Scfaaja vsak četrtek ia vel}« * poštaino vred ali v Marti bora s pošiljanjem aa «ton za celo leto 32 Din, pol let* 18 Dia, četrt leta 8 Din. Izve» Jugoslavije 64 Din. Naročnin» se pošlje aa upravništv« »Slov. Gospodarjac v Mariboru, Koroška cesta št. 5. —< List se dopošilja do odpo* vedi. Naročnina se plačuje •» naprej. Tel. interurban 113Li
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
BftmViTi ffi^-ayg-
12. številka.
Maribor, 24. marca 1927.
Uredništvo Je t Mariboru, Koroška cesta »t. 5. RokopUl
se ne vračajo. Upravništv» •prejema naročnino, inseratt
in reklamacije. Cene Inseratom po dogovorvu Za večkratne ofilase primeren popust. Nezaprte reklamacije »o poitaine proste. Čekovni račun poštuega urada Ljuin ijana 10.603. Telefon hiter* urban 113.
61. letnik.
IZJAVA.
V številkah 14 in 15 »Slovenskega Gospodarja« iz leta 1926 smo objavili več člankov, v katerih smo napadali »Domovino« z raznimi nedopustnimi izrazi. Vse te izraze in očitke preklicujemo in obžalujemo. Uredništvo in izdajateljstvo »Slovenskega Gospodarja«.
.i.................».......... «
Ma iborski oblastni odbor na delu za kmeta.
Oblastni odbor v Mariboru je naročil 6000 kapsul »Di-stola«, ki se bo prihodnji teden razposlal v okraje Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj, Maribor levi in Maribor desni breg. Do sedaj je zadoščala državna podpora, ki jo je za »Distol« nakazal kmetijski minister dr. Ku-lovec; sedaj, ko je ta podpora izčrpana, je takoj priskočil na pomoč oblastni odbor. Ostalim prizadetim okrajem naroči oblastni odbor »Distol«, kakor hitro dobi tozadevne potrebne podatke.
Demokrati so lovili volilce -pijačo!
Pri zadnjih volitvah so mariborski demokrati napeli vse moči, da bi dobili v mestu vsaj enega poslanca. Niso se strašili žrtev, pa tudi ne protipostavnosti. Slučaj je na-nesel, da je prišla v naše roke nabiralna pola, ki jo je lastnoročno podpisal sam dr. Pivko in ki se glasi: »P. n. Maribor, 23. I. Danes bomo imeli večje izdatke, ker je treba za posamezne agitacijske lokale preskrbeti nekaj pijače in bo tudi za prevažanje volilcev, zlasti naših komisarjev od mtnaj, precej stroškov. Da ne padejo ti stroški na breme tajništva, ki je svoje mesečne dohodke že itak izčrpalo, vas najlepše prosimo, da k današnjim stroškom po svojih najboljših močeh blagovolite prispevati! Demokratski pozdrav. Dr. L. Pivko 1. r.
Na tej poli so lastnoročno podpisani sledeči darovalci »za pijačo« v agitacijskih lokalih: dr. Pivko 100 Din, dr. Lipold 100 Din, dr. Koderman 100 Din, dr. Boštjančič 100 Din, dr. Kac 100, Ivan Ašič 100, Vilko Weixl 200, Ivan Vid mar 50, Pinter Ferdo 100, Ivan Toman 40, Alojz Strehar 100, Derlič Ivan 50, Ivan Kravos 50, Drago Klobučar 100, <ir. Kari Slokar 50, Franjo Pišek 50, dr. Fr. Stamol 50, M. Oset 30, Vodeb 50, Meglic Otmar 50, Boltavžar Rajko 20, Gietz Vinko 50, dr. černič 50. — Na poti so tudi trije računi za vino za 56 1, 46 1 in 156 1.
Ko to priobčujemo, si dovoljujemo vprašati, kako je vendar to, da so se smeli komisarji voziti iz kraja, kamor jih je oblast poslala in jim plačala, nazaj v Maribor? Drugo vprašanje: Kako je vendar bilo mogoče ta dan dobiti v gostilnah pijače, ko pa se ni smelo točiti? — Tretje vprašanje: Kako je vendar to, da potem take nabiralne pole, ki so dokaz, da se je kupovala pijača v svrho agitacije, »sprav Ijajo« na ta način, da pridejo celo nam v roke? In konečno vprašanje: Kako to, da demokratska stranka kljub temu ni dobila v Mariboru niti enega mandata?
Takole je: Če celo tako, ko so jih s pijačo omamili, z avtom na volišča peljali, če celo tedaj SDS propada, tedaj je najbolje, da gospodje advokatje drugič vino raje sami popijejo!
Da bomo nasprotnike poznali.
Radič in Pucelj sta se spoprijela.
Dolgo so tajili bivši samostojneži svojo zvezo z radičevci, konečno pa so vendar prišli z barvo na dan. In dol- j
go so tajili ti slovenski radičevci, da so pri Radiču le za hlapca, da pripravljajo pot zagrebškemu centralizmu in paševanje zagrebškega Pašiča — Radiča nad Slovenijo. Grenek je bil ta hlapčevski kruh, ker slovenski narod ni notel garati zanj in se je obrnil od radičevske stranke. Ni ; čuda, da so začeli zdaj drug drugega dolžiti, da je kriv tega : položaja. O Božiču je Radič Puclju spodnesel ministrski stolček. Pucelj je pa proti njemu postavil kandidatno listo v Prekmurju. Vendar medsebojni boj še ni prišel v javnost. Nasprotno! »Kmetijski list« dosledno piše za Radiča in lomi zanj kopja, kjer le more. — Zdaj pa se je ponovila zgodba o ježu in lisici. Jež-Radič, ki ga je lisica-Pucelj pod streho vzel, je lisico iz brloga izrinil. Kajti boj med »pristnimi« slovenskimi radičevci in »nepristnimi« je sedaj odkrit in hud boj. »Pristne« vodi Prepeluh, »nepristne« pa Pucelj. Zdaj pa so oče Radič rekli: »Otroci, mir!« In napisali so v »Domu« dolgo pismo, kjer ijeremo, da niso več zadovoljni z delom dosedanjih hlapcev in da za to pridejo sami v Slovenijo in sicer dne 24. aprila t. 1. v mesto Ptuj. kjer bo Radič sam prevzel organizacijo tudi v Sloveniji. Slovenski kmet bo imel v kratkem priložnost gledati političen cirkus. Nikar pa naj ti politični skakači ne mislijo, da je naš kmet tisti »neumni Gustl«, ki bo skakal, kakor bodo oni žvižgali. To vlogo se je naučil g. Pucelj, naj jo zdaj izvrši in dokonča. Političen cirkus pa naj se po prvi predstavi preseli nazaj na Hrvaško, kjer je doma.
Zakaj je Prepeluh vodja pristnih radičevcev v Sloveniji — tako hud?
Na to vprašanje je čisto lahek odgovor. Dozdaj je bil komisar Trboveljske premogokopne družbe, zdaj pa je odstavljen. Se je pač tudi pri njem zgodilo: »Kufre gor, kufre dol.« Kako se to godi, bo prihodnji teden poročal sam Prepeluh v »Kmetijskem listu« in bo to vsaki teden ponovil.
Za smeh
priobčuje »Kmetijski list« norčevanje iz velikonočne spovedi. Toda to, kar je zapisal, ni za smeh, ampak je žalostno. Pa se bo zopet delal katoliškega in vernega, kadar bodo volitve.
Tudi dobro!
»Kmetijski list« pravi, da SLS ni dosegla nobenih o-lajšav v pobiranju davka, ¡katere se bodo začele takoj izvajati, ko bo proračun sprejet, "Iver so samostojneži tako trdovratni, pa naj jim bo. Naj »Kmetijski list« kar predlaga, da njegovim bralcem in pristašem ni potreba olajšati davčnega bremena!
»Domovina« pa zna!
V uvodnem članku pravi, da SLS doslej še ni storila za Slovenijo ničesar! Gotovo, da ničesar takega, kar ji je storil dr. Žerjav in »Domovina«! Toda sedaj, kar je SLS v vladi, pa je storila toliko za Slovenijo, da je poslanec Juraj Demetrovič rekel v finančnem odboru, da se SLS le bori zato, da izvojuje čimveč gospodarskih ugodnosti za Slovenijo! In kdo je ta Demetrovič? Ali »naš« človek in agitator? Kaj še! Človek iz okoliša »Domovine«. Naj »Domovina« to njegovo izjavo priobči, ne pa, da ravno narobe piše, kot pa njen poslanec govori! Seveda, ljudi je treba nalagati, to je!
Žerjav — pritiska!
Da, kaj bi počela Slovenija, če ne bi imela Žerjava! Kajti ta pritiska — tako piše seveda »Domovina« — da je SLS sprejela vsaj nekatere predloge, ki jih je stavila SDS in dr. Žerjav. Le njegovemu pritisku je pripisovati vse uspehe, ¡ki jih je dosegla SLS. Konečno pa pravi: »Bahanje s pavovim perjem ne bo prevaralo mislečih ljudi.« — Pa
jih res ne bo, »Domovina«! Zato opusti delo, ki ga počenjaš in nikar ne obkladaj Žerjava s pavovim perjem!
Demokrati in vera.
Da se ne pozabi, je potrebno pripomniti, da je »Ju-. tro« prav namenoma sedaj zagovarjalo domnevo o petem evangeliju, ki naj bi bil šele zdaj najden. Hotelo je s tem pač očitati katoliški Cerkvi, da se moti, ko veruje le na 4 evangelije. Zdaj pa se je izkazalo, da je ta »peti evangelij« gola goljufija, kar je hote ali nehote moralo tudi demokratsko glasilo priznati. Vendar je tudi to priznanje bilo le norčevanje iz katoliške vere in katekizma. Pa bodo spet prišli in rekli, da nikdar ne pišejo zoper vero!

Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Razprava o proračunu se nadaljuje. Proračun je ena najvažnejših državnih zahtev. Zato se splošno zgodi povsod, da se o tem razpravlja le stvarno, ker gre itak za korist vseh državljanov. Ker je bil proračun, ko je nastopila sedanja vlada radikalov in SLS, že izvršen pod prejšnjo RR vlado, je naša stranka dosegla vse različne ugodnosti, o katerih smo že poročali, na ta način, da se sklenejo razni dodatki k finančnemu zakonu. Te izpopolnitve in ugodnosti bodo pa veljale takoj, ko bo proračun sprejet. Ako pa do 1. aprila proračun ne bi bil sprejet, tedaj se bo moralo delati dalje z dvanajstinami, vse te ugodnosti pa bi propadle, vsaj začasno. Pa kdo je vendar, ki ovira, da bi se državni proračun ne sprejel? To so demokrati in radičevci. Če jih ne sreča pamet in prevdarnost, jih bo pa srečal ob prvih prihodnjih volitvah narod, ki si bo dovolil izpopolniti njihova poslanska mesta z ljudmi, ikri delajo za ljudstvo, ne pa, da so le v oviro in nadlego!
Radič bi rad v vlado — zato se malo pomrdi, pa zopet malo zarenči. Enkrat govori, da se pogaja za vstop, par ur nato reče, da ni mogoče sodelovati v tej vladi. — Res, ni mogoče, ker je grozdje še prekislo. Sicer pa je Radič dober v izpreminjanju in se dobi od njega glasove za prav male usluge.
Proti notranjemu ministru Maksimoviču je vložena nova obtožba. Najbolj hrumijo zoper Maksimoviča naši demokrati. Zdaj pa te obtožbe niso podpisali. Zakaj pa ne? Razumljivo! Nasilja, ki so v obtožbi navedena, so se vršila v veliki meri tedaj, ko je bil tudi še dr. Žerjav minister. Zoper samega sebe pa človek, ne vlaga rad pritožbe.
Številke naj govorijo o uspehih SLS. Z ozirom na to, da nasprotno časopisje hoče za vsako ceno prikriti naši javnosti vse uspehe, ki jih je dosegla SLS za Slovenijo, je prav, da našim čitateljem pokažemo, kako govorijo o tem uspehu uradne številke. Za leto 1926 je bila dohodnina za Slovenijo takole odmerjena: redna dohodnina 21,276.266 Din, državni edinstveni pribitek 17,984.959 Din, 30odstot-ni izredni pribitek 11,778.367 Din, skupno 51,039.592 Din. — SLS je dosegla, da se je ves 30odstotni izredni pribitek črtal. To se pravi, da bo Slovenija samo na dohodnini plačala v bodoče približno 12 milijonov Din manj, kakor je plačala lansko leto. Ali 12 milijonov, ki jih je SLS prihranila našemu davkoplačevalcu, ni nikak uspeh? Ali se 12 milijonov ne bo prav, nič poznalo v našem gospodarstvu? Ali je SDS ali pa radičevci kdaj dosegla le senco take koristi za ljudstvo? Če preračunamo gornje zneske v odstotke, dobimo, da se bo celokupen znesek vse odmerjene dohodnine znižal za 23.1 odstotka ali skoro za eno četrtinko. To je%amo ena velika postavka, ki jo je mogoče za Slovenijo po uradnih številkah izračunati.
Kako Jasjek Mosjenžni ni mogel najti sreče.
Poljski spisal K. Przerwa-Tetmajer; preložil Al. Benkovič.
Potem pa je kam odšel, kjer se je z obrazom proti tlom vrgel pod smreko . . . Kar smilil se je človeku ta fant . . . Stari pastir, Stasjev Šimek Tirala, moder mož, saj je bil korporal pod cesarico Marijo Terezijo pri dra-goncih, je rekel nekoč, ko je videl, kako je Jasjek Muzika ležal pod smreko: »Ti muzikantje so čisto drugačni, kot so drugi ljudje. Za čuda so modri, pa jih je malo, a kadar se jih loti, takrat so od vraga. Mi smo imeli pri regimentu v tretjem škadronu trobentača, vrlega fanta. Nekako čudno se je pisal, menda Nedopil. Ime mu je bilo pa Karel. Pa se vam naenkrat zaljubi v neko dekle, služkinjo. In kaj je napravil na Dunaju? V Donavo je skočil z mosta.«
»Križ božji!« je kriknila Antosja Mardulova, ki je šla šele v sedemnajsto leto. »Ali je utonil?«
»Ven so ga potegnili še malo živega. Stražmešter ga je vprašal, zakaj je znorel, on pa je rekel: Ker me ni maralo dekle, ki sem jo imel rad.«
»Kaj pa se je potem zgodilo z njim, striček?«
»Komaj so ga izpustili iz bolnice — hop! pa zopet noter. Zdaj pa si je boljše izbral, ker ga niso več našli.«
»Hej, za božjo voljo!«
»In tako je znal trobiti, da mu je feldmaršal Lavdon podaril dva srebrna tolarja. Sicer pa je bil temu Jašku Mosjenžnemu malo podoben po očeh.«
»Ej! Jaz bi tudi rada, da bi me imel kdo tako rad!« je reki« Antosja in vsi so »e zasmejali.
Minil je dan za dnevom, teden za tednom in nič se ni izpremenilo, Marisja Daljna je poslušala Jaškovo muziko, bližja pa mu ni bila nič.
»Vprašaj jo«, so rekla dekleta, »ali te rada vidi, ali ne.«
»Ne morem se odločiti.«
»Pogum, če si kaj fanta.«
»Če mi pa poreče, da ne?«
»Izbereš si drugo.«
»Nikoli! Rajši poginem!«
»Tako si se torej zaljubil?«
On pa ni nič rekel nato.
Ko je nekoč nastal tak solnoni dan, tako svež in tako lep, kakršnega še ni bilo tega leta, je Jasjek Mosjenžni zgodaj vstal, dvignil glavo, pogledal na nebo, na skalne vrhove in rekel sam pri sebi: »Res je tako! Ali nisem fant? Naj se končno zgodi, potem pa naj se obrne tako ali tako.«
Gre naravnost k Marisji in jo dobi: stoji čez potok sklonjena, krilo ima med kolena stisnjeno — pere.
»Marisja!« ji pravi.
Marisja se skloni.
»Kaj?«
»Marisja! Nisem mogel dalje prenašati. Rad te imam!«
Ona pa je zardela in takoj nato prebledela.
»Rad te imam«, pravi Jasjek. »Vzel bi te za ženo.«
Ona pa žalostno maje z glavo, da ne.
»Ne?« pravi on in videlo se je, da se mu je stemnilo pred očmi.
»Ne!«
»Nikoli?«
»Nikoli!«
»Tvoja zadnja beseda?«
»Zadnja!«
Komaj je prišel iz njega glas: »Zakaj? Tako te imam rad, kot samo božjo moč.«
»Ostanem tako. Za zmerom. Ne vzamem nikogar . . . nikoli . . .«
Obrnila se je, se pripognila in dalje prala.
Jasjek Mosjenžni ji je še hotel prigovarjati, a ona mu ni odgovarjala. Solze so mu silile v oči, čeprav fant ni bil jokav. Zadržal jih je, ni jih pustil iz oči na lice, a zdelo se mu je, da so mu vse kapale v srce nazaj, kakor tiste raztopljene cinove kaplje, ki jih je videl v fužinah v Kužnicih.
In je odšel.
Od takrat pa je bila Marisja Daljna čisto drugačna proti njemu. Izogiba se ga, včasih reče kaj prikritega, ne prosi ga, da bi igral, a če igra, ga ne posluša. Kakor da ji je kaj zalega storil. Mraz gre od nje.
Grozno je to grizlo nesrečnega Jaška. Ali ji je kaj storil? Ker je rekel, da jo ljubi? Ali jo je silil? Ali se ji je ponujal? Na eno samo besedo je odstopil, kakor blesk od-skoči od jelke. Ni ga hotela — in je šel.
Misli in misli — kaj mora biti temu vzrok? Mogoče, da ji ni bil všeč — je že mogoče. A da bi nikdar nikogar ne hotela za moža, ona, tako lepo, mlado, zdravo dekle — tega ne razume . . .
* Nekaj že mora biti . . . Morda kakšne tajne, težke solze .. . In revežu je bilo tako hudo, da ni vedel, kaj bi počel.
»Zakaj nisem rajši molčal?« si je očital. »Kaj sem ji storil? Razžalil je nisem, krivice ji nisem storil ... O moja ljubezen! . . .«
In je šel v les ter igral. In igral je tako, da je Antosjo Mardulovo, ki je krave pasla, ta igra tako pretresla, da 8© je razjokala na ves glas.
Slovesna blagoslovitev novih zvonov. Na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, bo lavantinski vladika dr. Karlin slovesno blagoslovil štiri nove bronaste zvonove v Vuzenici.
V proslavo 751etnice skladatelja p. Hugolin Sattnerja se vršita dva koncerta »Drave« v Mariboru v Gotzovi dvorani in sicer v soboto, dne 2. aprila ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 3. aprila, ob treh popoldne. Izvajalo se bode: P. H. Sattner: »Oljki«, kantata za soli, zbor in orkester, in »O nevihti«, simfonična skladba za zbor in orkester. Vstop nina po 5", 10, 15, 20, 25 in 30 Din. Vstopnice in razlaga k »Oljki« se dobijo v predprodaji pri Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ulica, ter na dan koncertov eno uro pred začetkom pri blagajni v Gotzovi dvorani.
