, RIM, 9. — Stranke ustavnega lo-? še vedno vztrajajo v pogajanjih J* tehnični ravni, medtem ko vse odlašajo s sestankom na vrhu S* morebitno sklenitvijo program-re8a sporazuma. Res je sicer, da * sporazum, pa čeprav omejen, mo-ob vprašanju javnega reda. Sta-o gospodarski politiki pa so H še vedno zelo narazen.
J& javnem redu so dopoldne razpeljali demokrščanska delegacija 'Sestavljali so jo poslanci Mazzola, Jfgani in Segni ter sanator De Ca-
Lir
,'Usetti). Med srečanjem, ki je tra-približno dve uri in pol, 'so jetiiokrščanški predstavniki orisali pie predloge. Socialisti so jih vze-j znanje, poudarili pa so, da bo-Cp predloge še preučili, preden P« dali dokončni odgovor.
J/J nekaterih govoricah naj bi KD Vlagala spremembo zakona Rea-
601002°°
PRLii^SKI DNEVNIK
Joštnlna plačana v gotovini floo. postale I grupo«.
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 132 (9740)
TRST, petek, 10. junija 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1943, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razpinožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SREČANJE naj bi bilo zgolj na TEHNIČNI RAVNI
MORDA ŽE DANES SKUPNI SESTANEK STRANK 0 VPRAŠANJU JAVNEGA REDA
^emokrščanski predlogi za varnostni pripor in telefonsko prisluškovanje
s) in socialistični predstavniki Zelnika parlamentarnih skupin a mo in Cipellini ter poslanec
le in v tem okviru uvedbo varnostnega pripora, s katerim naj bi preprečili najhujša kazniva dejanja kot ustvarjanje oboroženih tolp, prevratniško rovarjenje, ugrabitve, itd. 0-cena o utemeljenosti sumov in o nevarnosti osumljencev, naj bi po tem predlogu prepustili policiji. Sodnik, ki naj bi ga agenti takoj obvestili, naj bi nato odločal, če naj osebno zasliši priprte ali naj za to zadolži policijo. Poudariti gre tudi, da bi bilo zasliševanje možno tudi brez prisotnosti osumljenčevega odvetnika. Kar zadeva telefonsko prisluškovanje KD predlaga, naj bi ga omogočili za vsa tista kazniva dejanja, za katera je predviden varnostni pripor, seveda pa z dovoljenjem sodnika. Najbolj sporno vprašanje je sindikat policijskih agentov, o katerem davi niso razpravljali. Kaže, da bodo morebitno rešitev prepustili parlamentu.
Ob koncu razgovora je socialist Balzamo izjavil, da »nismo sklenili
'<**'Uliiiii|||||||||||||||iia tiiimiiiiii n	um iiiiiniiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii limiti n iiaiiiH
V RIMINIJU SE NADALJUJE SINDIKALNI KONGRES
Zaskrbljenost v CGIL ob zavrnitvi zakona o prekinitvi nosečnosti
vprašanje ženske zaposlenosti v ospredju mnogih posegov
JJJMINI, 9. — Po včerajšnjem Ličnem oklepaju, ko je razpra-r j? Potekala v komisijah, se je da-i C* delo 9. kongresa CGIL nadalje-na splošnem zasedanju. Današ razprava je'potekala okrog naj ^ S Perečih političnih ir gospodar -vprašanj, imel pa je velik od-i Jr'r tudi izid včerajšnjega glaso-l) v senatu glede zakonskega ^Ptka o prekinitvi nosečnosti, k/ svojem posegu je eden od zvez-i ■ tajnikov CGIL Scheda obravna-' Slih
I >l>l|lllii,iiiiiii,ti,■■11111,111111111,mlllliimilinillli
f
* t
I'
Zgolj
lahkomiselnost?
^okviru preiskave o rovarjenju Suvanih rdečih brigad so agenti jetičnega oddelka milanske kve-Jke včeraj zjutraj preiskali sta-časnikarja Marzia Fab-dopisnika turinskega časnika J* Stampa*. Odlok za preiskavo t Podpisal namestnik državnega JPvdn'ka dr. Alfonso Marra, ki je poslal časnikarju tudi sod-rjPoročilo in ga osumil «združe-CiIa v prevratniške namene*. Izid piskave je bil negativen. l 0 časnikarjevem pripovedova-®o «policijski agenti, vsi s če-.Jfbi in neprebojnimi jopiči, pre-jJ™ stanovanje in tudi moj av-Pri čemer niso, kot je sa-jKjbevno. našli nič sumljivega. El“no sem jim izročil tekmovalno ^•"■o „f!obert” in sabljo — spoli! °a vojaščino, ki sem jo redno IJJJll. Medtem ko sem še bral KHJkov odlok, je prišel v stano-I™* agent in jo mahnil naravnost 1,'Painico. Žena, ki je še spala, k J® prestrašila. Če izvzamemo V,.^rodnost, se ne morem pritože-*0' Pad ravnanjem policije, čerav-prijetno, da te do znb obo-^Pt agenti prebudijo ob 7. uri*.
se ml pa nedopustno — je »JrJPčil časnikar — da se preišče »Ulivanje nekega časnikarja in na L°*Po miroljubnega:	državljana,
* Vsakršne utemeljitve. Neuradni *vedel, da se je sodnik kj R za preiskavo, ker so kara-Lpli fotografirali moj avto v L*11 ®an Glovanni decembra lani, «t| T sem šel po službeni dolžno-bi poročal o pogrebu bri-tlj|.sta VValterja Alaisie, ki je bil k v spopadu z orožniki. Radove-Hov Sem, če sO preiskali tudi sta-tL^Pja karabinjerjev, katerih voki* s civilno tablico so bila paril118 zraven mojega.*
K ® tu dejstva. Marziu Fabbriju Ig planski kolegi že izkazali svo-I s ,®Plidarnnst in obenem obsodili Nbil P°udaril v brzojavki pred-P'k milanske novinarske zbornl-»neutemeljeno sodno sporo-*ad nezaslišane lahkomiselno-klil K navedenemu samo kratko itfr^Pbo, časnikarji ne zahtevamo bjji.PŠnih pi ivilegijev in če je kdo \ ’ Je prav, da policija in sodit«,, Pastopata kot predpisuje za-k«,l. Vsakršna neutemeljena in lah-
val smernice sindikalne organizacije ter poudaril, da jih je tajništvo soglasno sprejelo. Dejal je, da sedanji kongres ni prehodnega značaja, na njem bodo skušali poglobiti izkušnje zadnjih let, ki se bodo morale nadaljevati še dalj časa. Scheda je tudi poudaril, da so zgrešeni tisti politični komentarji, po katerih naj bi sindikalno gibanje bilo trenutno v obrambnem položaju ter je poudaril pozitivno vlogo dosedanjih sindikalnih borb.
S svoje strani je zvezni tajnik Marianetti podčrtal, da socialisti odločno zagovarjajo avtonomijo sindikalnega gibanja ne zato, ker bi se bali, da bi jih KPI prekosila na politični ravni, temveč ker so mnenja, da je sindikalna avtonomija bistven in nujen pogoj, če si hočemo zagotoviti, da bodo Dogajanja med strankami, ki so trenutno v teku, res imela značaj preobrata. Marianetti je tudi poudaril, da .je bila vloga sindikata, kar zadeva hitei; in pozitiven zaključek sedanjega pogajanja med političnimi silami, nezadostna ter je nato zavrnil domnevo, da bi skupna udeležba vse levice pri vodstvu države utegnila ogrožati sindikalno avtonomijo. Po njegovem mnenju bi sporazum med strankami še okrepil sindikalno avtonomijo.
Na današnjem zasedanju so mnogi obravnavali tudi vprašanja žensk ter odnosa med njimi in sindikalnim gibanjem. Ugotavljajo da so problemi žensk končno našli svoj prostor v strategiji sindikalnega gibanja tudi v okviru splošnih problemov žensk v italijanski družbi. Skoraj vsi govorniki, od najvišjih voditeljev CGIL do delegatov posameznih delavskih kategorij ter osnovnih organizacij, so izrazili zaskrbljenost ob izidu glasovanja v senatu o zakonski ureditvi prekinitve nosečnosti ter o posledicah, ki jih zavrnitev zakona lahko ima na položaj milijonov žensk. Maria Lorini, ki odgovarja za ženski odsek pri CGIL, je dejala, da je glasovanje v senatu primer velike neobčutljivosti do ženskih vprašanj, še zlasti do žensk delavskega razreda, ki nimajo možnosti, da bi si zagotovile prekinitev nosečnosti v tujini ali v dragih zasebnih klinikah.
Lorinijeva je navedla nekaj podatkov o položaju delavk v Italiji: trenutno je 600 do 800 tisoč žensk brezposelnih ali pa ki išče zaposlitev, pri tem je nekaj milijonov delavk, ki dela v nemogočih delovnih razmerah, brez sleherne sindikalne zaščite (po nekaterih podatkih naj bi na domu delalo približno 1,5 milijona žensk, toliko kolikor jih je zaposlenih v ma-nufakturni industriji). O vseh teh vprašanjih sindikalno gibanje, je dejala Lorinijeva, ni imelo doslej jasnega stališča. CGIL predlaga sedaj vr sto ukrepov, da bi rešili vprašanje ženske nezaposlenosti: reformo zaposlitve s posebnimi tečaji za strokovno usposobitev, uresničitev družbenih storitev, ki morajo ustrezati potrebam žensk in sindikalno nadzorstvo nad začasnim delom ter nad delom na domu. (if)
še nič dokončnega in stališča strank se niso še odločilno zbližala*. Demokristjan Mazzola pa je bil mnenja, da bo v kratkem prišlo do skupnega sestanka vseh strank, vendar zgolj na tehnični ravni. Po vesteh iz socialdemokratskih krogov, naj bi to srečanje, ki so ga zahtevali socialisti in komunisti bilo že jutri.
Popoldne se je demokrščanska delegacija sestala s socialdemokratskimi predstavniki. Ocena PSDI o de-mokrščanskih predlogih je zelo previdna in stranka je izrazila zaskrbljenost, da se na tem področju tako razširijo pristojnosti organov javne varnosti, ki so vse bolj spolitizirani. Za socialdemokrate je tudi nesmotrno prepustiti parlamentu rešitev policijskega sindikata. Na ta način je pogajanje obsojeno na propad, ker gre taka vprašanja reševati celovito.
La Malfa, ki je danes govoril v Livornu, je v zvezi z dvostranskimi srečanji poudaril, da bodo republikanci skušali osredotočiti razpravo na gospodarska vprašanja, saj naj bi sporazum o javnem redu ne bil več tako oddaljen. Socialistični stranki pa grozi medtem vihar, saj so pristaši. Mancinijeve struje zopet zelo ostro kritizirali tajništvo: «Tajništvo si v zadnjem času prilašča pristojnosti drugih strankinih organov in tega ne moremo več trpeti,* je izjavil glasnik struje Nino Neri. Spor v stranki pa plamti tudi ob vprašanju prekinitve nosečnosti. Poslanec Fortuna je skupno s kolegom Froio javno obsodil pobudo zopetne predložitve zakonskega osnutka o splavu poslanski zbornici. V bistvu je videmski parlamentarec pozval politične sile, naj se pripravijo na referendum in Pannella ga je takoj navdušeno podprl.
CANDIDA CURZI
Danes seja vlade
>,i$hielna P°,eza> ie *,da VČe-\ala, pa se — ne glede na na-!i " s«dntka — objektivno spremeni aaPad na svobodo tiska. In liti,). e' da Je šlo samo za nepre-^ lahkomiselnost... (vt)
RIM, 9. — Predsednik vlade Andreotti' je sprejel popoldne v palači Chigi predsednika PLI Giovan-nija Malagodija. Ob koncu 45-mi nulnega pogovora je Malagodi povedal časnikarjem, da sta s predsednikom vlade razpravljala o sedanjem političnem položaju v Italiji.
RIM, 9. — Na dnevnem redu' jutrišnjega sestanka ministrov ni nobenega izrednega vprašanja, temveč bodo razpravljali o vladnih u-krepih na raznolikih področjih.
Uvodno poročilo bo, kot je že v navadi, podal zunanji minister Forjani, ki se bo še zlasti zaustavil ob vprašanjih, ki zadevajo Evropsko gospodarsko skupnost.
Preiti bi morali nato na razpravo o nekaterih zakonskih predlogih, ki sodijo v okvir napovedanega An: dreottijevLga načrta. Prvi bo na vrsti zakonski osnutek o vladnem posegu na področju Piemonta, ki ga je prizadela povodenj.
Kadar pri Pavlu VI.
7- obiskom tajnika madžarske partije KadarJa pri papežu Pavln VI. je dosegel svoj vrhunec dolgoletni proces zbliževanja med Madžarsko in Vatikanom. Kadarjev obisk je obenem prvi obisk nekega vzhodnega komunističnega tajnika pri papežu, kar tudi dokazuje, da so se odnosi med Sveto stolico in socialističnimi državami v zadnjem času bistveno spremenili. Na zgornji sliki: Pavel VI. pozdravlja madžarskega gosta ob prihodu v Vatikan	(Telefoto ANSA)
ZAKLJUČEK OBISKA TAJNIKA MADŽARSKE PARTIJE V ITALIJI
Kadarjev obisk v Vatikanu sad 14-letnega procesa zbliževanja
Evrokomunizem in človekove pravice glavni predmet tiskovne konference - Objavljeno sklepno sporočilo o obisku madžarske delegacije
RIM, 9. — Obisk prvega sekretarja madžarske socialistične delavske partije Janosa Kadar ja v Italiji se je zaključil danes s sprejemom pri papežu Pavlu VI. Sestanek je potekal v dveh ločenih fazah: najprej sta se Kadar in Pavel VI. pogovarjala približno 50 minut v papeževi knjižnici ob navzočnosti tajnika za javne zadeve Cerkve msgr. Ca-sarolija in madžarskega zunanjega ministra Puje. Ob koncu je Pavel VI. sprejel še Kaderjevo ženo ter drugih 13 članov madžarske delegacije. V svojem nagovoru je Pavel VI. poudaril, da ima obisk madžarskega gosta v Vatikanu prav poseben pomen, saj je to rezultat 14 let počasnega, a nenehnega procesa zbliževanja med Sveto stolico in Maržarsko, procesa, ki se je začel že za časa Janeza XXIII.
V sporočilu Svete stolice o Kadar-jevem obisku prj papežu je rečeno.
da je tajnik madžarske partije izrazil priznanje Pavlu VI. zaradi njegovih prizadevanj v prid miru in sodelovanju med narodi. Govor je bil tudi o skorajšnji beograjski konferenci ter o prispevku, ki ga je Sveta stolica dala na pripravah ter na konferenci v Helsinkih. Pavel VI. je izrazil zadovoljstvo ob sporazumu, ki so ga dosegli v Helsinkih ter pripravljenost, da si prizadeva, da bi se tudi srečanje v Beogradu zaključilo s konstruktivnim rezultatom, kar bi še okrepilo proces, ki se je začel v Helsinkih.
Preden je odpotoval iz Rima je Kadar imel tiskovno konferenco, med katero so mu časnikarji postavili vrsto vprašanj predvsem o tako imenovanem evrokomunizmu ter o človekovih pravicah. V zvezi s prvim vprašanjem je tajnik madžarske partije dejal, da ima vsaka komunistična partija pravico in dolž-
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiMiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiniii
LAIČNE STRANKE ZOPET PREDLOŽILE ZAKONSKI OSNUTEK
POSLANSKA ZBORNICA BO ŽZ V TRETJE RAZPRA VUALA 0 PREKINITVI NOSEČNOSTI
Sporno vprašanje pa je, če poslanci lahko začnejo z razpravo takoj, ali pa morajo čakati šest mesecev, ker je senat zavrnil zakon - Polemika med La Vallejem in radikalci
RIM, 9. — Danes popoldne so laične stranke zopet predložile poslanski zbornici osnutek za zakonsko ureditev splava, ki ga je senat nepričakovano zavrnil v torek. Osnutek so podpisali Balzamo (PSI), Boz-zi (PLI), Gorla (DP), Mammi (PRI), Natta (KPI), Preti (PSDI) in neodvisni levičar Spinelli. Zakonskemu osnutku so podpisniki priložili kratek spremni dokument, s katerim utemeljujejo svojo potezo. To bo za zbornico že tretja razprava o prekinitvi nosečnosti, saj je načela vprašanje že v prejšnji mandatni dobi.
Laična fronta je v dokumentu razvila tezo, ki jo utemeljuje tako s pravnega kot s političnega vidika, da poslapska zbornica lahko začne z razpravo o osnutku zakona, ki ga je zavrnil senat. Sporno vprašanje je namreč posledica dveh členov pravilnika obeh domov parlamenta, ki določata, da se zavrnjen zakon lahko predloži v razpravo le po šestih mesecih. Vendar to velja za
zbornico, če je neki zakon zavrnil senat, ali pa obratno? Stališča so različna: laična fronta v celoti trdi, da gre pravilnik tolmačiti tako, da ni mogoče predložiti zopet v razpravo zakona v istem domu, ki ga je zavrnil, druge stranke, pa so nasprotnega mnenja.
Ni to mesto, da bi obnavljali pravno izvajanje, s katerim so laiki u-temeljili svoje stališče, medtem ko gre na kratko omeniti politični del dokumenta. Alternativa vsakršnemu odlašanju in zavlačevanju, trdijo, je samo ijudsko glasovanje. Vendar referendum je samo delna rešitev, ker bi z njim kvečjemu odpravili dosedanji zakon, vprašanje zakonske u-reditve splava, zdravstvene pomoči najrevnejšim ženskam in ostali problemi pa ne bi bili rešeni. Zaradi vsega tega se je strankam laične fronte parlamentarna pot zdela najhitrejša in najprimernejša.
Poudariti pa gre, da vsi poslanci laične fronte niso osvojili uradnega
Kaznilnica v Spoletu, za silo preurejena renesančna utrdba, kjer se je uprla dvajseterica jetnikov
stališča strank, ki je izraženo v spremnem dokumentu. Zlasti med socialisti je opaziti znatno razburjenje, in marsikdo meni, da je ljudsko glasovanje edina rešitev. Med temi je tudi videmski poslanec Fortuna, eden od pobudnikov zakona o razporoki in podpisnik prvega zakonskega osnutka o splavu. Po njegovem mnenju ni mogoče prezreti torkovega glasovanja v senatu zaradi česar sta možni samo dve poti: ali referendum ali pa (in očitno za poslanca taka rešitev ni sprejemljiva) dogovarjanje s KD, pri čemer pa bi se morale laične stranke najbrž odpovedati bistvenim in najbolj načelnim točkmn zakona.
Prav tako je sporno še vprašanje, če in kako naj prekinitev nosečnosti vpliva na pogajanja med strankami za programski sporazum. Krščanska demokracija in komunisti, pa čeprav so oboji mnenja, da sklepa senata ne gre zbrisati kar tako, menijo, da splav ne sme biti predmet pogajanja. Nasedli bi naklepu ostrostrelcev — je poudaril komunist Pajetta — če bi dovolili, da ta spor razpara še šibko mrežo! demokracije, ki smo jo spredli z napornim in dolgotrajnim delom. | Socialisti pa so tudi v tem pogledu razdvojeni.
V tem napetem okviru je izbruhnila ostra polemika med senatorjem La Vallejem, ki je bil izvoljen kot neodvisen na listi KPI, in radikalno stranko. Povod spora je bil članek, ki ga je senator napisal za rimski list »Paese sera* in v katerem je označil torkovo glasovanje v senatu kot zmago radikalcev. PR bi se po njegovem mnenju morala radovati, saj je senat osvojil njeno oceno zakonskega osnutka (v poslanski zbornici so radikalci glasovali proti), obenem pa ji je omogočil, da obdrži na nogah celotno svojo strukturo skrivnih klinik, v katerih je nestrokovno osebje povzročalo prekinitev nosečnosti v le za spoznanje boljših pogojih kot pri mazačih. Odgovor radikalcev je bil izredno oster: tajnica stranke je prijavila La Valleja sodišču zaradi obrekovanja, Emma Bonino pa je ožigosala članek kot poskus opravičevanja človeka, ki je s svojimi stališči in s svojim izsiljevanjem botroval porazu laikov.
Ob vsej tej polemiki med strankami so bile potisnjene v ozadje ženske, ki so neposredno prizadete. Do-
slej so se omejevale na razpravo v zaprtih krogih, jutri pa bodo šle prvič na ulico, (vt)"
Tito sprejel sirskega premiera
BEOGRAD. 9. — Sirski premier Hleifavi, ki je imel sinoči prv,- politične pogovore s svojim gostiteljem, predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinom Djuranovi-čem. je bil danes na sprejemu pri predsedniku Titu. V daljšem prijateljskem pogovoru je predsednik sirske vlade seznanil jugoslovanskega voditelja s sedanjimi mednarodnimi dejavnostmi Sirije in prizadevanji predsednika Asada v zvezi s. krizo na Bližnjem vzhodu.
Predsednik Tito je, kot so sporočili, v pogovoru s Hleifavijem podčrtal predvsem nujnost umika Izraela z vseh zasedenih ozemelj,
nost, da si sama izbere pot v socializem, saj marksizem - leninizem trdi, da si bodo ljudstva izbrala najrazličnejše poti k socializmu. Kadar je omenil, da v nekaterih državah velja domokratičnj centralizem, v drugih pa pluralizem. Pri tem pa je izrazil upanje, da bi se solidarnost med posameznirhi komunističnimi partijami tako okrepila, da bi je ne bilo mogoče zrušiti.
Kar zadeva spoštovanje človekovih pravic v Madžarski je Kadar dejal, da je bilo doslej mnogo storjenega, kar je. okrepilo demokracijo. Dejal je, da je spoštovanje človekovih pravic odvisno o"d mnogih dejavnikov: od razvoja države, od procesa popuščanja napetosti ter od dejstva, ali se neka država čuti ogroženo. Kadar je govoril tudi o skorajšnji beograjski konferenci ter dejal, da je med svojim obiskom v Rimu ugotovil, da imata Madžarska in Italija dokaj podobne poglede na ta sestanek. Italijanski voditelji so mi zagotovili, je dejal, da je Italija interesirana, da bi se proces popuščanja napetosti še okrepil. Prav tako sta enaki madžarko in italijansko tolmačenje sklepnega dokumenta iz Helsinkov- ter sta mnenja, da bi beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju morala predstavljati odločen korak k popolni uresničitvi sklepnega helsinškega dokumenta.
Ob koncu njegovega obiska so objavili skupno italijansko - madžarsko sporočilo, v katerem je rečeno, da je Kadar imel pogovore s predsednikom Leonejem ter s predsednikom vlade Andreottijem, ki so potekali v presrčnem vzdušju in so zadevali predvsem dvostranske odnose na politični ravni, kar pa zadeva gospodarsko plat trdi sporočilo, da si bosta obe državi prizadevali, da bi popolnoma uresničili cilje 10-letnega sporazuma o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki so ga podpisali leta 1974. Zato j« treba omogočiti čim večje delov«* nje mešane komisije, ki so jo takrat ustanovili. Kar zadeva mednarodna vprašanja omenja sklepno sporočilo problem Bližnjega vzhoda ter zahteva čimprejšnjo obnovitev ženevske konference, nadalje vprašanje južne Afrike in Cipra in pa problem bolj uravnovešene in pravičnejše strukture mednarodnih gospodarskih odnosov, v okviru katerih naj bi našli pravično rešitev vprašanja držav v razvoj.
Pred odhodom v Madžarsko si je Janos Kadar ogledal še Benetke, kjer ga je sprejel tamkajšnji prefekt. Po štiriumem obisku v Benetkah je madžarska delegacija odpotovala v domovino, (if)
Upor brigadistov v kaznilnici v Spoletu
Dvajseterica zapornikov zajela deset talcev - Pogajanja so še v teku
SPOLETO, 9. — Iz iskre upora, ki stalno tli pod pepelom v vseh italijanskih kaznilnicah, je danes izbruhnil požar v zaporu v Spoletu, renesančni utrdbi, ki je bila za silo preurejena v kaznilnico. Dvajseterica jetnikov je dopoldne z zvijačo zajela deset talcev med pazniki in se z njimi zabarikadirala v neko celico. Pogajanja med uporniki in vodstvom zapora so v teku.
Vesti o uporu v stari trdnjavi so spričo molčečnosti sodstva in policije še zelo skope. Šele pod večer je bivši ravnatelj zapora stopil v stik s časnikarji, v bistvu pa je le ponovil nekatera že znana dejstva. Potrdil je, da so pogajanja v teku in pripomnil, da če ne bo v krat-
kem dosežen sporazum, se bo naporni »dvoboj* zavlekel pozno v noč.
Po neuradnih vesteh je upor izbruhnil dopoldne. Jetniki, bilo naj bi jih dvajset ali trideset, so uprizorili pretep, da bi zvabili paznike v past. Potem ko so jih onesposobili 14 (dyt so pozneje osvobodili, druga dva pa sta utekla) so se zabarikadirali v celico prvega oddelka in začeli pogajanja z’ ravnateljem, nadzornim sodnikom in državnim pravdnikom. Imena upornikov doslej niso znana, ve se le, da so med njimi žalostno znam rimski ropar Mario Castčllar.i ter trije samozvani rdeči brigadisti. Med temi tudi Nicola Ventimiglia, ki je pred poldrugim mesecem vo-
dil upor v kaznilnici v Pescari. Bri-gadist je bil premeščen pred nekaj dnevi v Spoleto, kjer bi mu morali soditi zaradi prejšnjega upora.
Pogajanja so stekla šele proti večeru, ko so prispeli v Spoleto zagovorniki nekaterih jetnikov. Doslej ni še točno znano, kaj vse zahtevajo uporniki, vendar kaže, da njihove zahteve ne presegajo običajnih meja (premestitev, boljša hrana, več časa za študij in izobraževanje), če naj sodimo po skopih novicah, ki so prodr’. skozi zid molčečnosti. Kaže tudi, da uporniki nimajo strelnega orožja in so oboroženi zgolj z zasilnimi bodali.
Tajništvo »nenasilne zveze jetnikov*, ki se je ponudilo za posredo-
valca, je kmalu po uporu objavilo daljše sporočilo, v katerem poudarja, da izbruh jetnikov v Spoletu ne preseneča. »Že dalj časa — nadaljuje sporočilo — smo opozarjali vse pristojne organe na nevzdržen položaj v kaznilnici, ki je posledica prenaseljenosti in obupnih higienskih razmer, pa tudi odurnosti pazniške-ga načelnika.*
Pod večer so premestili iz kaznilnice pet jetnikov. Gre za desničarje, ki niso sodelovali pri uporu, vendar so prišli večkrat navzkriž z ostalimi jetniki. Nadzorni sodnik je takoj ugodil njihovi prošnji po premestitvi, saj je menil, da bo to vsaj delno pripomoglo k popuščanju napetosti. (vt)	j
HiHiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiimiimiiiiiiituiiiiiHiimitiiitMiniiiiiMiutiiitiiuiiiHiiiiiiiiMmtimiinimniiiiiiitma
OTVORITVENI GOVOR BO IMEL PODPREDSEDNIK ZIS MINIC
Priprave na otvoritev beograjske konference
Jugoslovansko delegacijo bo vodil veleposlanik Pešič
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Na današnji redni tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve je glasnik tajništva Mirko Kalezič sporočil, da bo od 13. do 16. junija na uradnem in prijateljskem o-bisku v Jugoslaviji norveški premier Odvar Nordli. Kalezič je dodal, da so celotni jugoslovansko -norveški dvostranski odnosi tradicionalno dobri, v zadnjem času pa za splošno ravnijo odnosov zaostaja gospodarsko sodelovanje, čemur bodo med obiskom Nordlija namenili še posebno pozornost.
Glasnik zveznega tajništva je nato odgovori) na vprašanje, kaj si je Jugoslavija kot gostiteljica zamislila za otvoritev beograjskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začel v sredo, 15. junija, in kdo bo vodil jugoslovansko delegacijo. Kalezič je odgovoril, da bo v skladu s pravili procedure, ki veljajo za vsa zborovanja konference o evropski varnosti in sodelovanju, predstavnik dežele gostiteljice predsedoval prvi seji sestanka, ki bo glede na to, da gre za začetek dela beograjske konference, imela v določeni meri tudi slovesno naravo. »Pričakujemo — je dejal Kalezič — da bo na prvi seji udeležence beograjskega sestanka v imenu vlade gostiteljice pozdravil pod pred sedmi, zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič, medtem ko bo jugoslovansko delegacijo vodil veleposlanik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Milo-rad Pešič.* Kar zadeva delo konference, je Kalezič izjavil, da bo tajništvo beograjskega sestanka pravočasno obvestilo tisk o možnosti za spremljanje njegovega dela v skladu s pravili procedure, ki veljajo za vsa zborovanja konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je na prošnjo časnikarjev med drugim komentiral še Carterjevo izjavo, da ZDA želijo normalizirati odnose s Kubo. Dejal je, da se Jugoslavija, kot je znano, zavzema za popuščanje napetosti v svetu in za reševanje vseh spornih vprašanj na miroljuben način. V tem okviru Jugoslavija pozdravlja vse akcije in korake, ki vodijo v tej smeri, vštevši normalizacijo odnosov med Kubo in ZDA.
VLADO BARABA*
Kova Kitajska o Forlanijevem obisku v Beogradu
PEKING, 9. - Agencija Nova Kitajska poroča danes v svojem dopisu iz Beograda o obisku italijanskega zunanjega ministra Forlanija v Jugoslaviji ter podčrtuje prijateljsko vzdušje, v katerem so potekali pogovori. Kot znano bo Forlani čez nekaj dni obiskal Kitajsko, kot prvi med zahodnimi zunanjimi ministri.
Nova Kitajska v svojem poročilu o pogovorih med Forlanijem ter jugoslovanskim zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Miničem omenja, da sta šefa italijanske diplomacije sprejela tudi predsednik Tito ter predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič.
(ienscher v ZDA
BONN, 9. — Zahodnonemšld zunanji minister Hans Dietrich Gen-scher, ki je trenutno v Mehiki s predsednikom Scheelom, s? bo jutri v Washingtonu sestal z ameriškim državnim tajnikom Cyrusorn Vancem.

PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
10. |unija 1977
NA DANAŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Začetek razprave o preureditvi zgodovinskega mestnega središča
Predlog občinskega odbora, ki je že nekaj dni na ogled prebivalstvu v palači Costanzi, bo obrazložil odbornik za urbanistiko De Luca
Danes se ponovno sestane tržaški občinski svet. Po izglasovanju variante za javne storitve in perime-tracije kraških vasi se bo svet ponovno spoprijel s pomembnim vprašanjem urbanističnega značaja in sicer s podrobnostnim načrtom za preureditev mestnega zgodovinskega središča. O tem vprašanju so pred kratkim odprli razstavo v palači Costanzi, na kateri so prikazali predloge, ki jih bo danes obrazložil občinskim svetovalcem odbornik za urbanistična vprašanja De Luca.
Podrobnostni načrt za preureditev mestnega središča predvideva vrsto novih ukrepov, na osnovi katerih naj bi urbanistično dokončno uredili mestno središče, tako Terezijansko četrt kot tudi staro mesto. Ne gre za vprašanje prometa, ampak za glo-bždno urbanistično rešitev, s katero bo mogoče ponovno naseliti prebivalstvo v staro mesto, ki se čedalje boli prazni. Predlog zadeva torej globalni družbeno-gospodarski razvoj mestnega središča in je kot tak nadvse pomemben dokument. Pri izdelavi tega predloga je aktivno sodelovalo tudi zainteresirano prebivalstvo, še zlasti pristojne rajonske konzulte, ki so bistveno pripomogle k izdelavi podrobnostnega urbanističnega načrta.
Na današnji seji občinskega sveta bo torej o tem vprašanju poročal odbornik De Luca. Po vsej verjetnosti bodo po poročilu sejo prekinili in bo razprava z glasovanjem na eni izmed prihodnjih sej. Na dnevnem redu današnje seje je tudi vrsta vprašanj upravnega značaja.
V Beogradu septembra «Teden prijateljstva» s Furlanijo-Jul. krajino
Iz Beograda se je vrnilo odpo slanstvo deželne uprave, ki se je v glavnem mestu SFRJ dogovorilo o sodelovanju na Tednu prijateljstva s Furlanijo - Julijsko krajino, ki ga bosta beograjska občina in Radio Beograd organizira konec septembra za časa Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Z vrsto »tednov prijateljstva* nameravata organizatorja predstaviti sosedne države, in sicer prek dežel, ki mejijo z Jugoslavijo. Doslej sta bila v Beogradu že dva »tedna*, in‘sicer teden Grčije in teden Avstrije. Deželno odposlanstvo, ki ga je vodil načelnik kabineta predsed stva deželnega odbora, se je med svojim bivanjem v Beogradu preteklo nedeljo udeležilo zaključnega dne avstrijskega tedna.
dogajanja na ten. prostoru. Prisotni so tudi podčrtali, da je do osimskih sporazumov vselej potrebno pristopiti v , luči potreb celotne dežele in zmeraj v deželnem obsegu.
Komisija za proučevanje osimskih sporazumov in strokovni odbor za industrijsko cono sta se okvirno domenila za program dela. Govor je bil tudi o pomembni vlogi, ki jo imata in ki jo morata imeti gospodarski članici SKGZ, to je Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje. Sklenjeno je bilo, da je treba stopiti na pot čimbolj strokovnih raziskav o najrazličnejših a-spektih uresničevanja osimskih sporazumov, seveda s posebnim poudarkom na problemih Slovencev.
Včeraj se je v Trstu sestala tudi komisija za prostorska in urbanistična vprašanja, ki deluje v okviru gospodarskega odbora SKGZ. Člani te komisije so nadaljevali z razčlenjeno diskusijo o deželnem urbanističnem načrtu.
s. k.
Včeraj v senatu In zbornici
SSk vložila zakonski osnutek za celovito zaščito Slovencev
Včeraj dopoldne je predstavnik Slovenske skupnosti vložil v uradih senata ter poslanske zbornice v Rimu zakonski predlog Slovenske skupnosti, ki vsebuje norme za celovito zaščito narodnostnih, ekonomskih in socialnih pravic Slovencev v Italiji.
Zakonski predlog, ki ga je Slovenska skupnost vložila 3. junija letos na predsednika deželnega sveta Arnalda Pittoni-ja na podlagi člena 26 statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, je bil parlamentu predložen na podlagi člena 50 republiške ustave, ki daje pravico državljanom vlagati zakonske osnutke v obliki peticije.
Zakonski predlog, ki vsebuje 24 členov in daljše uvodno poročilo, sta podpisala predsednik Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž ter tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, predložen pa je bil predsedniku senata Amintoreju Fanfani-ju ter predsedniku poslanske zbornice Pietru Ingrau.
POBUDE IN POZIVI OPERATERJEV INŠTITUTA «PALUTAN»
Kaka reševati pereče probleme družbeno neprilagojenih otrok?
Že leta 1973 uvedli proces odpiranja vzgojnih ustanov širši družbeni stvarnosti, vendar je tržaška javnost doslej odklonila sodelovanje
Prejšnjo noč okrog pol dveh je policijska izvidnica med svojim nočnim obhodom zapazila v Ul. Im-briani senco, ki se je skrivala za parkiranimi avtomobili. Brez težav so jo agenti obkolili in prijeli ter se začudili: nežen otroški obraz .je zapičil vanje prestrašene in zmedene oči — prijeli so 12 let starega S.F. Iz policijskih poročil razberemo, da je mladi klatež dan prej prišel iz nekega zavoda na obisk k očetu (ločenemu in brezposelnemu) in ker se ni hotel vrniti v zavod, je zbežal socialni delavki, ki ga je imela v varstvu.
Dan ali dva prej so pazniki neke tržaške veleblagovnice zasačili druga dva otroka, ki sta stegovala prste po razstavljenem blagu. Oba sta zbežala iz zavoda. Bila sta lačna in pripravljena na vse, kljub svojim rosnim letom.
Tržaška čma kronika je pose-
iiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V DNEH 23. IN 24. JUNIJA NA VELESEJMU
Tri pomembna strokovna srečanje e lesni industriji in trgovini
Prisotni bodo strokovnjaki iz Italije in tujine . Objav. Ijen program cDneva Jugoslavije:? v soboto, 18. junija
Med spremnimi prireditvami, ki jih organizirajo za časa tržaškega velesejma (letošnji sejem bo, kakor znano, od 17. do 29. junija), prednjačijo po svojem pomenu vsakoletna srečanja o lesni trgovini na mednarodnem in lokalnem tržišču. Ta srečanja so si pridobila sloves ne le v Italiji in v sosednih državah, temveč tudi v zunanjem svetu, kar dokazuje med drugim vsakoletna prisotnost strokovnjakov iz vse Evrope in iz čezmorja.
Letos bo les v ospredju v četrtek, 23., in v petek, 24. junija. V sredo bo na vrsti Srečanje o propagandi za večjo prodajo manj znanih vrst tropskega lesa. Srečanje organizira sejemsko vodstvo v sodelovanju s komisijo Evropskih skup-
Gospodarska vprašanja v komisijah SKGZ
V Trstu je bila včeraj skupna seja komisije za proučevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov in strokovnega odbora ;.a prosto industrijsko cono, ki delujeta v okviru gospodarskega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Razprava je zaobjela vrsto perečih vprašanj, ki so neposredno povezana z uresničevanjem dogovorov med Italijo in Jugoslavijo in ponovno je bilo poudarjeno, da mora slovenska narodnostna skupnost postati soustvarjalec gospodarskega
Kameruna, Konga, s Slonokoščene obale, iz Gabona in Zaira. V tej zvezi velja omeniti, da bo letos prvič na sejmu organizirana posebna razstava prototipov, izdelanih iz manj znanih vrst tropskega lesa iz omenjenih afriških dežel.
V petek, 24. junija, pa bosta na vrsti dve prireditvi, in sicer XII. mednarodno srečanje o lesni trgovini, ki ga organizira vodstvo velesejma pod pokroviteljstvom Vsedržavne zveze trgovcev z lesom in pluto in v sodelovanju s tržaškim Združenjem lesnih trgovcev. Na srečanju bo stekla razprava o temi: »Evropa v proizvodnji in predelavi lesa za napredek sredozemskih dežel, dežel z Bližnjega vzhoda in a-friških dežel v razvoju*. Glavno poročilo o navedeni temi bo podal predstavnik Vsedržavnega združenja trgovcev z lesom in pluto, prisotni pa bodo zastopniki vseh važnejših
držav dobaviteljic lesa iz Evrope in z drugih celin.
Italijansko združenje industrijcev s področja lesa, pluto, pohištva in opreme pa bo isti dan pripravilo strokovno srečanje o temi »Les kot gradbeni element*. Srečanje se bo začelo ob 9. uri in bo trajalo ves dopoldne. Razpravo bo vodil arh. G"! U. Marchi, nastopili pa bodo arh. M. Lucat s turinske univerze, stro-
kovnjak za lesne konštrukcije geom. G. Čenči, predstavnik orgaizacije
Federlegno ing. A. Moruzzi, arh. L. Barosso s turinske 'univerze, izvedenec za uporabo lesa v gradbeništvu ing. P. M. Desclos in arh. G. Arlunno s turinske univerze.
Sejemski koledar se med tem časom polagoma izpopolnjuje in včeraj smo lahko zvedeli, kako se bo od-
nesti. Razprave se bodo udeležili tu- smo ianKO zveneti, kmo se do ou-di proizvajalci in IŽVhzrfflB'lešA jz vijak »Ban Jugoslavije*, ki bo, ka-
•iiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiJiiiiiimiiiiimiiiniaiiiiiiiiimiiummiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiMiiiiiii
MOLOTOVKI NA SEKCIJI KPI IN KO
kor znano, na sporedu v soboto, 18. junija. Ob 9.30 bo na sejem dopotovala. gospodarsko odposlanstvo iz SFRJ, ki ga bodo ob glavnem vhodu pozdravili najvišji predstavniki sejemske ustanove. Pol ure zatem bo v dvorani za konference običajno srečanje s predstavniki tiska in gospodarskih krogov iz dežele Furlanije Julijske krajine. Ob 11.30 je predviden skupen ogled jugoslovanskega paviljona, t.j. kolektivne razstave v Palači narodov in razstave pohištva, ki jo bodo pripravila podjetja Slovenijales iz Ljubljane, Exportdrvo iz Zagreba in Ju-godrvo iz Beograda. Dan Jugoslavi je se bo zaključil s koktajlom ob 18.30.
Tudi za »Dan zavarovalstva*, ki bo na sporedu 20. junija in sicer na temo »Normativa Evropske gospodarske skupnosti in italijansko zavarovalsko tržišče*, je že izdelan dokončni program. Posvet bo vodil predsednik Vsedržavnega združenja zavarovalnic ANIA sen. Pella, področnimi poročili pa bodo nastopili glavni ravnatelji vseh štirih pomembnejših zavarovalnih družb iz Trsta (Assicurazior' generali, Riunione Adriatic, di Sicurta, Lloyd Adriatico in SASA). Srečanje bo v prostorih trgovinske zbornice
Včeraj ponoči so še neznani fašistični' zlikovci zagnali zažigalno steklenico v vrata sekcije KPI na Pon-čani, kjer je začasno tudi sedež sekcije KPI za Sv. Jakob. Stanovalci bližnjih hiš, ki jih je pok prebudil, so opazili tri mladeniče, ki so zbežali takoj po atentatu. V znak protesta zaradi tega atentata bo danes ob 18.30 pri Sv. Jakobu antifašistična
manifestacija KPI. na kateri bosta govorila Boris Iskra in sen. Paolo Šema.
Podoben atentat so neznanci izvedli tudi na sedež sekcije KD za Sv. Vid v Ul. Tigor 25. Tam so poleg majhne molotovke odvrgli tudi nekaj letakov, z gesli proti KD v'zvezi z zadržanjem stranke na glasovanju o splavu v senatu.
DANES V BAZOVICI
Začetek festivala komunističnega tiska
tanka, ob 18. uri pa bodo nastopili pevski zbori Tabor, Upa, Primorec in V, Vodnik: nedeljsko dopoldne bo namenjeno tekmovanju in igram za otroke ter okrogli mizi o šoli na vzhodriokraškem področju, ob 18. uri bo osrednja prireditev, na kateri bosta govorila sen. Jelka Gerbec in posl. Antonino Cuffaro, nastopili pa bodo partizanski pevski zbor »S. Gregorčič* iz Kopra, dramski odsek PD Tabor in južnoameriški ansambel »Los Ucayali». V ponedeljek zvečer bo okrogla miza o popolnem priznanju pravic slovenske manjšine v Italiji. Pripravili so tudi razstavo o šoli na vzhodnokraškem področju. Vse štiri večere bo za ples igral ansambel »Supergroup*.
jana s takšnimi primeri. O njih časniki ne poročajo, vendar gre za zaskrbljujoče jx>jave, ki bi jim bilo treba posvetiti veliko več pozornosti. Iz teh mladoletnikov se lahko nekega dne razvijejo Valan-zasca in njemu podobni Toda ob tem malokdaj pomislimo na vzroke, ki zvabijo mladega človeka na stranpota in naredijo iz njega nepoboljšljivega prestopnika. Raje ga že od samega začetka, še kot otroka, označimo za zavržek družbe in odtlej skrbno zaklepamo vsa vrata, da bi nas kdaj ne okradel. In ob prvi priložnosti ga prijavimo, če je treba, ogorčeni nad naraščanjem kriminala.
Kako naj sprejme življenje mlad človek, ki so ga. denimo, starši alkoholiki zavrgli, ki že od mladih nog roma od zavoda do zavoda popolnoma oropan tiste ljubezni, ki je predpogoj za graditev vsake zdrave in uravnovešene o-sebnosti? Krenil bo na pot, ki mu jo bo narekoval notranji odpor do vsega brezbarvnega, omejujočega, ponižu.jočega in hladnega v njegovi goli detinski, otroški in nato pubertetni eksistenci. Okolju, ki mu ni znalo aji ni hotelo dati ljubezni, bo sovražnik.
K temu bi radi dodali zanimivo dejstvo, na katero so nas v posebnem tiskovnem poročilu opozorili operaterji pokrajinskega pedagoškega inštituta »Palutan*. ki se ukvarjajo ravno s problematiko zapuščenih in neprilagojenih otrck in ki so uvideli, da ni učinkovite vzgoje brez topline, naklonjenosti in razumevanja, oziroma, da so zavodi sami na sebi nezadostna sredstva za uravnavanje razrvanih o-troških usod. Že od leta 197o so uvedli tako imenovani proces deisti-tucionalizacije, oziroma odpiranja vzgojnih ustanov in sistemov širši družbeni stvarnosti ter vključevanja mladih neprilagojenih ljudi v to stvarnost. Te ljudi so začeli počasi vključevati v šolo. na delovna mesta ter strukure za oresti čas, vzporedno pa so začeli pritegovati k sodelovanju družine ter širšo javnost. Prvi rezultati so že vidni in nadvse zadovoljivi. Sedem otrok oz. mladincev se je vrnilo k družinam, 4 so dodelili drugim družinam v varstvo, dva so vključili v skupnost za normalne otroke, o-sem pa jih .je še v inštitutu
ililiiiinfiiiMHimMmimiMmnmiiliiiimiiiMiimnnmmHMmHHHUHmmtiiiiiiiiiiimmMmMiimiimiHit
«Palutan». Od omenjenih obiskuje kar devet normalne državne šole, dva obiskujeta poklicno šolo, osem pa se jih je zaposlilo.
Ostaja torej odprto vprašanje osmih otrok, ki so še zmerom gostje »Palutana* in ki doslej niso imeli možnosti, da bi jih kdo posinovil ali vzel v varstvo. Predlog socialnih operaterjev je bil, da bi zanje dobili primemo stanovanje in da bi živeli skupaj kot nekakšna družina. Seveda bi zanje stalno skrbelo pet vzgojiteljev in dva pomočnika. Na takšno rešitev je pristal že leta 1975 tudi pokrajinski svet, ki je obenem obljubil finančno pomoč. Treba je bilo poskrbeti le za stanovanje, za katero bi bila pokrajinska uprava pripravljena prispevati do 250 tisoč lir mesečno. Ravno tu pa so se stvari zataknile. Kljub romanjem operaterjev od stanovanjske agencije do stanovanjske agencije in do zasebnika do zasebnika, ni bilo do danes mogoče zagotoviti primernega stanovanja.
Ob tej žalostni ugotovitvi operaterji inštituta »Palutan*, skupno s socialnimi delavci pokrajinske službe za oskrbo mladoletnikov, pozivajo javnost k sodelovanju. Konkretno prosijo za pomoč Dri iskanju primernega stanovanja, kjer bi si mladi ljudje, ki danes zavračajo družbo, kakor jih tudi družba zavrača. uredili Drimeren dom. Vsi, ki so pripravljeni ponuditi roko, naj se zglasijo v uradih za oskrbo pri pokrajinski upravi v Ul. Cellini 3 (drugo nadstropje) — tel. 64978 ali 37922 — od 8 do 14. ure, ali pa v inštitutu «Palutan» v Ul. Cantu 43 — tel. 54908 — od 9- do 13. ure.
Seja odbora NŠR
Narodna in študijska knjižnica sporoča, da bo prihodnja seja odbora — prva po preselitvi in po ogledu novih prostorov — v sredo, 15. t.m., ob 18. uri v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/1 z dnevnim redom, ki je naveden v vabilih. Vsi člani upravnega in nadzornega odbora se naprošajo, da se te važne seje z{i gotovo udeležijo.
MLADINA OD DOMJA IN S KRMENKE PRIREDI
ŠAGRO NA KRMENKI
SOBOTA, 11. junija — ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom »POMLAD«
NEDELJA, 12. junija — ob 11.00 odprtje kioskov — ob 17.30 kulturni program: nastop zbora osnovne šole s celodnevnim poukom Domjo - Ricmanje, zbor »Slovenec* iz Boršta, zbor iz.Mačkolj, zbor «F. Venturini* in godba na pihala iz Brega. Od 20.30 do 24.00 ples z ansamblom «POMLAD» PONEDELJEK, 13. junija — ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.00 do 24.00 ples z ansamblom «POMLAD»
Deloval bo dobro založen kiosk s pijačo in jedačo na žaru
Šolske vesti
Učenci celodnevne domjanske in ricmanjske osnovne šole «Ivan Trin-ko - Zamejski* priredijo danes ob 20. uri v šoli pri Dom ju zaključno prireditev.
Zaključna prireditev dijakov šole »Srečko Kosovel* na Opčinah bo v soboto. 11. t.m., ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah.
Učenci in učitelji osnovne šole v Borštu vabijo na razstayo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 12. t.m., od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure.
Srednja šola »Igo Gruden« v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev. ki bo v nedeljo, 12. junija ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
Gledališča
AVDITORIJ
Danes 10. junija, ob 20.30
ključek ob 23.30) «LA FAMKBjJ DELL’ANTIQUARIO», Carla Gold«" ja. Nastopajo M. Abruzzo, R. Bian® -G. Galavotti in A. Buonaiuto. 3«^ Furio Bordon, scene in kostumi Sef gio d'Osmo. Abonmajski odrezek ;*y 8. Rezervacije pri Osrednji blagri Pasaža Protti.
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel.
31948)
so na razpolago vstopnice za dana®
ZA VPIS
V POKLICNI SEZNAM
Sestanek Kmečke zveze v Lonjerju
Kmečka zveza bo v okviru srečanj s krajevnimi kmetovalci o vprašanju vpisa v uradni seznam kmetijskih podjetnikov, imela sestanek ob 21. uri v prosvetnem domu v Lonjerju.
PD »KRAŠKI DOM« REPENTABOR
priredi gostovanje amaterskega odra PROSEK — KONTOVEL jutri, 11. t.m., ob 21. uri na dvorišču Kraške hiše v REPNU z dramo Jožeta Zemljana
»ODLOČITEV*
Režija: Stane Raztresen
Vabljčni!
OB ZAKIJUČKU LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA
Uspel nastop mladih v društvu «S. Škamperle»
NA STROKOVNI ŠOTI ŽE OBJAVLJENI IZIDI
Končne ocene niso najboljše in pre-cej dijakov ima popravne izpile
Danes ob 18. uri se bo v Bazovici začel festival komunističnega tiska za področje vzhodnega Krasa. Prireditelji x so pripravili vrsto kulturnih nastopov. Tako bo drevi ob 20.30 nastopila dramska skupina PD «Tabor» z igro »Rusa riga črjez uograde*. Jutri ob 17. uri bo šahovska simul-
Šolsko leto je pri koncu. Nekateri že razmišljajo o počitnicah, drugi pa še trepetajo v pričakovanju zrelostnih izpitov. Pouk na nižjih in višjih srednjih šolah se bo dejansko zaključil z današnjim dnem, nakar bo 16. junija mala in v začetku julija velika matura. Na znanstvenem in klasičnem liceju »France Prešeren?; se je pouk zaključil že pirejšnjo soboto, vendar bodo končne izide razobesili šele prihodnji teden. Pouk so zaključili tudi na slovenski strokovni šoli, kjer so včeraj že objavili izide.
V prvem razredu oddelka za kemijske analitike (oddelek je začel delovati šele v preteklem novembru in ima en sam razred) sta na 16 vpisanih dijakov izdelala le dva, in sicer Darko Briscak in Franko Pahor. Pet dijakov ima popravne izpite, pet jih je med šolskim letom izstopilo, trije so bili neocenjeni, eden pa ni izdelal. Seveda je treba pri tem upoštevati, da se je pouk v tem razredu, kot rečeno, pričel pozno in da ie le polovica vpisanih dejansko obiskovala pouk.
Končni izidi na oddelku za monterje in popravljalce radijskih in televizijskih sprejemnikov so naslednji: v prvem razredu so izdelali Albert Bratož, Valter Kerpan, Miloš Pirc, Robert Prasel in Adriano Se-devčič. Štirje dijaki imajo poprav-

