zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tujne možke in ženske spolne bolezni, kakor tndi Msilllis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolno bolezni. Ktere žensko trpe na takozvanem mesečnem neredn, nid se takoj do njega obrnejo, BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEQLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolemi žen- skih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihnnjuf glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da sem sedaj po-polnomn zdrava. Vaša zdravila somi za-dostavahi za popolno ozdravljenje — mojo težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katero ste me Vi ediui popolnoma ozdravili, srčno so Vam zato z mojiin možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slo-vencem ker sto v resnici najbolj učeni iu izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko iu Vam ostanem do groba hvaležna. Mart Hegler Ilohendan Ave 1239 ______Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronično bolezni želodca i{i notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor! Vam naznanjam da sem po vaših zdravili U popolnoma ozdravil m »eni zduj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam Žo en meseč, Vam pošiljam mojo sliko, ko nem bil pri vojakih v olkontri Austriji. RAZNO. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slnbostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na • kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo 1m»-lezen navedite sfurost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov • . — Prešeren in jezu i t je. Iz Prešernovega življenje jo zanimivih in značilnih dogodkov. Posebno bo si ljudje dobro zapomnili Pre-sernovedovtipe in rezko zufrkacije. Med drugimi jo znan tudi naslednji dogodek. Prešeren bo jo nokoc Bostal z dvema jezuitoma, ki stu mu tekom po govora povedala, da Btu "iz Jezusove družbo."—"Iz katero Jozurovo družbo" jo vprašal Preseret^, iz prvo, ali iz zadnjo?" Jezuita Bta bo začudeno pogledala in vprašala, kako naj to rozumeta. "No, jo rekel prešeren, "prva družba Jezus >vu sta hi la osel in vol v betlehemskem hlevu, zadnja družba pa razbojnika na križu." Mislimo, da stajo jezuita po tej zafrkuciji hitro popihala. — Nova zemlja. Vojvoda Orleanski jo najsvoji ekspediclji na sever našel novo zemljo nasproti Biamarckovemu rtu. Zemljo so kartografirali ter ji dali imo Terre do Franeo. — Umrl je v južni Ameriki g, Egon Mosche,sin rajnega Ijubljun. skega odvetnika. Pokojnik jo bil bvo j čas oficir, pozneje pa bo je udeležil burske vojne, o knteri je priobčil mnogo lepih in duhovitih člankov in listkov v "Slovenski Narod". Po bitki Elandslougo je bil MobcIio ujet in bo ga Angleži odpravili iz južne Afrike. Študiral je potem montanistiko in šel kot inženir v južno Ameriko, kjer ga je zdaj dohitela smrt. Pokojnik jo bil izredno inteligenten in svetovno izobražen mož. —- Obleka za 300.00 K. Knegin-ja Cartoriska v Parizu Hi jo dnla napraviti grb i z sumih dijumontov. Ker jo treba v ta namen dljamunte preluknjati, izgube seveda precej svoje vrednosti, vendar pa bo o-bloka i njimi Se vedno vredna 300. (XX) K. Samo za delo je plačala 50.000 K. — Dvoboj na dnu morja. Illizu svetilnika Santa Ana v Paleruiu bo je nedavno potopila ladja. Potapljač Cappoda so je Bpustil nu morsko dno, da vidi, alibi sedala ladja vzdigniti. Ko jo preiskoval, je naletel na drugega potapljača, nekega Kudo, ki jo bil pri istem [Kisla. Ker pa je imel prvi oblastveno dovoljenje, da si vzame, kar najde na dnu v okrogli 30 metrov, začela sta bo vročekrvna Sicilijuna prepirati, Ilijiomn jo Cappodo z vso Bilo pozvonil. Ko so ga poteg-ni I i iz morja, bil jo žo v