Organistom! Občni zbor Društva organistov v Celju se vrši v sredo, dne 27. aprila t. 1. Ob osmih zjutraj se vrši v mestnožupnijski cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri se bo izvajala Gruiesbacherjeva latinska maša op. 141 s spremljavo orkestra. Takoj po sv. maši pa se začne zborovanje organistov v dvorani hotela »Beli vol«. Obvezna je udeležba vsakega člana. Prav toplo pa vabimo k občnemu zboru tudi one organiste, kateri še niso njega člani. Za nas je potrebno medsebojno spoznanje, potrebna stanovska zavednost in trdna organizacija, kar pa dosežemo le v takem društvu, kakor smo si ga zasnovali. Menda ne bo nikomur težko oddati nekaj dinarjev za članarino društvu, ki se bori za obstanek organistov. Saj je to samo en dan v letu, katerega organist žrtvuje za svojo organizacijo, katere namen je predvsem zboljšanje organistovskega položaja in stanov ska izobrazba. Vsi stanovi se združujejo ter si s tem pomagajo v organizacijah, zakaj bi se torej organisti ne zavedali te velikanske važnosti? Na tem občnem zboru se bo razpravljalo o združitvi obeh organistovskih društev — celjskega in ljubljanskega. Člani bodo imeli na železnicah ugodnost polovične vožnje. Nečlani, ki bi radi posetili naš občni zbor, naj se nemudoma priglasijo društvu Celje in obenem pošljejo rojstne podatke, da jim bo moglo društvo pravočasno oskrbeti člansko izkaznico. Člani, ki še dolgujejo društveno članarino, se prosijo, da jo poravnajo po možnosti še pred občnim zborom po položnicah, ki bodo vsem tistim doposlane, da ne bo pri zborovanju motilo plačevanje članarine. Kdor je do danes spoznal važnost naše organizacije, se bo pač zavedal dolžnosti, da pride na občni zbor in pripelje s seboj še one sosede-organiste, kateri še dvomijo v uspehe, ki bi jih lahko dosegli, ako bi bili vsi do zadnjega združeni v organizacijah. — Odbor.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev oddelka za jetične v mariborski splošni bolnici. Že v zadnjem »Slovenskem Gospodarju« smo poročali obširno, da je bil dogotovljen zadnje dni prepotrebni oddelek za zdravljenje jetičnih nad notranjim oddelkom mariborske splošne bolnišnice. Zadnjo nedeljo, dne 20. t. m., se je vršil predpoldne v bolnici najprej občni zbor takozvane Protijetične lige, koje delo je zgradba jetičnega oddelka. Po občnem zboru je bila sv. maša, katero je daroval stolni župnik č. Franc Mo-ravec in katere so se udeležili vsi mnogobrojni zastopniki oblasti. Po sv. daritvi je č. g. stolni župnik blagoslovil novo zgradbo s primernim nagovorom. Po cerkvenih obredih se je vršila slovesna predaja jetičnega oddelka v last bolnici. Ob tej priliki je govoril novi predsednik Lige g. vladni svetnik Marko Ipavic, njemu se je zahvalil vodja bolnice g. primarij dr. Janko Dernovšek in zastopnik zdravstvenega ministrstva g. Vukičevič iz Ljubljane. Cela slovesnost je bila zelo prisrčna in z novo zgrajenim oddelkom za jetične je dobila mariborska bolnica zdravilišče za največje reveže med bolniki in to so ravno jetični. Novi oddelek je delo znanega mariborskega zdravnika in vseučiliščnega docenta g. dr. Ivana Matka.
Še nekaj o neznanem utopljencu v Dravi v Mariboru. Neznanega utopljenca, katerega so potegnili iz Drave zadnji pondeljek okrog 11. ure dopoldne pri drž. mostu v Mariboru, so radi sumljivih znakov na telesu v sredo raztelesili. Komisija je dognala, da je izključeno vsako nasilje. V torek se je javil pri mariborskem pogrebnem zavodu prijatelj neznanega utopljenca in javil, da je ponesrečeni — splavar. Pred tremi tedni se je razbil splav med Št. Lovrencem in Falo. Na splavu je bilo šest mož. Vsi so se rešili po razbitju, le ta je utonil, ker ni znal plavati. Ta prijatelj je tudi izjavil, da bo preskrbel pogreb utopljencu, ker je iz imovite posestniške hiše, a po tej izjavi ga ni bilo več na pogrebni zavod in tudi o kakih sorodnikih ponesrečenega ni bilo ne sluha in ne duha. Zadnjo nedeljo so od-
j prli na Fali eno od velikih zatvornic, tedaj je pognalo preko jeza tudi to truplo in v pondeljek ga je prignala Drava do Maribora. — Mogoče pa je tudi, da je utopljenec istoveten z Antonom Visočnikom, 60 let starim najemnikom iz Suhega vrha pri Prevaljah, katerega pogrešajo že od 25. januarja t. 1. Bil je v stiskah radi dolgov ter se je večkrat izrazil, da si bo sam končal življenje.
_ Neznanega utopljenca iz Drave spoznala žena. V zgo-rajšnji notici poročamo nekatere podrobnosti o utopljencu, ki so ga potegnili iz Drave pri mariborskem drž. mostu. Mariborska policija je neznanca fotografirala in razposlala slike na razne oblasti. Po eni teh slik je spoznala žena u-iopljenca svojega moža, Antona Visočnik, posestnika v Suhem vrhu, občina Sv. Danijel v prevaljskem okraju. Omenjeni je izginil z doma že dne 25. januarja t. 1. in je bil tedaj zelo razburjen. Ni ga bilo več domov in takoj je sumila njegova okolica, da gre za samomor. Rajni je imel za poravnati razne dajatve, katerih ni mogel poravnati in to ga je gnalo v obup.
Opasna ptička prijeta v Mariboru. Policija je aretirala dva mlada potepuha in sicer nekega Adolfa Kampla in M. Mlakarja iz Škorbe pri Ptuju. Klatila sta se po mariborkih gostilnah ter obiskovala razne trgovine in izmikala, kar jima je prišlo pod prste. Kampl je policiji že znan po raznih tatvinah. Po prestani kazni bosta izgnana iz Maribora.
Tatinska ciganska tolpa. Orožništvo zasleduje tolpo ciganov iz okolice Slovenjgradca, ki se klati v mariborski o-kolici ter so njeni člani izvršili številne tatvine. Zadnje dni so se mudili v žicah ter okradli več posestnikov, katerim so odnesli veliko perutnine.
Nova cesta Maribor—Št. Peter bo zgrajena letos do g. Sandeja pod Št. Petrom pri Mariboru. Proračun za to važno zgradbo je že potrjen in istotako so gotovi tudi načrti.
Temeljita poprava ceste. Državna cesta med Falo in Št. Lovrencem je bila pri vsaki tudi malenkostni povodnji pod vodo. Ta voda je v zimskem času zmrznila na cesti in je bil večkrat za dalje časa onemogočen vozovni promet. Da bi bil ta kos ceste zavarovan proti poplavi, so začeli sedaj zidati škarpo in zabijati pilote.
Nov občinski gerent. O neredu glede občinske blagajne v občini Sv. Miklavž pri Hočah smo že poročali. V tej občini je županova! socijalni demokrat Zalokar, katerega je veliko županstvo odstavilo in postavilo za gerenta našega odličnega pristaša g. Florjančiča, posestnika pri Sv. Miklavžu.
Dve deklici v starosti od 9 in 5 let se oddasta kot svoji v poštene družine. Pojasnila daje: Jožefa Ferk pri g. M. Bauman, Št. Ilj v Slov. gor.
Strah dolnjelendavskega okraja pod ključem. Od konca januarja pa do konca februarja je bila po dolnjelendav-skem okraju in posebno še v vasi Ižakovci na delu hudobna požigalčeva roka. Ljudje so bili v neprestanem groznem strahu, da jim ne uniči satanski požigalec v eni noči celega imetja. Prvič je začelo goreti dne 23. januarja t. 1. ob 11. uri ponoči pri posestniku Štefanu žužku v Ižakovcih. Požar so kmalu zapazili, gasili so pravočasno vzbujeni domači in požarna bramba. Zgorela je le streha na hiši in tudi svinjski hlev. — Dne 6. februarja zopet v noči ob 11. uri je zanetil požigalec pri Štefanu Koter v Ižakovcih veliko kopico zložene slame. Slama je bila čisto blizu poslopja in če se ne bi bilo posrečilo ognja omejiti le na kopo, bi bili pogoreli do tal kar trije posestniki. — Že 27. februarja se je pojavila zopet ravno ob 11. uri v noči požigalčeva roka v parmi posestnika Franca Poredeša. V parmi je bilo vse polno slame, ogenj se je razširil z vso naglico in nikakor ga ni bilo mogoče pogasiti. Do tal je zgorelo gosoodarsko poslopje in hlevi z živino vred. V hiši posestnika Poredeša je ležala za časa požara žena na porodu in so jo morali odnesti iz hiše. Vsled teh požarov je bilo ljudstvo tako preplašeno, da je poseglo po samoobrambi in si osnovalo nočno stražo 12 mož, ki so bili po cele noči na preži za poži-galcem. Ižakovčani so teh zločinov kmalu osumili domačina Štefana Magdiča, ki je iz Ižakovcev. Za upravičeno o-sumljenega se je začela zanimati orožniška postaja v Beltincih in je zbrala tekom tednov proti Magdiču toliko obte-žilnega in dokazilnega materijala, da so ga orožniki te dni aretirali in odgnali v zapore v Dolnjo Lendavo. Po aretaciji se niso oddahnili od skoro neprestanega strahu le Ižakovci, ampak celi okraj Dolnja Lendava. Vse kaže, da Magdič ni podžigal iz mašečavlnosti, ampak iz bolezenskega razpoloženja.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija — nevarna soseda! Dasi dela Italija vse svoje osvajalne priprave kolikor se da na skrivnem, vendar je v tem oziru že toliko storila, da je zbudila pozornost cele Evrope. Narodi v Evropi sa namreč že siti vojne in sedanji svet, ki je že bil v fronti, pa pozna državo, ki bi si upala kar kratkomalo začeti novo vojno. Zato so v vsej Evropi tem bolj ostro nastopili zoper italijansko repenčenje na naši in na albanski meji, kjer je Italija izvršila velike vojaške vaje. Italijani so hoteli te svoje priprave zakriti, pa so raztrobili po svetu, da se Jugoslavija pripravlja na vojno zoper Italijo, da so priprave v glavnem že izvršene in še polno drugih grozot. Vse pa je izmišljeno samo zato, ker hoče Italija prikriti svoje lastne priprave in poizkuse. Sicer pa naj Italijan ve, da se nobena polenta tako vroča ne poje, kot se speče, in da posebno Jugoslavija ne misli, da bi pred Italijanom kar kleknila na tla. Ga zna nekdo za vrat prijeti, da ga bo še dolgo glava bolela.
Ostale države na Balkanu in Italija. Italija je do zdaj že veliko žrtvovala, da spravi Balkan pod svoj političen vpliv. Dejanski uspeh ima do zdaj le v Albaniji, ki je tako-rekoč že italijanska zemlja. Z Bolgarijo se zdaj pripravlja tajna pogodba, ki jo pa Bolgarija sprejema le v sili, dočim si bolgarski narod želi najtesnejše zveze z Jugoslavijo. Na Rumunskem ima Italija še precej vpliva. Postavila se je na stališče Rumunije v zadevi Besarabije, kar je prijateljstvo seveda utrdilo. Vendar se tudi tu politika obrača tako, da se Rumunija znova zaveda svojega zavezništva z Jugoslavijo ter da mora na vsak način stremeti za tem, da se na Balkanu vzdrži mir. Na nekaj pa Italijan premalo misli, ko kuje svoje načrte, da je preko Carigrada zelo kratka pot iz Rusije na Balkan.
Evropski mir — kot tehtnica! Življenje pač nikdar ne miruje, pač pa valovi, tako tudi politično življenje in mir med državami. Kakor tehtnica je. Včasih se guglje bolj, včasih manj. Navadno sta dve skodelici, dve strani, dve zvezi držav, ki to tehtnico poganjata. V Evropi se zdaj še vedno guglje, da ni mogoče reči, ali je na obeh straneh enaka moč, ali da je kje premoč. Tako sta v Evropi zdaj v isto politiko usmerjena predvsem Anglija in Italija na eni strani, Francija in manjše države na drugi strani. Nemčija še ni vstopila, ker še ni smela. Pač pa je tu nekdo drugi, ki z močno roko posega vmes, in to je Rusija, ki vodi tudi v Evropi protiangleško, in hoče tudi tako protiitalijansko politiko. Gotovo je, da se bo Nemčija preje naslonila na Rusijo kot na Anglijo, ki jo je naredila beraško, ker ji je vzela vse dežele onstran morja. In zato bo v Evropi še kljub italijanskemu rožljanju mir, ker je italijanski meč še daleko prelahek in preslab.
Madžarska in Italija. Grof Bethlen, ki bi že zdavna moral v Rim, da dovrši dogovore z Italijo, se še vedno ne more odločiti. Nihče ne gre rad v past, tudi Madžar ne!
Francija in Rusija nadaljujeta razgovore, ki naj vodijo do ureditve ruskega denarnega gospodarstva in do tesnejših političnih zvez med Rusijo in raznimi državami v Evropi.
Na daljnem vzhodu se boj nadaljuje. Na Kitajskem se vrši vojna še vedno z isto ostrostjo, ki se je še povečala s tem, da so začeli delavci štrajkati. Čete kantonske vlade, ki vodi boj proti Angliji, imajo v svoji sredini tudi ruske častnike in vojake. Tu je torej pravzaprav že bojno polje med Rusijo in Anglijo, le da na njem umirajo Kitajci.
Resnica.
Danes berete v »Slovenskem Gospodarju« izjavo, o kateri si bo marsikdo mislil, kaj pa to? Danes javljamo le, da čaka »Domovino« ista usoda in da se ne bo dolgo »rado-vala«. Kajti iste žaljive izraze, kot: »ostuden«, »gnojnica«, je rabila »Domovina« v svoji številki 11 dne 17. III. t. 1. zoper »Slovenskega Gospodarja«. In tako se bo zgodilo, da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Kaj je novega?
Za novega prošta v Ptuju je bil zadnjo nedeljo, dne 20. marca, umeščen č. g. dosedanji župnik v Dobjem-J>ri Planini dr. Ivan Žagar. Inštalacijo je izvršil mariborski škof dr. Andrej Karlin.
»Zakaj pa jokaš, dekle?« jo je vprašal stari Šimek Tirala.
»Ker — Ja — Ja — sjek tako — igra — striček!«
»No, naj igra.«
»Ko mi je pa tako hudo, da je grozno.«
»A zakaj ti je hudo?«
»Kaj — jaz vem, stri — ček.«
»Ali te kaj vleče k njemu, žaba?« se smeje Tirala.
Antosja pa je takoj požrla solze in se razkošatila: »Kam naj bi me neki vleklo? K vam? Ali ste že koga videli, ki je star štor žvečil? A?«--
Dokler je bilo še lepo vreme, se je Jasjek z goslimi potikal po gozdovih in živel, kakor je mogel. Ko pa je prišlo deževje, mračni, žalostni jesenski dnevi, ko je vrhove zapadel sneg, čez doline padla megla in tema, takrat mu je skoro duša ušla iz telesa od žalosti. Kajti ona ga niti ni imela rada, niti on ni vedel, s čim jo je razžalil, s čim ji je delal krivico, kaj ji je storil hudega. Ni vedel, kaj je hujše, prvo ali drugo. Za prvo bi dal življenje, drugo pa bi odkupil z življenjem . . .
Neko popoldne je bila Marisja nekam bolna, da krav ni gnala na pašo. Videl je, da je šla v kočo, kjer so kuhali. Šel je za njo.
Ogenj je bil majhen, komaj da se je svetlikal. Polmrak je bil v koči. Brez besede je sedel k steni. Ona sedi na klopi in ga ne pogleda.
Trenotki so potekali, oba molčita. Jasjek je snel gosli s klina na steni in brenknil s prsti po strunah. Brenknil je zopet in zopet. Nazadnje je s prsti razigral strune. »Ko sem zadnjič vole pasel, kjer je zelen gozda kraj, pride k meni dična deva: Kaj, počenjaš, Janko, kaj?«
Marisja pa se je spustila v jok, ki ga je za hip zadu-Sila, ki pa je takoj zopet kot ogenj bruhnil iz nje.
Jasjek vstane: »Marisja, kaj se je zgodilo? Zakaj jokaš?«
Ona pa ihti.
»Zakaj jokaš? . . . Tvoje solze so zame kot kamen . . . Povej! . . . Zakaj si huda name? Ne vem več, kaj bi počel! . . . Kaj sem ti storil? S čim sem te razžalil? Marisja!«
»Nič mi nisi storil, nisi me razžalil. A zakaj si pričel prebirati strune?«
»Saj ti nisem igral samo enkrat ali dvakrat, igral sem, a ti nisi jokala!« pravi Jasjek.
»Zdaj pa — ni bilo treba . . .« pravi Marisja.
Jasjek se zamisli — premišljuje za trenotek — lopne z goslimi ob tla in jih sune z nogo. Nato prime Marisjo za roke in jih poljubuje.
»Odpusti mi!« pravi.
»Nimam kaj. Nič mi niši storil, nič!« pravi ona.
»Zakaj si bila huda name?«
»Nisem bila huda, prav nič huda . . . Tega nikoli ne boš razumel, nikoli . . .«
»Nisi bila huda?« vzklikne Jasjek in dvigne oči k njej.
»Ne . . . samo srce mi je bilo bolno.«
Zopet so Jašku Mosijenžnemu solze silile v oči; pa jih je zadržal.
»Zakaj te je bolelo?« vpraša.
»Ko bi ti vedel . . . Bolelo me je, bolelo, a na tihem, zdaj pa me boli na glas.«
»Ali sem jaz kriv?«
Marisji pa so se zopet solze udrle iz oči in brez pomisleka ihti: »Ej, ljubila sem ga, ljubila! O kako ljubila!«
In se je opotekla, kakor bi hotela omedleti. Skoro je omahnila ob steno, a Jasjek jo je prestregel.
»Tako lepo je pel pri konjih . . . Vprašala sem ga, kaj dela, Zosja Čajovna pa je vse vedela ... O, tudi ona ga je imela rada.«
Dalje ni mogla govoriti, utihnila je, Jasjek pa ji je poljubljal roke. V koči je bilo tiho, samo tisti modrikasti pla-menček je plesal po ognjišču.