SINOČI V DIJAŠKEM DOMU
Prisrčen zaključni večer v našem dijaškem centru
Pestremu sporedu je sledilo številno občinstvo
Sinoči je bila v prostorih Dijaškega doma v Trstu zaključna prireditev, katero je priredila Domska skupnost. Velika dvorana našega dijaškega centra je bila natrpana do zadnjega kotička, saj so sporedu pazljivo sledili starši gojencev, dijaki, gojenci, nekateri profesorji ter še drugi.
V imenu gojencev je najprej spregovoril predsednik Domske skupnosti, dijak Marko Klanjšček, ki je orisal izvenšolsko dejavnost gojencev v pravkar zaključenem poslovnem letu. Nato je v imenu delovnega kolektiva spregovoril ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab, ki je najprej pozdravil goste večera, med katerimi prof. Franca Škerlja za SKGZ in Dušo Kosmino za Dijaško matico ter še ostale. Švab je med driigim poudaril pomen in važnost izvenšolskega delo vanja gojencev, saj so prav ti naš bodoči kader. Dejal je, da je Dijaš
ki dom dopolnilni inštrument šole torej središče, kjer so se in se v bodoče še bodo zbirali in sestajali naši mladinci v plodnem družbenopolitičnem delovanju. Sledil je še pozdrav predsednice Dijaške matice Duše Kosmine, nakar so osnovnošolski otroci - gojenci pod vodstvom vzgojiteljice Sonje Pečar prikazali kratko otroško igrico »Muca copatarica*, ki je žela burno ploskanje občinstva.
Nato sta člana folklorne skupine «Stu ledi* Marta Bogateč in Boris Zobec zaplesala baranjski ples. Sledil je nastop nekaterih gojencev Glasbene matice, med katerimi so izstopali nabrežinski harmonikarji pod vodstvom Dorine Kante. Sledil je še nastop mešanega pevskega zbora »Slavec* iz Ricmanj, katerega je vodil Vlado Švara in ki je zapel šoj>ek slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Program se je zaključil s skromno zakusko1.
ne izpite, eden pa jz izstopil.
V	drugem razredu so izdelali Rudolf Markuša, Dario Škabar, Pavel Stransciak i, Leo Žetko. Pet dijakov ima popravne izpite, eden pa ni izdelal. Oddelek za monterje ima le dve šolski leti življenja, zaradi česar še ni tretjega razreda.
Na oddelku za orodne mehanike so izidi naslednji: v prvem razredu so izdelali Dario Carli, Ugo Milič in Saša Smotlak. Štiri dijaki imajo popravne izpite, trije pa niso izdelali.
V	tretjem razredu je bilo vseh šestnajst dijakov prepuščenih k zrelostnim izpitom.
Prosvetno društvo r.Slavko Škamperle» od Sv. Ivana je sinoči pokazalo sadove petmesečnega dramskega tečaja za otroke, ki ga je rodila Leli Nakrstova. Nad petnajst svetoivanskih otrok je z recitacijami in kratko enodejanko navdušilo občinstvo ter dokazalo, kaj se da s požrtvovalnostjo in pod veščim vodstvom doseči. Obenem pa je bila prireditev poživitev za sveto-ivansico društvo ter obetajoče jamstvo za njegovo prihodnost. Nastop domačih otrok so dopolnili ■■ekstet deklet, harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka ter nekaterih solistov. Podrobneje bomo o prireditvi še poročali.
Zaključna šolska prireditev na Proseku
Obvestilo Sindikata slovenske šole
V dvorani Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20/1, bo v ponedeljek, 13. junija, ob 19. uri seja koordinacijskega odbora šolskih in zavodnih svetov. Na dnevnem redu bo vprašanje slovenskega šolskega okraja.
Nočno trčenje v predoru S. Vito
V predoru S. Vito se je pripetila danes ponoči, malo pred 24. uro, izredno slikovita prometna nesreča, v kateri s j bile ranjene tri osebe: 27-letni Silvano Gallinucci iz Ul. Fomace 13, ki se bo moral zdraviti 15 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, 32-letni Giorgio Godina z Jeričljevega trga 12, ki se bo zdravil od 20 do 30 dni na kirurškem oddelku tržaške bolnišnice in 19-letni Maurizio Giakovic iz Ul. Cavalli 14, za katerega so zdravniki odredili specialistični pregled in bo okreval v 10 dneh.
Dinamika trčenja ni še povsem znana, kajti v trenutku, ko poročamo, so tržaški karabinjerji še na kraju nesreče. Po vsej verjetnosti je prišlo na blagem ovinku v predoru do čelnega trčenja med giulio super, ki jo je upravljal Gallinucci v smeri proti Skednju in v kateri se je peljal tudi Giakovic, in fiatom 128, ki ga je v nasprotni smeri u-pravljal Godina. Po sledovih zaviranja na cestnem tlaku in stanju avtomobilov po trčenju bi lahko sklepali, da je Gallinuccija, za katerega so zdravniki v diagnozi napi-šali, da je v vinjenem stanju, na o-vinku zaneslo na levo stran cestišča. Na kraj nesreče so poleg karabinjerjev in reševalcev Rdečega križa, k; so vse tri ranjence prepeljali v bolnišnico, prihiteli tudi gasilci, ki so pomagali odstraniti razbitine avtomobilov in očistili cestišče, po katerem se je razlil bencin. Predor je bil dalj časa zaprt za promet.
V vrsti zaključnih šolskih prireditev je sinoči bila zaključna prireditev tudi na proseški nižji srednji šoli s celodnevnim poukom »Fran Levstik*. V dvournem programu so učenci pokazali svoje sposobnosti staršem in jim dokazali, kako so uporabili svoj prosti čas. Lutkovna igrica, dramski prizorčki, nastop folklorne skupine, vse to dokazuje, da lahko otroke postopno angažiramo, da bodo jutri kas zahtevnejšim nalogam. Spodbudno je, da so vse sami pripravili n pomočjo profesorjev, od odra do lutk. V svoji neizkušenosti so v dramskih prizorišč poželi prisrčen aplavz, zelo dobro pa so se izkazali učenci prvih razredov z venčkom narodnih plesov. Udeležba nastopajočih je bila zelo številčna. Koliko truda, koliko žrtvovanih ur učnega in neučnega osebja je bilo potrebnih za radosten blisk v očeh učencev, ko so pred starši dokazali svojo pridnost.
Nerodno je v takem primeru naštevati imena ljudi, ki so položili vso svojo dobro voljo v pozitiven izid takih prireditev, saj je neizbežno, da se kdo prezre. Le nekaj imen: Aleksij Pregare. Olga Lupine, Elizabeta Ban, Franko Žerjal, pri takem delu pa je tako ali drugače soudeležen celoten profesorski zbor. Še nekaj smo včeraj doživeli, kar je postalo običaj na naših šolah: podelitev bralnih značk, v tem primeru Levstikovih, ki jih je prejelo 7 učencev.
Včeraj-danes
junija
Danes, PETEK, 10.
MARJETA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53. —, Dolžina dneva 15.38. ,i-d, ,Lut na vzide ob 1.54 in zatone ob 14.52. Jutri, SOBOTA, 11, junija SREČKO
Vreme včeraj: Na j višja dnevna temperatura 24,3 stopinje, najnižja 17,2, ob 13. uri 24,1, zračni pritisk 1018,4 mb, stanoviten, vlaga 55-odstotna, nebo malo oblačno, veter severozahod-nik 8 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 9. junija 1977 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO: 79-letni Basilio Časa sola, 96-letna Gisella Pausich, 59-let ni Boris England, 6H-letna Emilia Pe rec Depichler vd. Pozzecco, 7 mesecev star Giuseppe Faviana, 49-letni Adriano Sensi, 73-letni Spartaco Fel luga, 89-letni Giovanni Galante, 73 letni Luigi Rumer, 91-letna Ida Ba razzetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZVEZA BORCEV — OREHOVLJE
vabi na 6. tradicionalni
PRAZNIK ŠPARGLJEV
v OREHOVUAH
SPORED:
II. 6. 77 — ob 20. nri otvoritev praznika in ples z ansamblom GAMA.
12.6.77 — dopoldne tekmovanje v malem nogometu, ob 15. uri otvoritev razstave kmetijskih pridelkov, ob 16. uri povorka kmečke demonstracije. Sledi bogat kulturni program z nastopom moškega pevskega zbora iz MIRNA ter priznani humoristi «BOTER in BOTRA*. Zvečer ples z ansamblom GAMA.
Pridite ln' poskusite našo specialiteto špargljev!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel, 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ISIS
BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA'
S. P A
TRST - Ul-IC'.A P. FILZI TO, -	GT-AAB
lob 21. uri) in jutrišnji (ob 18-koncert. Ves spored bo posve® Ludvvigu van Beethovnu ob 156; , letnici smrti. Dirigent Ralf Weik® ' solisti Gabrielle Fuchs, Karl Maf* in Kurt Rydl. •
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
BALETNA ŠOLA Sezona 1976 - 1977
BALETNI NASTOP
Pedagoški prikaz študija
Pedagoga: NADA KRIŽMAN# ČEVA in JANEZ MEJAČ
V	drugem delu bo nastopil* skupina solistov pod vodstvo® JANEZA MEJAČA.
V	nedeljo, 21. t.m., ob 17. 110 v Kulturnem domu v Trstu.
ZADRUGA «NAŠ KRAŠ«
vas vljudno vabi na odprtje r3J' stave, ki jo prireja v KRAšK* GALERIJI
Emilio Primossi-Primožtf
Odprtje razstave bo jutri, & junija ob 20.30.
Kino
Movie Club 77. (V sedežu AIA
Roma 15) —, Ob 18.00 CukorieV* mojstrovina «Adam’s Rib*. Spe116 Tracy, Katherine Hepburn. ,»> Ariston Zaprto zaradi popravil- _ Mignon 16.00 »II cibo degli'
... Batami film.	--M
Nazionale 16.30 «Oedipus Orca»-Niehaus in Gabriele Ferzetti. povedan mladini pod 18. 1®P Grattaclelo 1G.30 «Le nuove avve® re di Furia*. Barvni film. Fenice 16.00 »La grande fuga*. St®* McQueen. Barvni film.

Excelsior 16.00 «Maladoleseenza»- , Jonesco in Lara Wendel. Prep®' dan mladini pod 18. letom. ,. Eden 17.00 «Bestialita». Prepovej mladini pod 18. letom. Barvni f1 Ritz 17.00 «Vamos a matar eomP3^ ros*. Franco Nero, Thomas Jack Palance. Barvni film. ^
Aurora 16.30 «Tutti possono arn re tranne i poveri*. Enrico M®” sano, Barbara Boiichet. . p Capitol 16.30 «Tbrilling — Autos'" rosso sangue* Franco Nero. vedan mladini pod 18.	1®°
Barvni	film.	,,
Cristallo	16.30	«11 gobbo	di	L°n°J
Gunther Štolf. Prepovedan mi® pod 14. letom. Barvni film- ^ Moderno	16.30	«Lager sadis*.	M-	jj,
ren. Prepovedan mladim P0® letom.	Barvni film.	|
JTIodrammatico 16.15 «Sole, ses*®j
noclnfi';!'!« Pranrmorlnn rvilnnllU *
pastorizia*. Prepovedan mladini 18. letom. Barvni film.
Ideale 16.00 »I cannoni di Naval®11
Gregory Pečk, David Niven.
Impero 16.30 Walt Disneyev chio*. Barvni film.
Radio Danes zaprto.
Vittorio Veneto 16.00 «La notted®^ quila» Michael Caine,	D®0^
Sutherland. Barvni film. ..-p, Abbazia 16.00 »Assassinio sull'Ei8JA
Clint Eastvvood in George Ke1®*«, Astra 16.30 «Cheyenne». Wood St®^
Barvni film.	Jt
Volta (Milje) 17.00 »Perchč si ® , de un magistrate*. Franco 111 Francois Fabian. Barvni fil®*
TEČAJI VALUT V MILANU ' DNE 9. 6. 1977
Ameriški dolar: debeli	883,50
drobni	855.-
Funt šterling	1523.—
Švicarski frank	350.—
Francoski frank	178.—
Belgijski frank	24,-
Nemška marka	372.—
Avstrijski šiling	52,10
Kanadski dolar	820.-
Holandski florint	356.—
Danska krona	143.—
švedska krona	197.—
Norveška krona	162,—
Drahma: debeli	22,-
drobni	23,70
Dinar: debeli	46,-
drobni	46,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
KARLO OTA, Boljunec 77, odpre danes osmico in toči belo in črno vino.
Razna obvestila
„1?
ŠD Sokol in SPD I. Gruden "7 jj» brežina organizirata 11. in 12- i-
društveni praznik na ______
gfišču. Na sporedu bo tudi jir turnir in plesna zabava. Igral 8° sambel Iga Radoviča.
Izleti

SPDT prireja v nedeljo, 12- J)T j* ob priliki 6. srečanja zamejsk®^ planinskih društev iz Slovenije, * fina Matajur. Izlet j®^cjii
pf1
bušni izlet na Matajur. Izlet J®,$ meren za vse. Vpisovanje na
ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20.
avtobusa ob 7. (Foro Ulpiano).
uri izpred