nezavesti ter jo malo manjkalo, du so ni zadušil. V prepiru mu je bil namreč IIado prerenal sosalko, po kateri jo dobival potapljač zrak ter mu je votla udri a v grlo. , < )dklonjono odlikovanje. Nemški cesar jo jxxlelii bogatemu tovarnarju Huttnerju v LTprdinge* nu naslov komercijnluogu svetnika. Buttner j)u jo odlikovanje brzojavni* odklonil, češ, da nič ne dn na take naslove. Vojuško nasilje. Vojaška o. | blast je poklicala urednika socijit-1 i stičnega lista "Pruco" Srameka, I zato k orožnim vajam v 11 ud jejo-, j vice, da so ga dobili pred vojaško f-odišče, ker je priobčil v svojem j listu proti militarizmu nuderjen | članek. Obsojen je bil v dvomesečno ječo in degradacijo. Moč vesti. V stihotišču je i vdova Fjiipa Wohla dobila te dni nakaznici -<"»0 Iv iz .Mptlinga. Podpisan jo bil na nakaznici Mal-j Ion Flomi. Pripisano jo bilo: "Ta denar 250 K sem »i enkrat jjroti- j postavno prilastil od vašega ho pro-, \V, Feromt Str. — Massilon, 0. Vest pa mi ni dala miru, dok Dr. E. C. Collins . ' , Medical Institute 140 WEST 34tH STREET, NEW YORK. IN. In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodeto zagotovo in por;' » f »zdravili i ler nisem odposlal denarja tistemu, ki mu pripada. Verujte mi, spoštovana gospa, da pišem resnico ter oprostite, da mi je Šele danes mogoče popravit i pregreho." Filip Wohl jo pred mnogimi leti skupo-val po Slavoniji šiške. Neko polet- no noč jo prenočil nn prostem. O-koli polnoči sta ga prebudila dva neznana možo ter zahtevala denar. VVohl jima je brez obotavljanja izročil 125 gld. Wolil jo medtem žo umrl, a sedaj bo je enemu teh roparjev zbudila vest. da je denar vdoVi vrnil. Nevarna izpoved. Dr. JolitiBon piovi, da vsak človek želodečno, ali na ledvicah bolan jo zločinec, sosebno ako pomiB-iimo trpljenje ki ga občuti. Swift zapustivši hišo Popa bo jo izrekel, da dva bolita prijatelja nemoreta skupaj živeti. Vedno vbadanjoali vervoznost je gotovo neprijetno,in nesrečno za vsacojja človeku. Počuti se kot, da ga več nihče nemara rftdi njegove nepotrpešljosviti. Vzrok k temu je nevarnost, ker bo ne zdravi, in tak človek zasluži da se ga kaznuje. Trinerjevo zdravilno grenko vino bi ga zopet ozdru-vilo in zadovoljilo, ker ono vedno ozdravi želodec in ledvice tam kjer druga zdravila več nepomngajo. Ako bo počutiš nezadovoljnega, Bitnega in otožnega, ako nimaš slusti do jedil, barva tvojega obraza spremenjena, tvoja pregosta ali Bluhu kri, toruj ti ta zdravilu zu-morejo pomagati, Imej jih vedno pri roki v svojej hiši, in rabi jih ob vsaki priložnoti. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAZNANILO. Vsem slovenskim rojakom nu znanje, da h tu se narodni društvi: slovensko pevsko društvo "Sava" in slovensko dramatično društvo v Clove land u, 0., s|>ojila v jeduo društvo z skupno blagajno, in sicer pod imo-mrm: "Slovensko pevsko društvo hava", katero bode odide j gojilo po-(jj, prirejalo igro, plešo itd. Imenovana združitev jo bila pri posebni seji due 20. aagusta t. 1. jcdn*>-gliusno sklenjena in potrjena. V odbor so bili izvoljeni sledeči u-d.je: Frank Čeme, predsednik; Frank Kočevur, podpredsednik; Ivan Pir-nat, 1. tajnik; Anton Tischler, II. tajnik; Frank Koree, blagajnik; Mak-so Popek, Josip Ludviger, Ferdinand Gorončič in Vekoslnv Nachtigal, gospodarski odborniki; Primož Kogoj, pe.vo in igrovodja; Frank Cerne, na-metdflik igrovodje; Peter Sernovrš-uik, namestnik pevovodjo. Odl»or slov. pev. društva "Sova". John Pirnat, tajnik. IŠČEM zanesljivega in poštenega agenta za rozpečavunjo grenčico "Triglav" in "Ban .lelačič" mej Slovenci iti Hrvati. Ponudnik mora biti dober hustler koji se ne boji dola. Zaslužek in j>ro-viziju dobra. Vzamem tudi