»Ni me maral«, pravi Marisja čez nekaj časa. »Vzel je Zosjo čajovno — oženil se je. Povedala mu tega nisem nikoli, a on je vedel, da ginem. 0, ko so jo peljali na svatbo — v cerkvi, v Hoholovu — o, ko so jo peljali —«
»Marisja!«
»Nič. Premagam se ... Ko so jo peljali . . - Jaz sem stala ob strani ... Ko jima je duhovnik vezal roke . . .«
»Marisja!«
»Nič! Duhovnik jima je zvezal roke, zamenjala sta prstana, prisegla ... pa je bil že njen. Šel je iz cerkve s peresom in rdečimi trakovi za klobukom, ona z vencem na glavi . . . Jasjek, če učakaš sto let, kaj takega ne doživiš.«
»Marisja!«
»In tako sem ostala. Ostala sem tam pod cerkvijo poleg zida. Nihče me ni videl . . • Odšli so . . . In zaigrali so mu njegovo pesem — saj veš, tisto ... Do jutra sem ostala tam . . . Prosila sem Boga, da bi mi poslal smrt... A ni prišla. In takrat sem obljubila, prisegla: Kakor je vaju duhovnik zvezal s štolo in vaju združil na veke, tako jaz Tebi, o Bog, prisegam in na veke obljubujem, ko mi nisi naklonil te sreče, da me nikdar ne popeljejo pod vencem pred oltar — nikdar — nikdar — da me v krsto polože tako, kakor sem . . .«
»Marisja!«
(Dalje prihodnjič.)
▼se cenjene naročnike, ki so plačali samo «a četrt le- ; ta naročnino za »Slovenskega Gospodarja«, prosimo, da isto zapet 'kmalu obnovijo, da ne bo treba prekiniti s pošiljanje«! 'lista. Naročnina stane za četrt leta 8 Din, za pol j ieta 16 Din, za celo leto 32 Din.	. !
Občni zbor Županske zveze v Mariboru bo v nedeljo, dne 27. t. m., ob 10. uri dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. — ; Dnevni red, kakor običajno.
Duhovniške izpremembe. G. Andrej Stakne, kaplan, je prestavljen iz Selnice ob Dravii na Prihovo; g. Igndcij Malej, kaplan, iz Vitanja v Jarenino; g. Anton Medved, j pravi zor pri Sv. Marjeti ob Rimskih toplicah, za 'kaplana j v Selnico ob Dravi; g. Jakob Bohak, kaplan, iz Jarenine, ■ za provizorja k Sv. Marjeti pri Rim sikih toplicah.
Zadruga čevljarskih mojstrov v Mariboru naznanja ! vsem svojim članom, da se vrši začetkom meseca aprila pomočniška preizkušnja za vajence. Prošnje za dopust k preizkušnji naj se vložijo do 31. t. m. na načelstvo zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6.
Težka avtomobilska nesreča. V pondel jek - Okrog 11. ure dopoldne, se je pripetila na državni cesti na meji med mariborsko in krčevinsko občino, težka avtomobilska nesreča. Mariborski lastnik avtotaksa Ivan Čepi je vozil v Zgornjo Sv. Kungoto posestnika Ivana Feuchtingerja in njegovo ženo Marijo. Vozil je na pravilni desni strani ceste. Na ovinku pred gostilno Kramberger poleg vijadukta, ki pelje čez železnico, mu je pridrvel nasproti neki avto, ki je privozil iz Gradca. Med obema avtomobiloma se je nahajal kmetsiki voz, kateremu sta se hotela avtomobila iz- ; ogniti, zavila sta pa oba v isto smer ter trčila z vso močjo j skupaj. Udarec je bil tako silen, da sta se razbila motorja i na obeh avtomobilih. Človeških žrtev k sreči ni bilo, raz- j ven lahko ranjenega Feuchtingerja, njegove žene in šoferja Čepla. Na mesto nesreče se je pripeljal ¡takoj rešilni od- j delek z dvema avtomobiloma, ki je ranjence obvezal. Po- : iieija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je zakrivil celo nesrečo.
Velikonočne razglednice! Trgovci, naročite velikonočne razglednice pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru! Za veli-. konoone praznike potrebujete gotovo dosti razglednic. Da ne pridete v zadrego, naročite si jih čimpreje in pišite po nje: Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Mrtvec v potoku. Dne 11. t. m. so našli v Žicah pri Konjicah v potoku Koprivnica truplo nepoznanega moške- < ga, ki je ležalo v 15 om globoki vodi. Mrtvec ni kazal prav , nikakih znakov nasilja, ležal je pa v potoku približno 48 j ur, predno so ga odkrili. Pri njem so našli 18 Din drobiža, j pa nobenih drugih listin, po katerih bi bilo mogoče ugoto- f viti, kdo da je; tudi ljudje, ki so si ga ogledali, ga niso spo- | znali. Mogoče je, da je nepoznan utopljenec istoveten s F. i Dramšenikom, kočarjem iz Spodnjega Doliča, ali pa z ne- j kiim Jurcem iz Soseske pri Vitanju, katera oba že dalje ča- ! sa pogrešajo.
Novice od Sv. Barbare v Halozah. Umrl je g. Jožef j Veit, posestnik, Brezovec št. 87, dne 6. t. m., v visoki sta- j rosti. Bil je oče uglednih sinov in iz ugledne hiše Polan- ; čekove. Zapušča več sinov, ki so člani izobraževalnega društva in odborniki, igralci, godci, fotografi, tesarji itd. : in naročniki »Gospodarja« in »Slovenca«. Družini naše so- ; žalje, rajnemu pa želimo večni mir in .pokoj! — Umrla je tudi pridna hčerka Jožefa Žula v Paradižu, Marija Žula, j mladenka, dne 16. t. m. v 22. letu za neizprosno morilko j mladine: za jetiko. Bila je pridna in dobra mladenka, up | svojih domačih. Da je bila pridna in priljubljena, je poka- j zal njen pogreb od hiše žalosti, ki se ga je udeležila velika množica od blizu in daleč. Pokojnica je bila v svoji bolez- j ni dvakrat previdena s sv. zakramenti in je umrla srečno I potolažena, zapuščajoča žaluijoče starše, brata in sestro. j Pokojnica je bila ožja sorodnica predsednica Slov. katol. i izobraževalnega društva tukaj g. Martina Korenjaka. Blaga Micka! Na svidenje nad zvezdami! Spoštovani hiši naše j sožalje!
Bogastvo v petih jajcih. Malo čudno se glasi ta naslov, j a je resničen. Dandanes je 40.000 dinarjev naravnost bo-
Naša društva.
MLADINSKI DOM ZA OSIROTELO MOŠKO MLADINO V
MARIBORU.
Vsa večja mesta imajo posebne domove, v katerih se A^zgojuje 'in izobrazuje za bodoče življenje osirotela mladina in vajenci delavskih slojev. Tako so se tudi v Mariboru, v največjem mestu Spodnje Štajerske, združili odkritosrčni in nesebični mladinoljubi, da hočejo s prostovoljnimi prispevki iz cele dežele sezidati taki dom za sirote in za vse vajence in pomočnike vseh različnih obrti. To veliko podjetje prgav iskreno pozdravlja naš višji pastir ter ga najtopleje priporoča z naslednjimi besedami, ki jih je napisal v nabiralno knjigo: »Kaj naj napišem na čelo tej knjižici? Rad bi veliko napisal, da bi Vas užgal s svetim ■ognjem v prilog mladini, ki se tako rada imenuje naša bodočnost, naše veselje, naša nada. Da, mladine naše je bodočnost. Kakor bo vzgojena, tako bo živela. Ali Bogu v čast, ali družbi v kvar 'in narodu v pogubo. Z veseljem mo ramo torej pozdravljati lepo misel, da se osnuje v naši presto1, ici zavod za osirotelo mladino, prav za tiste, ki naše pomoči najbolj potrebujejo. Sirota, zapuščena, brez matere, brez očeta, brez doma, brez pomoči — prijatelji, kdo bi se ne zavzel za te najbolj revne med revnimi? Gospod Jezus nas tako milo vabi, naj bi se teh malih, zapuščenih, osirotelih spominjali, rekoč: Karkoli ste storili kateremu teh malih, ki v me verujejo, ste meni storili. — Predragi! Kdo bi si upal Jezusu kaj odreči! Ne odrecite torej pomoči njim, ki Vas prosijo v Jezusovem imenu! — Potreben je v našem mestu tak zavod. Kolikor je meni znano, še nobenega nimamo. In vendar ga tako nujno potrebujemo. Strmimo se torej vsi v ta lepi namen! Vsak po svojih močeh prispevaj, kolikor more! Tudi vinar uboge sirote ne bo brez priznanja, brez plačila. Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Vsem Vam, ki boste pomagali graditi ta dom osirotelih, po širni naši lepi vladikovini, pošiljam očetovski pozdrav in nadpastirski blagoslov!«
Kaj ne, kako lepe in spodbudne besede našega nad-pastirja! Tudi odbor stavbenega društva mladinskega do-
gastvo. Dobro. Do tega ¡bogastva pa lahko prideš na ta način, da si kupiš srečke od loterije dijaškega zavoda »Mar-tinišča« v Murski Soboti. Ena srečka stane le samo 5 Din. Torej ravno toliko, kolikor dobiš za 5 jajc. Poizvedi v žup-nišču, če še gospodje imajo kaj teh srečk, če ne, pa piši eno dopisnico na ravnateljstvo »Martinišča« v Mursko Soboto v Prekmurje in dobi§ zaželjene srečke. To pa čimprej, ker bo žrebanje kmalu.
Pojasnilo iz Ormoža. V »Slovenskem Gospodarju« z dne 10. marca t. 1., št. 10, 4. stran, je bil objavljen iz Velike Nedelje članek pod naslovom: »Pozor vsi obrtniki, ki ste včlanjeni pri Skupni obrtni zadrugi v Veliki Nedelji itd. . . .«, kateri ini povsem resničen. Dovolimo si v pojasnilo vsega sledeče kratko izjaviti: Mi nOčemo razbijati kake kolektivne ali skupne obrtne zadruge. Naše prizadevanje gre za tem, da si ustanovimo svojo lastno strokovno zadrugo za okraj Ormož. Krojači, šivilje in čevljarji, tako-imenovana oblačilna stroka, že ima svojo lastno zadrugo v Ormožu. Nadalje že imajo svojo zadrugo mlinarji, jo že imajo gostilničarji, jo imajo trgovci. Sodarje so izločili iz skupne obrtne zadruge in prideiili pod Maribor; istotako sedlarje. In to se zna lahko tudi nam prigoditi. Zakaj tedaj ne hi skrbeli za to, da ne Ibi mi (kovači, ključarji, mizarji itd.) imeli svoje ¡lastne strokovne »kovinsko-lesene« zadruge v Ormožu za okraj Ormož?! Mi na noben način nočemo enega lepega dneva pripasti kam drugam, ker naše središče je v mestu Ormožu in v okraju Ormož je nas od te stroke dosti. Le za to skrbimo in na to delamo vsi, in tudi ne ti zadnji — pristaši Slovenske ljudske stranke! To v blagohotno pojasnilo na zgoraj omenjeni članek. — Več obrtnikov SLS stranke iz Ormoža.
Razne novice iz Šmartna ob Paki. Za častnega občana je imenoval tukajšnji občinski odbor g. Mihaela Plešnika, uglednega posestnika v Skornem. Dolgih 36 let je bil marljiv občinski odbornik in svetovalec, ud krajnega šolskega sveta in ubožnega zavoda. — Dva nova živinska sejma si je pridobila naša Občina in sicer za 22. marec in 11 novem ber. Začnemo v jeseni na Martinovo. Ker je železniška postaja le 5 minut od sejmišča, bodo gotovo nove sejme radi obiskovali kupci 'in prodajalci. Razume se, da bo obenem tudi kramar ski sejem. — Uradnik ^na tukajšnji železniški postaji g. Anton Lešnik je prestavljen v Grosuplje. Marsikomu je žal za njim, ker je rad šel na roko občinstvu. — Prosvetno društvo pridno rabi svoj novi skioptikon. Dvakrat so že bile predstave, enkrat za občinstvo, enkrat za šolarje, obakrat v nabitopolni sobi. Kakor čujemo, pripravlja to društvo tudi romarski vlak na Brezje z izletom na Bled in v Vintgar. — Španska bolezen je nas sicer tudi obiskala, pa precej obzirno, sedaj že ponehuje. A čudno, da nikdo ne poroča o drugi zelo razširjeni bolezni, ki se imenuje »hmeljska mrzlica«. Povsod le hmelj in hmelj, tudi v krajih, kjer nimajo pojma o njem. Da bi le tudi kaj koristilo!
Umrl je v Šmihelu nad Mozirjem dne 8. t. m. vrl kato-| iiški mož Pavel Acman, p. d. Ramšalk, po kratki španski 'bolezni. Bil je komaj 60 let star, še krepak, neumorno delaven, večletni cerkveni ključar, občinski odbornik, oče farnih ubogih, sploh moder gospodar in velik dobrotnik celi okolici. Nihče ni mislil, da ga bomo tako naglo zgubili, najmanj pa domača hiša, kateri je zapustil zraven treh hčer še dva mladoletna sinova. Kako priljubljen je bil vsem sosedom, je pokazal njegov veličastni pogreb, pri katerem (je bilo kljub prav slabem vremenu nenavadno veliko žalostnih udeležencev. Bog mu daj obilo .plačilo za vsa njegova dobra dela, vsem domačim pa obilo tolažbe nad tej neizmerni izgubi 1
Ljubezenska žaloigra. V soboto, dne 19. t. m., so prepeljali v celjsko javno bolnico smrtno ranjenega Franca Oilenška, posestnikovega sina iz Braslovč. Zdravnik je u-gotovil na njem, da ima bodljaj z nožem naravnost v srce, vsled česar je vsako ozdravljenje izključeno. Pri zaslišanju je Cilenšek sprva zatrjeval, da je dobil težko rano vprepi-ru od nekoga drugega, končno je pa le priznal, da se je ranil sam z namenom, da bi prepričal svoje dekle, ki mu je postala nezvesta, o svoji ljubezni. Ostalo bo pač nepo-
raa se pridruži tej prošnji ter uljudno prosi vso našo zavedno in za vse dobro navdušeno ljudstvo, da ne odreče našemu požrtvovalnemu nabiralcu Ploj Antonu milodara! Pristopite k stavbenemu društvu kot člani z 10 D na leto; kdor pa te svate ne zmore, pa naj daruje poljuben dar, ki se bo tudi hvaležno sprejel z »Bog plačaj in Marija!« — Odbor.
Katoliška Omladina v Mariboru hoče v prihodnje največjo pozornost obračati na rokodelske vajence, ker se v mestu ustanavljajo popolnoma nepotrebna društva, ki hočejo mladino odtrgati od vere 'in verskega življenja, ka-koršnih imamo že več. Zato obvešča odbor omladkiskega društva vse starše, ki želijo svoje fante dati v pouk, da se naj obrnejo na odbor, ki bo po mogočnosti takoj preskrbel dobro stanovanje in poštenega mojstra. Tako obvarujemo mladino pred tolikim mestnim zapeljevanjem ter jih skupno vzgojimo v dobre katoliške pomočnike. Poslužite se te lepe ugodnosti! — Odbor.
Obvestilo vsem podeželskim društvom! Ker se je že zdaj toliko prosilcev obrnilo na odbor Katoliške Omladine s prošnjo za godbo, da smo že več kot za en mesec oddani, prosimo vsa društva, ki reflektirajo na omladinsko godbo pri svojih prireditvah, da naj se v kratkem času odločijo za dan in mesec prireditve ter nam to nemudoma sporočijo. Društvo bo lahko vsem prosilcem ugodilo, posebno še zdaj, ko razpolaga z dvojno godbo po 25 mož in sicer pod takimi ugodnimi pogoji, ki bodo sprejemljivi tudi vsakemu najrevnejšemu društvu.
Gor. Sv. Kungota. Na Jožefovo se je v Gor. Sv. Kungoti pri popoldanski predstavi v šoli nabrala silno velika množica občinstva; veliko jih je bilo iz St. Jurja, Svečine in Spod. Sv. Kun-gote. Igralke so žele buren aplavz in pohvalo. Res, Ljudmila je pokazala pravo ljubezen do svoje bolne matere. Ko se je žrtvovala za svojo mater, pripravljena vse darovati, vse pretrpeti, da le zlata mama ozdravijo. Igra kaže tri lepe lastnosti, in sicer: ljubezen do Marije, ljubezen do našega milega slovenskega naroda ter končno veliko zaupanje do nebeške matere. O ko bi naša mladina hotela posnemati dobro Ljudmilo v ljubezni do Marije, i i koliko jih je, ki svojih staršev ne spoštujejo ter se za njih ne | žrtvujejo, kot se je žrtvovala dobra Ljudmila. Vse drugače bi i
jasnjeno, kako je končala ta njegova namera tako žalostno. Cilenšek je kmalu podlegel svoja rani ter so ga 'pokopali na braslovškem pokopališču.
Predzgodovinski človek v Postojnski jami. V jamah
Postojnske jame do sedaj ni tbilo nekakega sledu o naselbinah predzgodovinskega človeka, sličnih onim, ki so se j ugotovile v raznih jam ali južnozapadnega Krasa. Jama, I najbližja Postojni, v kateri so se našli ostanki 'iz prazgodo-• vinske dobe, se nahaja pri Razdrtem ob vznožju Nanosa, i katero 'je raziskal leta 1899 g. Perko. Do zadnjega časa se i je domnevalo, da v slavni Postojnski jami prazgodovinski človek ni 'iskal zavetja, čeprav so se v raznih presledkih našla okostja raznih predpotopnih živali. Da je mnogo pozneje človeška noga stopila v te podzemske prostore, nam pričajo le napisi in letnice od 1213 pa do 1800, ki se nahajajo na stenah stranske jame »starih imen«, ki se nahaja levo »velikega doma«. Toda zanimivo odkritje jamskega ravnatelja Perka, dovršeno po 201etnem trudu, dokazuje, da je v tem starem delu jame bival človek že v prazgodovinski dobi. Skoraj popolnoma pokriti po apnencu so se namreč zdaj našli razni deli človeškega okostja: črepi-nje, prsnega koša, posebno pa dobro ohranjena čeljust s popolnim zobovjem. Okostja so tri: dveh odraslih in otroka. Čeprav ¡so okostja skoraj popolnoma pokrita z apnencem, bi bilo težko določiti njihovo starost, ko bi se ne bile našle ravno tam čepinje prazgodovinske lončene posode. Da je posoda iz predzgodovinskih časov, nam dokazujejo okraski: vdolbene vodoravne in navpične črte. Ostaja le vprašanje, iz katere predzgodovinske dobe je posoda in Okostje, kar pa je težko dognati iz drobcev, ki so se našlL
Cigareta povzročila smrt. Od 17. na 18. t. m. je prenočil v Lovrenčičevi gostilni v Sodražici na Kranjskem sedlar Anton Knol. Ker zjutraj ni vstal, je šel gostilničar gledat, kaj je z njim. Ker so bila vrata zaklenjena, je odprl okno in začutil močen duh po dimu. Zlezel je skozi okno v sobo in našel Knola mrtvega na postelji. Tla so bila na dveh krajih ožgana in tudi odeja je bila sežgana. Dognalo se je, da je Knol v postelji kadil cigareto in gotovo med tem zaspal, nakar se je vnela odeja in Knol se je zadušil. Sreča za gostilničarja (kateremu je ogenj napravil 5000 D škode) je, da se ogenj ni razširil, ker ije v bližini spalnice acetilenska naprava in lahko bi bila postala eksplozija, usodna ne samo za g. Lovrenčiča, ampak tudi za celo Okolico. Ta slučaj nam zopet kaže, kako nevarno je v postelji kaditi ali goreče cigarete stran metati.