Prispevki


Namesto cvetja na grob j. jj/ Mantovana daruje Mirko 10-66®
za Glasbeno matico.
10®*'
Ob obletnici smrti dragega in sestre Kristine daruje
mažič 20.000 lir za »klad Se**
mažič 20.000 lir za sklad Tončiča.	JO"
V počastitev spomina svak® pi sipa Tomažiča, sestre Kristi0® jii svakinje Marjuče darujeta S^pič'
Just Colja 10.000 i tico. V, isti nam-
lir za Dijaško^*
len daruje
Colja 3.000 lir za Dijaško nr
ali c»'
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK
10. junija 1977
V PROSTORIH ŠPORTNEGA DRUŠTVA PRIMORJE
Lepa zaključna prireditev osnovne šole na Proseku
Učenci so pokazali dobro pripravljenost, za kar gre priz-Banje tudi učiteljem - Danes prireditev «Dan v naravb
Zaključne šolske prireditve se v dneh vrstijo kot na tekočem tra-***• V soboto popoldne so se občin-styu predstavili otroci proseške o-snovne šole, katerim pa vreme žal ** bilo naklonjeno. Predstavo
Jšnieravali prirediti na prostem, na-
^ Pg en co rrmrali 7ofoni tr Kliknil'
, ožel kl je bil
, n. so se morali zateči v bližnji ffotek športnega društva Primorje, J1 je bil morda za to priložnost Pfotesen.
Prvi so se predstavili otroci I. A •**reda, ki so na zbadljiv način uprizorili nekaj prizorčkov iz knji-?e in s tem dokazali dobro dozo Jumorja, kar je seveda takoj spra-'0 v prijetno razpoloženje zbrane P^lušalce.
, Učenci I. B razreda so se izkazali dobri flavtisti, saj je njihova 1Jyedba »Marko skače» še kar do-zvenela. Lepo so nato podali tu-J1 nekaj recitacij. Fantje so svojo Nagajivost upravičevali v tem, da s° ■.. fantje korenjaki in z lesenimi puškarni na rameh in papirnatimi *apami na glavi dobro podali «Mi sttio vojaki korenjaki*. Učenci II. faareda so uprizorili prizorček «Uči-^ijica sprašuje učence*, ter s tem P°kazali kakšen je njihov delovni-Jan na šoli. Združeni I. A, I. B in II. •azred so ob spremljavi (na harmo-aiko) učiteljice Ide Bitežnik zapeli r*n ... cin . .. dreznica, Kukavica, jezeru, Sem deklica mlada vese-fa in Izidor ovčice pase. Učenci III. Razreda so lepo uprizorili zgodbo o enem Mihcu, ki je celo šolsko leto Janaril, nato pa je ob koncu čakal ePc spričevalo, vendar se je pošte-J° zmotil. Četrti razred je namenil *v°j spored vsem zamejskim Stolpcem. Najprej so se spomnili na pneško Slovenijo, katero je priza-?el potres, z željo, da bi tam kma-A zadonela njihova Vince rumeno, pisel je nato s pesmijo «Mau 'čez 1?aro* poletela na Koroško in že 'Ho bili v Ameriki in sicer v Cleve-!andu, kjer živijo mnogi slovenski •zseljenci. Spored so zaključili učenji V. razreda, ki so v dobro sestav-TOem tekstu pripovedovali o do-
na prostem in prosto zabavo. Dijaki seveda upajo, da jim bodo tudi takrat bili starši ob strani.
B. R.
Tudi letos za otroke več poletnih centrov
Občinska in pokrajinska uprava bosta po pozitivnih lanskoletnih izkušnjah tudi to poletje priredili za otroke osnovnih šol deset poletnih centrov, in sicer pet julija in pet avgusta meseca. Centri bodo delovali v prostorih bivših ustanov «Palutan» in «Sergio Laghi*, v vili Haggiconsta pri Sv. Vidu, v domu za mladoletnike v naselju Sv. Sergija, v osnovni šoli s celodnevnim poukom pri Banih in v slovenskem Dijaškem domu v Trstu.
NA «URBANEX 77» V ZAGREBU
Stand o urbanističnem razvoju Gorice
Naša dežela je prisotna na razstavi z naslovom «Urbanex 77», ki so .jo 6. junija odprli na zagrebškem sejmišču. Furlanija - Julijska krajina je za to priložnost pripravila poseben stand, v katerem je prikazan urbanistični ravoj Gorice.
V standu, ki ga je pripravilo deželno odbomištvo za načrtovanje in proračun, je z vrsto planimetrij prikazan razvoj Gorice od časa Beneške republike do današnjih dni. Poseben poudarek je namenjen urbanističnemu načrtu, ki ga je za mesto pripravil leta 1921 arhitekt Mnx Fabiani in načrtu iz leta 1965, ki ga je pripravil arh. Piccinato.
Po zaključku «Urbanex» bodo deželni stand oziroma stand grupe, ki obsega tudi planimetrije urbanističnega razvoja Poreča, Kranja in Feldkirchna, prenesli v Poreč (julija), pozneje si ga bodo lahko ogledali v Beljaku in Celovcu (septembra), naker prideta na vrsto Gorica in Trst (novembra oziroma decembra). Prihodnje leto pa bodo stand prenesli še v Ljubljano.
POTREBNO JE DOGRADITI ŠE PRITLIČNI TRAKT
Zidarska dela na gradbišču slovenske osnovne šole se naglo bližajo h koncu
Zakaj se je ustavila gradnja otroškega vrtca v Ulici Čampi
liiifiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiliiiiiiiiiiiii
NA rednem občnem zboru
Prosvetno društvo v Mačkoljah podalo obračun svojega delovanja
Za jesen pripravlja društva razstavo starih dokumentov, slik in predmetov
Minulo soboto, 4. junija je prosvet-1 zadnjih letih zelo razmahnil, tako
no društvo Mačkolje imelo redni letni občni zbor, na katerem je odbor podal pregled dejavnosti v zadnjem obdobju, ki zajema razne nastope, prireditve, družabna srečanja ter skrb za glavne probleme vaške skupnosti. Sliko o splošnih namenih društva je pedal predsednik Danijel Novak ki je številne prisotne člane spomnil, kako je bila reorganizacija prosvetnega delovanja potrebna predvsem za večjo koordinacija in programira, no delo. To je bilo še toliko bolj
potrebno, ker je vsako prosvetno pikih v petih letih na osnovni šoli, ] delo v zamejstvu obenem in predetem zapuščajo z veseljem, obenem vsem narodnoobrambnega značaja.
^ lepimi in neizbrisnimi spomini.
Občinstvo, ki je pozorno sledilo izdajanju posameznih točk, je nastopati nagradilo s toplim aplavzom ter Oteklo vso pohvalo učnemu osebju *a izkazano požrtvovalnost.
. Naj omenimo še, da je bila v netijo v prostorih proseške’ šole razdava ročnih del. Danes, 10. t.m., p prireja šola s sodelovanjem starat «Dan v naravi*, ki bo obsegal ex **npore, razne športne igrice, kosilo
Kakbr povsod drugod, se je moralo tud; naše društvo spopadati z najrazličnejšimi težavami, člani so morali veliko žrtvovati, da je na primer pevski zbor izvedel svoj program dela in nastopov. Tudi pomanjkanje stalnega pevovodje je nemalo oviralo redno delovanje. Odbor je zato vložil veliko truda v to, da je za pevski zbor priskrbel rednega pevovodjo v osebi Cveta Marca. Mnogo dolgoročnega dela zahteva tudi vsakoletni praznik češenj, ki se je v
da je vsako leto treba več ljudi za njegovo pripravq in izvedbo. Številni člani in drugi vaščani so doslej vedno nesebično priskočili k delu, kar se bo, upajmo, nadaljevalo tudi v bodoče.
Izčrpno poročilo o vsestranskem delovanju društva je podal tajnik David Stepančič.
Društvo namerava v bodoči sezoni še bolj utrditi in popestriti svoje delovanje. Med drugim namerava pripraviti za jesen razstavo starih dokumentov, slik in raznih predmetov. Lato že sedaj vabi vaščane, naj pregledajo svoje stare dokumente in jih dajo na začasno razpolago organizatorjem razstave.
Po blagajniškem poročilu in razpravi so prisotni člani odobrili delovanje društva ter izvolili nov od bor, v katerega so v glavnem potrdili skoro vse prejšnje člane (Zorko Gorjan, Danijel Novak. Aldo Pec-cia, Klavdij Smotlak, David Stepančič in Adrijan Rehar). V nadzorni odbor so potrdili Alberta Parovela in Alojza Tula.
n. d.
Vprašanje šolskih zgradb za potrebe slovenskih šol je že dolgo časa v ospredju zanimanja slovenske javnosti. O njem je obsežno razpravljala tudi slovenska konzulta pri goriški občinski upravi ter sprejela ustrezne sklepe, s katerimi se je predstavila občinski upravi. Gre za enega izmed ključnih vprašanj, ki je toliko važnejše če upoštevamo, da imamo v zadnjem času precej težav s tem, kako zadovoljiti potrebe po vpisu v slovenske otroške vrtce. Šolske gradnje so torej v neposredni povezavi s samim vpisom v otroške vrtce in v slovenske šole nasploh, zaradi tega je naša javnost pozorna do vsega, kar se na tem področju dogaja.
Včeraj smo si ogledali gradbišče slovenske osnovne šole v Ul. Čampi in s presenečenjem ugotovili, da gradnja otroškega vrtca ne napreduje. Lansko leto so skopali jamo za kletne prostore in pri tem je tudi ostalo. Občinska uprava je delo prekinila zato, ker ni našla soglasja s projektantom inženirjem Adolfom Močnikom o stanovanju za vratarja. Projektant ga je vrisal v načrt, občinska uprava pa njegovi izgradnji nasprotuje. Rezultat je ta, da otroškega vrtca ne gradijo. Kolikšna škoda je nastala s tem, si lahko vsakdo predstavlja. Predvsem so se gradbene storitve v enem letu podražile in je že s tem nastala škoda. Morda še največja škoda pa je nastala zato, ker v prihodnjem šolskem letu ne bomo imeli treh sekcij, ki so predvidene v načrtu in ki bi v marsičem odstranile težave, ki so se prav v tem času pojavile v otroških vrtcih zaradi večjega vpisa v vrtce, kot pa ga vrtci premorejo.
Po Močnikovem projektu je otroški vrtec pritlična zgradba, v kateri' je prostora za tri sekcije in vse spremljajoče prostore, ki jih vrtec potrebuje, vštevši stanovanje za paznika. Paznik ne bi skrbel samo za otroški vrtec, ampak tudi za osnovno šolo, ki jo gradijo v bližini in o kateri bomo spregovorili kasneje. Celotni objekt torej ni velik in če bi ga začeli graditi vzporedno z osnovno šolo, bi lahko tudi na njem zaključili zidarska dela, kot jih zaključujejo na osnovni šoli. Občinska uprava je zamudila enkratno priložnost, da naši | narodnostni skupnosti ponudi za I prihodnje šolsko leto ugodno rešitev vprašanja vpisa v otroške vrtce.
Poslopje celodnevne slovenske osnovne šole je v glavnem dograjeno. V teh dneh bodo sezidali pritlični trakt, ki je desno od vhoda in v katerem ‘ bodo tri učilnice. S tem bodo zidarska dela v grobem zaključena. Sledila bo zidava predelnih sten, ki jih je malo, ter vzidava napeljav, zapiral in vsega ostalega.
Ogledali smo si gradbišče z načrtovalcem inž. Močnikom, ki nam je razložil funkcionalnost o-bjekta. Osrednji del šole, ki je takoj po vhodu, predstavlja obsežen foyer. Povezan je s sosednjo učilnico, ki jo bodo lahko uporabili za pouk glasbe. Oba prostora skupaj je mogoče izkoriščati za šolske prireditve. Učilnica, ki je za en meter višje od foyerja, bo služila za oder, med obema prostoroma pa bo premična stena.
V prvem nadstropju so predvideni nadalje uradi za didaktično ravnateljstvo ter za knjižnico.
Na levi strani, vedno v pritličju, je po načrtu predvidena jedlnica s kuhinjo. Če bo občinska uprava hrano pripeljala iz osrednje kuhinje, potem se ta trakt lahko spremeni v tri učilnice. Iz foyerja vo-
dijo stopnice v klet in v prvo nadstropje. V kleti je predvidena delavnica, ki se lahko spremeni v telovadnico ali v dvorano za filmske predstave in druge skupinske dejavnosti. V prvem nadstropju je predvidena izgradnja treh učilnic. Če ne bodo zgradili kuhinje in jedilnice, potem bo v zgradbi deset učilnic za celodnevni pouk ter kletni prostor.
«S slikarjem Palčičem sva se dogovorila, da bo pripravil modele, ki bi jih vzidali v cementne stene v foyerju. Šlo je za podobe v reliefu na treh betonskih stenah, ki bi jih Palčič kasneje poslikal, tako da bi bil ta prostor tudi likovno obdelan in da bi v njem bilo čutiti slovensko vzdužje*. Inženirja Močnika moti, da ta ideja ni bila uresničena. Krivda za to pa ni njegova, ker je občinska uprava vodstvo del zaupalo neki tretji osebi, ki za te probleme nima posluha.
S prihodnjim šolskim letom tega objekta še ne bodo izročili namenu. V poštev bo prišel šele v naslednjem šolskemu letu. Seveda je sedaj potrebno poskrbeti, da se prične graditi tudi otroški vrtec za katerega je denar že nakazan, in slovenski trgovski zavod, ki bi ga morali zgraditi v bližini.
NA DAN PRIHAJAJO RAZLIČNE TEŽNJE
Pobude nekaterih občanov za samostojni rajon Madonnina
Sedaj spadajo pod Ločnik . Nekateri si-cer želijo, da bi bidi pripojeni Podgori
Na podrdčju Madonnine živi danes nekaj več kot tisoč prebivalcev. V glavnem so se semkaj naselili po drugi svetovni vojni, ko so bile zgrajene nekatere ljudske, kasneje pa še številne zasebne hiše. Pod Ma-donnino spada danes vse področje jugozahodno od železniškega nasipa in zahodno od Soče tja do obronkov na katerih se razprostira Ločnik.
Do leta 1927 je skoro vse to področje spadalo pod podgorsko občino, ki je bila do tistega leta samostojna, po novi razdelitvi goriške občine v letu 1965 pa je pripadlo krajevni skupščini Ločnik.
Ko je prišlo do razdelitve je pričelo prebivalstvo godrnjati. Nekateri prvotni prebivalci, med njimi tudi Slovenci, so hoteli ponovno priključitev podgorski matici. Hoteli so, da bj prišli v podgorsko krajevno skupščino in pred letom dni je bilo v ta namen zbranih tudi nekaj sto podpisov. Prošnja, podkrepljena s temi podpisi, je bila izročena gori-škemu županu.
Zdi pa se, da niso bili vsi zadovoljni s tem predlogom, čeprav so si bili skoro vsi edini v tem, da se morajo ločiti od Ločnika. Nekateri zagovarjajo namreč ustanovitev samostojnega rajona. Ti so pred nekaj dnevi povabili medse goriškega župana in so mu prikazali svoje zahteve.
Seveda obstajajo v zvezi s tem

1
. - ' ' ■■
4
M1M1MSK511K
določene težave, kajti o tej .zahtevi se morata izreči skupščini drugih dveh prizadetih rajonov. Podgorska skupščina ,ki ji je na tem, da bi se ponovno združilo ozemlje, ki je nekdaj spadalo pod podgorsko občino, je že izrekla negativno mnenje. Sedaj se mora izreči še skupščina v Ločniku, tam pa so sedaj zavzeti z ostavko predsednika in imenovanjem novega.
Zavodski mt učiteljišča za slov. šolski okraj!
Zavodski svet državnega učiteljišča «Simon Gregorčič* v Gorici, zbran na seji dne 2. junija 1977, ponovno odločno protestira proti predlogu deželnega odbora, ker pri porazdelitvi novih šolskih o-krajev ne upošteva upravičenih potreb slovenskega prebivalstva v deželi in njegovih zahtev po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Obenem omenjeni zavodr.i svet odločno poziva deželni odbor, naj pri dokočni porazdelitvi novih šolskih okrajev upošteva te zahteve in ustanovi samostojni šolski okraj za Slovence v Italiji.
Ta sklep so sprejeli na zadnji seji zavodnega sveta. Deželnemu odboru in deželnim tajništvom političnih strank ga je poslal predsednik sveta Andrej Košič.
Ocenjevalna komisija na trgovski šoli
Na šolskem skrbništvu so t« dni objavili imena profesorskih komisij, ki bodo ocenjevale na letošnjih zrelostnih izpitih na goričkih višjih srednjih šolah.
Na slovenski trgovski šoli bo ocenjevalni komisiji predsedoval prof. Aleš Lokar, v njej pa so še prof. Antoni ja Vončina - Bednarik (italijanščina). prof. Janja Auersperg-Novak (slovenščina), prof. Alojz Tul Apolitična ekonomija in finančne vede), prof. Egon Floridan (pravo). Kot predstavnik razreda bo prof. Marija Kocjančič - Salerno (upravne vede).
Prenehajmo se bati tistih,
ki se zdijo drugačni
Za zgled
naj nam bodo otroci
Odrasli ljudje često ne vidijo radi prijateljstva, ki se more v šoli razviti med zdravim ter prizadetim oziroma handikapiranim otrokom, kajti odrasli ljudje se pogosto bojijo tistih, ki jih imajo za drugačne. Toda prizadeti oziroma handikapirani otroci niso prav nič drugačni od drugih otrok, le bolj nesrečni so. Imajo pa, kot vsi otroci, pravico, da obiskujejo šolo.
Država, dežele, pokrajine in šolske oblasti bi se morale zavzeti za to, da bi prebredle težave, ki so v zvezi z učnimi sredstvi, učili in šolskimi strukturami.
Starši zdravih pa bi se morali otresti svojega egoizma. Skratka, , vsi bi morali čutiti svojo dolžnost in pomembnost tega, da lahko osebno pripomoremo k temu, da pomagamo handikapiranim otrokom, da bi se vključili v šolo in družbo.
Pomagajmo handikapiranim otrokom, da se vključijo v šolo
rit-:-	V
Ravnokar bo slovenska osnovna šola v Ulici Čampi zgnij ena do tretje faze
OB IZIDU ZADNJE ŠTEVILKE FURLANSKE REVIJE
Čudni pogledi urednika «Sot la nape»
Luigiju Ciceri ni všeč slovenski preporod v Beneški Sloveniji - Sicer vsebinsko bogata revija
Kot vedno, je tudi zadnja, prva letošnja številka revije «Sot la nape*, polna zanimivih člankov o literaturi in narodnih izročilih sosednjega furlanskega naroda. Revija, ki je odraz Furlanskega filološkega društva, si prizadeva ohraniti in razvijali furlanski jezik ne le v literaturi v ozkem pomenu besede, marveč tudi v vsakdanji rabi. To pobudo je seveda treba pozdraviti. Ni pa razumljivo zakaj so potem v reviji, in to ne le v zadnji številki, nekateri članki pisani izključno v italijanskem jeziku. Takšno je, npr. poročanje o zadnjem občnem zboru Furlanskega filološkega društva, taka so poročila o nekaterih knjigah in tudi nekateri polemični člančiči o katerih poročamo v nadaljevanju tega članka. Bolje bi bilo, v prizadevanju za ohranitev Jur-| lanskega jezika in kulture, da bi bi-\ lo vse napisano v furlanščini. Zanimiv je članek Alessandra 1-vanova o (furlanskih legendah v prevodu A. N. Veselovskega», ki so izšle v Petersburgu (Petrogradu) današnjem Leningradu — še pred prvo svetovno vojno. Gre za nekatere rezijske pravljice, ki jih je v