kom-panjoua proti j)olovičnein odpla-čilu. To zadevno obrnile se na Triglav Chemical Works 568 W. 18th St. Chicago, III. Slovensko Narodno pod. društvo "Edinost" št. 2.1 S. N. i'. J., v Dnrragh, Pa., priredi svojo prvo plesno veselico v prid društva dno 14,oktobra 1905 v William Singerjevi dvorani pri-eetek točno ob 7 uri zvečer v Evingston. Vstopnina le 25c. Dame vstop-nine proste. Vsi rojaki v Darrngh in okolici se najuljuc'uejo vabijo na to veselico. Za dobro postrežbo bode skrbel Odbor. . Knjiga "OPATOV PRAPOR- i ŠCAK," sj)isal F. R. je j/šla. I Ta zanimiva zgodovinska povest • ■ j<* izšln kot jKMilistek v "Slov. : Nar." in "t»l/is Svob". Knjiga | obsega 211 strani in ntane 50c. : poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj : se zglasi za pojasnila pri uprav- i ništvu "QLAS SVOBODE". <>8.'J Loom Is St. Chicago, III. i ' . : i/«^ - ' ......m. J ■ 4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob. -o-- Fo vžorih dr. Niiiahi napisal dr. Nevesekdo. XI. '' Da, nadvikarij Gregovij mi jo jk>-vcdal vse! L>u imamo njega za nadškofa, /potem bi se dalo živeti!" " V i kari j Gregorij bodi nam nud-žkofl" kriče nekatere. "Kdo naj se nam ustavi, nko hočemo mo tako?" "Poslušajte me!" kriči soror Kor-dula, "poslušajte mi-, tovarilice in deviee! Potom sodite 1" "Govuril" "Nadškol* Martinus ponoči ni mo pel spali; morila ga jo starost. Ko ga obido spanje, prikaže ho mu blaženi Anton od Kala v nebeški svetlobi. Svetnik sam mu jo |x>kn7».l zlato plo hvo, kjer jo bil doslovno zapisan de kret, katerega ye izdal drugi dan und-Skof Martina«I'*' "Ali «'ujotoT" zakrivi razdražona tolpa, "svetnik sam!" "Svetnik sam!" nadaljuje Kordula, "iu zato jo hil dekret izraz božje volje samo, bil jo dejanje, kakersno prija Bogu samemu l" 'Temu ga jo preklical nadškof Martinus?" zatogoti so Korlunatn "Cemnf" hočejo vedeti vso. "To se je zgtxlilo tako-lo: V mesto so jo priklatil tujec, Hog ve, kako. (Halog! a vi vojak, ki jo v pozni noči stražil na mestnem ozhlji, prijiovedu-je, da jo ugledal Beleebtiba samega, ko jo kakor goreča metla krožil nad mostom in se potem spusti! vanje, kjer je odložil tistega tujca. Drugi zopet pri|Kjfvedujejo, da se je satan v podobi učitelja z vsoucili&ča Svetega Simplicija priplazil v mesto in s seboj privedel tistega tujca. Bodisi kakorkoli, gotovo je, da tiči satan vmes!'' "Kaj je počenjal tujec nato t" vpraža soror Andrea s tankim glasom. "Priplazil se je v sveto palačo našega nadškofa in ga premotil — kako bi bilo lo sicer mogoče, da ne tiči vmes gospodar j>ekla s kopitom svojim T — premotil ga je, da mu jo odprl uho. Da, nadškof Martinus je odprl peklenskemu tujcu uho, in le-ta ga je s sladko besedo pregovoril, da je preklical blagunoenl dekret!" "Nezaslišano!" vzklikne aoror Teodora. "Na drobno koseo ga razseka-mo, hudobnika, ki nam je zavedel nadškofa Martina!" Bliskoma potegnejo svetle meče in prisezajo, da mo razsekajo na drobne kosce, ako me dobo v ]>ost. "Na večne bogove!" zastoka profesor ob meni, "v lepi pasti tiČiva! Ko bi lo mogel natihoma odriniti s tega kraja! Kar zemlja mi tli pod nogami!" "Tiho!" "Ali naj »mlaj vse to prebijemo molče T" prične sestra Kordula iz nova. "Sodba moja je ta, da ne, »tokrat ne!" "Ne, ne!" zakriči vsa kohorta. Tedaj se razvname po mestu čuden hrup. Čuje se iz dalje krik in vrišč, (kakor da vpijejo brezštevilne množice. Vmes zabuče zvonovi iz v.seh zvonikov obširne Emone, in z mestnega o-zidja zagrme topovi. "Kaj pomeni vbb to T" vprašuje ženska soldateska začudena. "Streljajo! Kriče! In mo spimo tukaj I" V tistem bipu prisopiha na plan pri visokih vratih stari naš znanec, pater poročnik pri gologlavi straži. Prah mu je obsul obfoko, in