Nov vozni red. V prometnem ministrstvu je sestavljena posebna komisija, kateri je poverjena naloga, da izdela nov vozni red na državnih železnicah. Novi vozni red stopi v veljavo dne 1. junija t. 1.
Roparski morilec, ki je pojedel tekom šestih let 50 mrjascev in 200 jelenov. Iz Varšave poročajo: V starih gozdovih pri BialistOku se je skrival že šest let lopov, ki ima na vesti preko 40 roparskih umorov in še več drugih deliktov. Te dni je izsledila lopova končno orožniška patrulja, ki ga je po daljšem boju, tekom katerega je oddal zločinec več revolverskih strelov, ukrotila in aretirala. Pri zaslišanju je izjavil, da je pojedel v gozdu tekom šest let 50 mrjascev in 200 jelenov.
Zlato uro v »ZIatorog«-milu. Pri trgovcu Ivanu Traun na Ptujski gori je dobil J. Kacijan iz Vabče vasi zlato uro, ko je 'kupil »Zlatorog«-milo. Poslužite se in ¡kupujte le to milo!
mi— i in imib ibinii iinmnn—mttti?"--" ■■ "^ioti—iiiiiiihiimiiii ih innnrnr-ffr™*-""—^
Za razvedrilo.
Uganke za današnji čas: Katera hiša je še vedno davka prosta? (Rešitev v .prihodnji številki.) Kaj nikoli ne je in je vendar sito? (Rešitev v prihodnji številki.) Uganki si zapomnite, če bomo prinesli pravilno rešitev!
Vprašanje brez odgovora. Janezek je gledal svate, posebno ženina in nevesto, ko so šli v cerkev, pa je vprašal mater: »Mati, zakaj pa je nevesta pri poroki belo oblečena?« — Mati mu je razložila: »Zato, ker je vesela!« — Janezek pa je čez nekaj časa vprašal: »Mati, zakaj pa je po-
izgledalo v naših krajih, ko bi mladenke posnemale Ljudmilo tudi v ljubezni do domače grude, do kraja, kjer nam je zibelka tekla; a žalibog, koliko se jih odtuji, zapustijo svoje domače kraje, ter le v mesta, kjer se jih veliko moralno pogubi. To je igra za našo mladino. Na koncu je bila krasna, podučna enodejanka »Dva prepirljiva soseda«, kjer so mladeniči imenitno rešili svoje vloge; pač res, prekrasen nauk za naše ljudstvo, naj bi se prepirljivi sosedi doma spravili, ne pa da za vsako malenkost gredo na sodnijo, ter se večkrat tožijo, da gre hiša na boben; igra nam je pa lepo pokazala: »boljša je kratka sprava, kot dolga pravda».
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Ali že veste, kaj bo v nedeljo, dne 27. marca? Se ne! To ste čudni ljudje! Naša orlovska mladina priredi namreč ob 3. uri popoldne v Društvenem domu telovadno akademijo, da pokaže na ta način sadove svojega dela in truda čez zimo. Na sporedu je petje moškega zbora, deklamacije, govor, telovadne točke članov, članic in obojega naraščaja. Na akademijo pride tudi najmlajši in najmanjši general Jugoslavije s svojo armado. — Prijatelji orlovstva vabljeni, zlasti pa naši starši. Bog živi! — Odbor.
Ljudski oder Središče opozarja vse zanimance »Pasijona«, da si pravočasno preskrbijo vstopnice, ker za predstave je veliko zanimanja. Igra se: 27. marca in 3. aprila, ob 7. uri zvečer, 10. in 18. aprila, ob 3. uri popoldne. Na svidenje!
Ponikva. Dne 19. marca je priredila mladina tukajšnjega prosvetnega društva svojim roditeljem »Očetovsko-materinski dam z zelo pestrim vzporedom: deklamacijami, petjem, govorom in kratkimi prizori. Res je bilo treba za to žrtvovati marsikatero urico, a naša dobra mladina je rekla, da si starši zaslužijo še veliko več. Vsa čast našim igralkam, ki so svoje vloge brez izjeme dobro rešile, saj so s svojimi nastopi ganile navzoče do solz. Najlepša hvala pa tudi našim pevcem in pevkam, ki so nam zapeli par lepih pesmic. Vsi so rekli, da je bilo prav lepo, samo malo pretesno je bilo. A mi se moramo zaenkrat potolažiti s tem, da je tudi naše društvo deležno stanovanjske bede današnjih dni. in si pomaga, kakor je pač mogoče. Sicer je pa to, da je že po par prireditvah postal prostor premajhen, najlepši dokaz, da imajo naši ljudje smisel za pošteno zabavo in da še živi pri nas Slomškov duh, ki je hotel ljudem poskrbeti pošteno veselje z dobro duševno hrano. Vsem pa bodi povedano v zadoščenje, da bo prihodnja prireditev na prostem, kjer bomo imeli vsi dovolj prostora, a tudi smeha in poštene zabave ne bo manjkalo. Mladini pa, ki sodeluje, velja: Kakor si začela, tako tudi nadaljuj. Res je, da je treba žrtvovati mnogo časa, a urice, ki jih doživljaš pri tem svojem delu, bodo najlepše tvojega življenja.
tem ženin črno oblečen?« — Na to vprašanje ni dobil odgovora. (Takih le »modrih« najdete v več sto primerih v knjigi: »Iz otroških ust«, ki stane le 8 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.)
Kandidatura za poslanca. A.: »Veš kaj bi jaz najraje?« — B.: »Kaj?« — A.: »Najraje bi na smrtni postelji bil kandidat tza poslanca.« — B.: »Zakaj pa to?« — A.: »Tedaj bi mi vse nasprotne škrinjice dobro vest izprašale iin bi se lahko čisto spovedal in dobro na smrt pripravil.«
To je pravi tat! Na Dunaju so iznašli imeniten stroj, ki zna to čudo, da vsakega tatu zagrabi in vjame. Ko pa so stroj postavili, da bi vršili svoj ¡posel, se je zgodilo pa drugo čudo: prišel je Čeh, pa je stroj ukradel!
Književnost
Preč. gg. katehetom! Zdaj, ko se povsod začno šolske maše, je prav, če se vpelje povsod enotne in skupne molitve. Dober molitvenik je najboljša učna knjiga molitve. Zato priporočamo preč. gg. katehetom »Molitve za šolsko mladino«, ki so povzete iz Prijakovega molitvenika. Vse najpotrebnejše je v teh molitvenikih. Cena je za broširani izvod Din 1.25, trdo vezan Din 4.50. Ako otroci sami ne morejo knjižice nabaviti, naj prispevajo krajini šolski sveti, ki prispevajo tudi za druge učne knjige. »Molitve za šolsko mladino« se naročijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Najlepša pisanka — dobra knjiga! V knjigami tiskarne sv. Cirila v Mariboru dobite najlepša velikonočna darila. Kdor daruje dobro knjigo, ta da najlepšo pisanko. Zato že kaT kanalu naročite kako knjigo, Velika noč je blizu. Pišite na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Šmarnice za leto 1927. Maj se bliža in Slovenci bomo zopet obhajali šmarnično pobožnost. Letos nam je napisal »Šmarnice« g. dr. Fr. Kruljc, dekan v Laškem. Te »Šmar-nice« nas vodijo v šolo čednosti, k majniški kraljici. Ker je knjiga pomembna in uporabna ne le za majnik, ampak splošno za nabožno čitanje, je .prav, če se kar najbolj razširi med ljudstvom. Naklada je majhna, naročite čimpreje! Knjiga stane vezana 20 Din. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška oesta 5.
Alkoholno vprašanje je pri nas pravzaprav še nerešeno vprašanje. Je pa tako važno, da se ga je treba lotiti z vso vnemo. Toda, kako? Ker nekateri mislijo, da je to vprašanje namerjeno proti vinogradništvu, je ta predsodek treba še posebej zavrniti. Alkoholno vprašanje je vprašanje zdravja in moči našega naroda. Vsak vzgojitelj, vsaka šola, vsako društvo, tudi vsaka cerkev naj ima knjigo »Alkoholno vprašanje« na razpolago. Spisal jo je Ant. Mrkun in zbral v njej v posameznih poglavjih toliko snovi, da ¡je to vprašanje od vseh strani in za vse slučaje rešeno. Knjiga stane kljub obsežnosti 160 strani le 28 Din in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Gospodarstvo.
VINARSKO DRUŠTVO IN »NAŠA GORICA« V MARIBORU.
(Kmetovalcem, kmetijskim strokovnjakom in prijateljem
kmetijstva.)
Pripravljalni odbor za ustanovitev prepotrebnega Vinarskega društva v Mariboru (za Mariborsko in Ljubljansko oblast) pospešuje in zaključuje svoje delo: 2. aprila (sobota) bo Vinarsko društvo v Mariboru ustanovljeno, a že v maju bo izšla prva številka ilustrovanega mesečnega glasila »Naša Gorica«. Kakor vinarstvo čisto samo za sebe nikjer ne obstoja, niti ne more obstojati, marveč tvori le del naše kmetijske produkcije, tako bo tudi »Naša Gorica« obravnavala vse kmetijske panoge in druge gospodarske stroke, ki so med seboj in z vinarstvom ter s kletarstvom, odnosno s celokupno vinsko obrtjo v tesni ali sploh v ka-koršnikoli zvezi, kakor so n. pr.: vinarstvo s kletarstvom, sadjarstvo z uporabo sadja, vinska in sadna trgovina z go-stilničarstvom, živinoreja z mlekarstvom in živinozdravst-vom, travništvo s pašništvom, poljedelstvo, vrtnarstvo, kmetijske melioracije in operacije, gozdna 'kultura, zakonodaja, kmetijsko gospodarstvo in računovodstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije sploh, kmetijsko šolstvo, gospodinjstvo, higijena kmetske hiše, kmetijska statistika, meteorološka opazovanja itd. Temeljito in ne na zadnjem mestu se bodo obravnavala vprašanja o hmeljarstvu, za katero je pri nas deloma že vse preveč zanimanja, da se to — poleg vinogradništva — najintenzivnejšo kmetijsko kulturo skuša ohraniti na sigurni podlagi in v okvirju, katerega ji prirodni pogoji določajo. Dajali se bodo društve-nikom in naročnikom v >Naši Gorici« odgovori na pismena vprašanja in drugo. Kakor Vinarsko društvo, tako bo tudi »Naša Gorica« samo gospodarski, strokovni, stanovski glasnik kmetovalca, 'ki jo bo dobival za neznatno društveno letno članarino do nadaljnega samo po 20 Din zastonj. (Izven Slovenije znaša naročnina 40 Din, cena za posamezno številko pa povsod 4 Din.)
Na splošno željo in na podlagi enodušnega sklepa pripravljalnega odbora prevzamem uredništvo in upravništvo »Naše Gorice«, tedaj poleg svoje zelo odgovorne glavne službe veliko težavnega dela, kateremu se pa hočem posvetiti z vsemi svojimi skromnimi močmi v trdni nadi, da me bodo pri tem vsi napredni kmetovalci in za dobro stvar vneti kmetijski strokovnjaki, moji tovariši, ter pravi prijatelji natega kmetijstva vobče, izdatno podpirali, za kar jih tem potom tudi v imenu dobre stvari prosim.
Z ozirom na potrebe posameznih kmetijskih panog se ustanovi poseben strokovni sosvet kot posvetovalni organ uredništva, ki bo najsigurnejše jamstvo, da nam bo »Naša Gorica« nudila več, nego nam more vnaprej obetati. Eden glavnih pogojev za to pa 'je, da kmetovalci, kmetijski strokovnjaki in prijatelji kmetijstva že kar zdaj začnejo pošiljati prispevke za list, ki bo tako hkrati tudi njihov glasnik.
Za sodelovanje so predvideni razmeroma lepi honorarji po načelu: kakoršno delo — takšno plačilo.
Maribor, vinarska šola, dne 15. marca 1927. <	Andrej Žmavc.
LICENCO VANJE BIKOV.
Srez Maribor desni breg.
I.	Dne 16. maja 1927, ob 9. uri dopoldne, v Mariboru, Magdalensko predmestje pri gostilni Počivalnik na Tržaški cesti za občine: Bistrica pri Lin&bušu, Limbuš, Pekre, Radvanje, Razvanje, Studenci, Tezno, Vrhov dol, Dolgoše, Sv. Miklavž, Pobrežje in Zrkovce.
II.	Dne 16. maja 1927, ob 2. uri. popoldne v Slivnici pri gostilni Lesjak za' občine: Bohova, Fram, Spodnje Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješenca, Sv. Marjeta na D. p., Podova, Rače, Zg. Hoče, Pivola, Pohorje in Ranče.
III.	Dne 19. maja 1927, ob 8. uri.zjutraj v Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder za občine: čiaižat, Ku-men, Lehen pri Ribnici, Sv. Lovrenc na Pohorju, Rudeč breg in Recenjak.
IV.	Dne 19. maja 1927 ob 2. uri popoldne v Rušah pri gostilni Josipa Mule za občine: Bistrica pri Rušah, Ruše,, Lobnica in Smolnik.
K licencovanju so- pripuščene sledeče pasme: iuarija-dvorska, pincgavska, pomurska, muricodolska in pasma pisane planinske živine.
Kot premije za licenoovane bike so dovoljene od okr. zastopa Maribor: dvoje prvih nagrad po 500 Din, troje drugih nagrad po 400 Din in petero tretjih nagrad po 300 D, skupaj 3700 Din.
Pripominja se, da bodo premovani predvsem biki ma-rijadvorske pasme in da je obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plemensko uporabo in ki so stari nad 15 mesecev. Proti lastnikom nelicencovamh zakotnih bikov se ibo postopalo z vso strogostjo.
Srez Maribor levi breg.
I.	Dne 2. maja 1927, ob 8. uri zjutraj, v Št. Ilju v Slov. gor. pri gostilni »Kolodvor« (Dimnik) za občine: Jarenina, Kaniža, Polička vas, Vukovski dol, Zgornji Jakobski dol, Ploderšnica, Ceršak, Cirknica, Št. Ilj v Slov. gor., Selnica Ob Muri, Sladki vrh.
II.	Dne 2. maja 1927, ob 11. uri dopoldne v Pesnici pri gostilni Kerenčič za občine: Dragučova, Grušova, Vosek, Šmarjeta Ob Pesnici, Pesnioki dvor, Spodnji Jakobski dol, Dobremje, Gradiška, Na Ranči.
III.	Dne 2. maja 1927, ob 2. uri popoldne v Zgornji Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič za občine: Zgornja Sv. Kungota, Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, Vrtiče, Špičnik, Svečina.
IV.	Dne 3. maja 1927, ob 8. uri zjutraj v Mariboru na ; živinskem trgu pri mestni klavnici za občine: Brestemi- i ca, Jelovec, Kamnica, Sv. Križ, Rošpoh, Krčevina, Lajters- j berg, Sv. Peter, mesto Maribor, Ciglence, Zgornji Duplek, j Spodnji Duplek, Sv. Martin pri Vurbergu.
V.	Dne 3. maja 1927, ob treh popoldne v Selnici ob Dravi pri gostilni Hernah za občine: Boč, Gradišče, Jan-ževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen.
K licenciranju so pripuščene sledeče pasme: marija-dvorska, pincgavska, pomurska, muricodolska, pasma pisane planinske živine, v nekaterih župah pa samo mar i j a-dvorska pasma.
Kot premije za lioencovane bike so dovoljene od Okr. zastopa Maribor: dvoje prvih nagrad po 500 Din, četvero drugih nagrad po 400 Din in šestero tretjih nagrad po 300 Din, skupaj 4400 Din.
Pripominja se, da bodo premovani pred vsem biki marijadvorSke pasme in da je obvezen prigon vseh bikov, ki služijo za splošno plemensko uporabo in ki so stari nad 15 mesecev.
Posestnikom občine Sv. Križ je dano na prosto, da si priženejo svoje bike k licencovanju v Maribor, Zgornjo Sv. Kungoto ali v Selnico ob Dravi.
KALENJE SEMENA.
Prvi pojav življenja poljedelskih rastlin je pri rastlinah, katere razmnožujemo s semenom, vzkalenje, razvoj mlade rastlinice iz semena. V tej dobi se rastlinica prehranjuje drugače kot pozneje, ko je že zelena. Prehranjuje se na sličen način, kot žival in neželene rastlinice (glive), to je, ona živi od izdelane organske hrane, ki je natovorje-na v semenu. Dokler kali, ne prejema od zunaj hrane, šele ko zeleni, tedaj prične prejemati hrano iz zemlje in iz zraka. To pa traja vseeno nekaj časa, vso to dobo pa mora izhajati z organskimi in rudninskimi snovmi, katere je zoreča rastlina, ko je izdelovala in polnila seme, odlagala v istem. Te snovi so škrob, olje, tudi sladkor in beljakovina. Služijo te snovi za tvorbo novih rastlinskih delov (organov) kaleče rastlinice in za dobavljanje kaleči rastlinici potrebne moči, da ona mora obavljati svoje življenske naloge in se razvijati. Čimbolj je razvito seme in obilnejše založeno s to prvo rastlinsko hrano, tem močnejši, krep-kejši in hitrejši porast in razvoj mlade rastlinice. Krepke rastlinice strni, ki se lepo razvijajo in vzbujajo veselje da le seme, ki je polno, obilno razvito.
Poleg te prve v semenu naložene hrane pa rabi mlada klica za uspešno kal en je še naslednje snovi: vlago, zračni kisik, poleg tega pa mora biti toplota zemlje in zraka primerna.
Brez vlage seme ne more vzkaliti. Voda je kalečemu semenu neobhodno potrebna, ker služi kot topilo hranilnih snovi v semenu. Te snovi raztopi, v kolikor so one topljive, kar pa ni takoj topljivo, se pa pod vplivom vode in razvijajočih se fermentov preoblikuje v raztopljeno hrano. Te raztopljene, oziroma preoblikovane snovi prenese sedaj voda tja, kjer so potrebne, to je k kalčku. Nadalje služi voda mladi, razvijajoči se rastlini za to, da jo napne ter jo s tem napravi čvrsto.