ruskem jeziku napisal A. N. Vese-lovskij, ruski raziskovalec, ki se je mudil v naših krajih v drugi polovici prejšnjega stoletja. Po mnenju pisca v «Sot la nape» gre za rusko predelavo ljudskih pravljic, ki jih je v Reziji zbrala Caterina Percoto. Gre torej za prevod iz fur-lanščine, ne pa za zbiranje ljudskega izročila Slovencev v Reziji.
Goričan Luciano Spangher objavlja daljši članek z naslovom *ll b org dai ufien, t.j. članek o gori-škem predmestju Sv. Rok - Podturn. V članku piše Spangher o navadah in običajih v tem predmestju. V glavnem gre za spomine iz mladih let med dvema vojnama, članku so dodane nekatere zanimive fotografije tega stoletja, objavljena je tudi risba znanega goriškega duhovnika Giovan Marie Marusiga, ki je v začetku sedemnajstega stoletja narisal takratno cerkev Sv. Roka.
Ne moremo pa mimo treh člankov. ki jih je napisal odgovorni u-rednik revije dr. Luigi Ciceri. Pisec je tudi član vodilnega odbora Furlanskega filološkega društva. V vseh treh člankih se pisec navezuje na Slovence. V enem piše, povzeto
tiHijiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiHtitiiiiiHiiiiiiiiitiluiMMmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUliiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiaiiiiiiin
BENEŠKI DNEVNIK
V nedeljo tradicionalno srečanje planinskih društev na Matajurju
Srečanje prireja beneško Planinsko društvo - Najavljena udeležba planincev iz zamejstva in iz obmejnih krajev Slovenije
V	organizaciji še mladega, a izredno aktivnega beneškega Planinskega društva, bo v nedeljo na Matajurju šesto srečanje planinskih društev iz zamejstva in matične domovine. Srečanje, ki je že tradicionalno, se lepo vključuje v programe beneškega Planinskega društva, ki sicer redno organizira planinske izlete za svoje člane in prijatelje, oljenem pa stremi predvsem k utrjevanju stikov s planinskimi društvi v Gorici in Trstu ter v Sloveniji.
V	tem smislu je društvo letos že organiziralo lepo uspelo 'srebanje na Sv. Martinu nad Grmekom, v načrtu pa ima tudi jesensko srečanje na Matajurju, ki naj bi bilo ob obletnici znane bitke na Matajurju, ko so partizanske formacije branile «kobariško republiko*. Na tem srečanju naj bi poleg planincev so delovali tudi' bivši borci ter pred vsem mladina, na katero je treba prenašati ideale protifašističnega boja.
Če se povmemu k programu ne
deljskega srečanja, naj povemo, da se bo uradni del srečanja začel pred kočo CAI, ki stoji kaka dva kilometra nad vasjo, ob 12. po legalni uri. Jasno je, da bo večina planincev izkoristila priložnost za jutranji vzpon na Matajur. Ko se bodo planinci zbrali na prireditvenem prostoru (najavljena je prisotnost planincev iz zamejstva, iz ob mejnih krajev v Sloveniji, tako iz Tolmina, Kobarida, Nove Gorice, z Jesenic, iz Mojstrane ter prisotnost voditeljev Planinske zveze Slovenije), bo najprej spregovoril pred sednik beneškega Planinskega društva Jožkb Kukovac. Sledila bo krajša kulturna prireditev, pri ka teri bodo sodelovali beneški pevski zbori, godci in šolski otroci z recitacijami. Popoldne se bodo planinci zavrteli na lesenem plesišču ob zvokih ansambla Popovič. Odveč je povedati, da so organizatorji poskrbeli tudi za planinsko okrepčilo, ki bo posebno dobrodošlo tistim, ki bodo pešačili po Matajurju že od jutra.
po listu «Neues Volksblatt», o izidu lanskega jezikovnega štetja na Koroškem. Ugotavlja, da se je za Slovence na Koroškem izreklo le nekaj tisoč ljudi. Ugotavlja tudi, da se številni prebivalci slovenskega jezika niso izjavili za Slovence. Pisec meni, da so to napravili ker Karavanke delijo Slovenijo od Koroške in ker so koroški Slovenci vezani na nemško kulturo in ker govorijo «antično slovenščino». Očitno pisec L. C. ne ve ničesar o bojkotu, ki so ga koroški Slovenci izvedli proti štetju, zato poroča tudi napačno o tem dogodku.
Ostrejše in negativno pa je njegovo stališče do osimskega sporazuma. ki naj bi bila, po mnenju L. C., sklenila in podpisala Rim in Beograd, ne meneč se na mnenja prebivalstva na obeh straneh meje. 0-čitno L. C. ni poučen o tem, kako se stvari razvijale. Ker je bil osimski sporazum podpisan, pravi L. C., ne sme biti «vmešavanje» slovenske republike v Beneško •Slovenijo, in niti tržaški Slovenci se ne smejo zanimati, za beneške rojake. Prebivalstvo Beneške Slovenije, (dobro da sploh uporablja izraz (Slavia Friulana*) ne spada v vrste slovenske manjšine, pravi L. C. Če bi kdo hotel nadkriliti beneško narečje slovensko «koine», bi bil nacionalist.
Nekaj podobnega izraža L. Ciceri v tretjem članku, kjer poroča o usanovitvi deželne posvetovalne komisije, ki naj preuči možnost uvedbe krajevnih jezikov ali dialektov v šolski pouk. Spet ga moti, da se je nekje v deželi pričelo govoriti o slovenskem jeziku ali slovenskih dialektih. Tako merit, da mora «re-zijanščina» ostati samo «rezijanšči-na» in da je treba v Nadiških dolinah ohraniti furlanske izraze in da jih m moč spremeniti s slovenskimi. • Piscu teh člankov bi svetovali, da bi se posvetil ohranitvi furlan-ščine v Vidmu ali v drugih mestih, kjer ta jezik izginja zaradi mode staršev, ki med seboj govore v furlanščini, z otroki pa na fin način dn lingua». L. C. Naj pusti pri miru beneške in rezijanske Slovence ko sami dokazujejo svoje slovenstvo in naj se zanima za furlanščino tam, kjer ji zares preti smrtni udarec.
m. w.
Prireditve na slovenskih šolah
Jutri ba zadnji dan pouka na .slovenskih osnovnih in višjih srednji šolah. Na nižji srednji šoli so pouk zaključili žf prejšnjo soboto in jutri bodo na oglasni deski objavljeni zaključni izidi.
Na nekaterih osnovnih šolah bodo imeli zaključne šolske prireditve. Taka prireditev bo drevi ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. Nastopili bodo otroci so* vodenjske osnovne šole.
Jutri ob 10.30 bo v stavbi zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Veneto zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo slovensko osnovno šolo. Sodelovali bodo tudi otroci slovenskega otroškega vrtca iz Ul. Vit-torio Veneto. Prav tako jutri, ob 19. uri, bodo imeli šolsko prireditev otroci šole v Rupi. Nastop bodo imeli na ploščadi na Peči.
Soča naplavila truplo
Sinoči okrog 19.45 so na Soči pri Sovodnjah. na kraju, ki mu doma čini pravijo pri Špiku, našli trupli približno 65 let starega moškega Truplo je tok zanesel na plitvino kjer je obstalo in kjer ga je opazi ribič in o tem obvestil sovodenjsk orožnike. Pri utopljencu, ki so £ medtem povlekli na suho. niso naS nobenih dokumentov.
Gledališča
Ob 20.15 Brendan Behan: »TALEC* Abonmajska predstava za red S-pe tek A in izven abonmaja. Predstav« bo v dvorani PDG v Solkanu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
obvešča
izletnike na Koroško,
da je bil solidarnostni izlet go-riških Slovencev na Koroško, ki bi bil moral biti v nedeljo 12. junija, iz tehničnih razlogov preložen na kasnejši čas. Izletniki bodo dobili v nekaj dneh nova navodila.
Tajništvo SPZ
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Quella strana ragazza che abita in fondo al vdale*. J. Foster. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00-22.00 «21 ore a Mona-co». William Holden in Franco Ne* ro. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «11 dit* tatore dello stato di Bananas*. W. Allen in L. Laffer. Barvni film.
CENTRALE 17.00-22.00 «La trappo-la di ghiaccio*. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 *Una donna chiamata Apache*. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «L'ultima fol-lia di Mel Brooks*. Barvni film.
EXCELSIOR 20.30 koncert pevskih zborov.
Nora Gorica in okolica
SOČA «Kazen ha gori Eiger* — a meriškj film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Grof Monte Cristo* — a meriški film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Krik življenja* — francoski film ob 19.30
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi — Raštel, 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52 - tel. 72-701.
PKIMUKSKI DNEVNIK 4
IO. |Un.|U
PRED BLIŽNJO MEDNARODNO KONFERENCO V BEOGRADU
Jugoslavijo povsem upravičeno
imenujejo deželo odprtih meja
V lanskem letu je bilo na vseh jugoslovanskih mejnih prehodih nič manj kot 116 milijonov prehodov - Razni ukrepi za olajšavo potovanj
V zvezi z bližnjo evropsko konferenco v. Beogradu, kjer naj bi napravili nekakšen obračun o izvajanju sklepov helsinške konference o varnosti in sodelovanju, se pogosto omenja tako imenovana »tretja košara» obveznosti, ki govori o ukrepih, ki naj bi jih države, ki so se konference udeležile, morale podvzeti za uresničenje postavljenih ciljev. Ta «tretja košara* predvideva na primer ukrepe za olajšavo potovanj ljudi preko državnih meja, za stike in redna srečanja med ljudmi s sorodni-škimi zvezami, za združevanja družin, za poroke med državljani različnih držav, za izboljšanje pogojev za turizem na individualni in kolektivni osnovi ter še vrsto drugih ukrepov, ki n.pr. omogočajo ali celo spodbujajo potovanja v zasebne in profesionalne namene, vključujoč poenostavljene postopke za olajševanje potovanja v tujino in sprejemanja tujih državljanov, končno za poenostavljanje predpisov o premikanju tujcev na ozemlju države, za nudenje konzularnih uslug itd. itd.
Kot vidimo je »tretja košara* precej obložena. Pri tem pa je zanimivo ugotoviti, da vse zahteve, ki jih zajema »tretja košara*, Jugoslavija že dolgo izvaja in zato jo povsem upravičeno smatrajo kot — deželo odprtih meja. Mi, ki živimo ob meji, vemo, kaj pomeni odprta meja, saj osebno ali kakorkoli doživljamo to odprto mejo. In vendar ne vemo vsega, kar je s tem v zvezi zagotovljeno jugoslovanskim državljanom v u-stavnih in drugih veljavnih oziroma pozitivnih zakonih. Ustavimo se pri tem.
Člen 183 jugoslovanske ustave jamči jugoslovanskim državljanom popolno svobodo premikanja in selitve, oziroma nastanjevanja. To premikanje se lahko omeji le v primeru, ko je to potrebno za zagotovitev vodenja kazenskega postopka proti neki osebi, nadalje da bi se preprečilo širjenje kužnih bolezni ter. končno, v primerih, ko to zahtevajo obrambni interesi dežele. V skladu z omenjenim členom ustave je tudi zakon o potnem listu, ki zagotavlja sleheme-jugoslovanskemu državljanju
mu
pravico do potnega lista, razen v izrednih z zakonom določenih primerih. Zato ni nič čudnega, če ima vsak četrti državljan SFRJ osebni potni list in je bilo samo v lanskem letu v Jugoslaviji izdanih 1,765.306 potnih listov. Postopek za izdajo potnega lista je zelo preprost in nagel, kajti potne liste izdajajo občinski organi.
Da bi se odstranile administrativne ovire za čim širše stike ljudi med različnimi državami, je Jugoslavija v času svetovnega turističnega leta in sicer 1967 u-vedla svoboden vstop tujcev v Jugoslavijo brez — vizuma. Veljavnost tega sklepa so podaljšali tudi na naslednje leto, torej na 1968. leto. Hkrati je Jugoslavija pozvala vse države, s katerimi ima diplomatske odnose, naj vizume ukinejo in doslej se je temu vabilu odzvalo 47 držav z vseh celin, 47 držav z najrazličnejšimi družbeno političnimi sistemi. Z nekaterimi državami pa, ki niso bile pripravljene na ukinitev vizuma, je Jugoslavija sklenila bilateralne pogodbe za ukinitev takse na vizume, da bi se s tem olajšali stiki med državljani teh držav.
Ne moremo navesti vseh najrazličnejših ukrepov ki jih je Jugoslavija uvedla ali skušala uvesti za čim bolj svobodno gibanje lastnih državljanov v deželi ali s tujino ter tujcev v Jugoslaviji, vendar bomo navedli nekatere najbolj značilne ukrepe.
Da bi bil dostop v Jugoslavijo tujcu čim lažji, so uvedli tako i-menovane turistične prepustnice, ki jih dobijo tuji državljani na sami meji. Gre za prepustnice za državljane dežel s katerimi ima Jugoslavija diplomatske odnose, a ni bil še z njimi ukinjen tako i-menovani vizumski režim. In ta turistična prepustnica daje pravico tujemu državljanu, da ostane v Jugoslaviji trideset dni. Pri tem ni potreben niti potni list, dovolj je že osebna izkaznica. Pa ne le to, državljani tistih dežel, s katerimi še ni bil sklenjen sporazum o ukinitvi vizumov, morejo dobiti vizum kar na meji, brez vsakih posebnih formalnosti.
Da bi se čimbolje razvijali so-rodniški stiki med ljudmi na obmejnih področjih, je Jugoslavija sklenila s svojimi šestimi sosednimi državami bilateralne pogodbe o obmejnem prometu, s katerimi omogoča svobodno premikanje ljudi na širših obmejnih pasovih brez potnih listov. V mislih imamo prepustnice, s katerimi je pri nas omogočen prehod čez mejo.
Samo ob sebi se razume, da so ti ukrepi imeli izredno pozitivne in vidne rezultate. Samo v lanskem letu je preko jugoslovanskih meja bilo zabeleženih 116 milijonov prehodov, to se pravi malo manj kot šestkratni prehod vseh jugoslovanskih državljanov. Za o-lajšanje tega osebnega premeta, je na vseh jugoslovanskih mejah nič manj kot 197 mejnih prehodov, od ,
katerih sta 102 mednarodnega značaja, 77 pa jih je maloobmejnega prometnega značaja. V letu 1976 je potovalo v tujino skoraj 21 milijonov Jugoslovanov in sicer obilnih 16 milijonov s potnimi listi in skoraj 5 milijonov s prepustnicami za maloobmejni' promet. V istem letu je prišlo v Jugoslavijo 37 milijonov tujih državljanov in sicer skoraj 26 milijonov s potnimi listi in obilnih 11 milijonov s prepustnicami v okviru maloobmejnega prometa. V istem letu so jugoslovanske oblasti izdale skoraj 617 tisoč turističnih prepustnic, tujcem, ki so prišli na jugoslovansko mejo brez potnega lista.
Kakor nam gornji podatki kažejo, je Jugoslavija zares dežela odprtih meja. Toda to še ni vse glede na že omenjeno »tretjo košaro* ukrepov za olajšanje stikov med ljudmi, za svobodo premikov in za najrazličnejše svoboščine s tem v zvezi. Da bi slika bila popolnejša, bomo navedli še nekatere druge zadevne ukrepe.
Jugoslavija je ratificirala vse multilateralne mednarodne pogodbe o statusu beguncev in se jih striktno drži. Z notranjo zakonodajo pa je beguncem zagotovljena materialna podpora in zdravstveno zavarovanje. Jugoslovanska ustava namreč jamči pravico azila vsem tujim državljanom in 'judem brez državljanstva, ki jih v njihovih državam ali drugod po svetu preganjajo zaradi njihove zavzetosti v boju za demokracijo ter za socialno in nacionalno osvoboditev. Jugoslavija je -ena redkih dežel na svetu, ki ne pozna nikakšnin posebnih formalnosti za sklepanje poroke jugoslovanskega državljana z državljanom neke druge države. Nova jugoslovanska ustava iz leta 1974 zagotavlja, da se jugoslovanskemu državljanu, ki nima drugega državljanstva, ne more odvzeti jugoslovansko državljanstvo. Jugoslovansko državljanstvo se lahko odvzame le v izjemnih primerih jugoslovanskemu državljanu, ki je odsoten iz dežele, ki že ima drugo državljanstvo in ki s svojo dejavnostjo škoduje mednarodnim in drugim interesom Jugoslavije ali v primeru, če noče vršiti državljanskih dolžnosti. Najnovejši zakon o državljanstvu iz decembra lani je to načelo potrdil s tem, da predvideva, da prav noben jugoslovanski državljan ne more ostati brez državljanstva.
Jugoslovanski organi kažejo največje razumevanje za probleme združevanja družin s tem, da omogočajo tujemu državljanu, da se združi z jugoslovanskim oziroma
■aiiiiiiiitiiiifiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiu
Prvošolci s proseške osnovne šole
Na proseški osnovni šoli so v soboto imeli zaključno šolsko prireditev. Na sliki otroci dveh prvih razredov,
ki so nastopili na prireditvi
jugoslovanskemu državljanu, da se združi s tujim državljanom v družinsko skupnost. Glede tega je Jugoslavija podprla tudi zadevne napore na mednarodnem področju za reševanje teh problemov. Čeprav je res, da odhajanje jugoslovanskih državljanov, posebno strokovnjakov na delo v tujino pomeni občutno izgubo za jugoslovansko skupnost, Jugoslavija ni sprejela nobenega administrativnega ukrepa za preprečevanje odhajanja jugoslovanskih ljudi v tujino, pač pa je sklenila več mednarodnih pogodb za zaščito svojih državljanov v tujini glede socialnega zavarovanja, zaposlitve itd. Končno je Jugoslavija že davno ukinila izstopni vizum za jugoslovanske državljane, ki hočejo v tujino, tako da je že sam potni list zadosten dokument za odhod v tujino.
Navedli smo vrsto ukrepov, ki dovolj zgovorno pričajo o tem, kako jugoslovanske oblasti omogočajo svojim državljanom odhajanje v tujino, premikanje in selitev v domovini, pa tudi svobodno prihajanje tujcev v Jugoslavijo. Navedli smo tudi nekaj zelo konkretnih številk, ki vse to odražajo. Vse to pa govori o tem, kako Jugoslavija že dolgo upošteva osnovne principe, ki so bili sprejeti v Helsinkih in ki so zapopadeni v tako imenovani »tretji košari*.
,« • • \
Na filmskih platnih
Nekaj ameriških filmov
Bližamo se poletni sezoni, kar se v programih premierskih kinematografov takoj občuti. Vračajo se reprize starejših filmov, prikaze se kak manj uspešen film za dan dva itd.
Kar se tiče ameriških filmov, ki imajo še vedno osrednjo vlogo na trgu, zadnje čase nismo gledali posebno kvalitetnih stvari.
Videli smo sicer dva dobra a precej metipična* filma, predvsem ker gre za že nekaj let stari deli. Film Johna Frankenheimerja «At-tento sicario: Croivn e in caccio* (99 and 44/100 % Dead, 1974; igrajo Richard Harris, Edmond 0’Brien, Bradford Dillman, Ann Turkel) je zabavna surrealistična varianta akcijskega filma, katere premierski prikaz je v Trstu trajal le dva dni, repriza pa en sam dan. Richarda Lesterja «Milady» (The Four Musketters — The Re-venge oj Miladg, 1974) pa je celo panamsko delo. Gre za nadaljevanje *Treh mušketirjev», ki je prav tako zabavno in v katerem se vračajo igralci Oliver Reed, Raguel Welch, Richard Chamberlain, Michael York, Christopher Lee, Faye Dunaway, Charlton Heston, Geral-dine Chaplin, Jean - Pierre Cassel.
Franka Piersona delo «E’ nata una stella (A Star is born) pa je, žal, daleč od prejšnjih verzij filma, ki sta ju režirala prej Well-man, nato pa Cukor. Nova verzija, katere protagonista sta tudi uveljavljena pevca Barbra Strei-sand in Kris Krištof]erson, je vendar zanimiva kot poskus oživitve filmske melodrame, ki je vendar večinoma neuspel.
Popolnoma neuspel poskus *kolektivnega* komičnega filma pa je Michaela Schultza delo »Car Wash» (Car Wash, 1976).
Nazadnje bomo zabeležili oddajo biografskega filma Leeja Phi-lipsa <Louis Armstrong:	come
nacgue una stella», ki z meore-
alističnimi» pretenzijami pokvari tradicijo ameriških glasbenih biografij.
m • • ivi •
Inje tilmi Thodorosa Anghelopulosa
O nekaterih filmih bi bilo treba pisati veliko, ker je v nasprotnem primeru vsaka ocena shematična. Vendar ne moremo molče mimo treh filmov mladega grškega režiserja Thodorosa Anghelopulosa, ki so dejansko ves njegov o-pus pred zadnjim filmom, ki so ga pred nedavnim prikazali v Cannesu. Ob tej priložnosti je televizija prikazala zanimiv dokumentarec o samem režiserju, «An-ghelopulos, viaggio nella storia», ki ga je realiziral Dimitri Makris.
Trije filmi, ki so jih prikazali, pa so, v kronološkem redu, «Ana-parastassi* (Ricostruzione di un delitto), *Meres tou 36* (1 giorni del 36) in «0 Thiassos»
Anghelopulos je res iznajdljiv in nedvomno se bo odslej treba vedno ozreti na njegov opus pri vsakem razmišljanju o «revolucionarnemu>,	apolitičnem»,	«brechtovskem»,	marksističnem* Jilmu.
Njegovo stremljenje po skrajnih izraznih rešitvah je pogosto spodbudno. V njegovem opusu so sicer prisotni razni vplivi. Tudi zaradi tega pa nimamo pred sabo čistega tavtorskega* filma, temveč film, ki je vezan na vso sedanjo izrazno prdblematiko
S. G.
imiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiitMimmiiiiiiiiiiuHimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirniiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiaifiimiitmmiiutftiiiiiiiiiiiiimiia
Patronat KZ - INAC svetuje
Jugoslovanska delovna doba in sorazmerni del pokojnine
Vpr.: »čez leto dni bom dopolnil 60 let in tedaj mislim prenehati z delom pri gradbenem podjetju. Zanima me, koliko pokojnine bom dobil in če bom imel pri tem velike težave, ker imam mešana obdobja. V Italiji imam doslej 21 let dela, zaposlen pa sem bil tudi v Kopru od 1946 do 1951, še pred tem pa imam približno 5 let: prispevkov v Ljubljani. Mi bodo priznali teh 10 let dela v Jugoslaviji in kako? Mi bo INPS izplačal pokojnino za vsa leta ali je potreben kak drugačen postopek? To vas sprašujem že leto dni pred upokojitvijo, ker bi rad pravočasno u-redil vse dokumente, saj ne moremo tvegati, da bi bil dolgo brez pokojnine, ker moja družina nima drugih dohodkov*. D. O.
Najprej vam moram izreči pohvalo, da pravočasno skrbite za svoj zavarovalni položaj in da si uredite vso dokumentacijo, ki jo bo treba priložiti prošnji za starostno pokojnino. Pogosti so namreč primeri zavarovancev, ki se komaj v zadnjem trenutku spomnijo na svoj neurejeni položaj, nato bi pa hoteli, da jim pristojni uradi nemudoma izstavijo potrebna potrdila oziroma osebne knjižice: to pa velikokrat, kljub dobri volji, ni mogoče doseči, kar ima za posledico, da pride do nepotrebnih zakasnitev pri likvidaciji pokojninskih prejemkov.
Iz vašega opisa je razvidno, da uveljavljate tri različne vrste zavarovalnih prispevkov, ki se nanašajo na delovno dobo v Italiji, v Jugoslaviji (delo v Ljubljani) in v bivši »coni B» (delo v Kopru). Za pregled in uveljavitev italijanskih prispevkov ni nobenih težav, saj jih lahko preverite potom o-sebne knjižice in vam bodo dali pravico do starostne pokojnine ob
dopolnitvi 60- leta starosti. Višino pokojnine vam bodo izračunali na osnovi prejemkov, ki so bili verjetna najvišji ravno v zadnjih treh letih in to bo osnova tudi za določitev pokojninskih zneskov tudi za vsa prejšnja leta.
Za priznanje pokojninske dobe v Ljubljani ne obstaja nobena težava: zadostuje, da zahtevku priložite kako dokazilo o tedanjem delovnem razmerju, če pa ne razpolagate z nobenim dokumentom in če ni to vknjiženo v matični evidenci, imate možnost, da uveljavite dobo potom dveh prič. Ko vam bo SPIZ izstavil ta pregled in ko boste prejeli pokojnino INPS, boste lahko na osnovi italijansko -jugoslovanske konvencije uveljavili jugoslovansko delovno dobo, vendar potom italijanskega zavarovalnega urada, ki bo nato posredoval s SPIZ v Ljubljani. Tako vam bodo odmerili sorazmerni del jugoslovanske pokojnine, ki vam jo bodo izplačevali posebej.
Delovna doba v bivši »con; B» pa ni prišla v poštev za pokojnino, vse dokler se ni s podpisom osimskih sporazumov juridič-no razčistil položaj tistega ozemlja. Dva meseca po ratifikaciji o-menjenih sporazumov je sedaj še vedno formalno nerešeno, ker se mora sestati mešana italijansko -jugoslovanska komisija, ki bo za delovno dobo od 1945 do 1956 predlagala vladam obeh držav, da čim-prej izdajo nov zakon, ki bo tako ali drugače rešil pereče vprašanje zavarovalne dobe v bivši «co-nj B». Zelo verjetno bodo vam kot italijanskemu državljanu prišteli tistih pet let zaposlitve v Kopru kot delovno dobb v Italiji, tako, da se vam bo precej povišala pokojninska osnova. V nasprotnem
primeru (sedaj lahko le ugibamo, ker zakon še ni izšel) pa bo za tistih 5 let v Kopru plačevala Jugoslavija višji pro-rata.
Svetujem vam, da si takoj uredite dokumente za vse tri zaposlitve, čez leto dni pa bo brez skrbi tudi že ugodno rešeno vprašanje delovne dobe v Kopru in boste lahko prejeli pokojnino brez večjih birokratskih zamud.
OBRAZCI ZA STAROSTNO POKOJNINO
Vpr.: »Po pošti sem dobil neke vrste formular z zeleno natisnjenimi črkami in kolikor sem razumel, so nekaj v zvezi s penzijo INPS. Kaj naj napravim, saj imam 60 let komaj oktobra letos?* D. S.
Vaše pismo se nanaša na obrazce EAD 160, ki služi kot prošnja za priznanje starostne pokojnine. Ker so sedaj uvedli pred-upokojitev, lahko takoj vložite (sam ali preko patronata) prošnjo za pokojnino, ki vam jo bodo nakazovali od 1. novembra dalje.
PETEK, 10.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00 Argumenti: Ob izvirih civili-
zacije
13.25	Vremenska slika
13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu
18.45	Brodolomci z Mary Jane 19.10 Ihtavi, simpatični Braccio di
Ferro
19.20 Prigode Rin Tin Tina
19.45	Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK
20.40 Zadnje letalo za Benetke — drugo nadaljevanje
21.25	Tam - tam
22.15 V SOBOTO ZVEČER od devete do desete ure Prva oddaja glasbene serije, ki jo bo vodil Luigi Prq-ietti.
DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Preizkusni kamen — Biološki poskusi
15.00	V evroviziji: GIRO DTTA-LIA
18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — ŠPORT
18.30	Program za mladino: AIMAROV LADIJSKI DNEVNIK
18.50 Bombetta e našo a patata — TV film Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40 Eno leto šole — drugo, zaključno nadaljevanje
21.45	Portobello — petkov sejem
22.45	Ameriko Vespucci — dokumentarec
DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
JUNIJA 1977
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.15	Križem kražem
18.30	Morda vas zanima: Hej, M brigade
19.15	OKTET PDP SVOBODA 12 Britofa pri Kranju
19.45 Nevrokirurgija
20.30	DNEVNIK
21.05	G. Prosperi: Michelangelovo življenje
22.00	Razgledi: Berlin	_,
22.35	I. Shaw: BOGATAŠ IN R&' VEŽ
23.25 DNEVNIK
Koper
20.00	Vaterpolo:	PARTIZAN "
MLADOST
20.55 Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Mož iz Casablance —
Film je režiral J. Deray. v glavnih vlogah igrajo Geol" ges Hamilton, Claudine Au-ger in Renato Baldini.
23.15	Umetnost Srednjega in BM' njega vzhoda
Zagreb
19.15	Naša obramba 19.45 DNEVNIK 10
20.05	Kulturni pregled
20.30 DNEVNIK	.
21.00	Odrske luči — glasbena <fi'
21.55 laskata: BOGATAŠ IN R®'
VEŽ'
22.45	Na prvem mestu: Jakov G0" tovac
Švica
15.00	CAro d’Italia
19.55 Tujec: Nabiralci koralov
20.45	Odprte strani	,
21.15 II Regionale
22.00	Damski krojač — komedij8
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00,
15.30,	18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Ženska imena: 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Pred-poldanski omnibus; 11.00 Šolske oddaje; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Pristopanje k deželnim' oddajam; 13.15 Glasbeni almanah;
14.05	Mladina v zrcalu časa; 14.15 PH 104; 15.35 Klasični album; 16.05 Melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama;
18.05	Kulturni dogodki-; 18.25 Domači zvoki.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30,
17.30,	19.30, 21.30 Poročila; 7.05,
3.00	Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 1045 Glasba in nasveti:
11.00	Orkester Jože Privšek; 11.30 Poje Catherine Spaak; 11.45 Pravljica; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.10
ženska...; 12.05 Drugi zvok; $.30 Glasbeni program; 14.05 Radi° med dvema vojnama; 14.30 Vaj' ček v glasbenem teatri;; 15.00 G1' ro dTtalia; 15.05 Nesmrtne nj? lodije;	15.45,	18.05	Primo	NI?’
18.50 Kolesa in kitara; 20.30 Pj*J mont; 21.05 Turinski koncertu 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30,	10.00,	12.30,	13-30;
17.30 Poročila; 6.00, 7.55 DrUSj dan; 8.45 Film jockey; 9.32 Fra Diavolo; 10.12 Sala F; 12.45 Pet' kova pripoved; 13.00 Glasben8 potovanje okoli sveta; 13.40 R°J manca; 15.00 Oddaja za bolnik8’ 15.45, 16.37 Radio 2; 17.55 Musič; 19.50 Supersonic; 23.1' Deseta muza.
SLOVENIJA
6.00,	7.00,	8.00,	9.00,	10.00.
11.00,	12.00,	13.00,	15.00,	16oa
19.00,	20.00 Poročila; 7.20 Rekre«; cija; 7.50 Dobro jutro, otroci" 8.20 Na današnji dan; 8.30 IzJf$'
Plošče; 15.00 Popoldanski kon- sporedov ;~To8 Glasbena' W cert; 15.45 Folklora; 16.10 Ital. tineja; 10.05 Radijska šola; 10™