znoj mu zaliva tolsti obruz. V roki vihti golo sabljo, na katero si jo privezal bel robec. Pri tolpi obstane in se v prvem trenutku brezuspešno trudi, da bi iztisnil besedico iz zaprašenega grla. "Kakšne novice nam prinašaš, pater poročnik!" vpraša sestra Teodora. "Kdo kriči po mestu, in Čemu pokate s topovi raz ozidjet" "Tovurišice, device!" zaaope poročnik, "dovolite, da se oddahnem! Poslanec sem polka go logi a ve telesne straže." "Kaj nam paročižt" "Nekoliko duška, nekoliko duška, sicer me zaduši!" "Mirujmol Ali glej, da se skoro odalineš!" Tuko reče soror Kordula. "Culi' ste," povzame poročnik, "o najnovejšem dekretu nadškofa Martinu. Ali ate ve za ta dekret, lovarišico in device T" "Smo, z dušo in srcem!" To je jed-noglasui odgdvor. • "Tudi mi smo m dekret. Zato so jo uprl gologlavi i»lk, in sedaj je obča vstaja po mestu." "Kako je s prošti in kanonikif" vpraša ženska, ki je doslej nosila bla /.onega Antona od Kala tezalnieo na glavi. Zdajci jo jiotegno z, obličja in jo trešči pod kotel'v .oy^iij, rekoč: "Odslej ne nosim več tega lonca! Vas pa vprašanj kako jo s kanoniki in prošti f" ° "Nadškof Martinus," odgovori pater poročnik, 44 za vleči je velel piošta in kanonika v temnico, kjer so jih o vili z železjeni, Ali naš jxdk jo udaril v ječi) in šiloma oprostil vse!" "Bene, valde bone!" pritrjuje ko ho rta, -------------------- ------------------------- "Kako jo /. nadškofom Martinom 1" oglasi so sestra Fortumata. "Naj H ta stari človek še vedno prespi svoje dneve na škofovskem prestolu?" "Šiloma smo mu vzeli vlado," odgovori eČe poročnik, "in prav sedaj so. so zbrani proStje iu kanoniki v slovesnem izprevodu — njim buče zvonovi in grme to|»ovi — napotili v ka todralo, tem so zgrudi 7. obra»»m v prah, kjer obleži v krvi in milo joči. 'Ta ni pravi!" izpregovori nadvi-karij. "Vender tudi ni škoda, da n-mrel" "Umiram!" vzdihuje profesor,, "in najhuje mi je, da umiram lačen !'' Tako žalostno mi je poginil jedini prijatelj, katerega sem si pridobil v drugem svojem življenji! Opazi vsemu krutost razburjene tolpe, vzbudi se mi ljubezen do življenja |k> vsem telesi. Bil sem samo uiurjoč človek, a kot udi aom že nekoliko poznal skrivnosti božje večnosti! Takšen struh mo obide, da mi zastane sleharna kaplja krvi, da so mi ježe lasje in da nti zdajci čelo obilja mrzli pot. Pobegniti in rešiti se, to je jodina misel, ki se šo more poroditi v trpeči duši moji. Kakor plaha srna pobegnem po beli stezi navpik. Ne oziram sc uiti na desno uiti na levo; neprestano hitim dulje, da malone čujeni glasni trepet plahega svojega srca. Za sabo slišim rjovenje he»nih žensk, slišim tudi nadvikurija Orego-rija, ki opominja razljučeno tolpa, da me ne sme umoriti, ker bi bila škoda, ako bi se polagoma ne spekcl Ln, ne sežgal na goreči grmadi ... Že mi omagujejo moči, že se, mi dolajo črne lise pred pogledom, in že mi grozen obup oklepa dušo, ko do-spem do kraja, kjer Be iz zjltnja blišči zlata ograja. Za ograjo med aolo-njem pa stoji krasna vila, kjer jo z zlatimi črkami zapisano: Hiša knegi-nje Marije. "Kneginja Marija!" Tukaj se mi nudi rešitev! Bliskoma Bplozam preko ograje in begam po .vrtnih gredicah proti malemu poslopju, čegnr okna se leskečejo v jesenskem Botnci. Pri bežim do vboda, in po marmornih stopni cab me podita strah in groza. Hipoma sem pri nji v krasni nje sobi, ka- mor jo prepovedano vstopiti moškemu spolu, Zamišljena sedi, sanjajoč v jesensko nebo. "Kneginja Marija!" vzkliknem in omahnem na svetli tlak pred njo, "kneginja Marija, reši mo!" , "Ti si tujec I" rečo mi rahlo. "Pri tebi je bila ravnokar duša moj«a! Vem, da je pregrešno, ali mojo misli so neprestano pri tebi!" Nebeška ljubezen ji