Druga za kalenje neobhodno potrebna snov je v zraku se nahajajoči plin kisik. Do ikalečega semena mora dohajati zrak neprestano. Čim bolj neovirano dohaja zrak, tem živahnejše ije kalenje. Zato ni pravilno, ako se pri sejanju spravlja seme pregloboko v zemljo, ker se v tem slučaju zavlačuje kalenje, rast mladih rastlin se zelo ovira. Zračni kisik prodre skozi lupino semena ter okisa (oksi-dira) nekoliko organsko snov v semenu in jo preoblikuje. Brez zračnega kisika ni kalenja, da pa more do kalečega semena v pravi izmeri tudi vlaga, se mora pri globokosti sejanja to vpoštevati, tako da se seje v težki zemlji in pri
f vlažnem; vremenu plitvo, pri suhem vremenu in ua lahki i propustni zemlji pa nekoliko globokejše. Plitvejše se mo-; ra sejati ravnotako, čim je seme drobnejše. j Brez primerne toplote se tudi ne more vršiti kalenje. Potrebna je primerna toplota, da se v semenu preobliku-jejo razne snovi, da se obudi speča življenska moč v se-f menu. Toplota mora pa biti ne prenizka, ne previsoka, ker i drugače vseeno ine začne kalenje, pa tudi če ne pomanjku-| Je vlage in zraka. Za vsako vrsto semena je za kalenje potrebna, gotova najnižja toplota, ravnotako imamo za vsako | seme posebnd mejo najvišje toplote, pri kateri še 'kali, in pa najugodnejšo stopnjo toplote, pri kateri se vrši kalenje ! najugodnejše. Tako je za žita najnižja toplota za kalenje: za rž 1.2°C, za pšenico in ječmen 3—oves 4—5°C, koruzo 8—10°C, grah in grašico 1—2°C, fižol 10°C, lan 2— | 3°C, deteljo, lucerno 1°C. Najugodnejša toplota za rž, pšenico, oves m lan je 25°C, za ječmen 20°C, grah, grašioo, deteljo, lucerno 30°C, za fižol 32°C, koruzo 32—35'C. Kalenje pa preneha, ako se dvigne toplota pri ječmenu, ovsu, 'lanu, rži, pšenici nad 30°C, grahu, grašici nad 35°C, fižolu, detelji, lucerni nad 37°C, koruzi nad 40°C. Svetloba pri ka-lenju ni neobhodno potrebna, semena kalijo tudi t temi, ker še nimajo zelenih delov, ki bi rabili svetlobo.
SESTAVA KMETIJSKIH RASTLIN.
Pridelovalca rastlin, ki so tolike važnosti za prehrano ljudstva, kot ravnotako za prekrmljenje živine, kmetovalca, bo gotovo zanimalo, iz česa so rastline, s katerimi ima neprestano opraviti, sestavljene. Ni pa tu merodajno samo poznavanje sestavin rastline v ta namen samo, ker je stvar sama po-sebi zelo zanimiva* veliko večje važnosti je spoznavanje sestava kmetijskih rastlin kmetovalcu radi tega, da vidi iz sestava, kaj in katere snovi rabi rastlina za svoj razvoj, svoj -porast in za proizvajanje rastlinskih snovi. Ako hočemo vedeti, katere so te snovi, ki jih rabi rastlina, ki ji služijo za prehrano, moramo dognati, iz kakih snovi je rastlina sestavljena. Poleg tega je nam potrebno, da znamo vsaj v osnovi način, kako rastlina preoblikuje razne snovi, iz njih dela druge, kak *je potek nje začetka življenja, nje razvoj, nje uspevanje', nje proizvajanje za nas uporabnih snovi, kateri so čiaitelji, ki vplivajo ugodilo ali pa ¡neugodno na rastlinski razvoj in proizvajanje!.
Rastlina sama je v stanju, da s pomočjo svoje življenske moči preoblikuje razne snovi, ki jih sprejme v svoje telo. Žival, ki se hrani od rastlinske hrane, v svojem tele-; su presnavlja te rastlinske snovi v tem smislu, da jih bolj razkraja, iz sestavljenih snovi izidejo jednostavnejše. Rast line pa iz enostavnih snovi gradijo sestavljene snovi v taki obliki, da so iste uporabljive za prehrano živalskega telesa, kakor tudi za prehrano ljudstva. Iz mineralnih snovi sestavi rastlina organske snovi. Rastlinsko teto se da pa primerjati s tvornico, v kateri se mineralne snovi (rudninske snovi), ki niso naravnost uporabljive za prehrano ljudi in živali, kot nekake surovine predelujejo v porabne snovi (rastlinski izdelki). Kakor mora imeti vsaka tvorni-ca na razpolago dovolj surovin za uspešno delo, ravnotako. mora imeti rastlina na razpolago gotove snovi in sicer take, ki ji služijo kot hrana, da zamore živeti in uspevati ter proizvajati.
Snovi, katere rabi rastlina za svojo hrano in proizvajanje, mora dobiti rastlina iz njene okolice, to je iz. zraka in iz zemlje. Ako hočemo zvedeti, katere so te snovi, ki jih rabi rastlina za svojo prehrano, si moramo pogledati pred vsem, iz kakih snovi je sestavljena rastlina, ker iz snovi, ki so rastlini potrebne, si ista zgradi tudi svoje telo. Zato» je za kmetovalca, kateremu gre zato, da ima kolikor mogoče veliko koristi od svojih negovank, važno, da se seznani s temi snovmi, katere izedluje rastlina, in s snovmi, ki jih rastlina potrebuje za svoje delo; ker potem mu bo lahko dati rastlinam one snovi s pravim razumevanjem na razpolago, katere rastlina ravno rabi.
Ako izrujemo kako rastlino iz zemlje ter jo posušimo, tedaj se močno usuši, ker izide iz nje voda. Rastlina zgubi na teži 60—80%, toliko je vsebovala vode. To vodo je prejela rastlina tekom nje rašče iz zemlje vase; voda vrši v rastlini razne naloge ter je tej za uspevanje neobhodno potrebna.
Kar ostane od rastline, ko je vlaga iz nje popolnoma izhlapela, je takozvana rastlinska »suha snov«. Ta snov pa ni enotna, ako se zažge, ona zgori, del te snovi izpuhti v zrak kot dim, ostane pa nezgorljivi pepel. Suha «nov se loči torej v zgorl(jivi in nezgorljivi del.
Znanost je z mnogobrojnimi poskusi raziskovala Egor Ijivi in nezgorljivi del suhe snovi ter dognala, da sestoje iz mnogobrojnih sestavin in spojin, te spojine je razkrojila in razstavila na njih prvine ter našla v suhi snovi raznih rastlin vedno navzoče prvine: ogljik, vodik, kisik, žveplo, fosfor, dušik, kalij, apnik, magnezij in železo. Pri nekaterih rastlinah je našla še par drugih prvim, kot klor, natrij, kremik, vendar preje omenjene prvine (po številu 10) je našla vedno prisotne. Spojine teh desetih prvin rabi neobhodno rastlina za svoj razvoj in uspevanje.
V zgorijivem delu se je našlo spojine prvin ogljik, vodik, kisik, žveplo, fosfor, dušik in sicer so to raznovrstne organske spojine, ki vsebujejo vse ogljik, medsebojno se pa dele v take spojine, v katerih ni dušika, to so brezdu-šičnate organske spojine, in pa v one, ki poleg drugih prvin vsebujejo tudi dušik = dušičnate organske spojine. Razne te spojine so izdelki rastlinskega proizvajanja.
Izmed brezdušičnatih organskih spojin se je našlo v suhi snovi raznih rastlin razne sladkorje, kot grozdni, sadni in trsni sladkor; staničnino ali celulozo, nadalje lesno snov, plutovino, rastlinsko Sluz, škrob, rastlinska olja, raz ne rastlinske kisline, dišeča olja, smola, barvila itd. itd. Vse te spojine sestoji jo v glavnem iz ogljika, vodika in kisika.
Med dušičnatimi organskimi spojinami, ki so sestavljene iz ogljika, vodika, kisika, dušika, žvepla, nekatere tudi poleg tega iz fosforja, se je našlo zelo važne beljakovine raznih vrst, kot beljak, albumin, legumin, fiibrin ter druge, ter beljakovinam sorodne snovi amidi. Od drugih snovi te skupine se je našlo zakvasce ali fermente, organske osnove, barvila, vitamine in še druge spojine.
V nezgorljivem delu suhe snovi, v rastlinskem pepelu, »e je pri raziskovanju našlo med drugimi snovmi vedno spojine (soli) kovin kalij, magnezij, apnik in železo in spojine prvin žveplo ter fosfor; brez spojin navedenih 4 prvin-kovin tudi ni mogoč obstanek in razvoj rastlin.
Znanost je dognala, da so spojine omenjenih prvin neobhodno potrebne za razvoj rastlin, na ta način, da se je vzgajalo rastline v čisti vodi, v kateri se je raztopilo razne soli, spojine, ki so vsebovale omenjene prvine. Ako se je dalo v vodo, ki je spojina kisika in vodika (razven ogljika) spojine vseh ostalih prvin, so rastline normalno uspevale, rastle in cvetele v tej hranilni vodi. Ako se pa tej hranlni vodi ni dodalo samo eno od teh snovi, tedaj niso rastline nikakor uspevale.
Nadalje je znanost dognala, da v prirodi dobiva rastlina te njej potrebne snovi iz zraka in iz zemlje in sicer iz zraka ogljik, iz zemlje pa vodo in spojine prvin dušika, žvepla, fosforja, kalija, magnezija, apnika in železa.
P. Turnsek, Polzela.
HMELJARSKA RAZMIŠLJANJA.
Nase hmeljarstvo gre nasproti težki ikvantitetni ter kvalitetni krizi.
Peronospora je zadnji dve leti uničila velik del hmelj sirih nasadov ter dvignila cene svetovnega trga na neznosno višino. Najtežje je prizadeta Nemčija, pa tudi nam ni prizanesla ter nam je uničila ves takozvani pozni hmelj. Pokazala se je tudi že na goldingu, ki pa še kaže precej odporne sile.
Peronospora je dvignila cene na vabljivo višino. Glas o visokih cenah se je raznesel po- Sloveniji, a tudi izven nje in hmelj je postal cilj bogastva. Nasadi se širijo ne samo pri nas, ampak tudi po drugod. Čehoslovaška je že dosegla stanje iz leta 1912. V Nemčiji se je pivovarniška industrija zadnja leta jako dvignila ter domača .produkcija hmelja še oddaleč ne zadostuje za konzum. Pomisliti moramo, da je Nemčija skrčila svoje nasade med vojno in za časa inflacije na minimum. Še preostale nasade je uničila peronospora. Novi nasadi se širijo, država podpira sajenje hmelja, daje na razpolago sredstva zoper razne škodljivce in kljub vsemu ni daleč čas, ko 'bo nemška produkcija zadostovala za konzum.
Madžarska, ki je do nedavno imela samo okrog 50 ha hmeljskih nasadov, je istotako začela iste širiti. In naša Bačka stremi, da doseže stopnjo Čehoslovaške.
Po vsem sodeč, bomo v treh ali štirih letih imeli že nadprodukcijo hmelja in sicer slabše kakovosti, ki bo pa vseeno pritisnil cene navzdol.
Bolj kot vsaka druga rastlina zahteva hmeljska rastlina za dober pridelek posebno zemljo, posebne klimatič-ne in podtalne zahteve. Le malokje se prideluje hmelj prvovrstne kvalitete. Glede finoče in obilnosti lupulina je danes na prvem mestu žateski, a takoj za njim savinjski hmelj, ki je sicer malo lažji, a vsled svoje svetlozelene barve lahko tekmuje z žateškim. Sicer pa češko hmeljarstvo obstoja in se izpopolnjuje že nad 800 let, med tem ko pa naše samo Okrog 50 let.
Vedeti pa moramo, da je večina novih nasadov nastala brez ozira na zemljo, klimo itd., ampak samo vsled visokih cen. Da se na takšnih nasadih ni in tudi ne bo nikdar prideloval hmelj prvovrstne kakovosti, je jasno. Saj vsaka boljša vrsta hmelja rabi mnogo časa, predno se «.klimatizira. Tudi golding, ta posebnost Savinjske doline, je bil v svoji stari domovini (Anglija) ter pozneje tudi pri nas od začetka smatran kot manjvredna vrsta. Šele s časom je pod vplivom zemlje in podnebja pridobil sedajne prvovrstne lastnosti. Predpogoje za uspešno pridelovanje goldinga ima po mnenju strokovnjakov samo Savinjska in deloma še tudi Marenberška dolina. Drugod pa se bo pridelovalo le blago pod povprečnostjo.
Kljub temu pa lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti padec cen se celo pod pridelovalne stroške, ali pa da se blago sploh ne bo dalo vnovčiti. Veljalo pa bo to le za hmelj slabše kakovosti, med tem ko bo dobrega manjkalo ne mogoče bolj kot danes. Dobro, prvovrstno blago bode vedno iskano in tudi primerno plačano.
Iz tega sledi, da bodi naša bodoča hmeljarska politika usmerjena ne na kvantiteto, ampak na kvaliteto blaga. Boljše manj pa dobro oskrbovanih nasadov, kateri nam bodo dali prvovrstno blago. Isto lepo ohraniti in spraviti v .pošteni kupčiji, bodi naša skrb. Z čiščenjem hmeLjskih vrst, s selekcioniranjem sadežev skusajmo doseči pri našem goldingu čim večjo dovršenost.
Pa ne samo mi, tudi država je dolžna priskočiti na pomoč. Savinjčani smo vzdržali hmeljsko kulturo v časih, ko cene niso krile niti produkcijskih stroškov. Težki milijoni so šili na račun dohodnine iz Savinjske doline. In kaj smo dobili? Nič! Imeli smo ministre iz kmetijskih strank, deževale so tudi obljube, pa dalje ni šlo. Vse druge panoge narodnega gospodarstva imajo svoje šole, učitelje, tečaje itd., samo hmeljarstvo je bilo dosedaj le molzna krava.
Naša prva zahteva je in mora biti: zakonita zaščita našega prvovrstnega pridelka, lastna znamka in nastava strokovnjakov za selekcijoniranje rastlin, poskusna obram bna sredstva zoper peronosporo ter predpriprave za osnovanje hmeljarske šole. Vse te zahteve so seveda le samo minimum zahtev za rešitev te važne gospodarske panoge.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da se je z vstopom Slovenske ljudske stranke v vlado tudi naša stvar pre- ' maiknila z mrtve točke. Minister za kmetijstvo g. dr. Kulo-vec ni začel reševati naša vprašanja z demagoškimi obljubami, ampak je zgrabil takoj za delo. Kot predstavnik ljudske stranke je povabil k sebi zastopnike ljudstva, t. j. hmeljarjev in trgovcev, na anketo, da čuje njih mnenje in želje. Prva anketa, katera se je vršila dne 6. t m. v Beogradu, je bila bolj informativnega značaja, a druga, katera se bo vršila še ta mesec v Celju, bo odločila.
Želeti je le še, da se zastopniki pri .pogajanjih in anketah držijo ravne linije in ne spreminjajo zahtev. Uprav nesmiselno je tudi, staviti zahteve, katere se slišijo tuin-tam in o katerih je že vsakemu lajiku jasno, da so neizvedljive, kajti s tem bi postali država v državi!
Gibanje t organizaciji vinogradnikov. Na seji dne 12. I marca t. 1. se je osnoval likvidacijski odbor vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ma-
riboru, ki je obenem pripravljalni odbor snujočega se vinarskega društva v Mariboru in sicer: predsednik: ravnatelj A. Puklavec, podpredsednik: direktor A. Žmavc, tajnik: ing. Ivo Zupanič, blagajnik: ing. Sergej Goriup, odborniki: Ivan Zabavnik, prof. Priol, S. Robič, R. Košar in J. Nemanič. — Sprejela so se pravila novega društva, ki se takoj predložijo oblasti v odobritev. Pravila določajo med drugim, da se dosedanja krajevna vinarska društva Zveze vinogradnikov pretvorijo v podružnice novega društva. Ustanovni občni zbor novega Vinarskega društva se vrši dne 2. aprila 1.1. ob pol 11. uri na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Novo društvo začne izdajati glasilo, kjer se bo obravnavalo poleg vinarstva tudi ostale kmetijske panoge. List bo izhajal enkrat na mesec in bo stal na leto 40 Din, posamezne številke 4 Din. Člani društva dobijo list brezplačno. Vinogradniki in prijatelji vinogradništva se nujno vabijo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora, na katerem se bo med drugim predlagala tudi članarina za tekoče leto v znesku 20 Din. — Prijava članstva, odnosno naročila na list sprejema do ustanovnega občnega zbora pripravljalni odbor za ustanovitev vinarskega društva v Mariboru, srednja vinarska in sadjarska šola in krajevna vinarska društva.
Bodite dosledni! V poročilu tajništva o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v letu 1925 beremo v »Kine iovalcu« št. 5, da je družba protestirala proti previsokemu obdavčenju kmetijstva v Sloveniji. Ker ravno sedaj hoče nova vlada to previsoko obdačenje nekaj omiliti, pa ji ju-trovci in radičevci skušajo z vsemi silami celo z obstruk-cijo to zabraniti, bi bilo pač zelo umestno in krvavo potrebno, da Kmetijska družba zoper to protiseljačko namero protestira in sicer zelo odločno! Bomo videli, če bo dosledna! Naše delegate v glavnem odboru opozarjamo, naj storijo potrebne korake, da družbi to delo olajšajo.
Odmera najmarine za mesto Maribor, Novavas in Studence za dvoletje 1927-1928 je završena. Odmerne tabele so v kmislu člena 209 finančnega zakona za leto 1926-27, »Uradni list« št. 39-172 ex 1926, razgrnjene pri davčnem uradu v Mariboru, pri mestnem magistratu v Mariboru , in pri županstvih v Radvanju ter v Studencih v času od 1. do vštevšega 15. aprila 1927. Davčni zavezanci lahko v tem času v tabelah pogledajo svoj predpis med uradnimi urami. Predpis davkov onim zavezancem, ki v 15 dneh po poteku roka za vpogled, to je do vštevši 30. aprila 1927, ne vložijo priziva pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, postane pravomočen, če tudi se davčnim zavezancem ne vročijo posebni plačilni nalogi. Prizivi so podvrženi ko-leku 20 Din.