zbori; .16.45 Saksofonist Gil Ven-tura; 17.45 Slo.', instrumentalni kvintet; 18.00 Kulturna panorama; 18.10 Pojeta Irena Kohont in Mal; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Občan pred mikrofonom;
18.50 Zabavna glasba; 19.00 Tops-
pops; 19.35 Naši zbori; 20.30 Pop glasba; 21.00 Vedri zvoki; 22.35 Simf. koncert; 22.45 Jazz.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 1.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30,
Iz glasbene tradicije; 11.40 Tji' ristični napotki; 12.03 Po Tal')1' nih poteh; 13.10 Z orkestri in listi; 13.30 Kmetijski nasvet1. 13.40 Pihalne godbe; 14.30 PriPJJ" ročajo vam...; 14.50 Človek !? zdravje; 15.05 Glasbena pravlJ1' ca; 15.15 Naši umetniki; 15-f: Glasba po željah; 16.30 Napo® za turiste; 16.45 Naš gost; 17™ »Vrtiljak*; 19.05 «Mesta prijatelj*’ 20.35 Lahko noč, otroci!; 20A8 Ansambel V. Petriča; 21.00 Stop
Jutranja glasba in pogovori; 8.35 pops 20; 22.15 Oddaja o morju in Peščena ura; 9.0, 10.35 Vi in jaz; pomorščakih; 23.20 Besede in zv°’
11.00 Komunist; 11.30 Kdor reče ki iz logov domačih.
•lllUl■lllll■lllllllllulMlMlllll|||||ll||||||||||||||||||||||tllll|||||||||||||||||llMllmlllllfml■llllllllllllllllllllllllllllllMl||||||||||||lllll||||||||||||||Ml||||||||||||||||lllll,||l
lo. Ne rinite z glavo skozi zl£*J STRELEC (od 23.11. do 20.1™ Preveč obveznosti ste prevze"*
še jamstvo za uspeh je nepretr- Preizkušena bo vaša zvestoba.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojo previdnostjo boste dosegli samo to, da bo neko vprašanje kasno rešeno. Vesel večer.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte si nabrati izkušenj, ki vam bodo pomagale k uspehu. Pomoč, ki jo pričakujete, bo prišla.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Da bi mogli rešiti nekaj zapletenih vprašanj, računajte to pot samo nase. Ljubosumnost.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Če, se hočete ogniti brezplodnim diskusijam, ne posegajte vanje. Prijateljstvo se bo spremenilo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Najbolj-
Horoskop
gana dejavnost. Dan je primeren za dosego osebnih uspehov.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po dolgem premoru se vam bo sreča ponovno nasmehnila. Ne dovolite, da drugi posegajo v vaše življenje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S tujo pomočjo boste zlezli nekoliko višje. Preveč razumarstva ne koristi čustvenim odnosom.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vsako cincanje vas bo veliko sta-
KOZOROG (od 21.12. do žO.Jvj Proučite načrte in šele nato J' sprejmite. Poraja se novo Prljr tel j st vo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2-) Tudi vaše mhenje naj bo upo8t^ vano. V žasebnih zadevah preveč popustljivi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) ^ prevzemajte novih nalog, ko starih ne zmorete. Ne spuščaj1® se v finančna tveganja.
VLADIMIR GRADNIK
tej vojaški sili je avstrijska V. armada postavila 137 bataljonov in 635 topov različnih kalibrov. Ko se je bitka že razplamtela, so Avstrijci dobili pomoč 47 bataljonov in 40 topov.
Pljj s	rf ~ ■.
r, *	,	■ j
RAZPORED OPERATIVNIH ENOT IN NJIHOVE NALOGE
II. ARMADA — OD REKE VIPAVE DO BOVCA:
IV. korpus: prodira v dolino Idrijce pri Sv. Luciji, VIII. korpus: prodira na Banjšice in napada desno na Kanalski vrh - Jelenik in levo proti vasi Lom,
II. korpus: osvaja črto Kobilnik - Kuk - Vodice, VI. korpus: osvaja črto Sabotin - Podgora,
g
Idejno operativno - taktično zasnovo za ofenzivo je Gadoma črpal iz nasvetov francoskega maršala Joffra, ki je obiskal soško fronto med 3. in 8. oktobrom 1915. Vendar so politični in tudi vojaški krogi že kritizirali način vodenja in vojaške neuspehe. Med drugimi je minister Martini že H. avgusta 1915 izjavil: »Domovina ni zadovoljna z armado... zaupanje v Cadomo je omajano, on ni strateg niti taktik, ni mož tiste genialnosti, ki so mu jo pripisovali.. .»
III. ARMADA — NA KRASU:
XIV. korpus: napada Doberdobsko planoto,
X.	korpus: med VIL in XIV. korpusom,
XI.	in XIII. korpus sta armadna rezerva.
-yV ..'J''
8. TRETJA ITALIJANSKA OFENZIVA NA SOČI (od 18. oktobra do 4. novembra 1915)
Italijanski operacijski plan za to ofenzivo je bil podoben vsem dotedanjim in je predvideval frontalni napad na celi fronti. Težišče napada naj bi bilo v prvi fazi na Krasu (Doberdobska planota) in pri Plaveh, a v drugi fazi na goriškem in tolminskem mostišču.
Torej na 80 km dolgi fronti štirje napadi na štirih med seboj oddaljenih sektorjih, kar se pravi: povsod in nikjer.
Za to ofenzivo je Cadorna zbral na Soči impozantno moč 330 bataljonov (vštevši rezervo) in 1370 topov, od katerih je bila skoraj tretjina težjega kalibra. Nasproti
Italijanski artilerijski napad (priprava) iz vseh topov od Bovca do morja se je začel 18. oktobra opoldne in je trejal celih 70 ur. Kar so Avstrijci v prejšnjih dveh mesecih na svojih obrambnih položajih popravili in zgradili, je v treh dneh obstreljevanja postalo preorana razvalina kamenja, hlodov, železa in zemlje; pod vsem tem so ostala pokopana trupla mnogih branilcev. Tisti, ki so preživeli topovski ogenj v še neporušenih zakloniščih, luknjah in mrtvih kotih, so napeto čakali signale opazovalnih straž. Ko so jih opazili, so olajšano vzkliknili: Gredo! Napad se je začel. Vsi na obrambno črtol


Mrzli vrh in Vodil vrh pri Tolminu
V ZGORNJEM POSOČJU
, Italijanska pehota je napadla 21. oktobra ob 10. url zjutraj, in to od Krna do morja. Napad je imel tri glavna težišča: tolminsko mostišče, goriško mostišče in Doberdobska planota. Prvi napad je bil na sektorju /Krn - Sv. Lucija. Manjši taktični uspeh so napadalci imeli v o-strem in vztrajnem napadu od hriba Sleme do Tolmina,
Kljub velikim žrtvam in fizičnim naporom se jim je posrečilo zavzeti le prvo obrambno linijo na pobočju Mrzlega vrha. Tudi na Vodilu so se približali vrhu, a so bili odbiti in vrženi nazaj. Na drugih delih fronte IV. korpusa, pri Sv. Luciji in na sektorju Bovec - Km, so bili sproženi le manjši brezuspešni napadi,
note je končno ostalo v rokah napadalcev. Izgube
noti je v dveh / dneh padlo okoli 5.000 avstrijskih
NA KRASU
Na Krasu so divizije III. armade začele naskok v več zaporednih napadalnih valovih. Pri tem niso naletele
na žične zaprčke niti na strelske jarke. Vse je bilo zorano, zdrobljeno in pomendrano. Le iz kamnitih &1 valin in jam, ki so jih naredile granate, so se tu in t9lP oglašale strojnice, ki so sejale smrt v italijanske vrs^ Dopolnjeval jih je treskajoči ogenj avstrijskega ništva, ki je bil usmerjen posebno na prihajajoče janske rezerve. Italijanska artilerija ni mirovala. Svoje šilno delovanje je prenesla proti zaledju, na avstrij6®0 rezerve in topovske baterije. V tem peklu ognja, v z”10^ šnjavi napadov in protinapadov, menjajočega se nap1”0’ dovanja in umikanja, ob tisočerih padlih in ranjenih ” obeh straneh ter od dima zaslepljenih in zaradi potrga1” telefonskih zvez dezorientiranih vojakih je vojaško v°d” stvo ene in druge strani zgubilo kontrolo nad boje”” Sedaj so se bojevale le manjše enote; bataljoni in čete, **; še te bolj stihijsko, brez načrta, z enim samim cilj01^ uničiti' nasprotnika, da ne bi on tebe uničil. Kraški *°v je bil posejan z mrliči in tisočerimi ranjenci, a bitka J0 divjala naprej. Na Krasu so avstrijske položaje branj10 enote slovenske in madžarske narodnosti. Dalmatinci, bf’ vati in Bosanci so se bojevali na goriškem mostič”’ Pri Plaveh so se bili Dunajčani, Hercegovci in Polja^j medtem ko so tolminsko mostišče branili predvsem Hfv” in Čehi. Seveda tak razpored ni bil trajen, spremen1” so bile pogoste.
Šestkrat se je napadalcem posrečilo prodreti v e,r..
strijske obrambne jarke, a ravno tolikokrat so v>’\ v boju z bajoneti in bombami pognani na izhodiščne Pd ložaje. Nekaj avstrijskih strelskih jarkov ob robu P".
bile na obeh straneh velike. Samo na Doberdobski P19
jakov. Če k temu dodamo najmanj dvakrat toliko ” njenih in zajetih, lahko cenimo avstrijske izgube sa”1 na tem sektorju na okrog dvajset tisoč mož.
(Nadaljevanje sledil
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
10. Junija 1977
19. ETAPA «GIRA»
MOSER SE BOLJ ZAOSTAL V SKUPNI RAZVRSTITVI
pollentierov naskok pred njim znaša zdaj že 2'02” • Včerajšnjo etapo osvojil Laghi
SAN PELLEGRINO TERME, 9. -si dnji dogodek današnje etape je P°beg šesterice kolesarjev že 22 .Po startu. Ta skupina, ki si je J® proge priborila veliko predli ^ minut, je dala tudi kasnej-, zmagovalca, 33-letnega La ghi-i5Kromnega cvodonosca*, ki si je J? °b koncu svoje kariere priboril Jo prvo pomembno zmago.
.. bistvu pa je v današnje dogaja na progi odločilno poseglo na-f°tstyo, ki vlada med Baronchel-A in Moserjem. Baronchelli je pjj^č tudi danes storil vse, kar k™°Sel, da je onemogočil Moserja, L, *ePrav je 's tem dejansko naj-J Pomagal Pollentieru.
^ Moserja, ki je danes -doživel i6® zlom, pomeni zadnja dolomit-, ®tapa dejansko tudi konec sanj .Pnvetn mestu. Njegov zaostanek j| ^za majico* je narasel še za čfKUnd in tako zdaj prav res ni-Več nobene realne možnosti za ? večji podvig. To pa tem bolj, ,/ le bilo danes jasno videti, da v Negove sile precej načete, zlasti £ Vožnji v vzponu, kar jasno ka-■f‘ bo zanj že kar lep uspeh, če J ®Ploh uspelo obdržati drugo '®a katero neprikrito meri, Baronchelli). današnja etapa je dala take re-I ®dtate:
' baghi, ki je prevozil 205 km dol-& progo od Madonne di Campi-fio do San Pellegrina Terme v i "-SIAS” s p.h. 35,362 km na uro > ^aetano Baronchelli po 1'32'’
me-
se-
1 £ e
;yatt (ZRN)
re:
■' ^ugliese
'eturena (Šp.)
5 ug
;5?mi
'• vandi
rio Algeri
^e Muynck (Bel.) baronchelli bollentier (Bel.) ji banizza k' pimondi l Moser ' Chinetti
I “kupna lestvica: j bollentier (Bel.) j Moser / baronchelli i Vandi
T51” i.č. 2’52”
3’23”
3’23’
3’57”
i^eraj je bilo v Trstu pokrajiin-I? Prvenstvo v troboju za A in B gorijo dečkov. V to tekmovanje bilo vključenih tudi par tekem V kategorijo
, troboju so nastopili tudi štirje Predstavniki, vsi za Bor, med-C ko je v C kategoriji nastopilo atletov, trije za Adrio in trije fabor. Od vseh je najboljši teh-L® rezultat dosegel borovec Igor J°šec, ki je s 706 točkami dose-L v troboju šesto mesto (v A ka-ijpiji). Pripomniti je treba, da so tj ®aši predstavniki v B katego-ij Precej oškodovani, predvsem na tJ11, saj so vsem pripisali tri de-iJbke sekunde več od realnega k'*’ medtem ko so n.pr. prvemu, vrili celo 5 desetink manj, kar
S
■' banizza
Witte (Bel.) biccomi baccia bortolotto
100.57’03” po 2’02” 2’25” 5’33” 5’56” 7’03” 8’27” 9’58” 1018”
10.	Lasa (Šp.)	1414”
11.	Francioni
12.	F race aro
13.	De Muynck (Bel.)
14.	Bellini
15.	Algeri Vittorio
16.	Viejo (Šp.)
17.	Gimondi
18.	Aja (Šp.)
19.	Perletto
20.	Sgalbazzi
Jutrišnja etapa do Vareseja bo merila 138 km in ne bo posebno težavna.
NOGOMET
NA MLADINSKEM TURNIRJU
Remi v Lignanu med Jugoslavijo in Italijo B
Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki se je začel sinoči v Furlaniji - Julijski krajini, je v prvi tekmi Italija B igrala v Lignanu proti Jugoslaviji neodločeno 0:0.
PRED ODLOČILNIMI DVOBOJI
V	nedeljo v Gorici «Interliga prijateljstva»
Šahovsko društvo Gorica bo v nedeljo organiziralo na gradu v Gorici nadaljevanje in zaključek 3. kroga šahovske INTERLIGE PRIJATELJSTVA 1977, v kateri sodeluje dest šestčlanskih ekip iz dežele Furlanije - Julijske, krajine, Slovenskega Primorja in ekipa Slovenske fizkul-turne zveze iz Celovca.
V	nedeljo dopoldne bo na sporedu zadnje, 9. kolo v katerem se bodo srečali:
Nova Gorica — Trst Idrija — Čedad Tolmin — Videm Portorož — Gorica Pordenon — Celovec Šahisti Vidma imajo 9,5 točk prednosti in so s; že tri kola pred koncem zagotovili prvo mesto. Zato pa je toliko bolj zanimiva borba za drugo pozicijo in ostala mesta na vrhu turnirske razpredelnice, ki bodo nagrajene s pokali in spominskimi nagradami. Tako bo dvoboj med
HlliiiiiiiiiiiiiiiiiimilllllllliiliiliiiliiiluimmtiilllllilllilllillilillllliiiiiiiiiiilliiiiiiHimmiHiniiiitB
Portorožem in Gorico odločal o drugem in tretjem mestu, čeprav ima tudi Idrija nekaj možnosti, da v srečanju s Čedadom napreduje za mesto više. Zanimivo bo tudi srečanje med Novo Gorico in Trstom, saj igrajo Novogoričani v zadnjih kolih izredno učinkovito in tako popravljajo svojo neučinkovito igro, ki so jo pokazali na startu.
Zadnje partije v šahovski inter-ligi pa bodo nekaterim igralcem tudi omogočile, da na podlagi dobrih rezultatov, ki so jih dosegli v devetih kolih, osvojijo višjo šahovsko kategorijo.
Videm 39, Gorica 29,5, Portorož
28.5,	Idrija 27, Tolmin 26,5, Trst
23.5,	Nova Gorica 23, Čedad 18, Pordenone 14 in Celovec 10 točk.
Silvo Kovač
■A-	- v m (