zašije iz očij; skloni so k meni in mi položi mehko roko na glavo. "To menim, da jo ljubezen!" šepe-če sama v sebi. Meni pa je sreča zuto-pila srce, da sem |K>zahil vsega, da som jlozabit celo nadvikarija GregO-rija, kateri mi jo s tulečo tolpo stremel ]H> življenji. Dvignem so; od sreče se zliva oko v oko. Bil je trenutek ljubezni; bil jo najslajši hip, kar sem jih prebil po drugi svoji ustvaritvi I "Eto nam ptiča v kletki!" zagro-kočo se nadvikarij. Svojemu ženstvu na čelu jo prilonvastil v sobo, in sedaj, preži kakor jastreb pri vbodu. "Kneginja Marija, tudi dnevi tvojo ošabnosti so minili!" izpregovori nadvikarij. "Nadškof Martinus je v ječi, in »i jKijdeš za njim. Uklonite b-bat" Stare hetare planejo v sobo in naju ja'ko spretno uklenejo v težko železje Ponosno je vpričo ti' svojati trpela kneginja Marija tožno svojo usodo ln niti besedice ni odgovorila na zhndn-nje starih žensk. (Dalje prihodnjič;) • DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov z t poštnino. , Solidne obleke. Našo najvpojo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleko od tvorniearjov. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blngo in vzeti natančno moro, potem so še lo prične z delom. To jo pa pri nas v navadi. 1 Ovratniki'izdelani naroke, pnvolnata podlngana ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da jo obleka izdelana solidno. Take obleke so pa lo dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniformo, v čigur izdelovanju smo pravcati mojBtri. Telefon — Canal 1108 Ako pošljete denar v staro domovino, obrnite so zaupno na M V. Kondn-tn, 683 Loomis Str., Chicago, III. llOJAKl POZOR 1 1000 mož potrebujeva v —»Silver Saloon*— 461-463,-4-th St. San Fran. Cai. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejšo unijsko smodke. Prigrizek prost in igralno mizo na razpolago. Rojaki aobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICM, Snn Francisco, Cal. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo »Gostilno dvorane sa obd rž avail je sej Is zabav. JOSEPH POLAČEK, f>83 Loomis, cor. 1» PI. Chicago, (Telefon Canal 7231) N a z d a f rojaki t Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni :Siiloon: Točiva vedno szeie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodko na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata KoSiček 590 S. Centre Ave. Chicago, III. Badaya dobite! Veliko podobo a dvanajaterioo kabinetnih elik, pri fotografu J. F, Maly, o70W.18.St.bUzu HIue Island Dobro delo, zmerne cene. Slovenci pozor! Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato ali druge važne rrči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og. Umite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove Wtir ~~~ ~--. jk najnovejši modi in nizki ceni. ^ JI KIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blifo IS. ulice (hi c a go, lil. i i i h h 0" Di\ M, A. Weisskopf 885 Ashland Ave* Telefon Canal 47B Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e j^emu pustlS od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mo- ?K*e še popolnoma zdrave zobe? usti Bi jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi * , Dr. B. K. Simoneb Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Slika predočaje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikoxti alike. Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali WaHham. (frl A A A Te vrste ura stank le flx.VV V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 73 E. Madison St. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti iiekuj dolarjev, kupite peči ln pohištvo pri m- NAS «« Jas. Vasumpaur, aa voglu 18 in Paulina ul. Chieago, IU- ___ _ _ _ ____________