Kmetijska družba v Ljubljani in v Mariboru nudi svojim udom po konkurenčnih cenah: lep semenski oves »Li-govo«, lepa semenska siva ajda, daje pričfctkom meseca aprila izvirni semenski krompir »Alma« iz Tirolske, modro galico 98^—100% čisto, jamčeno odgovarjajočo strogim predpisom novega pravilnika o uvozu sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. Skrajne cene so objavljene v »Kmetovalcu«.	398
Sadjarski tečaj v Ljutomeru. Enodnevni sadjarski tečaj, ki ga je priredila sadjarska podružnica na Jožefovo, se je prav dobro obnesel. Ob navzočnosti blizu 100 oseb je srezki ekonom g. Štampar predaval o pomladanskem delu v sadonosniku, zlasti o pravilnem sajenju, oskrbovanju in precepljanju dreves ter o sadnih škodljivcih in njih zatiranju. Sajenje in obrezovanje dreves se je pokazalo tudi praktično na šolskem drevju in na vrtu g. Kikeca. Popoldne se je vršilo v sadonosniku trgovca g. A. Krainca v Grezovščaku praktično precepljanje starega, nerodovitnega drevtja. Tudi tukaj je bila udeležba prav povoljna; zlasti so se zanimali za ta predmet viničarji. Konečno je še g. Krainc pogostil udeležence, za kar mu gre prisrčna zahvala! Hvaležni smo tudi podružnici, zlasti g. Štampar ju za dobro uspeli tečaj.
Mozirje. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi dne 4. aprila v Mozirju za občine: Rečica, Kokarje Šmartno ob Paki, okolica Mozirje in trg Mozirje razstavo plemenske goveje živine čistokrvne marijadvorske pasme in ovac iz razstavnega okoliša. Ob enem se vrši sejem plemenske živine. Interesenti se vabijo za nakup lepe živine.
Mariborski trg dne 18. marca 1927. Približuje se pomlad, dnevi postajajo daljši in gorkejši in vse to se občuti tudi na mariborskih trgih. To pot je bilo samo 47 slaninarjev, ki so pripeljali le 123 zaklanih svinj na trg in so prodajali meso po 10 do 27 Din za kg, domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah, le nekoliko jih je bilo, ki so prodajali kravje meso po 7 do 9 Din kg. Perutnine je bilo okoli 400 komadov. Cene so bile piščancem 32.50 do 35, kokošem 35 do 60, racam in gosem 60 do 90, puranom pa 80 do 150 Din, domačim zajcem 8 do 30, kozličem 75 do 100 Din komad, Ribe: morske po 20 do 27 Din kg. Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike. Krompir, katerega je bilo 11 vozov na trgu se je prodajal od 6 do 7 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 1.75 do 2.25 Din kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa po 2, grah v stročju 18 do 12, čebula 5 do 7, česen 14 do 18, med 30 do 40, maslo surovo 44 do 46, kuhano 44 do 48, čajno 55 do 65 Din kg. Solata 8 do 12 Din kg oziroma glavnata in endivija, kakor tudi ohrovt po 2 do 3 Din, knrfiol 4 do 10 Din, sveže zelje 2 do 5 Din komad. Mleko 3 do 3.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 36, bučno 18 do 24 (po trgovinah 16 Din liter), jajca 1.25 do 2 Din komad, sirček
1	do 8 Din hlebček. Sadje: jabolka in hruške 4 do 12 Din, suhe češplje 12 Din, datelji 24 do 36 Din, orehi 10, jedrca 32 do 35 Din kg, limone 0.75 do 1 Din, pomaranče 1 do 3 Din komad. Cvetlice t do 5, z lonci vred 15 do 50 Din komad. Sadike: (jabolka, hruške, breskve, višnje, črešnje, marelice, rože itd., katerih je bilo v veliki obilici) po 10 do 25 Din komad. Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8 Din komad, leseni vozički 100 do 300 Din komad. Pleteni peharji, jer-basi, košare, čajne po 6 do 25 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v mesto v sredo 16. marca 9 vozov sena in 5 vozov slame, v soboto, 19. marca 12 vozov sena in 6 vozov slame in so prodajali seno po 70 do 100 Din, slamo pa po 45 do 55 Din za 100 kg oziroma slamo tudi po 1.50 do
2	Din za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 15 konj, 5 bikov, 138 volov, 336 krav in 8 telet; skupaj 502 komada. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. marca 1927 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 7 do 8 Din, poldebeli voli 7 do 7, plemenski voli 5.50 do 6, klavne krave debele 6 do 7, plemenske krave debele 6 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 2.50 do 3.50, molzne krave 5.50 do 6.50, breje krave 5.50 do 6.50, mlada živina 6 do 7. Prodalo se je 277 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 42, v Italijo 15 komadov. — Mesne cene v Mariboru. Vo-lovsko meso, meso od bikov, krat, telic 8 do 18 Din. Telečje meso 12.50 do 19. Svinjsko meso sveže 15 do 30 Din.
Lesc za sušenje hmelja, že rabljene, kupim. Ponudbe s navedbo cen in velikosti je poslati na naslov: Lojze Zore*6, Sv. Peter pod Sv. gorami.
Pisma iz domačih krajev.
Cirkovce pri Pragarskem. Loterija prostovoljnega gasilnega društva Mihovce—Dragonja vas se je preložila do 15. maja n se žrebanje ni vršilo 19. marca, kakor je bilo poprej označeno. Kdor še nima srečke, še ima časa do 15. maja, da si jo preskrbi, da m» ne bo potem žal.
Loče. Pred nedavnim je tudi pri nas v Ločah smrt hudo pobirala ljudi. Dalje časa ni bilo dneva brez mrliča. Med drugimi nas je zapustil, in to še v lepih moških letih, Jožef Plohi, posest, na Koblah, cerkveni ključar, občinski odbornik, vrl katoliški in slovenski mož, ki ga je radi njegove značajnosti in prijaznosti vse spoštovalo in rado imelo. Njegova smrt je vzbudila obče so-žalje. Bil je zvest naročnik Slov. Gospodarja, vedno vnet za vse dobro in odločen somišljenik slovenske katoliške stranke. Prav zdaj pred smrtjo se je še posebno lepo izkazala njegova odločna značajnost. Dasi že smrtno bolan, je zbral svoje zadnje moči, da je še bil enkrat pri sveti maši ter pri volitvah izvršil svojo dolžnost kot zaupnik SLS. Imel je lep pogreb. Blagemu mož« časten spomin!
Sv. Rupcrt v Slov. goricah. Na gostiji Janeza Kurbos in Alojzije Gomilšek v Gočovi se je nabralo 20 Din za afrikanske misi-jone. — Hvala darovalcem, novoporočencema pa Bog daj obilo sreče.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 15. t. m. je umrl Bolfenk Doki, v 80 letu iz Gočovskega vrha. Bil je globokoveren in povsod čislan in mnogoletni naročnik Slov. Gospodarja. Da ga je vse spoštovalo, je pokazal njegov pogreb. Mnogoštevilni domačini in sorodniki z gospodom kaplanom so spremljali mrtvaški voz z njes-govimiti zemeljskimi ostanki na njivo miru. Položen je poleg i svoje žene, ki mu je pred 5 leti umrla in katere ni mogel pozabiti. } Truplo naj v zemlji mirno počiva, duša pa naj rajsko slavo uživa.
Sv. Barbara v Halozah. Pri nas je umrla Ana Petrovič v 88. letu svoje starosti. Žalujoči ostali se lepo zahvaljujejo gospodom duhovnikom, ki so rajno spremljali od hiše žalosti na pokopališče; gospodu župniku za njegov govor ob odprtem grobu, tudi pevcem in pevkam ter vsem sorodnikom in sosedom, ki so našo nepozabno j mater od blizu, in daleč spremljali na zadnji poti.
Obrež pri Središču. Poslanec Radičeve stranke je na Jožefovo in v nedeljo, 20. t. m. napravil politični lov na občino Sa-j lovci. Pa ne gospod urednik na fazane in šneife, ampak na po-j litične zajce.
Nazarje. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo ponovi ▼ nedeljo, dne 27. t. m., točno ob 3. uri popoldne ljudsko igro »Revček Andrejček«. Igra je lepa, poučna. Čisti dobiček je namenjen za nabavo nove brizgalne, zato so vsi prijatelji gasilstva vljudno vabljeni.
Polzela. Pred par dnevi je šla neka posestnica prosit tuk. g. nadučitelja, da se oprosti njeno 13 letno hčerko čez poletje šolskega pouka, ker jo nujno rabi za delo na posestvu. »Ker se me napada v klerikalnem časopisju, sploh ne storim kmetom nobene usluge«, je bil odgovor na njeno prošnjo. Da je nas klerikalce, ki dosedaj nismo niti vedeli, da imamo takšnega nadučitelja na Polzeli, obšel smrten strah, si lahko mislite. Kaj Pirk-majer in Baltič, skrijeta naj se pred našim g. nadučiteljem in njegovim naskokom na klerikalno časopisje. Slišijo se celo glasovi, da bi bilo treba ta junaški čin in hrabrost v boju na klerikalnega zmaja na vsak način v svrhu odlikovanja javiti na višje mesto. Že si predstavljamo v duhu to slavnost, zastave, vence, obilno množico, katera bi slavljencu, seveda oblečenemu kot starosta tukajšnjega Sokola, klicala prisrčni: Z Bogom. Prepričani smo namreč, da bi odlikovanec pač ne ostal potem dalje v tak® neznatnem kraju kot je Polzela.
Gomilsko. V Zaklu se je 21. februarja poročila vrla mladenka Frančiška Vasle iz ugledne Hrovatove hiše z Iv. Malgaj iz Gotovelj. Na gostiji je nabrala nevestina sestra Poldika Vasle 350 Din za Dijaško semenišče. V isti namen je daroval Anton Korun, posestnik v Zaklu 200 Din namesto venca na grob svoje tašče Uršule Komar, pos. v Zaklu. Posnemajte!
Vojnik. Današnjo številko Slov. Gospodarja bo cenj. uprav-ništvo poslalo mnogim našim občanom na ogled. Pripročamo vsem, da se naj poslužijo položnic in list obdrže, saj zadostuje 24 Din za naročnino do konca leta. Vedno pa bo prinašal tudi dopise iz našega kraja, zato skrbite, da pride v vsako krščansko hišo.
Škofjavas. »Delavska politika« je prinesla v št. 21. od 12. marca dopis iz našega kraja, kateri pa je ravno tako lažnjiv, kakor bedast. Čudimo se uredništvu tega lista, da sploh sprejema dopise od ljudi, katerih ne pozna in se tega lista poslužujejo samo r zvijačne namene, v resnici so pa največji nasprotniki delavskega pokreta. Dopis je napisal g. Kožuh in njegov »adjutant« S. F., za katera pa trenutno ne vemo, kateri stranki pripadata. Kmalu bo dve leti, odkar sta se združili Slov. ljudska stranka in socialistična za skupno delo v občini. Radi tega je laž, da se na občini godi vse tako, kakor hočejo klerikalci. Sedaj, ko je gospod Kožuh zapisal gornjo trditev, se menda vendar ne bo več hvalil s svojim delom za občino. V dopisu se potegujeta imenovana gospoda za občinske reveže in slugo, znano pa je, da so oni bili edini proti nastavitvi socijalista za obč. slugo in bi gotovo le glasovali za zmanjšanje njegove plače, če bi se stavil takšen predlog. Reveža poznajo pa samo enega, namreč obč. tajnika, ker je njihov pristaš. Gospod župan naj mu le daje 200 Din mesečne plače več, kakor mu jo je odbor določil, saj tisti denar bo moral lepo občini vrniti, je bolje, da ga dobijo občinski ubožci. Nadalje pišeta takole: »Glede slabega gospodarstva v občini . . . stavimo imenovanima gospodoma sledeče vprašanje: 1. Kdo je denunciral obč. odbor., pristaša socijalistične stranke, ker se je slednji pri občinski seji nekoliko nerodno izrazil, da se mora sedaj zagovarjati pred sodiščem? Ali je to vzrok današnjega slabega gospodarstva pri občini, ker se je izvršila ta denuncijacija? Gospoda namrefc ne ločita gospodarstva od denuncijacij, od prosvete, od politike, ampak mečejo vse v en koš, so pač visoko izobraženi, kakor se radi hvalijo. Javnosti pa povemo: Gospod Svetec je ovadil orož-ništvu gospoda Ant. Mahena. Da pa je gospod Anton Mahsn pristaš socijalistične stranke, pa nismo vedeli. Zvedeli smo, da je bil izvoljen leta 1925 za drugega podpredsednika Radič—Pucljeve stranke, sedaj pa ga prištevajo socijalistom. No, oni bolje vedo nego mi, pa naj bo. Značilno pa je, kako misli gospod Kožuh onemogočiti g. Mahneta pri Radič—Pucljevi stranki, s tem namreč, da ga proglaša za pristaša socijalistov, sam pa jo pozabil, da je bil 8. februarja 1925 še predstavnik demokratske Skrinjice in kandidiral na zamišljeni ustanovitvi Orjune v Skofjivasi, a pri zadnjih volitvah pa se je približal Puclju. O drugem in tretjem vprašanju govorimo prihodnjič. V četrtem vprašanju vprašuje g. bivšega župana, zakaj ni uporabil denarja, namenjenega za obč. ceste, da se posledice vidijo sedaj, ko ne moremo nikamor več voziti in da se je potem hvalil, koliko je prihranil občini. 2e tretji proračun rabi sedanji župan; skoro bo dve leti njegovega županovanja, in da sedaj po dveh letih odsotnosti našega župana ne more nikdo voziti po občinskih cestah, tega je kriv prejšnji župan, to spada naravnost v cirkus. V dveh letih njegovega županovanja so se občinske doklade dvakrat zvišale, trošarina na vino in pivo zelo povišala, uvedel se je davek na jabolčnik, brez davka na pse, ki se lansko leto ne bili krili občinski stroški.
Vsega tega poprej ni bilo in tudi ne bo, ko vzamemo vodstvo občine mi v roke. Ceste pa so bile poprej v boljšem stanju, kot so sedaj. Gospod bivši župan pa se s tem ni hvalil, kakor je nam znano, če je kaj prihranil občini, pa če bi se tudi bil, je častneje, kakor če bi se sedaj hvalil, koliko je potrošil. Namen imeno vanega dopisa je, napraviti novi prepir med našo in socialistično stranko, zato so se poslužili »Delavske politike«, katera jim je v resnici tudi nasedla. Dolgo časa smo si bili hudi nasprotniki s socijalisti in sadove tega boja so želi obojim največji nasprotniki in če si sedaj želi ta napredna zmes nazaj tistih časov ter skuša na ta fašistovski način zanetiti prepir, se za enkrat vara.
Kladjc. Naši nasprotniki so res obžalovanja vredni. V Ljubljani menda imajo cela skladišča svojih čenčarij. To vam je na naši pošti vsiljivih časopisov, katerih naši ljudje itak ne marajo. Ne pogrešamo »Domovine«, »Kmetijskega lista«, še celo »Jutro« prihaja. A ljudje ne marajo takih listov niti zastonj, še manj pa' da bi jih plačevali. Tako mi je rekla neka pcštena in posnemanja vredna žena: »Domovine« ne maram, a kaj hočem, če mi jo zastonj vsiljujejo. Že trikrat sem jo nazaj poslala, a pride vedno znova. Nekoč sem jo poslala nazaj, a drugi teden pa sem dobila zato dve, nazaj poslano in še eno za nameček. Edino sredstvo, ki ga bom porabila, če jo še dobim, je to: Vzela jo bom in z njo pod-kurila. Kajti za klobase zaviti ni. Vidite, tako je prav. Pri nas imamo pošteno časopisje, kakor: 10 »Gospodarjev« 3 Domoljube« in 1 »Naš dom«. Ustanovili bomo tudi Mladeniško zvezo v naši rajhenburški fari. Imeli smo že več sestankov v kaplaniji v ta namen. Gospod kaplan nam je razložil pomen te ustanove. Priglašenih je že 50 fantov. Fantje, le pogumno naprej. — Tudi ženili smo se pridno.
Sv. Urban pri Ptnju. Večkrat se je že izrazila želja, da bi se postavil skupen spomenik vsem padlim žrtvam svetovne vojne cele urbanske župnije, katerih število je okoli sto. Da se ta ideja uresniči, se je na prošnjo urbanskega župana odzval v nedeljo, dne 27. februarja bivši vojni župnik č. g. Franc Bonač iz Ljubljane in nam je v krasno ganljivih besedah v cerkvi kakor tudi ie po sv. opravilu v šoli naslikal pomen teh spomenikov. Ljudstvo je s solzami v očeh sledilo temu poročilu in vsak je obljubil, da bo prispeval po svojih močeh, da se postavi dostojen spomenik vsem padlim urbanske župnije na primernem mestu. S pobiranjem se je začelo po občinah in kak bo ta spomenik, se bo določilo, ko bomo približno vedeli za prispevke. Kot prva zbirka je bila 50 Din v gostilni Markež v Doliču in drugo 360 Din je nabral v svojem «bližju g. Kr. iz Skrinjarov, ta zneska sta se tudi že vložila na
Lepo posestvo se ugodno proda, ležeče 30 minut od Konjic, ob cesti z novo zidano hišo, , gospodarskim poslopjem v prav dobrem stanju, posestvo meri i okrog 12 oralov zemlje, njiv, ! travnikov, gozda in vinograda
299
En oral lepega bukovega gozda
za sekanje, okoli 200 met. drv na lepi ravnini v Zimici pri Sv. Barbari v Slov. gor. se takoj -roda. Vpraša se pri Ivanu enger, Jarenina.	391
V
Motocikl (Humber) po ceni na prodaj. Dušanova ul. 8. Marib.
Krojači in Šivilje! Kroje (šnite) poljubne in po najnovejši modi izdeulje Knafelj Alojzij, učitelj krojaštva, Ljubljana. Križev-i niška ul. 2.	' 413 4—1
Močen plug in brana za 700 Din
na prodaj, Studenci pri Mariboru, Slomškova ul. 17.	313
Izjava. Niže podipisani prekli-čem, da je tisto lažnjivo, kar sem govoril o g. Jakobu Haupt-man, posestniku v Sp. Dupleku. Klampfer Alojz.	403
Inserirajte!
Mala oznanila.
Viničar se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj. Naslov Fi-■šinger, trgovec, Poljčane. 392
Iščem vajenca, poštenih staršev za trgovino mešanega blaga, proti pismeni ponudbi. Naslov v upravi.	393
Dekla in pastir od 14 let naprej sprejmeta. Naslov v upravi.
404
se
Išče se pridna in poštena dekla
za posestvo, ki ima veselje do vsakega dela; plačilo po dogovoru naslov v upravi. 403
Majer za srednjeveliko posestvo, kateri opravlja gospodarska dela z voli in konjem, katerega žena oskrbuje krmljenje svinj in molžnjo krav, se sprejme takoj proti ugodnemu plačilu in oskrbi z živili, le za celoletno službo. Zakonci z daljšimi službami naj se predstavijo pri R. Pletz, Rogaška Slatina, Linsenhof.	407
Dobro, stalno službo dobi vsak
moški, ženska, tudi oženjeni v tvornici. Stanovanje s hrano pri podjetju. Naslov v upravi lista. Za pojasnila je poslati za 4 Din znamlc.	411
Vdovec, 36 let star, z odrastlimi otroci, premožen, slikar, išče slovensko dekle ali vdovo brez otrok od 25 do 35 let staro s premoženjem. Oglasi se naj z natančnim popisom, mogoče s sliko na naslov A. Videk, Crus-nes 143, p, Serrauville M o/M, France.	409
Spreten, trezen in pošten šalar, ki je napravil vinorejsko šolo, neoženjen, se išče za vele-posestvo. Ponudbe z natančnim poročilom dosedanjega delovanja na Franc Hutter, Ptuj.