% %

»m i *
:•'/ S--1.®;-.*	’ ■ ■
■
i
.	v^h
' ' ■
|f^ ■ : ' 'j/ jč
■	■	- i
t
ROKOMET
V TRSTU
Dokaj uspešna igra reprezentance Italije
Nad istrsko vrsto je dosegla prepričljivo zmago
Rokometni reprezentanci Italije in Slovenije pred nedavnim srečanjem v tržaški športni palači
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
KOŠARKA
JADRANOVI IGRALCI ZAMUDILI RES EDINSTVENO PRILOŽNOST
V	odločilnem srečanju za prestop v D ligo so Brumnovi varovanci izgubili s Servolano
V	prvenstvu «pomlad» je Polet še vedno na prvem mestu (skupno z Interjem 1904)
ATLETIKA
TEKMOVANJE DEČKOV
Želo dober rezultat orovca I. Korošca
^ 706 točkami /e r troboju zasedel šesto mesto
b
it 7 seštevku točk. V tej kategoriji it l^t>a pohvaliti Davida Gregori-je kljub temu, da zaradi šol
NOGOMET
PO ZMAGI NAD FINCI
«Azzurri» spet doma
TURIN, 9. — Italijanska državna nogometna reprezentanca se je danes popoldne vrnila z letalom v Turin, kjer jo je sprejelo na letališču kakih 200 navijačev, «oboroženih» z zastavami Juventusa in Torina. Ti ekipi sta dali namreč v reprezentanco največ igralcev.
« W *
SOFIJA, 9. — Naslov letošnjega bolgarskega državnega nogometnega prvaka je osvojil Levski Spartak iz Sofije. V zadnji tekmi, ki pa ni več odločala o naslovu, je premagal someščana Akademik s 5:1.
(tf* obveznosti ne trenira, dose-s. obro tretje mesto na 800 m Lednim časom 3T’3 in pa Mar-“Sksido.
REZULTATI
TROBOJI 1 ® kategorija
; S“io Acquilante (CSI)	406
1,; gavid Poljšak (Bor)	134
Romano Nugnes (Bor)	0
na 80 m, 4,08 m v krogli b' 3,31 m v daljino)
1, S kategorija ( Renato Furlani (CSI) -C iS°r Korošec (Bor)	706
Mafano Schillani (Bor)	60
~ kategorija 1 Pefki 50 m 1 Marzari (SGT) i Marko Saksida (Adria)
D ~avid Gregori (Adria)
D' f red o Zuzek (Adria)
Ij' Marino Tirel (Bor)
°runo Selez (Bor)
3q, {Oklice 50 m Jfena Kebar (Bor)
P kategorija 1 ,u«čki 800 m J ypizzer (CSI) j i°hiasan (Chiarbola)
°avid Gregori (Adria)
7”8
8”1
8”3
8”4
8”4
9”1
8”9
2’47”6
2’58”9
1'01"3
Ruzier
* b^-9. - Dne 12. junija se bosta (1(1 akarešti spoprijeli državni žen-tijj. 'eprezentanci Italije in Romu-C v atletiki. Za Italijo bodo na-vse trenutno najboljše atle-
ŠD VESNA Vaki člane in simpatizerje na
^ Redni občni zbor
v bo jutri, 11.	t.m., ob
v prvem in ob 21. uri v t^gem sklicanju v prostorih lUdskega doma v Križu.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Tudi zadnji popravni izpit se je za Jadran neuspešno končal. Naši košarkarji so proti Servolani v soboto, pred nabito polno telovadnico v Ulici Montecengio, zamudili izredno priložnost, da se uvrstijo v višjo ligo.
Škcdenjci so tako drugič zaporedoma premagali Jadranove košarkarje in se bodo v prihodnji sezoni pridružili Don Boscu, da kot drugi tržaški zastopnik igrajo v D ligi.
Po tekmi s Servolano so bili seveda naši igralci in z njimi trener Peter Brumen dokaj potrti. Spodletela jim je edinstvena priložnost, da bi le premagali to Servolano, ki gotovo ni bila boljša od Jadrana, je pa bila seveda bolj izkušena in bolj pripravljena za take odločilne spopade.
Kaj sedaj? Ne glede na letošnji neuspeh v tej ligi bo sedaj potrebno resno pomisliti na prihodnjo sezono. Jadranovi fantje so pod vodstvom Petra Brumna zabeležili lep napredek, treba bo v .prihodnji sezoni še bolj požrtvovalno trenirati in zavihati, rokave, da bo verjetno velik podvig možen že ob koncu sezone 1977/78.
Naj omenimo, da je v drugi zaostali tekmi Barcolana visoko premagala goriški Arte, ki je tako izpadel iz ligel
Izid odločilne tekme za prestop v D ligo
Servolana — Jadran	72:65
Izid zaostale tekme
Barcolana — Arte Gorica 91:65 Končna lestvica
Servolana 40; Jadran 38: Ital3 Gradišče 34; CUS Trst in Inter 1904 28; Barcolana 24; POM Tržič 20; CGI Milje 18; Edera Gorica 16; Scoglietto 10; Arte Gorica 8; Vil-lesse 2.
V višjo ligo napreduje Servolana, v nižjo ligo izpadeta Arte Gorica in Villesse.
1. DIVIZIJA
Košarkarji druge Jadranove peterke so prejšnji teden odigrali kar dve tekmi. Najprej so se spoprijeli z Juventusom, s katerim so tesno ifgubili, v soboto pa so doma premagali Scoglietto in so s tem osvojili tretjo prvenstveno zmago.
IZIDI 11. KOLA
Jadran B — Scoglietto 55:48
Edera — San Sergio	57:52
Juventus — Ferroviario	67:66
ANTICIPIRANA TEKMA Juventus — Jadran B
LESTVICA
Juventus 20; Ferroviario 16; GM 12; Jadran B, Scoglietto in Edera Milje 6; San Sergio 2.
PRIHODNJE KOLO (12.6.)
Grandi Motori - Jadran (9.00 v Trstu, Ul. della Valle); Scoglietto - Edera; San Sergio - Juventus.
Počitek: Ferroviario.
«POMLAD»
SKUPINA C
Borovci so osvojili drugo prvenstveno zmago. Doma so zanesljivo premagali ekipo Libertas, ki je zad nja na lestvici brez točke.
«Plavi» bodo do konca prvenstva odigrali še eno tekmo, proti Servolani, kajti v prihodnjem kolu (12.6.) bodo počivali.
Derbi minulega kola je bil pri Sv. Sergiju, kjer je Ferroviario A premagal Flaminio z eno točko razlike.
IZIDI 8. KOLA
Bor — Libertas	109:66
Flaminio — Ferr. A 105:106
Počitek: Servolana.
LESTVICA
Ferroviario A 12; Flaminio in Servolana 8; Bor 4; Libertas 0. PRIHODNJE KOLO (12.6.)
Servolana - Ferroviario A; Libertas - Flaminio.
Počitek: Bor.
SKUPINA D
Polet je premostil tudi nedeljsko oviro. Tavčarjevi varovanci so namreč premagali Ferroviario B brez vsakršnih težav in so tako, skupno z Interjem 1904, ohranili pivo mesto na lestvici.
V	nedeljo bodo poletovci igrali v slovenskem derbiju z Bregom, kjer bi morali osvojiti nov par točk. Nakar pa jih prav v zadnjem kolu čaka zadnja in najtežja ovira, ko bodo igrali doma z Interjem 1904. Zmagovalec tega srečanja bo tudi zmagovalec skupine in bo tako i-gral v finalnem delu prvega prvenstva.
V	minulem kolu so Brežani proti Don Boscu le pokazali napredek. Dosegli so namreč 87 točk, kar predstavlja zanje rekord. V obrani bi pa so bili nepazljivi in tako jih je Don Bosco tudi zanesljivo premagala.
Kontovelcem ni uspel podvig. Doma jih je namreč premagal Inter 1904. Naši košarkarji pa bi lahko pospravili drugi prvenstveni par točk že jutri, ko bodo v gosteh i-grali z Don Boscom.
IZIDI 8. KOLA
Ferroviario B — Polet	41:74
K on to Ve! — Inter 1904	66:94
Breg — Don Bosco	87:107
LESTVICA
Polet in Inter 1904 14; Don Bosco in Ferroviario B 8; Breg in Konto-vel 2.
PRIHODNJE KOLO (12.6.)
Breg - Polet (11.00 v Dolini); Inter 1904 - Ferroviario B; Don Bosco - Kontovel (11.6., ob 18.00, v Trstu, Istrska ulica).
edko
ODBOJKARSKI
RAZGLEDI
DRZEN PODVIG DVEH MLADIH TRŽAŠKIH ALPINISTOV
Naskok na goro McKinley (ZDA)
V jorek zjutraj je z letalom odpotovala na Aljasko tržaška alpnistič-na «mini-ekspedicija», da bi tam osvojila sen tolikih alpinistov, ponosno goro Mount' McKinley (6194 metrov).
Zakaj «mini - ekspedicija*? Ker jo pač sestavljata le dva plezalca in sicer Berto Iavazzo in Toni Klin-gendrath. Iavazza dobro poznajo tudi slovenski zamejsk; alpinisti, saj že več kot dva meseca, skupno s soplezalcem Jankom Furlanom pridno vadi slovenske plezalce na alpinističnem tečaju SPDT.
Alpinistična pot Berta Iavazza je neverjetno bogata, saj je v svojem življenju, čeprav ima šele 25 let, preplezal več kot 100 smeri v Julijskih Alpah, Centralnih Alpah, Dolomitih ter še v skupini Breithorna in Monte Rose. Poleg tega je osvojil tudi steno Damavana v Perziji.
Iavazzo pleza pretežno z Jankom Furlanom, opravil pa je že 7 prvenstvenih podvigov.
Toni Klingendrath, ki ima 22 let, je predvsem znan kot jamar, saj je pred leti osvojil četrto globinsko mero na svetu in sicer Abisso Gor-tani v Kaninskem pogorju. Skoraj dve leti pa se ukvarja tudi z alpinizmom.
Letalo bo oba alpinista pripeljalo v mestece Ancorage, od koder se bosta spet z drugim letalom odpeljala do vznožja ledenika Kahiltne, ki je dolg 75 kilometrov, kjer se bo začela njuna dolga pot. Preplezala
pravi odbojkarski pojem goslaviji.
Ju-
Po dogovoru med CONI in športno zvezo SZ je prispel v Italijo odbojkarski trener Sigizmund Gri-golunovič. Najprej je bil s člansko reprezentanco na kvalifikacijskem turnirju na Švedskem, potem je imel pogovor v Rimu z Zveznimi trenerji. Trenutno je v Tirrenii, kjer so na skupnih pripravah mladinci. Kakšne bodo njegove kompetence in koliko časa bo ostal v Italiji, pa je seveda odvisno od sporazuma med CONI in sovjetsko odbojkarsko zvezo. Za italijansko odbojko■ bo to nedvomno velika pridobitev.
VIDEM, 9. — Udinese bo v nedeljo odpotoval na turnejo v Kanado, kjer bo odigral štiri prijateljska srečanja.
Italija — Istra 31:26 (17:10)
ITALIJA: Manzoni, Da Rui 13, Bernardini 1, Mattioli, Angeli 3, An-dreasic 2, Feliziani, Langiano 3, Fa-del 1, Fliri 5, Calcina 3, Magelli in Klemera.
ISTRA: Ponka, Benčik 3, Rajko 4, Prenc, Červar 14, Nadišič, Kale-bič, Živolič 5 in Ive.
SODNIKA: Angeli in Riolfatti loba Italija).
Svoj drugi nastop v tržaški športni palači je italijanska rokometna reprezentanca kronala z uspehom. Varovanci trenerja Decarisa so namreč premagali Istro precej visoko. Omeniti pa velja, da ni igrala reprezentanca Istre, ampak drugoligaš iz Rovinja,- ki igra prav tako kot ljubljanski Slovan v skupini sever. Rovinjčani pa so precej slabši od Slovana, saj so na petem mestu lestvice in so v 20. tekmah zbrali 21 točk, to je 14 manj kot slovenski rokometaši.
Že sam začetek je pokazal, da bodo imeli «azzurri» tokrat slabšega nasprotnika, ki je povrhu igral, še v nepopolni postavi. Italijani so kar petkrat zaporedoma zadeli v črno ob nekoliko nepazljivi obrambi gostov. Po šestem zadetku Italije je bil Rovinj enakovreden nasprotnik in mu je uspelo približati se na razliko enega gola (9:8). Proti koncu polčasa pa je spet prišla do izraza boljša kolektivna igra italijanske reprezentance, ki je odšla na odmor s sedmimi • zadetki prednosti.
Tudi v nadaljevanju je bila premoč Italije več kot očitna in Da Rui je bil nezadržen. Vsa prizadevanja Istre, na čelu z odličnim in visokim strelcem Červarjem, pa so razliko samo omilila in končna zmaga za «azzurre» ni bila več noben problem.
To srečanje si je ogledalo nekaj manj gledalcev kot dan prej. Po drugi strani pa so prišli na svoj račun, saj so videli kar 57 zadetkov. Sodnika Angeli in Riolfatti sta večkrat oškodovala rokometaše Rovinja.
G. Furlanič
Merlak, Debemardi, Korošec, Čok (Tul) in Pregare.
SODNIK: Čuk.
V	zadnjem letošnjem športnem srečanju nižje srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini so se pomerili nogometaši drugih razredov s tretjima. Pred samim srečanjem je iz-gledalo, da bodo zastopniki tretjega razreda močnejši in zato so igrali v drugi vrsti tudi trije dijaki prvega. Na igrišču pa se napovedi niso uresničile, čeprav je prvi polčas to kazal. Po dokaj izenačeni igri sta ekipi odšli na odmor pri neodločenem izidu in brez zadetkov.
V	drugem polčasu pa je le prišla do izraza boljša igra drugošolcev, ki so povedli že v 10. minuti z lenim golom Tula. S tem pa se njihova premoč še ni končala. Končni izid je postavil Žerjal II. z lepim diagonalnim strelom in vratar Ba-rut je bil tudi to pot brez moči. Samo -srečanje je potekalo v pravem športnem duhu in z izredno bojevitostjo na obeh straneh.
G. Furlanič
ATLETIKA
NA RAZNIH MITINGIH
Bayi v Evropi
DAR ES SALAAM, 9. — Danes je odpotoval v Evropo svetovni rekorder v teku na 1500 m Tanzanijec Filibert Bayi. Jutri bo nastopil na nekem nemnarodnem mitingu v Bratislavi, nato pa še na Poljskem, Nizozemskem, Finskem in Švedskem
ŠPORT MED DIJAKI 2. razred — 3. razred 2:0
2.	RAZRED: Novak, Pečar, Te-desco, I. Žerjal, šavron, Pučnik, Kraljič, Pieri, Tul, Lovriha in Žerjal ir.
3.	RAZRED: Barut, Gerbančič, Corbatti, Štranj, Slavec, Coretti,
KOŠARKA
Poraz Kontovela
Na mladinskem košarkarskem turnirju v Skednju je Hurlingham premagal Kontovel s 94:75,
Kontovel se bo danes ob 18.30 srečal v tekmi za 3. mesto s poraženo ekipo iz srečanja Italsider - Servolana.
OBVESTILO
Ob priložnosti praznovanja komunističnega tiska v Bazovici bo v soboto, 11. junija, ob 14. uri mednarodni šahovski mojster in zvezni trener jugoslovanske šahovske zveze Rudolf Marič odigral šahovsko simultanko.
Vabljeni vsi ljubitelji šaha.
Mlada tržaška alpinista Iavazzo (levo) in Klingendrath (desno) na letališču pred odhodom »miniodpr avc» na McKinley (6.194 m)
bosta izredno težek zahodni raz Mc Kinleya, na poti pa bosta postavila kar šest premičnih taborišč. Za o-svojitev vrha bosta predvidoma potrebovala kake tri tedne. Težava smeri je v izjemni višini, mrazu, ki seže večkrat tudi do 50° pod ničlo, poleg tega pa sta tu še sneg in led.
Odpravo, katero je tako denarno kot tudi v 'materialu podprla to-
varna 1RET, so imenovali «Waziah», to je ime za plešastega orla, ki je Indijancem Severne Amerike pomenil božanstvo. Oba plezalca sta člana plezalne skupine «Julius Ku-gy», ki deluje v Trstu in je tesno povezana s SPDT. Planinca se bosta vrnila v Trst 23. julija; upajmo, da z izrednim podvigom za sabo.
D. Jelinčič
Pretekli konec tedna so bile izžrebane skupine za letošnje odboj karsko ER v vseh štirih konkurencah.
V	moški konkurenci sta naslednji skupini:
A: Finska, Madžarska. Francija, Jugoslavija, Romunija in Italija.
B: SZ, Poljska, Bolgarija, ČSSR, NDR in Nizozemska, ženske .*
A:	SZ,	Madžarska,	ČSSR. Ro-
munija, Nizozemska in Jugoslavija.
B: Finska. NDR. Bolgarija, Z R N, Poljska in Italija.
Mladinci:
A:	SZ,	ČSSR,	Bolgarija, Jugo-
slavija, ZRN in Švica.
B: Francija, > Poljska. NDR.	1-
talija, Madžarska in Turčija. Mladinke:
A: Jugoslavija, NDR, Turčija, Nizozemska. Poljska in Bolgarija.
B:	SZ.	ČSSR,	ZRN,	Madžarska,
Romunija in Španija.
V	moški konkurenci sta Jugoslavija	in	Italija	spet	skupaj, kot
pred dvema letoma v Skopju. Skupina res ni močna in imata tako obe izbrani vrsti možnost za visoko uvrstitev. Najhujši tekmec bo slej ko prej Romunija, ostali pa bi morali biti slabši. Vsekakor Va bo izredno zanimiv neposredni o-bračun med Italijo in Jugoslavijo, ki bo to pot na nevtralnem igrišču.
V	izredno težko skupino so bile izžrebane članice Jugoslavije. Na papirju je slabša samo Nizozemska. Nekoliko bolj srečne so bile Italijanke.
Glede mladinske konkurence ni mogoče dajati nobenih napovedi, ker se tu igralci menjajo vsako leto. Po drugi strani tiste države, ki imajo močne članske vrste, niso nič slabše niti v mladinski konkurenci.
« « •
Ob 17. do 29. junija, bo na go stovanju v Jugoslaviji LR Kitajska. Ljubiteljem odbojke v Sloveniji se obeta zanimiv odbojkarski dogodek. V dvorani Tivoli se bosta pomerili v moški konkurenci Jugoslavija in RL Kitajska in sicer 22. junija.
Po dvajsetih letih bodo Ljubljančani spet lahko gledali vrhunsko odbojko.
Ženski vrsti pa bosta igrali dan prej v kraju, ki ga morejo še izbrati (med Ljubljano. Velenjem in Mariborom).
Poudariti moralno, da so odbojkarji in odbojkarice RL Kitajske, kljub temu, da se ne udeležujejo uradnih tekmovanj, med najboljšimi na svetu. O tem že priča naslednji podatek, da igra v tej državi odbojko preko 20 milijonov ljudi.
i
Kot smo že poročali ekipama Fužinarja ni uspel kakovostni skok v 1. jugoslovansko ligo. Tako ostaja SR Slovenija še naprej brez prvoligaša v obeh konkurencah. To je še en dokaz, da odbojka v Sloveniji ne more dobiti stika z jugoslovansko.
Za slovenske odbojkarske delavce to ni najbolj spodbudno, če samo pomislimo na izredno uspešno preteklost, ko sta bila mariborski Branik in ljubljanska Olimpija

Nogometna enajsterica ZSŠDI, ki danes odpotuje z ostalimi našimi športniki in športnimi delavci na večdnevno gostovanje v Bosno in Hercegovino
V OKVIRU STIKOV ZSŠDI Z MATIČNO DOMOVINO
Zamejski športni delavci in tekmovalci na gostovanju v Bosni in Hercegovini
Na sporedu je (poleg tekmovanj) tudi stik s športnimi voditelji BiH
Danes zjutraj odpotuje ob 7. uri z Opčin na 5-dnevno gostovanje v SR Bosno in Hercegovino skupina 80 zamejskih športnih delavcev in tekmovalcev, ki bodo na teni svojem prvem obisku v mejah BiH skušali navezati prijateljske stike in še okrepiti bratstvo med narodoma. Delegacijo ZSŠDI, ki jo vodi njen predsednik Vojko Kocman, sestavljajo še nekateri člani odbora naše krovne športne organizacije, pet e-kip (košarka, ženski namizni tenis, nogomet, ženska in moška odbojka), ki jih tvorijo izbrani igralci včlaj njenih društev z Goriškega in Tržaškega, prisotna pa bosta tudi predsednik mladinske komisije pri SK GZ Igor Komel in tajnik iste komisije Milan Pahor.
Športna tekmovanja bodo na sporedu že v soboto v Tuzli, kjer bodo nastopili nogometaši, odbojkarji in namiznoteniške igralke. V nedeljo bodo v Sarajevu stopili na igrišče odbojkarji, odbojkarice, namiznoteniške igralke in košarkarji. V ponedeljek pa bodo v Jajcu srečanja v nogometu, ženski odbojki in košarki. Vzporedno s športnimi nastopi bodo prisotni člani odbora ZSŠDI in mladinske komisije SKGZ imeli
športno - politične stike z gostiteljem — Savezom organizacija za fi-zičku kulturu BiH.
Med potjo se bodo športniki pred-.vidoma ustavili tudi v Bihaču in Drvarju, v torek pozno zvečer pa se bodo vrnili domov.
- bs -
ODBOJKA
REVIVAL 77
Prva zmaga Brega in Krasa
V prvem kolu moškega odbojkarskega revivala sta v torek ekipi Brega in Krasa slavili gladki zmagi tekmo Bor - Caravaggio pa bodo odigrali danes ob 20. uri na stadionu «1. maj*.
Skupina O v tem prvem zavrtljaju počiva.
Breg - ZTT 5:0 (12, 4, 6, 9, 7)
BREG: Jurkič, Klabjan, Žerjal, Lovriha, Race, - Veljak, Jagodic, I. in N. Salič, Dich'ito in Viliani.
ZTT: Ivo in Igor Strnad, Kolarič, Cupin, Ruzzier, Hrovatin, Jankovič, Lovriha, Mijot in Bogateč,
SODNIK: Igor Milič
Jurkičeva ekipa se je izkazala kot uigrat\a in tehnično boljša celota, ki je zasluženo zmagala z gladkim 5:0. Požrtvovalni igralci ' ZTT so 'sicer okusili grenkobo poraza, vendar so bili zelo požrtvovalni in so izkoristili to srečanje za zdravo rekreacijo.
Kras — Centralsped 4:1 (10, 1, 5, 9, -7)
KRAS: Milič, Skupek, Škrk. Kobau, Budin, Bitežnik, B. jn Z. Simoneta.
CENTRALSPED: Vodopivec, Žerjali, Bevk, Vilhelm, Širca, Daneu in Nadlišek.
SODNIK: Valter Mokor.
Posebno v prvem delu je bila tekma na dobri tehnični ravni, nakar so nastopajočim polagomo pošle moči. Kras se je predstavil s homogeno ekipo, ki je strla odpor Central-speda, katerega igra je slonela bolj na posameznikih.
NOGOMET
MONTEVIDEO, 9. - V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v Montevideu je ZRN premagala Urugvaj z 2:0.
Urednlitvo, uprav«, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Goric«, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2 500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
PoStnl tekoči račun za Italijo
Stran 6
10. |uni|a 1977
Žiro račun 50101-603-45367 «ADIT. • DZS • 61000 Ljubil«1* GradiSče 10/11 nad. telefon 22207	^
Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) n® lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000
‘fini
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm v' v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku <•' upravi Iz vseh drllfl pokrajin Italije pri SPI.	,
... V J- . Član italiianskalfjje 1 zda j 3	ZTT zveze časopis^*’' jniv
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiska Trst 2ai0znikov Fi£G'r
Hhi
Us,
PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANK! NA TRGU FONTANA
Pozzan o stikih fašističnega kolovodje Delle Chiaie z notranjim ministrstvom
Vodja «avanguardie nazionale» naj bi bil povezan zlasti z nekdanjim uradom «allari riservath, v dobrih odnosih pa naj bi bil tudi s špansko policijo
CATANZARO, 9. — Kakšno j2 bilo mesto Stefana Delle Chiaie hierarhični; lestvici črne internacionale? Poznavalci so doslej opisovali »Caccolo*, majhnega, vendar zelo zagrizenega rimskega fašista, načelnika »avanguardie nazio;iale» (organizacija je veljala za oboro ženo telo Borghesejevega »fronte nazionale*) kot zelo vplivnega voditelja mednarodnega terorizma, nihče pa mu najbrž ni pripisoval tolikšnega pomena kot mu ga je med dav'šnjo obravnavo Marco Pozzan. Bivši sluga padovskega zavo da za slepce Configliacchi je našli kal »Caccolo* kot pravega despo ta, ki je vedril in oblačil po mili volji v krogu političnih beguncev v Španiji in ki je obenem vzdrževal stike z oblastjo tako v Madridu kot tudi v Italiji, kjer naj bi se kljub zapornim nalogom, ki so jih sodniki podpisali zanj, svobodno kre-tal. še zlasti naj bi bil priljubljen gost bivšega urada »affari riserva-ti» pri not-anjem ministrstvu, ki je bil razpuščen po izbruhu škandc’i o telefonskem prisluškovanju in so ga nadomestili s protiteroristično službo (pred nedavnim se je prelevila v varnostno službo SdS).
Vprašanje je seveda, do kakšne mere lahko verjamemo Pozzanovi besedi, saj je bivši sluga doslej vselej spretno pomešal laž in resnico, vsaj zrno stvarnih dejstev pa je v njegovem pripovedovanju. To dokazuje že večkrat omenjeno dejstvo, da se španska policija, kljub številnim aretacijam med italijanskimi fašisti, doslej ni dotaknila Stefana Delle Chiaie, ki kot kaže, lahko še vedno vedri in oblači v svojem krogu, pa čeprav najbrž nima več tako svobodnih rok kot tedaj, ko je bil »generalissim* še čil in zdrav. Vprašati pa se je treba tudi, kam Pozzan meri, ko tako stresa obtožbe kar iz rokava proti «Cac-col:». Gre samo za osebno sovraštvo, ali je za tem tudi politični račun? Vprašanje je zelo umestno, zlasti še, ker se je doslej Pozzan izdajal tudi za nezprosnega obto-ževalca obveščevalne , službe SID, včeraj pa se je za trenutek spozabil in nehote priznal« da je bil stotnik La Bruna njegov šef. Točen odgovor na \sa vprašanja, ki se porajajo ob pričevanj obtoženih fašističnih kolovodij in teroristov, je zaenkrat nemogoč, zdi se nam pa vsekakor, da kljub navideznim sporom in prerekanjem, kljub različnim obrambnim strategijam in taktikam združuje vse obtožence isti cilj: prekiniti proces ali vsaj dvigniti velik in gost oblak prahu, ki naj zamegli resnico.
A vrnimo se k I^ozzanu in njegovemu pričevanju. Na vprašanje zagovornika anarhistov Luca Bone-schija je bivši sluga obtožil Stefana Delle Chiaie, da se je v Španiji vedel kot pravi despot, njegova glavna skrb pa naj bi bila naje mati plačance za provokatorske akcije v sami Španiji, v Čilu in v Angoli. Obenem je trdil, da mu je »Caccola* zaupal, da j. v stiku z Italijanskim notranjim ministrstvom, točneje z uradom »affari ri servait1* in s šefom oddelka, kve-storjem Federicom D’Amatom.
»Ne spominjam se — je pripomnil obtoženec — v kakšnem okviru mi je Delle Chiaie namignil na svoje vezi z notranjim ministrstvom. Sprva sem ga imel samo za uaha-ča, pozneje pa sem se premislil tako na osnovi dokazov, ki sem jih sam zbral, kot tudi zaradi podatkov, ki mi jih je dal Delle Chiaie. Govoril mi je o svojih potovanjih v Italijo, točno mi je opisal urade notranjega ministrstva. Večkrat je poudaril, da je v sredšču mednarodnega dogajanja. Dodal je tudi, da namen njegovih potovanj v I-tali'o so bili sestanki z vplivnimi ljudimi, njihovih imen pa mi ni zaupa!.*
Od v. Boneschi: »Delle Chiae vam Je povedal, če je kvestor D’Amato vedel za vašo prisotnost v Španiji?*
Pozzan: «Ne. Bil sem prepričan, da so Stefana Delle Chiaie z mojo prisotnostjo seznanili Španci. Bil je namreč želo dobro obveščen. Lahko je zvedel za naslove vseh pobeglih... lahko jih je izsiljeval ir jih tako prisilil k sodelovanju.*
Obtoženec je pojasnil, da ga je sprva »Caccola* prosil za sodelovanje, ko pa je odklonil, mu je začel groziti. Z grožnjami se je stopnjevalo tudi nadzorstvo španske policije nad njim (Pozzanom). Tudi ko je bil v zaporu, ga je obiskal sodelavec škvadrističnega kolovodje in mu zajanpčil, da bo postopek za njegovo izročitev italijanskemu sodstvu prekinjen, če bo pristal . a sodelovanje. Ponudil naj bi mu čilski potni list in letalsko vozovnioo za Santiago de Chile.
V začetku, ko so se Pozzana »lotili* zastopniki prizadetih strank, je bila razprava nezanimiva in obtoženec se je lahko mimo branil. E-dini zanimiv podatek iz tega dela obravnave je, da je Pozzan takoj po izpustitvi na začasno prostost odpotoval v Nemčijo in točneje v Frankfurt. »K sorodnikom in znancem, da bi se skril,* trdi sedaj. Ne gre pozabiti, da je v Frankfurtu eno od stičišč fašističnih gibanj vseh zahodnoevropskih držav.
Pred zaključkom obravnave je sodni zbor osvojil vlogo odv. Az-zaritija Bove in v prihodnjih dneh
bo zahteval od SID seznam vseh agentov, častnikov in podčastnikov, ki so 1972. in '73. leta potovali v Padovo.
Proces se nadaljuje jutri, (vt)
Giscard d'Estaing se zavzema, da bi R. Hessa izpustili
ga je
BONN, 9. — V pismu, ki naslovil na predsednika bavarske unije krščanskih socialcev F. J. Straussa, se francoski državni po-
glavar Giscard d’Estaing odločno zavzema, da bi izpustili iz zapora Rudolfa Hessa. Hitlerjeva »desna roaa* se nahaja, kakor znano, v kaznilnici v Spandauu. Francoski predsedrvk utemeljuje svojo željo z humanitarnimi razlogi, pripominja pa, da bi vsakršna sprememba razmer, v katerih je zaprt Hess, oziroma njegova izpustitev na prostost na pobudo treh zahodnih velesil pomenila očitno kršitev : voječasnega sporazuma med štirimi velesilami. Giscard d’Estaing je še zatrdil, da si bo francoska vlada še naprej vztrajno prizadevala, da omogoči nacistu odhod iz Spandaua.
Dekle je ugrabila četverka oboroženih mož 24. maja
Družina Rivorra plačala 700 milijonov odkupnine za izpustitev Stefanie
Storilce iščejo tudi med univerzitetnimi študenti
TURIN, 9. — Ponoči je bila izpuščena 22-ietna univerzitetna študentka Stefania Rivoira, ki jo je ugrabila 24. maja zvečer četverica oboroženih mož. Stefania je hči premož-
se dviga v neposredni bližini mesta. Hudodelci so jo napadli v trenutku, ko je hotela z luksusnim avtomobilom citroen mehari zaviti v lastni park. S silo so jo strpali v svetlo
nega industrijca Franca Rivoire (54 j alfetto ter z vso brzino pobegnili let), ki je solastnik istoimenske to-1 Istega večera so telefonirali njenim varne za predelovanje tekočih plinov staršem, rekoč, da je dekle v njiho-
■/ obrati v Turinu in Chivassu ter uradi v- vseh največjih italijanskih mestih. Za Stefaniino izpustitev so starši plačali 670 do 700 milijonov ih, potem ko so ugrabitelji zahtevali od njih okoli 3 milijarde.
Dekle stanuje z očetom, materjo, sestro Francesco in bratom Giovan-nijem (ima pa še brata Maria) v razkošni vili s parkom na griču, ki
•iiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ PRED MILANSKO ŽELEZARNO
Samozvane rdeče brigade ranile delovodjo «Brede»
Odgovornost za napad si lasti teroristična skupina Alasia
MILAN, 9. — Ustvarjanje napetega ozračja v državi je bila od samega začetka prvenstvena naloga samozvanih »levičarskih* rdečih brigad. Nikoli do skrajnosti, vendar pritiskati je treba vztrajno z grožnjami, z napadi, z ustrahovanjem, tako je njihovo vodilo. Pri tem da-lekosežnem načrtu so političnim provokatorjem izdatno priskočili na pomoč še običajni kriminalci, vendar pa so se v zadnjih letih meje med neko strogo ločenima »kategorijama* že skoraj docela izbrisale.
Spremenilo se je tudi izvajanje napetosti, saj so razne »črno* ali »rdeče* obarvane skupine pod taktirko
Sežiganje odpadkov povzroča nastajanje strupenega dioksina
Medtem ko se tehnični izvedenci ter krajevne, deželne in osrednje oblasti še vedno ubadajo s kočljivim vprašanjem, kako odstraniti ostanke strupenega dioksina, ki se je julija lani sprostil iz tovarne Icmesa v Sevesu in legel na okoliško območje, se na obzorju zgrinjajo novi oblaki. Iz Amsterdama je namreč prišla vest, po kateri naj bi zloglasni TCDD nastajal tudi iz sežganih mestnih odpadkov v upepeljevalni-kih. Naj bi to pomenilo, da u-tegne vsak posamezni upepe-Ijevalnik ustvariti nov Seveso v skrčenem merilu. S takšno grozljivo napovedjo seveda ne bi radi povzročali panike, prav pa je, da se z možnostjo pojava kar takoj soočimo in spodbudimo pristojne dejavnike, da tudi sami vprašanje trezno presodijo.
Ravnatelj oddelka za spektro-metrijo na raziskovalnem zavodu »Mario Negri* v Milanu profesor Alberto Frigerlo, ki se je o zadevi pogovoril z nizozemskimi strokovnjaki zatrjuje, da ne gre za domneve, temveč za dejstvo. Mestni odpadki vsebujejo snovi, ki sc pri 800 stopinjah vročine kemijsko presnavljajo, a ustrezni proces ustvarja dioksin. Zanimivo je, da vsedržavni odbor za raziskave CNR doslej ni podvrgel spektrometrijskim analizam trdnih in plinsk’h ostankov izgorevanja odpadkov, kar je že samo na sebi dovolj zgovorno in pa seveda zaskrbljujoče.
Ne samo, tudi nobeni ukrepi ne bodo sprejeti, dokler rie bodo italijanski izvedenci prejeli od nizozemskih kolegov dokumentacije o raziskavah. Dotlej pa bedo upeoeljevalniki še naprej proizvajali strup, (dg)
prevratniških sil, prešle iz bombnih atentatov široke zasnove, ki so povzročili prave pokole, na »osebnej-še» napade.
Njihova tarča so postali »predstavniki zatiralne oblasti* v taki ali drugačni obliki, kot so sodniki ali tovarniški delovodje. Ta strategija je imela skoraj večji psihološki učinek kot bombni atentati, saj je v vseh večjih italijanskih mestih zavladal občutek negotovosti. Še vsaka, tudi nesmiselna grožnja izzove strah, kajti prevladalo je splošno mnenje, da hi nič več nemogoče.
Niti pokol otrok, s katerim je grozil bandit Colia in omrtvil velemesto Milan, v katerem ali v okolici se vsakodnevno odigravajo prizori krvavega nasilja. Današnja žrtev je 54-let,ni delovodja železarne »Breda* Fausto Silini, ki so ga pi-ed tovarniškim poslopjem obstrelili trije pripadniki RB.
Načrt so neznanci, ki niso imeli zakritih obrazov, izvedli izredno preprosto, a ravno zato predrzno. Z zelenim »fiatom 125» so sledili avtobusu, s katerim se je malo po sedmi uri zjutraj Silini iz kraja Šesto San Giovanni odpeljal proti Milanu. Avtobus so prehiteli na postajališču tik tovarne, kjer je delovodja izstopil, se ustavili ob njem, nakar sta
dva stopila iz avtomobila, s samo-
kresom streljala (mogoče je streljal samo eden) na.Silinija, spet sedla v zeleni »fiat* in trije so se nemoteno odpeljali proti središču Milana.
Od šestih izstreljenih krogel sta
dve zadeli delovodjo, in sicer ena v desno koleno, kjer je tudi obtičala,
druga pa mu je ranila levo nogo. V bližnji bolnišnici v Ul. Bignami so Siliniju morali operirati desno koleno, vendar pa njegovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče, saj bi moral okrevati v 20 dneh.
Hitro izvedeni napad je očividce zbegal, tako da si podrobnejših podatkov niso zapomnili. Vsekakor pa je »skrbnost* izvedbe nujno dokazovala izurjenost izvajalcev, ki so se popoldne, preko telefonskega pogovora, legitimirali za oddelek Walter Alasia prevratniške organizacije rdečih brigad.
V kratkem telefonskem sporočilu je mlad moški glas izjavil, da so pri napadu na »kapitalističnega hlapca* sodelovale še druge skupine in napovedal daljši komunike. Ob koncu je še zagrozil sodnikom in odvetnikom, ne gre pozabiti namreč, da se bo v kratkem začel proces proti priznanemu voditelju RB Renatu Curciu in da se je že sprožila ustrahovalna gonja, kamor lahko prištejemo tudi današnji dogodek, ki naj bi onemogočila pričetek sodnega postopka.
Ostro so napad na svojega delovnega tovariša obsodili delavci železarne in pa enotna sindikalna organizacija kovinarske stroke FLM iz Šesta San Giovanni. V znak protesta so železarji v »Bredi* izvedli pol-
urno stavko, dogodek pa ocenili kot ponoven napad na demokracijo.
(bp)
10 milijard lir za osvobodilna Panja v Afriki
KAIRO, 9. — Saudska Arabija, Kuvajt, Katar in arabski emirati bodo podprli osvobodilna gibanja temnopoltih domoljubov v Namibiji, Rodeziji in Tanzaniji s finančnim prispevkom 11 milijonov dolarjev (kakih 10 milijard lir). Denar jim bodo izročili s posredovanjem Organizacije afriške enotnosti.
vih rokah in da ji ni hudega. Po zneje so člani tolpe poslali Rivoiro-vim kot dokaz, da so res pravi u-grabitelji, nekaj Stefaniinih fotografskih posnetkov ter ampul z de-kletino krvjo, a »glasnik* banditov jim je tudi nadrobno opisal «bou-tique», kjer ugrabljenka kupuje o-blačila.
Stike z neznanci je vzdrževal družinski odvetnik Rosaclot, operacijo pa je usklajal Chiusano, ki ščiti tudi interese v Parizu ugrabljenega Revelija - Beaumonta. Po navodilu ugrabiteljev je Rosaclot pustil denar v fiatu 127, ki je last Rivoirovih in ki ga je pustil v neposredni bližini občinskega stadiona. Nekaj ur pozneje sta časnikarja listov »La Stampa* in «Stampa sera* zapazila v vozilu Stefanio. Tjakaj so dospeli takoj policisti in karabinjerji, za njimi pa še dekletin oče.
Stefanio so preiskovalci zaslišali na njenem domu. Med drugim jim je povedala, da so ugrabitelji z njo dobro ravnali. Karabinjerji so mnenja, da je bilo dekle zaprto v samem Turinu ali pa v najbližji okolici. Preiskavo so usmerili v kroge veterinarske fakultete turinske univerze, kjer študira Stefania, torinskega hipodroma (dekle je strastna ljubiteljica konjskega športa) in Montecarla, kamor Rivoirovi redno zahajajo na oddih, (dg)
, STOCKHOLM, 9. — Sovjetskemu inženirju Vasiliju Sosnovskemu, ki je 28. maja preusmeril letalo Aeroflo-ta v glavno mesto Švedske, bodo sodili tukajšnji sodniki. V smislu novega zakona o letalskih preusmeritvah tvega možakar največ 4 leta zapora. medtem ko bi jih utegnil odsedeti v Sovjetski zvezi 15. Sovjeti so od švedske vlade zahtevali njegovo izročitev z utemeljitvijo, da gre za človeka, k}, je bil že zaprt zaradi kraje in ki je izrazit psihopat.
Idi Amin spet v Kampali
Namesto potovanja v London srečanje z afriškimi revolucionarnimi voditelji

VČERAJ POPOLDNE PRED SVOJIM STANOVANJEM V RIMU
Turški veleposlanik v Vatikanu žrtev že napovedanega atentata
Odgovornost za atentat si lastijo armenski teroristi - Leta 1975 ubita turska veleposlanika na Dunaju in v Parizu
Veleposlanik Karim Talia po kirurškem posegu, ki jih je dobil pri atentatu
Kmalu potem je turški diplomat v Vatikanu podlegel ranam,
(Telefoto ANSA)
n......................n.......n................................................................................................................
Fiat odklanja sporazum z ugrabitelji
Za izpustitev Luchina Reveliija Beaumonta zahteva lažnopolitična organizacija kar BO milijonov dolarjev
PARIZ, 9. — Mednarodna javnost mučno spremlja razvoj dogodkov v zvezi z ugrabitvijo 57-1 et-nega glavnega ravnatelja družbe Fiat - France. Luchina Reveliija Beaumonta, ki naj bi ga pripadniki fantomatičnega odbora za socialistično revolucionarno enotnost (Comitč pour la unitč socialiste revolutionnaire — C.U.S.R.) opolnoči v soboto, 11. junija umorili, ko bi vodstvo matičnega podjetja (v Turinu) ne izplačalo odkupnine v znesku kar 30 milijonov dolarjev.
V francoskem glavnem mestu vlada silr.a napetost, tembolj še, ker je Agnellijeva mednarodna industrijska skupina danes odkčno zavrnila izsiljevanje, in to kljub
ganljivim posegom ugrabljenčeve žene Marie Elde ter sina Paola in hčerke Laure. V Fiatovem «sancta sanetorumv so se postavili na stališče, da bi plačilo tolikšne ] vsote ustvarilo izredno nevaren prece-dens, ki bi nedvomno sprožil verižno reakcijo s strašnimi posledicami.
Italijanski in francoski tisk splošno odobravata to gledišče, obenem pa vabita pariško vlado, Fiatovo vodstvo in vse, ki so kakor koli prizaoeti, da napnejo vse sile za preprečitev nesrečnikove smrti. Tu se sicer vsiljuje sum, da teroristi, ki se lažno izdajajo za ne-kašne socialistične revolucionarje v
boju za delavske pravice, le »blefira jo», kakor so to storili, denimo, tudi južnomoluški teroristi na Nizozemskem — najprej so žagi ožili s pokolom šolskih otrok, nato pa so se ti le vrnili domov Revellijevi ugrabitelji očitajo u-grabljencu, kakor tudi bratoma Agnelli in Gioii, da so surovi izkoriščevalci delavskih kadrov (300 000 delavcev v 40 Fiatovih obratih v 20 državah), zato «jim je sodilo delavsko sodišče*. Fiatovi predstavniki so obtožbo ostro zavrnili kot blodnio, a prav tako so očitke kar najodločneje zavrnil; delavci Fiat - France (»Revelli - Beaumont .je v resnici nesebičen človek*). Z druge strani je italijanska zveza
kovinarjev (FLM) izrazila ogorčenje zaradi takega ravnanja (u-grabiteljev, op. ur.), ki nima ničesar skupnega z delavskimi boji in ki j<? samozvani odbor CUSR politično in moralno docela izoliralo.
Revelli Beaumont je bil ugrabljen 13. aprila. Rodil se .je 1. 1919 v Genovi. Nekaj let je opravljal odvetniške posle, potem pa je prešel k Fiatu. Najprej je vodil argentinsko podružnico torinskega velikana, sedaj pa je tudi podpredsednik Fiat-Brasil. Prizadeti je član številnih mednarodnih organizmov za pomoč in sodelovanje z deželami v razvoju, tako npr. kulturnega sklada UNESCO, (dg)
RIM, 9. — Nekaj pred 14. uro je neznanec streljal na turškega veleposlanika v Vatikanu 63-letnega Karima Taha ter ga precej težko ranil v čeljust ter levo ramo. Krogla, ki je zadela veleposlanika v čeljust, mu je tudi razbila zlat zob.
Atentat je izvedel en sam napa daleč. Gre za visokega mladeniča, ki je bil oblečen v temno obleko ter je nosil temna očala.
Malo pred 14. uro se je veleposlanik vračal iz veleposlaništva na' Trgu delle Muse v svoje zasebno stanovanje v Ul. Paisiello. Navadno ga je vozil po mestu šofer z velikim reprezentančnim avtomobilom, toda danes je vozilo ostalo v mehanični delavnici in veleposlanika je pripeljal pred stanovanje njegov šofer z avtomobilom znamke »peugeot*. Kljub temu je atentator, ki je stal pri bližnji avtobusni postaji, prepoznal diplomata ter se napotil za njim. Šofer je še zaklepal avto na ulici, ko sta že odjeknila dva strela. Veleposlanik Taha se je namreč medtem napotil peš preko vrta, oziroma dvorišča proti poslopju kjer
stanuje. Prav ko je odpiral vhodna vrata, sta odjeknila strela.
Veleposlaniku sta pritekla na pomoč šofer in vratar poslopja. Ta je še prinesel blazino, da je ranjencu položil glavo nanjo. Atentator pa je medtem zbežal skozi manjša stranska vrata na vrtu ter izginil brez sledu.
Veleposlanika so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki opravili kirurški poseg. Diplomat je bil resno ranjen in krvavitev je bila zelo močna.
Zakaj ta atentat na turškega veleposlanika v Vatikanu? Policija si še ne ve pojasniti vzrokov za ta napad. Taha je v Rimu že od leta 1973. Prej je bil na ministrstvu za zunanje zadeve v Ankari in še prej veleposlanik v raznih državah. Star je 63 let, a v Rimu živi sam, ker sta žena in sin ter hčerka ostali v domovini.
Policija ve sedaj samo, da je Taha prejel v marcu letos grozilno pismo od pripadnikov neke tajne organizacije Armencev, ki živijo v Turčiji. V pismu je bilo rečeno, da bo organizacija v teku dveh mesecev izvedla atentat na neko turško osebnost, kj živi v Italiji, če turška vlada ne bo izpustila iz zaporov armenskih zapornikov. Policija je do pred kratkim stalno spremljala in ščitila veleposlanika.
Atentat na turškega veleposlanika v Vatikanu ni nekaj povsem novega za turške diplomate v tujini. V oktobru predlani so atentatorji ubili turškega veleposlanika Tuna-gila v Parizu. Pri atentatu je bil ubit tudi šofer. Nekaj dni pozneje pa so neznanci ubili turškega veleposlanika na Dunaju Ezera. V policijskih krogih so tedaj menili, da sta bila oba atentata delo ene same skupine teroristov.
Pozno popoldne so sporočili iz Bej-
ruta, da si očetovsko nad atentatom
v Rimu lastijo pripadniki neke armenske tajne organizacije. Neznanec, ki je izjavil, da govori v imenu »Organizacije proti armenskemu genocidu*, je telefoniral francoski časnikarski agenciji «France press* ter sporočil to vest.
Na koncu naj še pripomnimo, da so turške oblasti pobile leta 1915 okoli poldrugi milijon Armencev.
Zvečer se je zvedelo, da je veleposlanik Karim Taha podlegel hudim poškodbam takoj po kirurškem posegu nekaj pred 20. uro.
NAIROBI, 9. — Ugandski
sedndk Idi Amin «Dada», ki s* nameraval udeležiti konference gleške skupnosti «commonweal in ki so mu angleške oblasti sp .gleški f
čile, da ni zaželen v ang
stolnici, baje ni nikoli zapustil sV!! je države. Tri dni je ves evi
KH*1! dsal0

tisk in še skoraj
vzhodno srednjeafriškega PLL .«) nika, ki naj bi odpotoval v Ev Oh,
7 rhiiskim	in nai ki
z Tbijskim letalom in naj “ 'J stal v neki državi blizu AngliJe' koder naj bi notem rionotoval
potem dopotovi*. . da z ladjo v prestolnico Združene.
vest W
kraljevstva. Prišla je tudi dio Kampala jo je potrdila). fi, j« Amin že v Angliji in da z®11/ jj J1* naj angleška vlada poskrbi, j1® , ga ponesli z nosilnico vzdolž «A donskih ulic, tako kot so nekoč »I gospodarji delali v Afriki, ?<« jih morali črnci nositi v nosilni ^ »i|c Angleška vlada pa je še	j1 s
dločno zanikala, da je Amin Pr:5r ■
S'
e
V svoji popoldanski oddaji P® > H, radio Kampala sporočil, da 86'J.* i predsednik Amin vrnil v
mesto po svojem tajnem sestoj 'Mni
z revolucionarnimi voditelji ‘"'til naje, Zambije in Ruande. Kdo ^ *»t voditelji, se ne ve... To zadnje
voditelji, se ne ve... To zaaiLP ročilo radia Kampala dokazuj® t p Amin ni nikoli zapustil ožemi ja	J|čt
je države.	* **
Odnosi med Ugando In AngU-P ^ se niso nič zboljšali. Kot je h'1®. J ti sporočeno, je kampalska vlad« «n povedala angleškim diržavlj®n\i «).
(v večini misijonarji), da W ***£ J*
stili Ugando. Potem je vest, da so ugandske oblasti rale zaradi vohunstva nekega ^ H gleškega državljana, in sacef ovadbo nekega Belgijca.	%
Med vse te dogodke se fre tudi vprašanje ugandskih odj^ % s Francijo. Idi Amin .je P^V, a Francijo, ker mu je s svojim^ Jk
da prevara
jo. Kot je znano, sta irska in jSTiti;
pom omogočila,
gijska vlada zavrnili Aminovo -z letalom gorist*1
tevo, da bi z letalom nekem njunem letališču. Izj napravila Francija, ki bi dupljo; la pristanek, ker pač, tako j® r nila, ne more prepovedati v Francijo nekemu tujcu, tu P fot haja tja kot zasebnik.	S
Kljub temu pa Amin ni tuj] voljen niti s Francozi. PoaV#* L ^ je naj nehajo zastopati ang|e jj interese v Ugandi. Kot je zna*10’^ j b<
Francija prevzela zastopstvo interesov potem ko je Velika m? <
nija prekinila diplomatske odn°®!L ;if
nfmi&lr/t rvanaiKlil/n Amin mPfi	(L
afriško republiko. Amin med 1^ ^ gim ni zadovoljen, ker Angl®®^
koriščajo francosko zastopstvo.J’ vi tudi, da bi morali Anglež a, ^ novno odpreti svoje diplom® t, predstavništvo v Kampali. jr , if Predsednik Amin je danes ^
Vi?
vil, da so bili razgovori z
cionarnimi voditelji Tanzanije, tju, a ' bije in Ruande plodoviti.	d1
-njlir m
ral pa je angleški »commonv*®^ j*; skup držav, kjer
češ da je skup držav, kjer	!a,'
vladujejo »imperialisti* in d® , » tako pomemben kot je OrgaIV „ cija afriške skupnosti, ali P® (J ka druga organizacija neuvf5 . , nih.	ji i ‘
(Na sliki: Idi Amin »Dad®* |,| jj. sonči. Zaradi njegovega sta5® fi (J Angleži težko našli nosilnic®' o, bi ga nosili po londonskih um ^
PRATO (Firence), 9. -nemu roparju, ugrabitelju	JJ'
rilcu Renato Vallanzasc' je h? ji jj* nje sodišče odmerilo nadaljnji >
let zaporne ter 1,2 milijona
nnr*ne 1cvrrnr OhtrvJ/vn ic hif
name kazni. Obtožen je bil ženega ropa v denarnem začasne ugrabitve in drugih ^ krškov, med temi nedovoljene P? v sti in nošnje orožja ter strelo^, Vallanzasca, ki še vedno š®PV*
radi rane, ki mu jo je
šeo%jj
ovzdvLl)
Čl
r ..'k:
€ %
!
svinčenka na sedalu, je bil temu, da si bo prav kmalu n®^i skoraj 100 let zaporne kazni, “J- L volje ter se je celo pošalil s 6 karji.
V Molizeju semin^ (j o albanski
in hrvaški manjšin1
CAMPOBASSO. 9. priznanje obstoja

d S
narodn<j ^
manjšin je za italijanske v‘Ljo, kroge pomenilo trdo preizku ^ »j,
ki se je večinoma sprevrgla v $
b'10,, 1 %
premostljivo oviro, ko je u~- . ba pristopiti, ne samo Pr‘zJlf„(V' specifičnim zahtevam manjs15^}-Ustaljeno pravilo, da se deh ^
Vuviujv.iiii pl uV HU| UU	P
vica glede na številčnost nar®® ^ ne skupnosti in glede na P°h.u n®
jouj ju (»icut; na	\r
oportunost. kajpada ne slo"1'
načelnosti, ki določa vsem
možnosti za razvoj.
Najbolj so zato prizadete " $ številčne ali krajevno razto^; manjšine, ki Cesto nimajo n®pl štev ne možnosti niti za obstoj' neki za vsesplošno rast, ,	K®'
Med narodnostne skupnosti, jJ
torih se sioer govor;, vend®^^ enkrat še nimata ne šol v l®5' H> jeziku ne nikakršne pravim j/ raba malirinega jezika "	'
nem življenju, sodita hrvaška |
nost v Molizeju in albanska v Italiji in na Siciliji.	f(f
Profesorjem in javnim ljavcem občin v deželi Moliš®- f živijo pripadniki obeh mani5. ® bil namenjen deželna pobudah za ohranitev vseh P ui* v deželi, za kor je deželna določila 40 milijonov lir. ‘5. f, zanimivo je bilo med drugih1 ■ p ročilo učitelja Angela Germ®' je-je sestavil slovnico brvaške®. jezika, kakor ga govorijo v va5 lič (San Felice).
s
S
s
s
k