383
Krojaški vajcnec, poštenih staršev z nekaj izobrazbe sprejme Franc Kerner, Pobrežje pri Mariboru, Zerkovška cesta 62.
387
Podkovski pomočnik se takoj
poletje
399
sprejme. Proda se več vozov, plugov in reiser pri kovaču Vincenc Bezjak, Tezno 80. 386
Poročen par za poljedelstvo se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se pri ključavničarju Kumerc, Pod mostom 10.
381
Majer s delavskimi močmi se sprejme. Jareninski dol 39, Jarenina.	380
Krasno posestvo 20 oralov, 2% orala vinograda, 35 minut od kopališča Rimske Toplice, se pod ceno proda. Informacije daje Leopold Pečar, železniški uradnik, Zidanimost.	379
Gozd, 4Y» orala, mlad, čvrst, na ugodnem izvozu, v Kamnici uro od Maribora, na prodaj. — Naslov v upravi lista. 384
Več posestev manjših, prednost ravnina, zemlja za hmelj, do 80 tisoč dinarjev, male hiše, gostilne, trgovine, mlin& žage, okolica Maribor za nakup ali najem. Ponudbe sprejema brezplačno »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10/1.	401
II O L
obvezo in spreglejte vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 para in pišite takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefira, kretona in _	sploh vse manufakture na vele-
li trgovino R. Stermecki, Celje, št. 24, kjer je izbira velikanska, g kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez 500 D ¡¡j	poštnine prosto.
Radi družinskih razmer prodam posestvo do polovice, ob-segaojče 4 orale. Posestvo obstoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, sadovnjaka, njiv, travnika in lepega lesa, za ceno 17 tisoč dinarjev. Več pove lastnik Matija Čeligoj, vas Police št. 63 p. Gor. Radgona.	408
Na prodaj posestvo 5 oralov na Ptujskem polju. 45.000 Din. Di- j kanič, Starošince 26, Cirkovce. j
410 i
Mlin s posestvom, 4 orale, oko- i lica Maribor, ugodno na prodaj j ali najem. Naslov »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10/1.
400
Proda se posestvo, okoli trinajst oralov zemljišča, hiša, gospodarsko poslopje še v dobrem stanju, njive, travniki, gozd in novo nasajen vinograd ter celi inventar, 2 kravi in ena svinja, 3 leta stara; tik južne železnice lip. predora, se pod ugodnimi pogoji proda. Natančnejša pojasnila daje M. Konec ml. Polena, Slov. Konjice. 300
Za pomlad in
•• f...................:.....;::..:::'•• - -^•■v-vv.*. -,
Varate se, gospod Suworinl
Ne gladovanje, ampak Dr. Rascher-a Putschtablete so najboljše sredstvo, da se kadenja za vedno odvadite! — Omot Din 30"— in 42'— t apotekah, in drogerijah. Prospekt zastonj!	412
„Aurora" k. d., Kamenica 189 (Srijem).

V?'
Kadar pridem v mesto Celje k nemški cerkvi se podam pri mladina tsm nakupim da od tega kaj imam1
Hakuptm tam za mala dnarc za rodbino vso daril vse najfcoljic, najceneje pri tej tvrdkl res dobim.
Tam tiaso za oblatila zberci za okus si vsak ceiir, parlMnt, {-smet, svh za klobuk najlepši trak.
Bčsauice, rskavfce, tople rosice, belo srajce, lepe pisane odeje vse debim t3m najceseje. ^
Svilene rute za na gtetro za neveste psjčalsn — - ^ tada kaj bi pravil dalje, pojdi in oglej si sam. Pomni ie si prav nalanir.o aaslav dike trgavSrj kar js i? Celju semo ena tvrdka Val.sntia Hladil.;
ravnokar došlo ter v veliki izbiri ležeče:
Pristen holandski japonski lak
Megerle lak
Rivalin
Marx email lak v vseh barvah Marx lak za tla
Prima pasta za tla po prizna- ;
nem lastnem izdelku Dvojno kuhani holandski prist- ;
ni firnež Navadno kuhani firnež Prima laneno olje Prima terpentin franc. Šved., grški
Lim iz usnja, lim iz kosti Garantirano pristen svinčeni minium
Zmljete, za pleskanje pripravne
prvovrstne oljnate barve Zemeljske barve v vseh vrstah
in množinah Umetniške in barve za študije od tvrdke Schoenfeld in Günther & Wagner Platno za slikarje Šablone Barve za šolo
Prima mavec za zobotehnike
Velika izbira v: Pleskarskih čopičih Zidarskih čopičih Krtačah za obleke Krtačah za glavo Krtačah za roke Krtačah za parket Strojih za parket Omelih z in brez držaja t vseh
velikostih in cenah Cunjah za tla Prakerjih
Odrgalih za pred vrata Kokosovih matah Preprogah iz kokosa
Velika izbira toaletnih predmetov po najnižji dnevni ceni v trgovini za barve in krtače
H. BILLERBEKA naslednik
Franc Weiler,
Maribor, Gosposka ulic« 89.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice na Frankolovem, r. iz. z n. z., ki se vrši t aede-ljo, dne 3. aprila 1927 ob 9. uri predpoldne v posojilnični posvetovalnici v Društvenem domu s sledečim vzporedom:
1.	Čitanje in odobren je zapisnika o zadnjem obenem zboru
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji.
5.	Predložitev in odobrenje računskega zaključka za 1927.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Prosti predlogi.
Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno v smislu točke 33. zadružnih pravil brez ozira na število navzočih zadružnikov.	396
Načelstva.
Kmetovalci!
Pozor!
KLOBUKI
se ¡kupijo najboljše in najcenejše v klobučarni A. AUER, MARIBOR, Vetrinjska ulic« 14. Največja zaloga vsakovrstnih moških in deških klobukov in čepic že od 40 Din naprej. Popravila se izvršujejo najbolj hitro in pooeni.	390
v
Častna izjava
Podpisani Pihler Jožef, posestnik v Hlaponcift, obžalujem žaljivke, ki sem jih govoril o g. Martinu Čeh, posestniku v Podvincih, in g. Francu Arnuga, posestniku v Novi vasi, ter ijih tem potom preklicem kot neresnične.
Ob enem se njima zahvaljujem, da sta odstopila od zasebne tožbe.
Ptuj, dne 21. marca 1927.	397
Pihler Jožef.
2Z
Povodom smrti naše ljube sestre, oziroma tete gospe
Magdalene Lorber
posestnice v Vajgenu,
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nudili blagi rajni tolažbo v njeni mučni bolezni, zlasti pa, ki so jej izkazali zadnjo čast.
Posebno hvalo smo dolžni g. dr. Moro-outtiju za zdravniško pomoč, mil. g. ¡kanoniku Čižeku za obiske ob ¡bolniški postelji, č. g. kaplanu Bohaku za podelitev sv. popotnice, poslednjim in preč. g. duh. svet. Evaldu Vračku za udeležbo pri pogrebu, č. g. stolnemu kaplanu Avg. Šparlu za vodstvo istega in za poslovilne besede ob odprtem grobu, šolsk. upravitelju g. čonču in pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, gg. orožnikom, vsem sosedom, prijateljem in znancem, iki so prihiteli od blizu in daleč jo spremit na njeni zadnji poti.
Vajgen-Jarenina, dne 17. marca 1927.
Žalujoči ostali.
Kdor v „Slov. Gospodarju" oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Kolje, žagano, cepano, okroglo in vse vrste rezanega lesa prodaja F. Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25.	406
Cenjenemu občinstvu se naznanja
389
«
¡i'
t
Î
I pomaranče
f|!
'J ter vsakovrstno vsak dan V svežo zelenjavo dobavlja po | 1 najnižjih dnevnih ccnah fjj edino le tvrdka

Celestma Glavn k
Ljubljana Pogačarjev trg 1.
a
Telefon interurban 2493. Jk Briojav: Glavnik, Ljubljaaa 402
da se je otvorila v torek dne 22. t. m.
največja nova
za moške in decje obleke
Aleksandrova cesta št. 9.


Vljudno naznanjam svojim p. n. odjemalcem in cenjenemu občinstvu da prodajam razen prvovrstnega prekajenega mesa tudi vsak dan sveže goveje, telečje in prašičevo meso, dalje prvovrstno hrbtno slanino, vsakovrstne rolade, najfinejše klobase, paštete iz gosjih jeter, šunko od lososa ter klobase za namazanje.
Na novo sem vpeljal šunko za dijeto; vrsta zase, ki je zelo mila, nemastna in pripravljena na poseben način ter po zdravnikih zelo priporočana vsem bolnikom na želodcu in rekonvalescentom.
Vse navedene vrste imam v zalogi razen v moji tovarni v Krčevini tudi v moji trgovini v Gosposki ul. 23 ter v moji filijalki v Studencih.
Z odličnim spoštovanjem
RUDOLF WELLE, Maribor-Krčevina
tovarna klobas in mesnih izdelkov.
posebno knjižico pri Hranilnici in posojilnici pri Sv. Urbanu. Ker pa je želja, da bi spomenik bil to leto postavljen, upamo, da ni hiše, ki se ne bi radodarno odzvala temu klicu da proslavimo one, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Želja nekaterih je *udi, da se postavi ta spomenik, ki bi. naj bil nekaj večjega na vrhuncu urbanske župnije, kjer bi daleč čez slovenske in ha-loške gorice bil viden in bi oznanjeval še poznim rodovom našo požrtvovalnost in ljubezen do naših v svetovni vojni umrlih sinov oziroma očetov.
Sv. Urban pri Ptuju. Gospod urednik, ker ste pisali v zadnji številki Vašega cenjenega lista o bogati smrtni žetvi v zadnjih mesecih, dovolite še en dodatek. Na predpustno sredo, dne 23. februarja smo zagrebli še komaj 26 letno ženo in gospodinjo Matildo Kolarič, roj. Mesarec. Zapustila je žalujočega moža, dva •otroka in ljubljene starše. Predno pa je jutranje solnce trikrat zasijalo v to hišo žalosti, je zatisnila tudi svoje oči stara gospodinja in mati zgoraj imenovane Matilde, posestnica in mlinarjeva žena Marija Mesarec, stara 64 let. Torej pri eni hiše je imela neusmiljena smrt v šestih dneh dve žrtvi v občini Vinterovci. Obe sta bili občespoštovani, dobrega, krščanskega značaja za domače, za sosede in vse siromake, kar se je videlo ob pogrebih. — Na pepelnico dne 28. februarja pa je preminul 39 let star vrli naš pristaš in naročnik Slov. Gospodarja» gospod Franc Anžel, posestnik in dober čevljar v Placarskem vrhu. Imenovani dober gospodar je zapustil žalujočo ženo z več nepreskrbljenimi otroci. — Dne '7. t. m. pa smo zagrebli trupli krščanskega moža in posestnika, 82 let starega Martina Krajnc in 84 let stare prevžitkarice Marije Šilec, oba iz Vintarovcev. Vsi naj v miru božjem počivajo, naj jim bode žemljica lahka.
Polenšak pri Ptuju. Da smo se tudi Polenšani v letošnjem predpustnem času fejst ženili, je samo ob sebi umevno. Imeli smo 13. novih parčkov, to pa je že lepo število za našo majhno župnijo. iJpamo in želimo, da bi se vsi v novi stan stopivši mogli imenovati za res srečne in zadovoljne. Le žalostnih obrazov vidimo dekleta, nad katerimi se je letos zopet izpolnila strašna obsodba, namreč: prišla pepelnica, ostala sem samica. Pač našim zakona željnim dekletom ostane najžalostnejši spomin na letošnji pred-■jjust, čeravno sem prej omenil, da smo imeli mnogo parčkov, a žal, da so naši fantje postali jako izbirčni, da so naša domača 'dekleta prezrli ter si družice izbirali v sosednih župnijah. Najsrečnejša dekleta so pač letos v šentlenarčki fari. Mislili smo že, vda bo treba župnijsko mejo proti Sv. Lenartu zabarikadirati, ker, ako bi šlo vedno tako naprej, bi sčasoma naša župnija imela pri vsaki drugi hiši novo gospodinjo od Sv. Lenarta in kaj — bati bi •se bilo, da bi naša dekleta napravile veliko revolucijo, česar nas -seveda Bog varuj! Da so se ti šmentani fantje tako izpozabili in «i šli drugam po gospodinje, je pa gotovo vzrok, da so sosedna •dekleta bolj petična, morda bolj šikana, moje mnenje pa je, da so le bolj bogata, saj res so tudi prinesle lepe stotisoče seboj. Nek hudomušnež pa je celo pristavil, ker je lansko leto bilo pri nas •slabo za krompir, bomo letos poskusili s sajenjem koruze, s katero se bodo najbolje razumele naše nove gospodinje, mislimo, da so se tudi naši ženini na to ozirali, da bodo dobili boljše gospodinje, kot so naše domače. Naša domača dekleta, kandidatinje zagonskega jarma pa naj tolaži zavest, da bo drugo leto se morda -vse to drugače ukrenilo. Ženilo se je vse, kar je le količkaj bilo sposobno za zakonsko življenje, dobili smo tudi eno fletno iz župnije Sv. Tomaž, vse je rinilo letos v našo župnijo, znebili smo se pa le ene, ki je dobila novi dom, na katerem bo gotovo srečno živela. Tudi fantje niso hoteli ostati vsi doma, eden nam je popihal v antonovsko župnijo daleč, daleč v Slovenske gorice, drugi pa na ravno polje k Sv. Marjeti. Daj Bog vsem obilo sreče in blagoslova!
Polenšak pri Ptuju. Nikdo naj ne misli, da smo se Polenšani dosedaj v novem letu samo veselili, plesali in zabavali ter obhajali mnogotere gostije. Ne, imeli smo tudi žalne sprevode, ob katerih se je pretakalo mnogo solz. Tako smo pred^ kratkim spremljali na zadnji poti Franca Kvar iz Ilošaka, moža vedno -vedrega pogleda in jasnih besed. Vernega, miroljubnega, poštenega in dobrotljivega do vsakega. Pokojnik gotovo ni imel sovraštva do nikogar, kakor tudi on ne nobenega sovražnika. Od ajega si vedno slišal le pošteno, lepo besedo, nikdar nobene kletvice, ne obrekovanja; vsem je bil dober sosed, vsakemu bližnjemu pa zvest prijatelj. Redno si ga videl vsako nedeljo kljub že precej visoki starosti samozavestno prihajati k službi božji. Rog ga je sicer obdaril s trdnim zdravjem, da skoraj ni poznal bolezni. Za sina-edinca, ki je ostal po smrti očetovi na posestvu, je tem ža-lostnejše, ker mu je že pred leti umrla tudi mati ter je sedaj popolnoma osamljen; kličemo mu: dragi France, zaupaj v božjo pomoč ter hodi po stopinjah svojega rajnega očeta, da te bo tudi vedno sreča spremljala. Rajnemu sosedu, prijatleju pa naj bo Bog milostljiv sodnik in bogat plačnik.
Polenšak. V noči od pondeljka na torek okoli 1. ure se je čulo pri nas močno grmenje, ter vidno šviganje strele, naglo prihaja čas, ko bomo spet s strahom pričakovali spreminjanje elementarnih sil. Varuj nas Rog treska in hudega vremena!
Velika Nedelja. Gospod Pintar, ni značajno, da se kot znani dolgoletni demokrat, jutraš in domovinar sedaj od dne 11. sušca 1927 na prsa udarjate in po hišah in med ljudmi v imenu svojem in krčmarja-jutraša glasno izjavljate, rekoč: »zdaj nisva bila, odzdaj pa bova«. Žalostno za poštenega kraljevega uslužbenca, da se hoče še bolj udinjati Žerjavu in samostojnim demokratom, da hoče postati še hujši strankar. Odkod jemljete to korajžo? Ni na mestu! Bodite raje nepristranski. Naj vas ne moti dejstvo, da niste sami, da vas je več. Razločujte, da so drugi učitelji, odvetniški pisarji, Hajndelski kletarski nadzorniki, a poštna kraljeva uslužbenca sta dva. Sicer vas tudi ni dovolj za ponašanje, kvečjemu dovolj, da do Velike noči ali vsaj do prihodnjih volitev popravite in pobelite najbolj razdrapano zidovje v Mihovcih št. 140.
št. Ilj pri Velenju. Tukaj se vrši na cvetni pondeljek, to je dne 4. aprila 1927 velik letni živinski in kramarski sejem. Ker izgleda, da bode prigon živine precejšen, se vabi kupce za obilen obisk. Sejmski odbor.
Pameče pri Slov. Gradcu. Pretresla nas je žalostna vest, spremili smo 10. marca k večnemu počitku 18 letno mladenko iz Marijine družbe, Štefanijo Smonkar. Bil je v kljub slabemu vremenu obilen in ginljiv sprevod Marijinih družbenk in tudi drugih po-grebcev. Rajna Štefanija je bila marljiva in sočutna, za svojo mamico toliko bolj, ker je svojega blagega očeta izgubila že v rani mladosti, ki je padel v bitki z Italijani, in mislim, da ga sploh ni poznala. Ali nebeški vrtnar pohitel je po njo, s kratko, a mučno boleznijo jo je presadil v lepši svoj nebeški vrtec.
Ljubno v Savinjski dolini. Po dolgem presledku se zopet enkrat oglašamo iz našega kraja. Dne 3. t. m. smo pokopali velikega dobrotnika cerkva Fortunata Osovnika. Pokojnik je bil veren mož, naročnik Slovenskega Gospodarja. Bil je jako darežljiv. Za farne zvonove je dal 80.000 dinarjev. Pa tudi sedaj se je spomnil v svoji oporoki cerkve tako, da se bodo pokrili vsi dolgovi na zvonovih in da bo še ostalo za poslikanje cerkve in popravo orgel. Bog bodi plačnik njegovi blagi duši. — V društvenem življenju se še dokaj živahno gibljemo. Prosvetno društvo se pripravlja na uprizoritev igre »Sanje«. Največ preglavice nam dela to, da nimamo Društvenega doma. Kaj, ko bi se Ljubenci vkup vzeli in si zgradili svoj Društveni dom! — Predkratkim je priredilo pevsko društvo »Raduha«, ki pa ni član našega Prosvetnega društva, igro »Divji lovec«. Ob tej priliki je izšel v »Slovencu« dopis, ki je med drugim trdil, da tako igrane igre že dolgo na Ljubnem nismo videli. Mi pa pravimo, da smo videli dne 10. januarja še bolje igranega »Domna«, ki ga je priredilo Prosvetno društvo. Pa brez zamere! Resnica nad vse!
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 17. t. m. smo spremljali k večnemu počitku mlado ženo Terezijo Pušnik iz Lok. V starosti 28 let se je morala ločiti od tega sveta in zapušča žalujočega moža in pet nedoraslih otročičev. Najmlajši je star komaj 10 mesecev. — Dne 21. julija imamo tukaj sv. birmo. Za ta čas bi radi nekoliko olepšali cerkev. Nabiramo za nove bronaste svečnike in za novi cerkveni tlak. Zupljani pridno darujejo po svojih močeh. Zadnji čas sta nam poslali dve osebi, ki bivate na tujem in nočeta biti imenovani, za potrebe cerkve 2000 Din. Bog plačaj!
Sv. Vid pri Planini. V tukajšnji župni cerkvi se je poročil vrli naš somišljenik, posestnik Milan Potočnik iz Marofa, župnije Pil-štanj z nevesto marljivo članico Marijine družbe Reziko Krajnc iz Vrha. Želimo jima obilo sreče v novem stanu in kličemo Bog živi!
Klenovnik. Dne 22. februarja se je poročil na Madžarskem Avgust Vrabič z gdč. Marico Gros, rodom iz Mislinja. Srečo jima želijo — prijatelji!
Mariborska porota.
Žalostno rodbinsko življenje.
Dne 14. marca se je končalo zasedanje mariborske porote. Tega dne sta se obravnavala zadnja dva slučaja. Prvi se je zagovarjal Matija Harzan iz Krajne pri Murski Soboti. Obtožen je bil umora svoje male hčerke Apolonije, ki pa je bila obenem njegova vnukinja, kajti izhajala je iz grešnega razmerja med obtoženim Harzanom in njegovo hčerko Terezo Harzan. Družinsko življenje pri Harzanovih je bilo sploh silno žalostno. Ko se je obtoženi nahajal v vojni, se je pečala njegova žena doma z drugimi moškimi. Mož se je vrnil iz vojne, zvedel za ženino nezvestobo in v družino se je naselilo prokletstvo. Mož in žena nista več živela skupaj, oče pa je pričel nato razmerje z lastno hčerko.
Ko je ta rodila Apolonijo, je bil oče obsojen radi krvoskrunstva. Ko se je povrnil domov, je otrok nenadoma umrl. Domači so rekli, da je umrlo dete radi splošne oslabelosti. Bilo je v resnici prepuščeno samemu sebi in da se ga ni usmilil svak ter ga hranil s kravjim mlekom, bi bilo že zdavnaj umrlo od gladu. Radi tega je vse verjelo domačim, otrok je bil pokopan in vsi so bili zadovoljni, ker je nestalo živega dokaza strašnega zločina med očetom in hčerjo. Lansko leto pa se je povrnil iz ječe Štefan Harzan, pastorek obtoženca. Bil je tri leta zaprt, ker je stregel svojemu očimu po življenju. Sovraštvo tudi sedaj ni ponehalo in Štefan je obdolžil svojega očima, da je on malo Apolonijo zadušil. Matija Harzan je bil na to prijavo prijet ter je prišel pred sodišče radi umora lastnega otroka. Dokazov za njegovo krivdo pa ni bilo tako tehtnih, da bi ga lahko obsodili in zato je bil Harzan na podlagi pravdoreka porotnikov oproščen.
Tatinska tolpa.
Kot zadnja v tem zasedanju je prišla pred poroto štiriperesna deteljica iz ljutomerskega okraja, obtožena vloma v Avstriji in več drugih del proti zakonom. Zagovarjali so se Matija Divjak, zidarski pomočnik iz Hrastja—Mota, Franc Slana, delavec v Mur-ščaku, Ciril Stanek, posestnik v Hrastju, Ivan Kocijan, trgovec s perutnino v Okoslavcih. Obtožnica jih dolži vloma pri Antonu Kremplju, trgovcu v Radgoni v Avstriji, ki je bil okraden v noči od 6. na 7. oktobra 1926. Vlomilci so prišli v trgovino skozi okno na dvorišču, na katerem so vlomili železni križ. Iz trgovine so odnesli blaga po navedbah trgovca v vrednosti 51 tisoč dinarjev. Vlomilce so kmalu izsledili orožniki v Radencih. Ko so prijeli Cirila Staneka, so ugotovili, da je on izvršil tudi vlom v poštni urad v Radencih v noči 1. oktobra 1926. Odnesel pa je le nekaj dinarjev drobiža. Obsojeni so bili: Dvjak na 8 mesecev, Slana na 6 mesecev, Stanek na 1 leto ječe in Kocijan na 6 tednov zapora.
MALA OZNANILA
Sprejmemo takoj v službo 2 vi-ničarja, 1 kravarja in 1 volarja
z večjimi delavci. Stanovanje, plača, deputat in zemlja po dogovoru. Oskrbništvo Turniš, pošta Ptuj.	373 3—1
Ekonom, vešč v poljedelstvu, živinoreji, vinarstvu in sadjarstvu, išče službe. Naslov v upravi lista pod »ekonom«. 354
Trgovski pomočnik meš. stroke star 19 let, zanesljiva moč, išče mesta na deželi ali v mestu, — prevzame tudi drugo slično službo. Ponudbe prosim na upravo lista pod »Trgovski pomočnik«.	323
Malo posestvo. Krasno, v lepem kraju na deželi na Štajerskem, obstoječe iz hiše s tremi sobami, in gospodarskega poslopja, v bližini farne cerkve in okrajne ceste, vse v najboljšem stanu. Proda se radi odpotovanja takoj za ceno 30.000 Din. Naslov pod »resnost« poštno ležeče, Podčetrtek. Štajersko. 295
»Posestvo na griču« v Sav. dol. sestoječe iz 17 oralov zemljišča, travnikov, njiv, vinograda, sadnega drevja, hmeljskih nasadov gozda z 2 zidanima hišama in gospodarskim poslopjem, krasna lega, se ugodno proda. Ponudbe pod G. B. 100 na upravo.	346
Kože divjačine, zimske (dec.— marec), veverice, bele podlasice in druge " nah ~ ~
ruge kupuje po najvišjih ce-J. Ratej, Slov. Bistrica. 274
Tapetniška dela izvršuje hitre in po najnižjih cenah Anton Cerin, Maribor, Pristaniška 8, Ob bregu 4._201 8—1
Luk, holandsko zelje, krompir, različne solate. Preprodajalce» in trgovcem znižane cene. Na deželo pošiljamo po povzetju. Zahtevajte cenik. — H. Blum, Krvavi most 2, Zagreb. 184
Smrekove okrogle kole za vinograde, ograje in sL, 2, 3 in 4 m dolge, prodaja na veliko in malo stalno uprava graščine Grad Bistrica, p. Slov. Bistrica. 371 _2-1
Jajca, maslo, surovo maslo, zabelo ter vse poljske pridelke kupuje vedno po najvišjih dnevnih cenah trgovina Franc Sen-čar, Mala Nedelja in Ljutomer. Prepričajte se!	351
Krompir za kuho in sadit, prvovrsten, beli tu in inozemski, vsako količino in vsak dan; cena 1.75 Din in 2 Din za kg na prodaj. Kupim tudi jajca, plačam za 100 komadov 350 do 370 kron. Točno plačilo. Ivan Gott-lich, veletrgovina dež. pridelkov, Maribor, Koroška cesta št. 128a.	377 2—1
Stanovanje s sobo in kuhinjo v
Ljubljani zamenjam za enakega v Mariboru. Topolčnik A., Sv. Jerneja cesta 38. Ljubljana VII.	344
Za pomlad in poletje priporoča veliko izbiro oblačilnega blaga vseh vrst po priznano zmernih cenah trgovina mešanega blaga Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Zaloga vsakovrstnih semen in vseh kolesarskih potrebščin.	350
Lovsko društvo Sv. Primož nad Muto želi oddati v najem za leto 1927 svoj lov petelinov in gozdnih jerebic, za primerno ceno.	339
Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemenite jablane triletne in plemeniti črešnje dvoletne v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8—12 Din kakor je kvaliteta. Ne zamudite prilike in se oskrbite že sedaj, ko je najboljša priložnost za sadenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgojenim sadjem iz Drevesnice »Vrt«, Dža-monja in drug, družba z o. z., Maribor.	343 4—1
Cepljeno trsje, vseh boljših vrst na priporočljivih podlagah. Cena po dogovoru. Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Polj-čanah.	306
Cepljeno trsje, prvovrstno kakor rizling, silvanec in peček, cepljen na Goethe 9, oddaja po najnižji ceni Karol Gradišnik, St. Janž pri Velenju. 286 5—1
Imam več sort suho cepljenih trt na prodaj. Martin Horvat, Gabernik, p. Juršinci pri Ptuju.
315 10—1
Cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadna drevesca in sadne enoletne divjake nudi za najnižjo ceno. Prosim znamko za odgovor. Alojz Grabar, posest, in trtnar, p. Juršinci pri Ptuju. _	308
Kupim staro zlato in srebro, stari denar, srebrne krone itd. E. Ackermann, urar v Ptuju.
1704
temu možu
vidi se
da nosi
Talma.
poipetnike
J Veiseje Novošaleško l perutninarstvo,Velenje

t
Zastonj dobite eno volneno ruto
pri nakupu za 100 Din blaga, pri nakupu za 500 Din blaga dobite en plet — platno dobite že od 6 Din naprej, kakor tudi zim-
sko blago skoraj pol zastonj —= T Trpin, Glavni trg 17 v
pri J. Mariboru.
21 10—1

i!
i! n
i!
_______i
f. |
(1000 kokoši pod ko ntrolo noš enj a \ j \ valilnik za 7500 jajc na enkrat. |
V letu 1926 $ 1
^t Odgojenje po najmodernejših znanstvenih načelih. i .........
Svetovno znano in preizkušeno
STYRIA-K0L0
na
12 mesečne obrokp
samo pri generalnem zastopstvu 345
ALOJZ USSAR Maribor
, Gosposka ulica 20'I.
Kmetje, posestniki!
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller v Mariboru, Pod mostom (Magdalenska stran). Dobijo se po ceni najredilnejše otrobi.	100 12—1
najboljša kokoš 250 jajc.
Štajerske prepeličarke, S63 štajerske bele kokoši, sulmdolske kokoši, posebno za pitanje.
Ta liltta j rije ti; v marcu Oin «•—, v aprilu Bitm S'—_ ffl
t Posebnost t en dan stara piščeta pri fiksnem naročilu v vsaki {| ft množici in ob vsakem času, jamčimo, da dospejo živa, komad Din 9'—. jj Pri naročilu črez 100 komadov popust. Ambalaža po lastnih stroških. J ■
	.. ... '.		
		. 'f' S*.*'--'' •*>	
Zahvala,
Povodom bridke izgube naše matere
Mariie Rudolf
posestnice pri Sv. Tomažu
se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, pevcem, sorodnikom in vsem, ki so našo mater spremili k zadnjemu počitku.
Sv. Tomaž, 28. februarja 1927.
Ostali žalujoči: Ana, Otilija, Karolina, hčere. Fr. Prosnik, zet.
385
i
rnmmtm
- <•>. -m ■
V*»
Zadružna gospodarska banka d. d.
•	— Podružnica Maribor.	ssa
V lastni novozgrolenl poloti, fllibsondrovo cesto I prid fponUttsnsho iipfciflo. Iztrtols vss bončnt posle nolhDlontntls. — Rolvltle obrsstovonls vlog no hnllilcs in v tikotia ratmdL Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.

Katar v spolovilih
». . . »Bisulin« me tudi pri nadaljnih 1000 živalih ni pustil v zadregi.«
Eivinozdravnik D. »Deutsche Tierärztliche Wochenschrift« 1911,
St. 11.
». . . Čez 300 krav sem z »Bisolinom« ozdravil enako u-spešno.«
¿ivinozdrarnik dr. S. »Beri. Tierärztliche Wochenschrift« 1911,
št. 16.
»Bisolin« se dobi le proti odredbi živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. Zastopnik: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Kmetovalci!
opozarjate se, da kupujete vse svoje potrebščine na oblekah, perilu in pleteninah le tam, kjer se Vas res najboljše in najcenejše postreže in to je pri naši znani tvrdki
M. FELDIN, MARIBOR, Grajski trg 1. Vetrinjska ulica.
P o z o r I Za velikonočne praznike se bodo prodajale od 1. aprila naprej vse vrste svilene rute po izvirnih tovarniških cenah že od 40 Din naprej.	357
Modro ga I i en 98 99%
Sveplo znamke Trezza in Ventilato, rafijo Ia Mayunga, ßaloidin, prvovrstno apno ter vse druge vinogradniške potrebščine nudi najceneje na veliko in mal«
Gospodarska zadruga
v Gornji Radgoni,
Stalna zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil.
Zahtevajte ponudbe.	361
ločna ia solidna postrežba!	Ustanovljeno 110».
Kilne pase
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in sni ženju želodca, gumijeve nogavice in obveze za krčne žiie. Umeme nog t in roke, korsete, bergle, podloge «a ploske noge, suspenzorije ia vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka
FRANC PODGORŠEK, BANDAŽIST, MARIBOR
Slovenska o lica, 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetja.
.i--V'.K V..v	•• 1	.. •• .
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni, smrti in pogrebu našega srčno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Josipa Polh
izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebno se čutimo dolžnim zahvaliti se zdravniku g. dr. Lautnerju za vso požrtvovalnost s katero je lajšal trpljenje in skušal ohraniti pokojnika pri življenju, čč. gg. župniku iz Loč, za številne obiske in tolažilne besede pokojniku v njegovi bolezni, iskrena hvala obema čč. gg. župnikoma, loškemu in šent-jernejskemu za poslovilne govore, ki so segli vsakomur globoko v srce; tisočera hvala vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so spremili pokojnega na njegov zadnji poti v večnost.
Koble—Loče, dne 14. marca 1927. 382	Žalujoči ostali.
Moja žena in jaz
ira iitega mnenja la tudi TI boste strmeli, tideil, kako postaja Vače lice mladaniiko syeže, Taia koža gibka ia barženuto mehka ia Vaii lasje * trojim izglede» redne bolj reeeli, «e bod«te, kakor nifo^tadU Yi dnemo rabili:
Pellerjeva mila zdravja In lepote t marko „Elia" najple-menitejle kakoroiti. Vsebujejo medicinsko preizkušene, dobre delujoče seitarine, ki epijeje t kožo in jo opleaenjujejo. — Poizkusite enkrat: Elsa lilijlno mlečiso mil« Elsa rumenjakovo mil« Elsa {Hčerinsko mil« Elsa boraksovo milo Elsa katransko mil* Elsa milo za britje in nikdar ne boste hoteli apo-rabljati druzega mila. Za poiikn« 5 koaor KIml-mIU 1* i aavaf-nina in paitaine rrad »I — Ha.
Pellerjeva kavkaSka potnada za obraz In zažčlto koža „Elsa". Ona Tam ohrani mladost ia lepoto, gladi gube na koži ia je aela gibko bariunaeto mehko. Strmeli boste, kake kitro Vam gineje pege, mozolei, aojedci, razpokana ia rdel« ■eita.
Pellerjeva moina „Elsa" po-mada za rast las ubr&njaje izpadanje lai, prerano oiireloet, odstranjuje prhiaj, dela krbke laie mehke fa gibke ter poape-inje rast las.
Za polzksa 2 lončka m iHmI •4 ofcah p«ud s •areinina k p. TF»d M'- Din.
T« con» m razumejo 1« ie m paitf« Jmh Tnapraj, kar m ara« ponKJo poitnlna arUa
za 10 — Dta. - rjwt.au naalarlti raile&u takak:
^1549
Eugen V, Feller, lekarna ▼ Btnblei D on ji, Bis« trg M. ML
- •	Kosm, HI.
Hrvatska.
V MARIBORU
priporoča lepe r&žgiednice in do-'»n-e* Ust?» m cveti« *** reža, svileni In barvasti papir, okrasne rakove, knjige poučne in znanst-ene; albume za razglednice in 4oeziie; pisemski papir v kasetah
In mapah ; pisalne garniture ; na livna peresa; razne nabožne slike In podobice; rožne vence; molit-venike v Izredno lepih vezavah vse pisarniške In šolske potreb ščine; slikovnice za mladino Itd
r.^»»1' t-
koste kupili najceneje ; pismena naročila se odpremijo najhitreje ! Trgovci dobijo običajni popu?!
H\ Ijl
»eliti in naife»
govore o pr*daji pri
radi prezidave, ker ¿«be 3»xt. kaj po zelo niskift cen «h «af boljše blago.	ÎB
Obleke, klobuke
levijo, rasaovrstae srajce, kravate, deinike IM, ▼ellka Izbira, najceneje pri
Jakob-u Lah, Maribor samo Glavni trg 2 samo
Trpežno s t Vaših čevljev
se podaljša
ako uporabljate
»LUNA«
pravo terpentin kremo!
Prepričajte se!
TISKARNI SV._ CIRILA V MARIBORU
O & O Ô & A OES TA 6	podrntnlol !m ALEKSANDROVA O. 6
Najboljši sveža s? mena
sakor rudeča detelja, nemška detelja (lucerna), seme za travo, peso, Mamut in Ekendorfska posebno velika in mes-uata repa, koleraba za svinje, vse vrste sočivja in semena i» cvetlice dobite po znižanih cenah v že 70 let obstoječi trgovini semena I. Sirk, Maribor, Giavni trg, rotori.
Cirilova knjižnica
obsega dosedaj sledeče zvezke:
1.	Naša država (razprodano).
2.	Jugoslovanski Piemont, 7 Din.
3.	3. Slovenska žena. 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 4 Din.
5.	Gladiatorji, I. del, 8 Din.
6.	Gladiatorji, II. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, I. del 18 Din, II. del 25 Din, III. del (*
tisku).
9.	V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din.
12.	Džungla, I. del 18 Din, II. del 14 Din.
13.	Šumi, šumi Drava, 5 Din.
14.	Slovenske gorice, 7 Din.
15.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 12 Din.
16.	Mali svet naših očetov, 28 Din.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec, 11 Din.
20.	Dom.
21.	Kratka zgodovina Maribora, 20 Din.
N©ts	Nnve!
1ANUFAKTURNA TRGOVINA »PRI GOLOBU«, CELJE,
Narodni dous	281
Vam priporoča blago po cenah: fabriško platno od 6.50, belo platno od 8.—, oksfort za srajce od 10.—, druk od 10.—, moški stoli od 75.—, hlačevina od 30.—ševijot v raznih barvah od 35.—, volneno blago od 48.—, srajce od 30.—, gate od 21.— Din naprej. Velika izbira svilenih robcev, nogavice, brisač. Zunanjim strankam vzorci na razpol.
m	B
m	■
i Naložita denar la prt	1
i um Nil«!
i v Celju	S
■	«glstrtrtal «drugI i neomejena me»	s
i Cankarjeva ulica 4	S
M
■	bi
g poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«),	£ kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. 58
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica.	H
Posojila po najnižji obrestni meri.
Tiskar: Tiskarna bv. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
darja«, predstavnik: Januš Gole«, novinar v Maribor«.
Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo-