Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2013 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2002: llllllllllllllllllllil 34,276 COBISS o DOSTAVA mara 05/710-0-710 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XXI • št.: 276 Delo Državnega zbora v povezavi z občino Ilirska Bistrica v letu 2013 V svojem dosedanjem delovanju je Državni zbor Republike Slovenije sprejel več predlogov zakona in aktov ter razpravljal o tematikah, ki se v večjem delu neposredno nanašajo na delovanje lokalnih skupnosti. Predstavljamo nekatera ključna področja. stran 9 Praznik brkinskega jabolka Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj ter po brkinskem slivovcu. Že tretjič je v začetku oktobra na Tatrah potekal Praznik brkinskega jabolka, ki ga je organiziralo domače Kulturo turistično društvo Škant, ustanovljeno pred štirimi leti, ki ga vodi predsednik Roman Mahne. Praznik prinaša promocijo brkinskega jabolka in vseh pridelkov iz jabolk ter drugih proizvodov Brkinske sadne ceste. Bistriški vodni stolp bo postal muzej Nedavno tega je bila slovenska strokovna, pa tudi laična javnost na okopih v boju za ohranitev vodnega stolpa na železniški postaji v Divači. Tega izjemnega objekta naše tehnične dediščine na žalost ni več, čeprav odgovorni zagotavljajo, da ga bodo postavili na novo. Morebiti bi se kaj podobnega zgodilo tudi s sicer manjšim vodnim stolpom na železniški postaji v Ilirski Bistrici, če se ne bi za njegovo obnovo zavzeli prizadevni člani pred tremi leti ustanovljenega Društva ljubiteljev železnic. jHnjnra PRIPRAVA IN FIZIČNIM OSEBAM Tl BITO? Šmiklavž pri Škofji vasi 18 3202 Ljubečna gsm: 030 31 54 21 gsm: 04019 5019 tel: 035 4612 66 e-mail: info@tibito.eu Nudimo tudi mentorstvo, ki temelji na dolgoročni in celoviti strokovni podpori z namenom dobre predhodne priprave za pridobitev (ne)povratnih sredstev. Strankam nudimo tudi: - kontakt z določenimi bankami - projektanti - cenilci - gradbinci - določenimi drugimi obrtniki,... BI TUDI VI OGLAŠEVALI V ČASOPISU SNEŽNIK? ZA INFORMACIJE PIŠITE NA: oglasi@e-sneznik.net OBČINA HRPELJE - KOZINA GOSTILA OBČINO NOVAČI IZ MAKEDONIJE Delegacija Občine Novači je v prvih dneh oktobra obiskala občino Hrpelje - Kozina. Vodil jo je župan Lazar Kote-vski. S svečanim sprejemom v poslopju Občine Hrpelje - Kozina in pozdravnimi besedami župana Občine Hrpelje - Kozina Zvonka Benčiča Midreta, seje pričel dan spoznavanja hrpeljsko - kozinske stran 4 NAŠI BISERI ZAISKRILI BARVE SLOVENIJE V začetku oktobra je na Svisča-kih potekalo že 25. srečanje mladih likovnikov - ex tempore >'Snežnik 2013«. Tokratnega srečanja se je udeležilo preko 40 likovno nadarjenih učencev iz dvanajstih osnovnih šol iz občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. stran 10 j Postojna NLB Poslovalnica Postojna Vojkova 9 ^6230 Postojna j Vabljeni v naše poslovalnice! "5 sodelavci bomo poskrbeli da boste samozavestno zakorakali po poti urejenih osebnih financ.. “ Darjama SuStat. vc«$a posHomaltoK® “Za urejene osebne fmanee jje pomembno,, da mm ob strani Mllto VMengat, v LOGOV« Novopečeni preskoki v letalski panogi Dnevno preleti Evropo v povprečju 26.000 letal, od česar Slovenska kontrola zračnega prometa nudi navigacijo 732 letalom na dan. Številke se po obdobjih razlikujejo, ob bolj obremenjenih dnevih pa Slovenijo prečka tudi do 1.200 letal. Zračni promet se sicer z večanjem cenovne učinkovitosti ter potreb po mobilnosti ljudi in blaga povečuje, do leta 2020 pa naj bi se zračni promet povečeval v povprečju s stopnjo 5% letno. V Sloveniji imamo preko 100 kontrolorjev zračnega prometa, ki podatke za svoje delo pridobivajo iz 5 za to namenjenih radarjev. Najpogostejše letalo, ki prečka Slovenijo je Airbusov A320, svojo pot od ene do druge mejne črte pa lahko opravi celo v pičlih 10 minutah. Evropski EADS, ki proizvaja Airbuse in ameriški Boeing sta glavna svetovna proizvajalca velikih letal. Med njima že od vsega začetka poslovanja poteka kontinuirano rivalstvo glede tehnologij, razvoja in prodaje. V segmentu »jumbo« letal je trenutno v prednosti Airbus s svojim A380, ki je s 525 sprejetimi potniki največje svetovno letalo ter je s 478 kvadratnimi metri kabinske površine po tem kriteriju za 40% večji od drugega največjega letala, Boingovega 747. Spremembe in razvoj pa niso stalnica samo proizvajalcev letal, pač pa so v tranzicijski fazi tudi letalske družbe same. Trg so namreč pred leti z novim pristopom dodobra stresli nizkocenovniki, ki so si odtrgali precejšen delež zajetne pogače letalskih prevozov. Eden od bolj poznanih je irski Ryanair, ki leti tudi iz letališč v naši bližini. S svojo formulo letov iz manj obremenjenih letališč ter s fokusom na čim hitrejši potek potovanja brez posebnih »spremljevalnih« storitev, je polet letala približal avtobusnemu potovanju ter s tem dosegel izredno nizko ceno letov in pridobil maso potnikov. Tovrsten pristop pa seveda ni voda na mlin »tradicionalnim« letalskim prevoznikom, ki so s tem postali manj konkurenčni. Svoje je dodala tudi gospodarska in finančna kriza ter relativno močni letalsko-prevozniški sindikati, zato so se mnogi prevozniki znašli na robu propada, nekateri pa so ta rob celo prečkali. Znan je primer italijanske Alitaile, ki ji je vlada v preteklosti zaradi neučinkovitosti poslovanja večkrat nudila državno pomoč, svojo zgodbo pa je v letu 2008 neslavno zaključila z likvidacijo. V letu 2009 je zaživela »nova« Alitalia, katere poslovni model pa očitno ponovno »ne pije vode«, saj se ravno v teh dneh ponovno sooča z grožnjo stečaja. Tako kot doslej se tudi tokrat z reševanjem ukvarja italijanska vlada, tokrat v obliki reševalnega paketa preko državne Italijanske pošte. Alije na podlagi preteklih izkušenj slednje dolgoročno smiselno, presodite sami. Svoje poslovanje so v zadnjih letih razmeram v panogi morali prilagoditi tudi drugi veliki prevozniki. Tako je, na primer, španska Iberia povezala z British Airlines, nemška Lufthansa je prevzela Austrian Airlines, poleg tega pa so bili v zadnjih letih realizirani številni prevzemi manjših letalskih družb s strani velikih igralcev. Svojo zgodbo na to temo pišemo tudi na področju »bivše juge«. Srbski JAT se v avgustu povezal z emiratskim Etihad-om ter se preimenoval v Air Serbia, strateškega partnerja pa zaradi nevzdržnega poslovanja iščejo tudi v Croatia Airlines-u. Del »velikega« privatizacijskega paketa 15 družb je tudi slovenska Adria Airways, katere letala brez kontinuirane državne pomoči ter številnih subvencij že davno nebi več vzletela iz domačega letališča. Da preteklo poslovanje ter napovedi glede bodočih razmer v panogi, terjajo privatizacijo, je več kot očitno, zato lahko le upamo, da vlada pri tem ne bo držala fige v žepu in svojo besedo pogoltnila. Kakorkoli že, ključno pri celotni zgodbi je oblikovanje dolgoročno vzdržnega modela poslovanja letalskih družb, brez nepotrebnega in večkrat dokazano neučinkovitega vmešavanja države ter seveda čim večja dostopnost potnikov do storitev letalskih prevoznikov. Pravzaprav je to za nas, potrošnike, najbolj pomembno, mar ne? Andraž Vrh Andraž Vrh piše blog na www.andrazv.blogspot.com in objave na www.twitter.com/andrazvrh. UTZO Ilirska Bistrica VPIS NAD PRIČAKOVANJI Člani Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica smo novo študijsko leto 2013/2014 pričeli v petek, 13.9.2013 v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica z »informativnim dnem«, na katerem so mentorji predstavili svoje izobraževalne vsebine in s prireditvijo »Po Bistriškem - lahkih nog naokrog«. Omenjena prireditev je del projekta oziroma prireditev organiziranih ob 100 letnici organiziranega varstva nepremičnin in z njo povezane premične in žive kulturne dediščine v Sloveniji, ki se izvajajo v okviru programa »DneVi evropske kulturne dediščine«. Z udeleženci prireditve so se po Bistriškem v besedi in sliki sprehodile ga. Zala Šajn,,Marija Gaber-šnik, Marija Tončič Štrancar in Sabina Pugelj. Predstavile so svet pod Snežnikom, ob reki Reki, Brkinih in Pivki z njegovo bogato naravno in kulturno dediščino. Prireditev so popestrili ambasadorji ljudske glasbe, družinski godčevski trio Volk Polk, letošnji prejemnik »Maroltove listine«, najvišjega državnega priznanja za folklorno dejavnost. Ob tej priliki so članice in mentorice univerze pripravile razstavo izdelkov rišiljeja, čipk in polstenja. Večer smo zaključili ob klepetu in skromni pogostitvi. Letošnji vpis, ki se je pričel z informativnim dnem, se nadaljeval še ves preostanek meseca septembra in začetek oktobra, je bil zelo odziven in uspešen, saj je v študijske krožke do sedaj vključeno nad pričakovano število udeležencev (220). Letošnje število udeležencev se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega študijskega leta povečalo za več kot 25%. Člani Univerze svoje znanje do sedaj bogatimo v petnajstih študijskih skupinah. Poleg že tradicionalnih študijskih skupin oziroma izobraževalnih vsebin, sta na novo oblikovani študijski skupini »kultura in jezik Japonske« in »francoskega jezika«. Pričela se je tudi »Mini šola razumevanja človeške narave" in sicer z motivacijskim seminarjem »Zmorem«. Ostali motivacijski seminarji pa bodo potekali vsak tretji petek v mesecu, in sicer od novembra 2013 do maja 2014. V mesecu novembru in decembru načrtujemo izvedbo ostalih razpisanih študijskih skupin in številnih kreativnih delavnic. DUTŽO Ilirska Bistrica NOVI UMTS APARATI ZA 1 EU' PAKETI: • POVEZANI 400 • 19€ • POVEZANI 2000 • 24 € • POVEZANI 2400 *31€ •POVEZANI 4000« 46 € • ITAK DŽABEST • DŽABEST 250 *12€ •DŽABEST2000 *20€ •DŽABEST3000 *26€ - med 11 in 31 letom starosti m i >VA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ POLETNI 8“-12“ in 15°° -19™ ZIMSKI 8” -12” in 15” -1800 SOBOTA 9”- 12” Rozmanova ulica 2 • 6250 Ilirska Bistrica • TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169, www.gsm-kopija.si Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net Tisk: Tiskarna SET d.o.o., Ljubljana Naklada: 17.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Postojna in Divača. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 30.10.2013 Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Primorske Novice Društvo ljubiteljev železnic si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Bistriški vodni stolp bo postal muzej Nedavno tega je bila slovenska strokovna, pa tudi laična javnost na okopih v boju za ohranitev vodnega stolpa na železniški postaji v Divači. Tega izjemnega objekta naše tehnične dediščine na žalost ni več, čeprav odgovorni zagotavljajo, da ga bodo postavili na novo. Morebiti bi se kaj podobnega zgodilo tudi s sicer manjšim vodnim stolpom na železniški postaji v Ilirski Bistrici, če se ne bi za njegovo obnovo zavzeli prizadevni člani pred tremi leti ustanovljenega Društva ljubiteljev železnic. Ob vsestranski pomoči Slovenskih železnic in finančnem prispevku ilirsko-bistriške občine dobiva vodni stolp lepšo podobo, s tem pa tudi možnost, da bi v njem uredili tehnični muzej. Zametki muzejskega kompleksa Bistrški vodni stolp, zgrajen tako kot železniško poslopje iz sivega kamna, sicer ni edini ob železniških progah na Slovenskem, je pa z nedavno obnovljeno streho eden bolje ohranjenih. "V našem društvu smo že ob ustanovitvi leta 2010 s Slovenskimi železnicami podpisali pismo o nameri za ureditev vodnega stolpa in dveh prizidkov, s posebnim poudarkom na ureditvi bodočega zametka muzejske zbirke elektrovleke na Slovenskem," je namero Društva ljubiteljev železnic p re d st a -vil njegov predsednik Ivan Simčič. Vodstvo društva je v nekaj letih storilo zares veliko. Uspelo im je pripeljati povsem restavrirano Bredo, eno najstarejših elektrolokomotiv, ki je vozila na primorskih progah od Postojne do Trsta in iz Pivke do Reke že v času pred drugo svetovno vojno, ko so Italijani ti dve progi elektrificirali. Breda je sedaj prvi od pomembnih eksponatov naše železničarske tehnične dediščine na bistriški železniški postaji. Skupaj z vodnim stolpom in bodočim muzejem elektrovleke pa bo vključena v muzejski kompleks. Višek prizadevanj društva je bila junijsko zelo odmevno praznovanje 140-letnice proge Pivka (tedaj Št. Peter na Krasu) -Reka. Nekaj zanimivih muzejskih eksponatov "Po tej uspeli prireditvi smo se lotili obnove vodnega stolpa. Bistriška občina je v letu 2011 namenila 4200 evrov za nabavo kritine, popravilo strehe na stolpu in prizidkih pa so financirale Slovenske železnice v vrednosti nekaj več kot 20.000 evrov. Vsi našteti partnerji - naše društvo, Slovenske železnice in občina Ilirska Bistrica - načrtujemo ureditev prostorov z vodovodno in električno opremo ter pripravo prostora za bodočo muzejsko zbirko elektrovleke na Slovenskem," je dodal Simčič. V društvu so prepričani, da jim bodo ljudje dali veliko zanimivega gradiva, če jim bo uspelo urediti muzej. Vodni stolp, ki sicer ni dostopen za oglede, pa že sedaj vsebuje nekaj zanimivih eksponatov. Na prvem mestu je treba omeniti veliko signalno napravo, ki je bila vgrajena na železniški postaji v Ilirski Bistrici in je bila kot prva naprava za daljinsko premikanje kretnic z ročno usmerjenimi signali z železniške postaje v svojem času pravo čudo tehnike. V nadstropju vodne postaje sta dva velika kovinska soda, zbiralnika za vodo, narejena v 19. stoletju. Da pa bi razumeli značilnosti in pomembnost vodnih stolpov, zgrajenih na določenih železniških postajah Južne železnice od Dunaja do Trsta, z njenim krakom od Pivke do Reke, pa se moramo vrniti v čas parnih lokomotiv, ki so za svoje funkcioniranje potrebovale premog in - vodo. Obilo vode skozi vse leto V obsežni monografiji Razvoj elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji avtorja dr. Josipa Orbaniča, ki jo je ob 140- letnici proge Pivka - Reka izdalo Društvo ljubiteljev železnic, lahko preberemo: "Zanimivost postaje Ilirska Bistrica je njena vodna postaja in še dobro ohranjen vodni stolp. Vodne postaje so uporabljali za napajanje parnih lokomotiv z vodo. Na progi Pivka - Reka so lokomotive napajali z vodo iz vodnih postaj v Pivki, Šapjanah, Jurdanih in na Reki." Orbanič tudi opozarja na posebnost bistriške vodne postaje, ki je imela obilo vode vso leto. Izvir potoka Bistrice je namreč izredno bogat in nikoli ne presahne. Od njega do železniške postaje so napeljali posebno vodovodno cev, ki je služila zgolj potrebam železnice. Vodo so s cisternami vozili na postaje, kjer so jo v sušnih mesecih primanjkovalo, zlasti na istrski progi od Kozine do Pulja s krakom do Raše. V Orbaničevi monografiji je objavljen tudi dokument iz arhiva Slovenskih železnic, v katerem je naveden natančen opis značilnosti bistriške vodne postaje: "Voda v Ilirski Bistrici je zelo dobra, čista pitna voda, ki jo s cisternami vozijo na sosednje postaje. Vode je vedno dovolj, le v največji suši jo je nekoliko manj, toda vir doslej še ni usahnil." V istem dokumentu lahko preberemo, da teče voda od izvira do postaje gravitacijsko po cevovodu dolžine 1714 metrov. Simčič je ob predstavitvi načrtov društva dejal, da bi želel pridobiti status društva v javnem interesu. Tako bi lažje pridobili v upravljanje prostore nekdanje carine na železniški postaji, kjer bi si uredili sedež. "Uresničitev vseh načrtov bo seveda' odvisna od denarja. Vsekakor pa bomo v pritličju vodnega stolpa namestili že omenjeno signalno napravo in vodomere, čeprav si ne upam napovedati, kdaj se bo to zgodilo," pravi Simčič. Poleg tega člane društva čaka še ureditev prostora, kjer so postavljeni kovinski sodi. Prostor v zgornjem delu vodnega stolpa sloni na železnih gredah, prekritih z lesenim podom. Vsak železni sod drži 70 kubičnih metrov vode, zato je sanacija sodov vsekakor hvale vredna akcija relativno mladega društva, ki želi ohraniti železniško tehnično dediščino s poudarkom na elektrovleki. Ne gre namreč zanemariti dejstva, da so bile omenjene primorske proge elektrificirane leta 1936, medtem ko je prvi vlak z elektrovleke pripeljal iz Postojno v Ljubljano šele leta 1962. TOMO ŠAJN PN, 19.oktober2013 iz poslanskih klopi r 4 Iz zakulisja Državnega zbora Za nami je mesec oktober. Mesec, ki nas razveseljuje zaradi svoje barvitosti, pestrega vremena, pridne roke pa nagrajuje z obilnim pridelkom. Letošnji oktober pa si bomo zapomnili še po burni razpravi o upravičenosti uvedbe davka na nepremičnine. In to ne zgolj v parlamentarnih dvoranah, temveč tudi v strokovni in širši javnosti. Gre za dajatev, ki jo bo občutil sleherni lastnik vsaj ene nepremičnine v Sloveniji zato je razumljivo, da uvedbo davka spremljajo številna nasprotovanja. Ta izhajajo predvsem iz strahu in negotovosti zaradi le delnih ali napačnih informacij, ki krožijo v javnosti. Je pa tudi vlada storila premalo, da bi z jasnimi izračuni ljudem na razumljiv način predstavila nove spremembe. V nadaljevanju predstavljam najpomembnejša dejstva o novem davku, po predlogu, ki je vložen v zakonodajno proceduro. Vemo namreč, da so nekatere rešitve še vedno predmet usklajevanj. Davki na nepremičnine predstavljajo enega najstarejših davčnih prihodkov. Poznale so ga že stare kulture. Davek je bil pogosto vezan na značilnost nepremičnine (npr. na število in velikost oken, število nadstropij...) in je predstavljal glavni davčni vir lokalne skupnosti. V Sloveniji imamo trenutno štiri vrste dajatev z naravo davka na nepremičnine. To so nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Tak sistem obračunavanja dajatev od premoženja je zastarel, neenoten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram. Odvisen je od angažiranosti in politike posamezne občine zato prihaja do neenakopravne obravnave istovrstnih nepremičnin in celo do nepravične obravnave davčnih zavezancev. Takšno stanje je žal tudi v naši občini, saj je dejstvo, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ni obračunavalo vsem upravičencem. O uvedbi davka na nepremičnine se govori že desetletje in najbrž se tega projekta ne bi lotila niti sedanja vlada, če ne bi bila zaradi ogromne proračunske luknje primorana poiskati nove vire. Z uvedbo davka na nepremičnine želi vlada vzpostaviti preglednejši in na ravni cele države primerljiv sistem obdavčitve nepremičnin. Nov davek bo temeljil na enotni davčni osnovi, to je na posplošeni tržni vrednosti nepremičnine, nepremičnine in zavezance pa bo določal na podlagi enotnega registra nepremičnin. In prav register nepremičnin je glavno jedro spora oz. nasprotovanj. Dejstvo je, da je popis nepremičnin v letu 2008/09 temeljil na izjavah lastnikov in ne strokovne ocene na terenu in da država še vedno nima ustrezno urejenega lastništva svojih nepremičnin (kot so npr. ceste, gozdne in poljske poti, hudourniki in melioracijski kanali...) zato je pričakovati določene nepravilnosti oz. anomalije. Je pa uvedba davka lahko tudi neke vrste prisila, da se ta register nepremičnin končno ustrezno prečisti in odraža realno stanje v naravi. Tako glede dejanske rabe kot primerne ocene tržne vrednosti. V tej luči se mi zdi pomembno, da zakon uvaja poskusni, informativni izračun vrednosti nepremičnin, ki ga bo morala Geodetska uprava izdati do 1. februarja 2014, v kolikor bo zakon seveda sprejet še letos. Poskrbljeno je tudi za ustrezno pravno varnost, saj bomo davčni zavezanci imeli možnost pritožbe na izdano odločbo o odmeri davka. Slovenci imamo specifičen, edinstven odnos do svoje lastnine, zlasti to velja na podeželju. Številni so se marsičemu odpovedovali, za dopust in še kaj so bili prikrajšani tudi njihovi otroci, vse z željo, da pridejo do lastne hiše. Ta generacija ljudi seveda težko sprejema novo obdavčitev kot pravično in upravičeno. Še posebej ob ekscesnih primerih, ki jih razkrivajo mediji (Tovšak, Krebelj, Hrvatič...). V teh primerih morajo državni organi opraviti svoje delo, popraviti ocenjene vrednosti in izreči globe. Stroka ocenjuje, da se bo davčno breme v povprečju povečalo za približno 50 odstotkov. Drži pa, da bo breme absolutno večje za vse tiste lastnike nepremičnin, ki doslej niso plačevali nič ali neupravičeno malo. Predlog vsebuje tudi nekatere oprostitve in olajšave. Tako bodo posebnih olajšav deležni upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (ti bodo plačali le 50% odmerjenega davka) ter invalidne osebe, ki za gibanje potrebujejo invalidski voziček (takim upravičencem se davek zniža za 30%). Davku še vedno ostro nasprotujejo tudi kmetje, čeprav je vlada večini njihovih zahtev prisluhnila, znižala stopnje za kmetijska in gozdna zemljišča ter kmetijske stavbe, neplodna zemljišča, varovalni gozdovi ter gozdni rezervati pa so oproščeni plačila davka. Predlog zakona predvideva maksimalno kapico, po kateri davek na hektar kmetijskega zemljišča ne bo smel preseči 20 evrov/ha, davek na hektar gozdnega zemljišča pa ne bo smel preseči 5 evrov/ha. Izračuni kažejo, da bo kmet, ki ima v lasti 12 ha gozda, plačal toliko davka kolikor bo zaslužil s prodajo dveh kubičnih metrov drv. Kmet, kj ima tri krave in namolze 5.000 do 7.000 litrov mleka na leto, pa bo plačal toliko davka, kot stane 90 litrov mleka v trgovini, torej okoli 100 evrov. Še najmanj je vlada popuščala gospodarstvu, kjer je določena 0,75% stopnja za poslovne in industrijske objekte, ki na agregatni ravni pomeni dvig davčnega bremena za podjetja za približno 30 odstotkov glede na dosedanje nadomestilo. Tudi tu velja, da so bile precejšnje razlike pri dosedanji odmeri, novi davek naj bi to breme enakomerno porazdelil zato uvedbo davka podpira tudi Gospodarska zbornica. Opozarjajo pa, da bi se morala davčna osnova tudi za poslovne in industrijske objekte znižati na 85% ocenjene vrednosti tako kot je to predvideno za stanovanjske objekte. S čimer se tudi sama strinjam. Glede na to, da je uvedba davka na nepremičnine predvidena tudi v Programu stabilnosti, ki ga je vlada predložila Bruslju, bo obravnava zakona v Državnem zboru potekala po nujnem postopku v prvi polovici novembra. Dejstvo je, da gre za še enega od ukrepov vlade za krpanje proračunske luknje, ki pa je po moji oceni bistveno milejši in pravičnejši ukrep kot krizni davek ali pa dodatni rezi v plače, pokojnine in socialne transfere. Osebno menim, da je za prihodnost Slovenije večji problem proračun za 2014, ki je premalo razvojno naravnan zato pričakujem, da bodo naši predlogi upoštevani. Kristina Valenčič, poslanka GflTIS ROL.NI EENEERGIv-JEE Ugodne cene in hitra dostava energentov za ogrevanje ZPS| ^— QQ dobro (3,9) * KURILNO OLJE IN DIESEL preverite (((080 2802))) Naročanje tudi na www.gatis.si MALIBU OZVOČENJA IN OSVETLITVE PRIREDITEV profesionalno in cenovno ugodno Marjan Uljan T: +386 41 740 550 Po d graj e 26/a W: www.malibu.si 6250 Ilirska Bistrica E: slupinamalibu@gmail.com ne prezrite... « 7 -19 sobota: 7 -13 Za male in velike mojstre Trgovina MFM INTARZIJA v Prestranku, Reška c. 40 tel: 05 703 00 00 INTARZIJA d.o.o. Dtopcjom • Belite stanovanje ? ■ Barvate opaže, stavbno pohištvo ali ograje ? ■ Obnavljate ali izolirate fasade ? OWtos6»ua9ai0 zaloteni Nudimo široko izhirn riimAnzii • IVlfcKI I Vfc DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE č OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ fflk ac^Jas STE ZE SLISALI: • ROČNE URE • --- • ZLAT NAKIT • SREBRN NAKIT • Soneti k O SjJz-ŽjJjz Obisk esrrtKA Gregor Primc Gregorčičeva 9 • 6250 JURSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 PON-PET 8-12 in 15-18 SOBOTA 8-12 OBČINA HRPELJE - KOZINA GOSTILA OBČINO NOVAČI IZ MAKEDONIJE V začetku poletja so predstavniki Občine Hrpelje - Kozina obiskali Občino Novači na jugu Makedonije ob mestu Bitola. O tem smo že poročali v našem časopisu. V jesenskem času, v mesecu oktobru pa je makedonska občina vrnila obisk. Delegacija Občine Novači je v prvih dneh oktobra obiskala občino Hrpelje - Kozina, z namenom spoznavanja oseb in krajev. Poudarek je bil na možnosti sodelovanja na gospodarsko-tehnološkem delu in razvoju ter promociji podeželja. Delegacijo je vodil župan Občine Novači Lazar Kotevski, skupaj s svojim predsednikom občinskega sveta Občine Novači Pecom Micovskim. V delegaciji sta bile tudi svetovalka za družbene dejavnosti in svetovalka za evropske projekte. S svečanim sprejemom v poslopju Občine Hrpelje - Kozina in pozdravnimi besedami župana Občine Hrpelje - Kozina Zvonka Benčiča Midreta, seje pričel dan spoznavanja hrpeljsko - kozinske občine. Delegaciji občin Novači in Hrpelje - Kozina sta družno obiskali eno največjih pridobitev preteklega desetletja, obrtno industrijsko cono v Hrpeljah. Zanimanja vreden je bil ogled dveh visoko razvitih podjetij, ki domujeta v OIC: podjetje Robotina in podjetje Kerh Normalije. Spodbudne besede župana Občine Novači, predvsem pa obilo zanimanja za tehnološke rešitve, je vsekakor velikega pomena za medsebojno sodelovanje. Skupaj so si nato ogledali novozgrajen in pred kratkim odprt vaški dom Hrpelje, kar je razveselilo delegacijo, ko so uvideli možnosti razvoja v okviru sofinanciranja s strani Evropske unije. Ogledali so si vrtec in osnovno šolo, kjer so jih toplo sprejeli tudi otroci, ki so makedonske narodnosti in živijo že več let v Hrpeljah in okolici. Eden izmed najbolj zani- mivih in zaželjenih ogledov s strani gostov je bi vsekakor ogled podeželja v Brkinih, kakor nam je povedal podžupan Občine Hrpelje - Kozina Peter Boršič, sicer koordinator srečanja. Delegacija si je ogledala pršutarno Pri Damjanu v Slopah, kmetijo, ki se ukvarja s sadjem, izdelki iz sadja, zelenjavo; kmetijo Renko v Slivju ter ekološko sirarno in žago za razrez lesa Mahne v Tatrah. V nadaljevanju je delegacija Občine Novači skupaj z gostitelji obiskala tudi sosednjo Občino Dolino (pred kratkim pobrateno) ter Trst z okolico. Delegacijo občine so sprejeli tudi na Obrtno podjetniški zbornici Sežana, kjer jih je pričakal predsednik OPZ Milan Škapin ter jim predstavil delovanje zbornice. Obiskali so tudi slovensko obalo in Luko Koper. »Pričakujemo lahko še tesnejše stike v prihodnosti, predvsem na področju razvoja podeželja in sodelovanja med ljudmi - občani obeh občin«, je pojasnil Peter Boršič, podžupan hr- peljsko - kozinske občine. »Skupaj z občino Novači, smo se vključili v projekt »Evropa za državljane«, ki daje možnost sodelovanja občinam iz Evropske Unije z občinami, ki so izven EU, za sodelovanje občanov pri kulturnem dialogu in sodelovanju civilne družbe. Projekt je vreden cca. 140.000 evrov in je bil že oddan, trenutno pa je v fazi pregleda projekta. Od sodelovanja si obetamo mnogo, saj bodo imeli možnost sodelovati vsi občani, društva in organizacije, ki si bodo to želela in bodo imela dobre rešitve. Resnično smo ob obisku delegacije spoznali dobre ljudi. Podobni smo si po prednostih in težavah, tako lahko skupaj dosežemo nekaj več v odnosu do institucij EU, predvsem pri skupnih projektih, kakor tudi pri medsebojnem sodelovanju občanov obeh občin«, je še dodal Boršič. KOSTANJEV PRAZNIK V RODIKU Kot že vrsto let, so se tudi letos številni udeleženci zbrali na tradicionalnem 14. Kostanjevem prazniku v Rodiku. Letošnje leto je sicer bilo posebno že s stališča vremena. Suho, toplo poletje je pustilo sledi že na kostanjih. Manjša bera kostanja, in posledično več iskanja plodov je njihove cene dvignilo v nebo na ljubljanski tržnici, kjer se prodajajo po 9 eur za kilogram. Rodičani so šli v akcijo ter kostanj kupili na Štajerskem. Vreme pa je seveda še kar vodilni člani TD Rodik v družbi podžupana občine Hrpelje - Kozina Petra Boršiča naprej nagajalo, in tako tudi na praznično soboto v Rodiku. Organizatorji so zato praznik predstavili na nedeljo. In odločitev je bila pravilna. V nedeljo je osrednji trg v Rodiku in stranskih ulicah preplavil vonj po kostanju, vonj po kuhani hrani izpod kotlov ter glasovi obiskovalcevpraznika. Kot vsako leto je ta praznik tudi športno obarvan. Sestavni del je 10 kilometrski kostanjev tek, kostanjev pohod in igra na Škrabe. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z ustvarjalno delavnico »Jesen v Rodiku«. Ljubitelje hrane je naduševala razstava dobrot iz kostanja in drugi pecivo, katero ste si lahko kupili tudi za domov. Dopoldanski čas je je mineval v kuhanju v bakrenih kotlih. Le to hrano se nato tudi prodaja obiskovalcev, ki želijo poskusiti pripravljene jedi. Manjkala ni niti velika kostanjeva torta, ki sojo delili in prodajali še ves popoldan. In bila je res okusna. Poskrbljeno je tudi za kulturni del praznika. Nastopili so »Dalmatinci iz Trogirja«, izbrali so kralja in kraljico kostanja nato pa se je praznik nadaljeval ob zvokih uspešne brkinske skupine »The Uncles«. Na prireditvi je sodelovalo tudi večje število stojnic, domačih, lokalnih pa tudi drugih proizvajalcev gastronomskih pa tudi knjižnih dobrot. Tradicionalna prireditev Praznik na Tatrah Praznik brkinskega jabolka Brkini so poznani po pridelavi kakovostnega sadja, predvsem jabolk in češpelj ter po brkinskem slivovcu.Že dve desetletji deluje Društvo brkinskih sadjarjev, obiskana pa je brkinska sadna cesta. Že tretjič pa je v začetku oktobra na Tatrah potekal Praznik brkinskega jabolka, ki ga je organiziralo domače Kulturo turistično društvo Škant, ustanovljeno pred štirimi leti in ki ga vodi predsednik Roman Mahne. Praznik prinaša promocijo brkinskega jabolka in vseh pridelkov iz jabolk ter drugih proizvodov Brkinske sadne ceste. Letošnjo prireditev, posvečena brkinskemu jabolku, s pestrim kulturnim in glasbenim programom, razstavami, stojnicami in kulinaričnimi dobrotami, je sicer zmotilo deževno vreme, vendar so domačini vztrajali in v vas, ki šteje kaj čez 50 prebivalcev na več kot 750 metrih nadmorske višine (glavna značilnost vasi pa je lipa in pod njo kamnita miza), pritegnili ljubitelje narave in zdravega načina življenja. Organizatorji so pripravili dvodnevno prireditev, ki jo organizirajo vsako drugo leto in postaja pravi praznik, posvečen brkinskem jabolku in tukajšnjim prebivalcem. »Za organizacijo praznika, kjer sta nam v veliko pomoč Občina Hrpelje-Kozina in Krajevna skupnost Tatre, smo se odločili zaradi promocije našega hribovitega območja, ki daje ob pridnem in marljivem delu Brkincev izvrstno kakovost sadja. Sadjarji Brkinov, teh je več kot 120, so se vključili v Brkinsko sadno cesto in eden od ciljev projekta je promocija te ceste skozi glavni produkt, to pa je jabolko, in vse druge produkte iz jabolk kot so jabolčni sok, jabolčni kis, jabolčne krhlje, marmelade, žganje in druge proizvode Brkinov. Ponudniki sadne brkinske ceste so tudi letos pripravili bogato založene stojnice. Letošnja letina nam je ponudila hladno pomlad ob cvetenju jablan in poletno sušo, jesenski dež pa je prišel kakšnih pol meseca prepozno. Smo pa zadovoljni, da so nam dobro obrodile slive, iz katerih delamo tudi brkinski slivovec, ki se kuha v posebnem brkinskem kotlu z več kot 150-letno tradicijo in je naše žganje od leta 2003 zaščiteno z geografsko označbo,« poudarja predsednik KTD Škant Roman Mahne z ekološke kmetije Mahne na Tatrah, kjer imajo certifikat ekološkega kmetovanja od leta 2002. Kljub slabemu vremenu so se organizatorji zelo potrudili, saj so prireditev spravili pod šotor. Pripravili so pestro in zanimivo razstavo jabolk, združeno z razstavo starega kmečkega orodja. Razstava je tako pritegnila staro populacijo, ki se je spo,-mnila orodja iz svojih otroških dni, kot tudi mlade, ki skušajo negovati tradicije. Domačini so prikazali ročno stiskanje jabolk in jabolčnik ponudili obiskovalcem, še zlasti so ga bili veseli mladi. Kuhali so tudi brkinski slivovec, ki je kot žganje z geografskim poreklom zaščiten že 10 let. Stojnice pa so ponujale tudi jabolčni zavitek, jabolčno čežano, pečena jabolka, krompir v zj'vnci, joto in druge brkinske kulinarične dobrote. Gotovo nihče ni odšel praznih rok. Jabolka in druge sadne pridelke je bilo mogoče kupiti po ugodnih cenah. Za 15-kilogramski zaboj jabolk je bilo treba odšteti 12 evrov. Seveda bodo proizvajalci na Brkinski sadni cesti ponujali sočne sadeže celo sezono. Sobotnega pohoda Qbjablanah seje kljub dežju udeležilo več kot 20 pohodnikov. Višek pa je prireditev dosegla s kuhanjem županovega kompota in razglasitvijo rezultatov ocenjevanja za naj brkinski štrudelj. Komisija, ki so jo sestavljali Peter Boršič, Jana Morelj in Kristjan Lukač, je ocenila 15 vzorcev štrudljev. »Vsi štrudlji so bili kvalitetni, nekaj je bilo tudi posebnih. Pravi brkinski štrudelj je samo iz brkinskih jabolk. Nekateri štrudlji so imeli še druge sestavine kot so skuta, buče, rozine idr. Skušali smo zadostiti kriteriju izvirnosti in v ožji izbor uvrstili pet štrudljev,« je težavno delo komisije ocenil njen predsednik Peter Boršič, sicer podžupan Občine Hrpelje - Kozina. Zmagovalni štrudelj si je priboril Karlo Šturm iz Gradišča pri Materiji, drugi je bil Bernard Bolčič iz Prešnice in 3. mesto je osvojila Natalija Ludvik z Rjavč. Bogat je bil tudi dvodnevni zabavni program, v katerem je kar sedem ansamblov nastopilo na reviji narodno zabavnih ansamblov. Za ples je poskrbela Tanja Žagar in spremljevalna skupina Avantura. Na svoj račun so prišli tudi otroci z lutkovno predstavo, za smeh in dobro voljo je poskrbel igralec Gorazd Žilavec s predstavo Lepo je biti Beno. Zapeli so Novi spomini, Navihanke, Marjetka Popovski s svojo skupino. Besedilo in foto: Olga Knez Agrarne skupnosti OKROGLA MIZA V Hrpeljah je bila 9.10. na željo M KO okrogla miza s predstavniki obalno-kra-ških agrarnih skupnosti. Okrogle mize seje udeležilo zares veliko obiskovalcev, ne le iz Primorske, ampak tudi iz Gorenjske. Poleg ministra Dejana Židana je bilo prisotnih več uglednih gostov. Preko 200 udeležencev je od snovalcev zakona, zlasti Andreja Hafnerja iz M KO, dobilo vpogled v izhodišča za vsebinsko pripravo zakona, ki je sicer že v veliki meri spisan. Zakonodajelec je pri tem sodeloval tudi s ZPASS, predvsem našim pravnikom in članom DO Matjažem Andre-jašičem, vendar je vseeno želel pridobi tudi dodatna mnenja in pripombe za morebitne popravke pred javno razpravo predloga. Osnova seje zdela udeležencem dobra, kljub temu pa so imeli številne predloge in opazke glede detajlov, ki bi jih bilo v sistemskem zakonu tudi potrebno rešiti. Poleg tega je nekaj ducat udeležencev predloge in stališča posredovalo tudi z anketnimi listi. Naslednja okrogla miza bo v Lukovici in potem v Ratečah. O terminih vas bomo obvestili in vabimo tudi nečlane k čim večji udeležbi, saj bo ta zakon osnova za delovanje agrarnih skupnosti za naslednje, zelo dolgoročno obdobje. Če povzamemo najbolj pogosta vprašanja udeležencev, je bilo govora o ponovnem odprtju roka za vračilo premoženja AS, ki so rok zamudile, možnostih vračila zemljišč AS tržaških Slovencev na naši strani, problemu neznanih dedičev v AS, problematiki občin v lastniški strukturi AS, opravljanju pridobitne dejavnosti AS, potrebi po pomoči AS ob uvajanju novega zakona (agrarni komisar, DE, ZPASS) ter o možnosti nakupa in prodaje nepremičnin. o Razmišljanja Jesen, zreli plodovi in zreli ljudje« Skoraj vsak prvi spis v šoli, v vseh razredih ima običajno naslov »Jesen«. In skoraj vsi se začnejo na način - V naše kraje je prišla jesen. Odela se je v žive barve, rdeče, rumene, zelene, rjave. V daljavi slišimo zvok motorke, pripravlja se kurjava za zimo. Na njivah, so zreli plodovi, katere pobiramo skupaj z nono in nonotom. Mama kuha marmelado, suši sadje,...... Res je, vse to je res. To je jesen. Čudovit letni čas, ko nam narava bogato obrodi. Ko nam narava pokaže zahvalo, za vse kar smo ji podarili v predhodnim mesecih. Nekaj je seveda obdelanega, na njivah, sadovnjakih, vrtovih. Narava pa seveda da tudi precej darov sama. Jesen pa je tista, ki nas bogato zasuje z plodovi. Starejše generacije so se veselile jeseni, ker so dobili marsikateri priboljšek za hrano in popestritev. Pa, vemo vsi, tudfzaslužiti se je dalo, si izboljšati svoje prihodke. Kako so bili nekoč in so danes veseli ljudje kostanja, posebej ko ga prepražimo na ognju in zadiši tisti prijeten vonj. V kolikor je dobra letina so naši gozdovi polni gob. In ni je gospodinje, ki ne zna pripraviti odličnih jurčkov, »pohanih« marel, lisičk. To so naravne danosti, trosnice, ki se same zasejejo. To je del blagrov narave, nam ljudem. Ampak ljudje smo si po naravi različni. Nekateri gredo v trgovino in le-te naravne danosti kupijo, drugi se odpravijo na tržnico, tretji pa gredo najraje sami v gozd, kjer združijo koristno z prijetnim. Imamo kategorijo ljudi, ki jim lahko rečemo »urbani nabiralci«. To so ljudje, povečini iz urbanih naselij, ki z avtom pridejo v gozd iz glavne ceste na gozdno cesto, kjer običajno piše - voziš na lastno odgovornost - ali pa - dovoljeno lastnikom parcel. Spet drugi parkirajo vozilo ob cestišču, da je ob srečanju dveh vozil potrebna zvrhana mera previdnosti. Ljudje pridejo, naberejo gobe in gredo. Če je travnik, površina pomečkana? Ah, saj bo že. Imamo pa še posebno kategorijo, ki jim lahko rečemo »plenilci«. Ljudje, ki pridejo na svež zrak, ali na kosilo v kakšen izmed gostinskih obratov in uživajo v svežem zraku ali odlični kulinarični ponudbi lokalov v Brkinih. Nekaj teh obiskovalcev pa se nato ustavi v gozdu, kjer, če imajo srečo, naberejo gobe ali gozdne sadeže. Če pa nimajo te sreče, in da se ne vrnejo praznih rok, naberejo med hojo, ob poti lahko tudi kak sadež. Sadež utrgan z drevesa je najslajši. Ja kaj za vraga, če ni tvoj. Pa tudi pridelki, ki so na njivi, lahko kaj hitro romajo v plastične vrečke. Kar nekaj lastnikov ali drugi domačinov je že dobilo odgovor» ma saj ne piše da je privat«, na vprašanje »ali je to vaše?«. In ljudje, lastniki zemljišča, ki zanj plačujejo davek, pridejo na njivo kjer jih pričakajo luknje med vrstami nasada. Le kdo za vraga, se ne bi jezil. In resnično ima prav. Plenjenje, parkiranje vozil vsepovsod po gozdu in travnikih, poškodovanje mladih dreves, odmetavanje smeti po naravi je postalo del našega vsakdana. Pa ni bilo vedno tako. In ni prav da je tako. To je nesprejemljivo za vsakega človeka, in ne le za lastnika zemljišča, ki nekaj da na neokrnjeno naravo, čisto okolje in naravne danosti. Iz leta v leto se te zlorabe dogajajo predvsem v jesenskem času. In tudi letos ni bilo izjem. Organi, ki imajo pooblastila, da te zadeve zaustavijo delajo preslabo. To je skupen problem vseh občin, ki imajo v svoji sestavi Brkine. In prepozno je da o tem problemu govorimo vsako leto jeseni. Problem je potrebno izpostaviti ko ni »lovske sezone«, in takrat pripraviti potrebne ukrepe, da se ti dogodki zaustavijo. Vsak sleherni lastnik zemlje ima pravico da sam upravlja s svojo lastnino. In pristojni organi morajo temu pomagati. Marsikdaj je že beseda dovolj, da ljudje spoznajo zmoto. Če pa se z lepo besedo ne da, je potreben tudi ukrep. Gobe bodo že zrasle same, a zelenjava posajena na njivi, mora biti zopet posajena. In za to so potrebne človeške roke. Tiste roke, ki jih vsak dan uporabljamo pri delu, pri učenju, pri rekreaciji, pri vsakodnevnih opravilih, pri objemu. Roke, ki nam pomagajo živeti, ki nam pomagajo preživeti. Roke, ki nam dajo naš vsakdanji kruh. Zato, vsako delo je »matranje«, zato mora biti spoštovano s strani organov države, občin. S strani vsakega izmed nas. Človek mora človeku najprej izražati spoštovanje do njegovega dela. Le to, je edina prava pot za medsebojno uspešno sožitje. Vrednota, ki je žal manjka tudi v naši državi. Brez spoštovanja do dela, tudi uspešne družbe, žal, ne more biti. Primerov je precej: tajkunske zgodbe, krediti iz propadlih zgodb o lastninjenju, izčrpavanje državnih podjetij s strani nekompetentnih uprav, odpisovanje dolgov, afere v politiki, itd. Tega si ne smemo več privoščiti. Postati mora preteklost. Pred nami mora biti prihodnost. Cilj mora biti povrniti nazaj spoštovanje vrednot do dela in do pravičnosti. Peter Boršič Šolski center Postojna ■ wmm i ■ ■ ■ .--v. ■ V postojnskem šolskem centru o inovativnih virih novih energij Ljubljana, 11. oktobra (STA) - V postojnskem šolskem centru se je zaključil projektni teden Mlade ideje za Evropo, ki ga je izvedlo Društvo mladinski ceh v sodelovanju s podobno organizacijo iz Nemčije in Šolskim centrom Postojna. Projektni teden je minil v razmišljanju o inovativnih virih novih energij, danes pa so dijaki z mentorji svoje ideje tudi predstavili. mladi skozi vodene delavnice spoznavajo institucije EU ter Evropo v celoti in iščejo inovativne rešitve za Evropo 2030 na področju novih energij ter se naučijo politične participacije in aktivnega udejstvovanja v družbi. Prav Tematika zajema zelo široko področje novih vrst energij, ki so ga dijaki podrobneje razdelali ter dodali svoje ideje in razmišljanja. S pomočjo strokovnjakov ekologije in energije so dijaki oblikovali predloge za oblikovalce politik, stroko in gospodarstvo, je sporočil vodja projekta Martin Lenarčič. Glavni cilj projekta Mlade ideje za Evropo je, da tako si prizadevajo za dialog o političnih vprašanjih med mladimi preko meja z izmenjavo pogledov in mnenj z drugimi mladimi iz različnih evropskih držav. Dijaki so izoblikovali nove, inovativne rešitve pridobivanja novih energij v prihodnosti. Te ideje se danes morda zdijo še neuresničljive, a dijaki verjamejo, da bo razvoj v prihodnosti omogočal njihovo uresničitev. Med idejami so avtoce- sta, ki bi absorbirala energijo avtomobilov, z njo pa bi napajali vzporedno železnico, pa magmamat, kjer bi z vrtino v globini zemlje prišli do magme, do katere bi črpali vodo, ki bi se uparila, vročino zemlje pa bi izkoristili za proizvodnjo elektrike, in čevelj na baterijo, ki bi se polnila s pomočjo hoje. To baterijo bi lahko uporabljali v manjših napravah (telefonih, tablicah, itd.) Projekt poteka v 26 evropskih državah, finančno ga podpira nemški Robert Bosch Stiftung, v Sloveniji pa izvaja ljubljansko društvo mladinski ceh. VnilftlfB IDEASFOR T«HINU|||ROp| Robert Bosch Stiftung IZJAVA ZA JAVNOST PO DOGODKU Skupaj z organizacijo IFOK iz Nemčije in Šolskim centrom Postojna so v Društvu mladinski ceh izvedli projekt Mlade ideje za Evropo. Projektni teden, na katerem so mladi razmišljali o inovativnih virih novih energij, je potekal na Šolskem centru Postojna med 7.10. in 11.10.2013. V petek, 11. oktobra, so dijaki skupaj s svojimi mentorji širši javnosti in medijem predstavili svoje ideje. Kot častni ambasadorji projekta so se zaključne prireditve in dinamične predstavitve rezultatov, udeležili evropski poslanci Milan Zver, Romana Jordan ter Tanja Fajon. Prisluhnili so idejam dijakov ter jih spodbudili za sodelovanje pri podobnih projektih. Tematika zajema zelo široko področje novih vrst energij, ki ga so ga dijaki podrobneje razdelali ter dodali svoje ideje in razmišljanja. S pomočjo strokovnjakov na področju ekologije in energije, Matejo Kegel Kozlevčar (portal energetika.NET), Gorazdom Marinčkom (slovenski e-foruma) ter dr. Borutom Likarjem (Univerza na Primorskem ter Inštituta za inovativnost in tehnologijo), so dijaki oblikovali predloge za oblikovalce politik, stroko in gospodarstvo. Glavni cilj projekta je, da mladi skozi vodene delavnice spoznavajo institucije Evropske unije ter Evropo kot celoto in iščejo inovativne rešitve za Evropo 2030 na področju novih energij ter se ob tem naučijo politične participacije in aktivnega udejstvovanja v družbi. Prav tako si prizadevajo pričeti dialog o političnih vprašanjih med mladimi preko meja z izmenjavo pogledov in mnenj z drugimi mladimi iz različnih evropskih držav. Dijaki so izoblikovali nove, inovativne rešitve pridobivanja novih energij v prihodnosti. Te ideje se danes morda še zdijo neuresničljive, vendar dijaki verjamejo, da bo razvoj v prihodnosti omogočal realizacijo njihovih idej. Nekaj idej, ki so zrasle skozi delo manjših skupin: • avtocesta, ki bi absorbirala energijo avtomobilov, ki bi vozili po njej. S pomočjo te energije bi napajali vzporedno postavljeno železnico. • Magmamat. Z vrtino, ki bi bila globoko v zemlji bi prišli do magme. Do nje bi črpali vodo in ta voda bi se uparila in na ta način bi izkoristili vročino zemlje za proizvodnjo elektrike. • Čevelj, ki bi vseboval baterijo, ki bi jo polnili s pomočjo hoje. Medtem ko bi hodili bi vzmet polnila baterijo, ki bi jo lahko uporabljali v manjših napravah (mobitelih, tablicah ipd.) • Okno, ki bi absobiralo energijo sonca, obenem bi pa bilo napolnjeno z C02, ki bi deloval kot izolativni material za vso hišo. Tudi vsi zidovi bi bili napolnjeni z C02. S tem bi pridobili zelo dobro izolacijo, ki bi vzdrževala notranjo temperaturo. Šolski cSnuir poskusa Spoznavajmo svet in domovino ~ KOSEZE SKOZI ČAS Skupina spoznavajmo svet in domovino pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, Ilirska Bistrica je šolsko leto 2013-14 začela v Kosezah. Naš gostitelj in naš član je bil Danilo Pugelj. Kot domačin in dober poznavalec preteklosti svoje vasi nas je z bogato predstavitvijo popeljal skozi minule čase. Vas se po marsičem razlikuje od sosednjih. Koseze pri Ilirski Bistrici ležijo na nadmorski višini 405,9 m, na levem bregu Reke ob cesti Postojna-Reka. Štejejo okrog 400 prebivalcev. Prvi pisni viri segajo v leto 1292. Takrat je bilo v vasi 8 kmetij na 12 ha. Nastala je ob sotočju Mole in Reke. Voda je bila pomemben faktor naselitve. Kmetje so redili ovce in govedo ter sejali ječmen, rž, oves. Ime je dobila po ko-sezih, ki so bili svobodnjaki v času fevdalne gospode. Leta 1498 so v vasi omenjene le še 4 kmetije in to prazne. Možni vzrok šo bili vpadi Turkov pa tudi bolezni kot je kuga. V vas so prišli kasneje novi prebivalci. Življenje seje nadaljevalo. Konec 18. stol. imamo zopet pisne vire o Kosezah. Tokrat je to povezano s kopanjem lignita. Leta 1750 sta dva nizozemska podjetnika ustanovila rafinerijo sladkorja na Reki. Kot energijski vir sta potrebovala premog. Franc grof Scribani Rossi je začel kopati na svojem posestvu Zemenhof (Zemon), in sicer v okolici Kosez, Velike in Male Bukovice ter Zarečja. Predvidevamo, da so premog-lignit kopali do zaprtja rafinerije na Reki, sredi 19.stoletja. Izkopi lignita so bili na 4 lokacijah: pri GOJZDA-NOVIH, pri KOLNU, BREŽINE (75 m globok) in RUDNIK (42 m). Izkoriščanje rudokopov se je nadaljevalo tudi v času italijanske okupacije. Izkop lignita se je spet obudil po letu 1946. Takrat je začel delovati Rudnik. V rudniku je delalo 131 ljudi. Izkop je trajal do leta 1950, ko je prišlo do rudarske nesreče in je zasulo 4 rudarje. Rudarski inženir je bil g. Schmidt, Nemec, ki živi v Magdeburgu. Zanimivo je, da se je v času dela v Kosezah naučil koseškega narečja. Rudniški električar je bil Polde Pugelj (oče ga. Danila). Kot fantič mu je nosil kosilo, ki je bilo vse dni enako: fižol, čebula, kis! Po opisu Danila Puglja je bil koseški lignit slabe kvalitete in zelo vlažen, zato ni bil primeren za kurjavo, če ga prej niso posušili. V koseških domovih, ki so bili kamniti, je bilo pozimi hudo mraz, kljub lignitu. Vaščani namreč nimajo gozda. Če že imajo les je to vrbov in jelšev, ki pa ima manjšo kurilno vrednost. Tisti prebivalci Kosez, ki so imeli živinsko vprego, so dodatno služili s prevozom: tako ob gradnji železnice proti Reki v 19. stoletju. S prisluženim denarjem so si zgradili hiše; vse do 1968. leta pa so prevažali: krompir, zelje in repo na Reko. Proti Reki so vozili tudi 15 krat na sezono, sledila je prepoved prevoz z živino in s tem konec »furmanstva«. Koseze so imele tudi opekarno, kjer so iz domače surovine izdelovali vse vrste opek in krovne kritine. Pred drugo svetovno vojno so se zaradi ekonomskih vzrokov izseljevali v Argentino in ZDA. Po drugi vojni pa le 27: v Francijo, Avstralijo in Kanado. Zanimivost v kraju je cerkev sv. Marije Magdalene, ki ima letnico 1656. Zvonik, na preslico, je bil grajen v poznogotskem stilu je še starejši. Kropilnik pa je celo iz leta 1350. Cerkev je bila slabo vzdrževana, ker so bili vaščani zelo siromašni. Zanimivo je, da so za to opravilo dobili plačilo -eno lipovo drevo. Potres (1956) je podrl zvonik. Zvona z letnicama 1515 in 1810 (Zvon ima oznako znamenitega mojstra, zvonarja in livarja Samasse!) sta ob tem dogodku padla in se močno poškodovala. Zvonik so vaščani popravili. Zvona, ki pred- pa so shranili v prezbiteriju. Cerkev so temeljito obnovili s samoprispevkom leta 1984. V vasi je bila enorazredna šola pod Avstrijo, šolo so imeli tudi pod Italijo. Obe sta delovali v privatnih hišah. Danes so Koseze lepo urejena vas. V njej deluje nekaj manjših firmv V prostem času radi balinajo. Balinarji imajo tudi svoj društveni prostor. Zgradili s tudi novo balinarsko igrišče (2011). Zelo aktivno je še Kulturno športno društvo Koseze. Članice negujejo umetnost kvačkanja, razstavljajo doma, tudi v knjižnici Makse Samsa, Ilirska Bistrica. Po šolah organizirajo delavnice, kjer prikažejo stara lina nastopa doma in v tujini. Arheologinja Sabina Pugelj (nečakinja ga. Danila) je v knjigi Vile bile objavila folklorne in spominske pripovedi iz svoje domače pokrajine v njej lastnem narečju in jih s tem obvarovala pred pozabo. Po končani predstavitvi smo bili deležni še pogostitve. Prijazni članici KŠD Marta Pugelj in Maja Jagodnik sta nas postregli z ocvirki in z domačim kruhom, s sladkimi dobrotami in z različnimi napitki. Hvala Danilu Puglju in KŠD Koseze. Želimo jim, da bi kmalu dobili svoj vaški dom. Morda jim bo uspelo urediti tudi Pot tehnične dediščine (rudnik, stavljata najstarejši materialni opravila (npr. pranje perila). opekarna), dokaz stoletnega obstoja vasi, Ženska pevska skupina Ka- Marica Gaberšnik ŠOLSKI CENTER POSTOJNA VABILO Šolski center Postojna vabi na Dan odprtih vrat v četrtek, 28.11. 2013, ob 17.00 v prostore Srednje šole na Cesti v Staro vas 2 v Postojni. Na ta dan se boste seznanili s programi gimnazija, ekonomski, strojni tehnik, tehnik računalništva (izvaja se v Ilirski Bistrici) ter avtoserviser, orodjar in pomočnik v tehnoloških procesih, prav tako pa tudi s številnimi obšolskimi dejavnostmi. ' Obenem bo uradna otvoritev prenovljenih šolskih prostorov. Vljudno vabljeni! '^SfflEBSE0I2CI3 - matemat PROFRANK, Meta Frank s.p. Gornja Bitnja 8 • 6255 PREM telefon: 031/438-419 • 041/793-116 e-mail: profrank.stontve@smail.com Pflgg) jJllIUtiESTUIIE K/JFULDA Prodaja, servis in zastopstvo za vrtni, komunalni in kmetijski program trakte in kosilnic John Deere. £*$ John Deere miMSPšsmmm Kemo;nska Vagar BHangu. ' (mm aa mm soa $ sf™ I ^------------- r-----1....- TBBl DOBRODOŠLI• BENVENUTI VVl LLKOM M E N • W ELCOME MALICE KOSILA PIZZA ZAKLJUČENE DRUŽBE lla ■ iirnii mm d.o.o. Snežniška 3, Ilirska Bistrica RAČUNOVODSKI SERVIS prave rešitve za samostojne podjetnike, osebe javnega in zasebnega prava, fSfSjSSfiSRBBSEGSjSSEISSISti Andrej Frank s.p. Gornja Bitnja 8 • 62SS PREM faks: OS 714 7521 e-mail: frank@siol.net http://www.frank.si GORIIEC NA PELETE JAKA • omogoča vgradnjo na že obstoječe peči {tudi starejših izdelav) • preprosta in hitra montaža, trpežna in robustna izdelava • tedenski zalogovnik pelet kapacitete 150 kg • elektronska regulacija delovanja IZDELAVA NADSTREŠKOV IN OGRAJ • izdelava inox ter železnih ograj in nadstreškov limit ZA IZDELAVO tESMH PtlfTOV • projektiranje in izdelava linij za proizvodnjo peletov različnih kapacitet SUŠaJIBOlBHC BIOMASE • nizkotemperatumi tračni sušilniki, primerni tudi za kogeneracijo DVIGALA • izdelava tovornih in osebnih dvigal vseh vrst TRAMSTOmiM SISTEM M TRAKSP08TEM • izdelava polžnih, valjčnih, tračnih, visečih transpoterjev za različne aplikacije OPREMA ZA ŽVftSKD INDUSTRIJO • oprema za klavnice (linije, vozički, pulti, delovne mize...) • STROJI ZA TRANSPORT. PREDELAVO IN PAKIRANE • stiskalnice, lepilni stroji, manipulatorji... IZDELAVA MAMBKKM STROJEV« NAPRAV ZA VSE VRSTE HMSTRB • razvoj in izdelava unikatnih naprav za raznorazne načine uporab ČE TE LAKOTA PIČI, PICERIJO PARK POKLIČI! OB'NAROČILU PIC PRI RAZVOZU 2 X SREDNJA PICA (po izbiri) ali 1X VELIKA (po izbiri) + IX SREDNJA (po izbiri) ali IX DRUŽINSKA PICA (po izbiri) } MALA PICA GRATIS siciljjana, park, kraška, gorenjka -----------------------:-----------i--M—T------ DODATNA PONUDBA ♦ OCVRTI SIR 3,SOC ♦ PICA SENDVIČ (šunka/sir) 2,DOC . OCVRTI KALAMARI 6,40€ • PICA SENDVIČ (pršut/sir) 2,SOC (mala porcija 4,50€) . HRENOVKE V TESTU (2 kom) 2.40C • POMFRIT 1,50€ pri razvozu računamo 1€ na škatlo Fabci 4 • 6254 Jelšane 51 10* GSM: 041/410 343 iBoatePa#, rriODAJA *DOUMSKAKVA * KRATKA mom DMA 25 in 35 cm * ODKUP RA PARAJ orni Polaganje izolacijske folije SuperFOlL med škarnike, tako da so ti po podeskanju vidni. lahka, učinkovita cenovno sprejemljiva tanka, a izjemno izolativna ili večslojna toplotna izolacija za strehe, stene in tla preprosta montaža tako za profesionalce kot za domače graditelje ne škoduje zdravju f [ zavzema malo prostora Enostavna montaža Vec informacij na: laganje talne izolacije SuperfOlL posredno na obstoječe neizollrane iščice. Izolacijske folije so v 1,5 m širokih rolah, dolgih 12,5 oz. 10 metrov , , ... Presek superfolije Uvoznik: Ho$$ad d.o.o., Župančičeva ul. 9, Sl-8270 Krško KABELSKA TELEVIZIJA ■H*™ V OPTIČNEM OMREŽJU vas ddifitt 05/7110100 • www.teles.si TRIO NA OPTIKI OD 38,00€ mesečno • TELEVIZIJA • INTERNET 20/20Mbps • STACIONARNI TELEFONSKI PRIKUUČEK Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE_____________________________ KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 71445 79 POSTOJNA Tržaška cesta 1 la, 6230 Postojna,T: 05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640-Aljoša SLOŠAR ^....^ Robert Slosar s.p. Jelšane 74, 6254 Jelšane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža I izolacijskih panelov ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS. isSiB TRGOVINE !$S3 BRAMAC SALONIT ISOLA ROSER SKRIN TONDACH CREATONE GERARD /7TX n Jeršiče 3 © Ikpmm /oZt::: Podjetje za komunalne storitve tel/fax: 05 726 45 47 • e-mail: komus@komus-po.si O ASFALTIRANJE ročno, strojno O TLAKOVANJ E tlakovci, porfido, ostalo... O NIZKE GRADNJE G UREJANJE DVORIŠČ O IZDELAVA ZIDOV kamnitih, betonskih... POGREBNE STORITVE 041 / 377 294 SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več kot 20 let ideliyemo vse vrste kovanih izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozUsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info@uinetnokovastvb.com www.umetnokovastvo.com pišite nam: info@e-sneznik.net Zdaj tudi v Ilirski Bistrici! Vilharjeva 3, 6250 Ilirska Bistrica Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 -1 3.00 Telefon: 05/710 07 30 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE ENERGETSKO VARČNA OKNA rp;fi)vft ma-nviriTMMMa nrihrai TTUak Eko sklad f J Slovenski okoljski javni sklad SMREKA 1GEVIS Prodaja PVC oken in vrat Podjetje Gevis se ukvarja s proizvodnjo in prodajo: • PVC oken in vrat po najugodnejših cenah • izdelava oken in vrat po meri • ALU rolete, komarnikl, okenske police... na zalogi 041 839 123 • www.gevis.si • info@gevis.si TOVARNIŠKA PRODAJA PVC OKEN IN VRAT 90,91 € 50,00 € 80 x 60 130,90 € 72,00 € 100x120 203,64 € Balkonska vrata enokrilna 70 x 200 100 x 60 140,00 € 77,00 € Balkonska vrata enokrilna 70x210 120x60 149,00 € 82,00 € 203,64 € 112,00 € Balkonska vrata enokrilna 80x200 296,37 € 163,00 € 60 x 80 130,90 € 72,00 € 100x140 221,82 € 122,00 €■ Balkonska vrata enokrilna 80x210 296,37 € 163,00 €| 80 x 80 130,90 € 72,00 € 120x140 241,82 € 133,00 € H Balkonska vrata enokrilna 90x210 314,59 € 173,00 €| 149,00 € 82,00 € 140x140 260,00 € 143,00 €■ Balkonska vrata enokrilna 100x210 332,73 € 183,00 €| 120x80 167,28 € 92,00 € 278,19 € 153,00 € ■ Balkonska vrata dvokrilna 120x210 407,28 € 224,00 €| 60x100 140,00 € 77,00 € 140x120 296,37 € 163,00 € g Balkonska vrata dvokrilna 140 x 210 443,64 € 244,00 €| 149,00 € 82,00 € 160x 120 332,73 € 183,00 €■ Balkonska vtata dvokrilna 160x210 480,00 € 264,00 €| 100x100 167,28 € 92,00 € 180x120 350,91 € 193,00 € J Balkonska vrata dvokrilna 180x210 518,37 € 284,00 €| Master of oral medicine in implantology Zakaj Poliklinika Srni le? Z več kot 10.000 uspešno vgrajenih zobnih implantantov imamo največje izkušnje v regiji in smo edina poliklinika s strokovnjakom z najvišjo titulo v implantologiji - Master of oral mediane in impiantology. Smile v dveh poliklinikah na top lokadjah, center Opatije in Šapjane (v neposredni bližini slovensko - hrvaške meje), v 14 vrhunsko opremljenih ordinatijah, lastnim zobotehničnim laboratorijem ter 17 doktorji dentalne mediane in več kot 40 zaposlenimi nudi kompletno diagnostiko in vse stomatološke usluge na enem mestu. Team vrhunskih strokovnjakov, uporaba najnovejše tehnologije* (digitalna stomatologija v praksi, oprema renomiranih svetovnih proizvajalcev) ter izključno certifidrani materiali in implantati s pisno garanajo so zagotovilo kvalitete in zanesljivosti našega dela, ki ga dokazuje tudi ISO 9001 certifikat za oralno kirurgijo in implantologijo, izdan pri SGS iz Švice. Konzultatije in razlaga priporočenih posegov pacientu, stomatološki posegi in operatije v popolni anesteziji in sedadji, absolutna čistoča prostora, inštrumentov, opreme in aparatov ter hiter in neboleč tretman s toplim človeškim pristopom so za paaenta najpomembnejši razlogi, zakaj izbrati polikliniko Smile. Konkurenčne cene (od 3-5x nižje kot v EU ali v ZDA), z dodatnimi popusti do 20%, odvisno od načina plačila ter možnost financiranja večjih posegov. Davčno priznan odbitek, računi izdani v jeziku pacienta in Smile card za popuste v restavracijah, hotelih in trgovinah v Opatiji in bližini. Dodatne usluge: Bone Management Center, Platelet Rich Plasma terapija, Pain management, estetika obraza (Restylan, Teosyal, Botox), akupunktura. ‘Light VValker Laser, Cerec CAD CAM, inLAB XL, SpectroShade, Cavitron, Ozona, Piezzo tehnologija operacije kosti, CT, Face Scan, Arcus Digma, OmniCam 3D digitalna intraoralna kamera, CamSight, Imes-lcore 550i. Poliklinike Smile so Melag, Planmeca in Fotona centri kakovosti na Hrvaškem. www.smile.hr +.385 (0)51561400 (Opatija) • +385 (0)51 706 600 (Šapjane) s tem kuponom orejmete na RBarMCA v / M0SCENICKA DRAČJA KVARNER-MARdoo Prešernova ulica 29 • 6250 Ilirska Bistrica za informacije in naročila smo vam dosegljivi na 081/612-151 TRGOVSKI CENTER MIKOZA (POLEG PEKARNE JURE) med tednom 8.30 -12.30 in 13.30-16.30 sobota 8.30 -13.30 nedelia - zaorto Kmalu tudi v Postojni in Lokvi pri Divači. VSAK DANSVEŽER^ OB NAKUPU NAD 10€ GRATIS KAVA V BARU MIKOZA ALI ŠTRUCA KRUHA V PEKARNI JURE. Pri nas kupljene ribe vam po dogovoru očistimo mi, lahko pa to storite tudi sami. Za odpadke poskrbimo mi. Jurdani 47 HR 51213 Jurdani tel: +385 (0)51 27 93 30 tel: +385 (0)51 27 94 87 fax: +385(0)51 27 91 07 mail: info@krin.hr ■ LESNI CENTER KRI N PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V JURDANIH (NEKDANJA HALA PODJETJA INLES) OD ponedeljka°doRp?tka _ OB SOBOTAH OD 8.00 DO 13.00 NAŠA PONUDBA: . PREKO 60 VRST BARV IN DIZAJNOV PLOŠČ ZA POHIŠTVO • MDF ACRVL PLOŠČE ZA POHIŠTVO V VISOKEM SJAJU . DELOVNE PLOŠČE ZA KUHINJO • V0D00DP0RNE VEZANE PLOŠČE . MDF PLOŠČE - ZA PROFILIRANJE TER NAVADNE • LETVICE - PROFILIRANE TER NAVADNE *'B • PVC ROLETE ZA OKNA PlfO' IN CELOTEN PRIBOR t Cl ' . NOTRANJA VRATA, IZDELANA PO Mplti VAŠIH MERAH VSE PLOŠČE PRIPRAVIMO NA ŽELJENE MERE, LEPIMO TRAKOVE Z NAJSODOBNEJŠIMI STROJI! ZAKAJ KUPOVATI PRI NAS? . KER NUDIMO ŠTEVILNE AKCIJE IN UGODNOSTI . KER IMAMO IZREDNO PRIJAZNO OSEBJE, KI PRISLUHNE VAŠIM ŽELJAM . KER SMO LOCIRANI TIK OB MEJI NOVA TRGOVINA OKOV, SPECIALIZIRANA ZA MIZARJE TER VSE TISTE, KI ŽELIJO BITI KOT ONI! pišite nam: info@e-sneznik.net Iz poslanskih klopi . u/„; : . Delo Državnega zbora v povezavi z občino Ilirska Bistrica v letu 2013 V svojem dosedanjem delovanju je Državni zbor Republike Slovenije sprejel več predlogov zakona in aktov ter razpravljal o tematikah, ki se v večjem delu neposredno nanašajo na delovanje lokalnih skupnosti. Zato vam bom v nadaljevanju predstavili nekoliko ključnih področij: J. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-D), EPA 1215-VI Državni zbor Republike Slovenije je na 16. redni seji, dne 15.7.2013, z 41 glasovi za, podprl Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, katerega osnovni cilj je omogočiti večjo preglednost nad prometom z lesom in gospodarsko aktivnostjo v gozdovih. Osnovni problem slovenskih gozdov je okrog 1.000.000 m3 letnega neevidentiranega poseka oziroma 27 % vseh posekov in s tem povezana trgovin na črno. Ravno zaradi izvajanja evropske direktive, katere ključni namen je sledljivosti gozdnih lesnih asortimentov je potrebo zagotoviti organe za učinkovit nadzor. To vlogo naj bi prevzeli ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, gozdarska inšpekcija ter Carinska uprava Republike Slovenije. Ocena carina je, da se zaradi nelegalne sečnje in trgovine na črno utaji okrog 20 milijonov evrov davka. Ena od poglavitnih rešitev predloga novega zakona je ta, da se uvajajo dokumenti, ki morajo spremljati vsak prevoz gozdnih lesnih proizvodov t.i. prevoznice. Prevoznica vsebuje podatke kot so podatki o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih sortimentov ter datumu, času in namenu prevoza, sama kopija pa se mora hraniti najmanj pet let od datuma prejema. Čeprav nima nihče nič proti preprečevanju trgovine na črno in ureditvi tega področja skladno z evropsko direktivo, pa je zakon prinesel tudi številne birokratske ovire, ki jih občutimo vsi Bistričani, ki si za lastne potrebe iz svojega gozda pripravljamo drva za zimo. Kljub-temu, da gre za majhne količine in za povsem lokalni promet je sedaj potrebno za prevoz lesa pridobiti prevoznico. Poleg, po mnenju mnogih nepotrebne, dodatne administrativne obremenitve so še več strahu povzročile izredno visoke globe za tiste brez prevoznice. Globe so se s sprejetim amandmajem vseeno nekoliko zmanjšale in po novem za posameznika.znašajo od 300 evrov do 2.000 evrov, medtem, ko so za pravne osebe ali samostojne podjetnike precej višje, od 5.000 evrov do 50.000 evrov. V Državnem svetu je bilo glasovanje o vetu na predlagani zakon, vendar je na 2. izredni seji Državnega sveta Republike Slovenije, dne 17.7.2013, 17 svetnikov glasovalo proti vetu. Svetnike je prepričal kmetijski minister Dejan Židan, saj je za jesen napovedal popravke zakona. Pri tem naj bi se odpravila obveznost prevoznice za tiste kmete, ki les prevažajo iz gozda do svoje kmetije izključno za lastne potrebe, posledično pa tudi odprava glob, saj prevoznice za te namene ne bodo več potrebovali. Upajmo, da bo Vlada zares predlagala spremembo zakona o gozdovih in s tem odpravila prevoznice za prevoz lesa za lastne potrebe. Bistričani bomo tako lahko mirno pripravljali drva za zimo, če bo le kaj drv v gozdu. To bi morala biti skrb Zakona o gozdovih, ne pa pobiranje glob od lesa za lastne porabe. 2. Predlog resolucije o Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022 V.d direktorja Agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Franc Pojbičje na 2. seji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dne 3. aprila 2013, v okviru obravnave Predloga resolucije o Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 do 2022 izpostavil slabo organiziranost izpitnih centrov, ki je na ravni leta 1994. Ker se izpitne pole ponavljajo in ker kandidati lahko opravljajo teoretični del v nedogled, je danes povsem mogoče, da kandidat opravlja teoretični del toliko časa, dokler ne dobi pole, katere odgovore pozna. V letošnjem letu se bo tako uvedlo elektronsko testiranje teoretičnega znanja, s čimer se želi zagotoviti, da bodo morali biti kandidati pripravljenima vsa vprašanja o cestnoprometnih predpisih, ne le na tista iz posamezne pole. ) Poleg tega je po mnenju Agencije RS za varnost prometa problem tudi v tem, da se posamezne kategorije izpitov, torej praktični del, izvajajo na neustrezni prometni infrastrukturi. Takšen primer je tudi Ilirska Bistrica, kjer lahko kandidati opravljajo izpit za B kategorijo, čeprav ni nobenega semaforja, dvopasovnice,, ipd. Po predvideni reorganizaciji bo v Sloveniji le 12 izpitnih centrov z enakimi infrastrukturnimi pogoji za praktično izvajanje vozniškega izpita. Seveda si ne želimo, da bi Občina Ilirska Bistrica izgubila tudi to dejavnost (tako kot davčno upravo, carinsko upravo,...) zato je bilo že nekaj malega narejenega za izboljšanje infrastrukture, ki bi lahko služila tudi temu namenu. V teku so še zaključna dela pri ureditvi drugega križišča K3 v vrednosti 813.000 evrov, financiranega iz proračuna RS. V načrtu je že znana obvoznica Ilirska Bistrica, projekt vreden okoli 12 milijonov evrov. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi možnost povezovanja oziroma uporabe cestne infrastrukture, ki se je ponudila po vstopu Republike Hrvaške v EU. S tega vidika je nam najbližja štiripasovna avtocesta oddaljena le 8 km iz Ilirska Bistrice. Takšna rešitev je seveda le začasna, saj si obetamo, da bomo tudi Bistričani dočakali »lastno« avtocesto. Semafor pa tudi lahko kje postavimo - za potrebo!. 3. Program sofinanciranja Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo iz sredstev državnega proračuna za leti 2011,2012 in 2013 zaradi obremenitev, kijih povzroča delovanje slovenske vojske Je že tako, da če ne vprašaš nič ne dobiš. Kot poslanec DZ sem na naslov Ministrstva za obrambo s svojimi dopisi večkrat izpostavil vprašanje sredstev, ki jih; oziroma bi jih morala, Občina Ilirska Bistrica prejeti na račun koriščenja vojaškega poligona Poček - Bač. Občina Ilirska Bistrica je v letu 2008 in 2009 na podlagi Dogovora o sofinanciranju cestne komunikacije Zagorje - Bač, št. 351-3663/2007-6, z dne 30.11.2007 prejela sredstva za rekonstrukcijo ceste v višini 293.183,50 evrov. Na moje vprašanje zakaj sredstev za sofinanciranje lokalne infrastrukture Občina Ilirska Bistrica ni prejela v letih 2011 in 2012 so mi na Ministrstvo za obrambo odgovorili, da zanje Občina preprosto ni vprašala. Ob tem Ministrstvo za obrambo poudarja, da zaradi težkih javnofinančnih razmer v Republiki Sloveniji lahko sofinancira le zmanjšan obseg sofinanciranja projektov, vendar Občina Ilirska Bistrica žal niti teh sredstev ne bo prejela, saj je, kot rečeno, pozabila zanje vprašati. Povsem razumemo finančno situacijo Ministrstva za obrambo in verjamemo, da se trudi izpolnjevati obveznosti, vendar pa bode v oči dejstvo, da sta tako Občina Postojna kot Občina Pivka sredstva za sofinanciranje projektov za ureditev vodovoda in kanalizacije ter ceste vseeno prejeli tudi v letu 2012. Na Občino Postojna je bilo v letu 2013 preneseno še 13 stanovanj kot poravnava obveznosti. Če se je našel denar za Občini Postojna in Pivka, bi se moral tudi za Ilirsko Bistrico. Da se je vredno potruditi in za ta sredstva poslati formalno vlogo naj navedem, da je skladno z Dogovorom št. 478-181/2008-1 z dne 28.5.2008, Občina Ilirska Bistrica upravičena do letne vsote 130.000 evrov. Prepričan sem, da se da ta sredstva še kako dobro investirati, prioritetno v bližnje vasi poligona Bač. • Zakon o financiranju občin: (Dnevnik, str. 3, avtor: Primož Knez): zakon je bolj naklonjen občinam z več prebivalci, kot tudi tistim z večjo površino. Država bo tako za občine namenila 50 % dohodnine in ne več 54% ter letno prihranila 86 milijonov evrov, na račun vseh občin. Znižalo se bo tudi sofinanciranje skupnih občinskih uprav s 50 na 30 % in tako prihranilo dodatnih 14 milijonov evrov. • Predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015: manj sredstev za ogrožene občine! Sprememba 21. člena Zakona o financiranju občin: 4 % od denarne kvote primerne porabe med občine se porazdeli skladno z indeksom razvojne ogroženosti. Predlog zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 z zmanjšanjem sredstev za sofinanciranje investicij na 2 % (namesto 4%) skupne primerne porabe občin v letu 2014 oziroma ukinjanjem sredstev za investicije za leto 2015 bo najbolj prizadelo ravno najšibkejša območja Slovenije. To bi za Občino Ilirska Bistrica pomenilo za kar 9,2 % manj denarja za investicijsko vzdrževanje obveznih nalog občine (vrtci, šole, 'cestna infrastruktura ipd.). Varčevanje na prebivalca bi tako znašalo 61,98 evra. Razvite občine pa bodo ostale manj oškodovane oziroma za manj kot 1 % kar pomeni dodatno spodbujanje centralizacije in velike medobčinske razlike v razvitosti. • 21. člen Zakona o financiranju občin (ZFO-1): Aktualno: priprava Predloga zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2014 in 2015. V DZ je bilo z dnem 27.9.2013 s strani Združenja občin Slovenije naslovljeno odprto pismo predsednici Vlade RS in ostalimi pristojnimi kot izraz nezadovoljstva s spremembami, ki jih bo novi proračun sprejel. Gre se namreč za novo spremembo 21. člena Zakona o financiranju občin, pri katerem se delež 4 % od denarne kvote primerne porabe med občine, ki se porazdeli skladno z indeksom razvojne ogroženosti prepolovi oziroma zmanjša na 2 % za leto 2014. V letu 2015 naj bi se sredstva za financiranje celo ukinila, kar bi najbolj prizadelo ravno najšibkejša območja Slovenije. Na alarmno stanje so opozorili tudi mediji (npr. Delo, str. 3, 26.9.2013). Namen: rezi oziroma poseg v občinske prihodke!! Seveda gre za obliko varčevanja toda tak poseg bo imel zelo negativne posledice na lokalni ravni. Posledice: Gre za manjšanje sredstev oziroma manj denarja v občinskih proračunih, ki so namenjeni za občinske naložbe oziroma investicijsko vzdrževanje obveznih nalog občin kot so npr. prometna infrastruktura, javne naložbe, šole, vrtci ipd. Prav tako se poudarja še večja neenakost med lokalnimi skupnostmi oziroma povečanje razlik v razvitosti. Vsi se strinjajo, da tak poseg pomeni direktno spodbujanje centralizacije oziroma večji poudarek in prednost za tiste bolj razvite občine (mestne občine)!!! Razvite občine bodo ostale manj oškodovane oziroma za manj kot 1 % tiste z podeželja in manj razvite pa za okrog 10 % ali več. Najbolj bodo prizadeta najšibkejša območja Slovenije. Konkretne primer za Občino Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica bo z ukinitvijo 21. člena Zakona o financiranju občin prikrajšana za 9,21 % sredstev iz državne blagajne, ki so namenjeni za sofinanciranje investicij v občini oziroma se bo v občinsko blagajno zlilo za 862.013,00 evrov manj prihodka. • Davek na nepremičnine: nadomešča obstoječe dajatve na nepremičnine: davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.. V letu 2014 se od slednjega pričakuje 205 milijonov evrov priliva v državni proračun, predlog zakona o davku na nepremičnine bo v DZ predstavljen predvidoma 10. oktobra. Predstavljene so nove davčne stopnje. Tako bo predvidoma zasedena stanovanja obdavčena z davčno stopnjo 0,15 %, tista prazna pa z 0,50%. Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15%, gozdna pa z 0,07%. Tista za poslovno in industrijsko rabo pa z 0,75%. Po novem bodo obdavčeni tudi sakralni objekti z stopnjo od 0,50%. Zanimivost za občine: Predlog določa triletno prehodno obdobje (I. 2014,2015 in 2016) v katerim se bodo zaračunala davčne stopnje iz zakona, davčni prihodek pa bo šel direktno v državni proračun. Občinam bi za tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za pobrane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodka od davkov namenjena državi, polovica pa občinam. Občine imajo pravilo po letu 2017 določiti merila za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj za 2,5-krat. • Register novo objavljenih cen nepremičnin: na geodetskem spletnem portalu Prostor (http://prostor3.gov.si/javni/login. jsp?jezik=sl) si lahko državljani ogledajo nove vrednost nepremičnin, ki so po GURSU ovrednotene drugače kot konec leta 2011, glede na indeksacijo posplošene tržne vrednosti. Največja sprememba cen je pri stanovanjih v središču Ljubljane, v Postojni, Novi Gorici, Idriji in Bohinju (-16 in -17 odstotkov). Skupna ocenjena vrednost registriranih nepremičnin v Sloveniji je 6,5 milijona evrov, ki so v lasti 1,2 milijona lastnikov (Delo, 11.10.2013): - Nova sprememba 21. člena Zakona o financiranju občin, pri katerem se delež 4 % od denarne kvote primerne porabe med občine, ki se porazdeli skladno z indeksom razvojne ogroženosti prepolovi oziroma uvede na 2 % za leto 2014. V letu 2015 naj bi se sredstva za financiranje celo ukinila, kar najbolj prizadelo ravno najšibkejša območja Slovenije. - Konkretne primer za Občino Ilirska Bistrica: zmanjšanje deleža z 4% na 2% deleža sredstev po 21. členu ZFO, bi za občino pomenilo za kar 9,2 % manj denarja za investicije v občini. Kar pomeni, da je občina prikrajšana za 862.013.295,00 evrov na letni ravni. Varčevanje na prebivalca v občini Ilirska Bistrica bi tako znašalo 61,98 evra, na prebivalca Ljubljane pa 1,98 eura, v Kopru 12,87 eura in Maribor pa 4.63 evra. Ne-zahvalno prvo mesto po varčevanju na prebivalca ime občina Bovec z 207,00 evri na prebivalca. To je predlagano varčevanje na prebivalca za posamezno občino v primeru odvzema 21. člena ZFO, ki je predviden za leto 2015. Občina Ilirska Bistrica seveda ni edina občina v državi, ki bo prikrajšana za sredstva bolj kot bi si to zaslužila, vendar pa se pri vsem tem zopet ponavlja že videna zgodba - namesto, da bi država spoznala in upoštevala specifično obmejno lego občine, njeno velikost in geografske okoliščine se do občine Ilirska Bistrica že vrsto let obnaša mačehovsko, pa najsi bo na gospodarskem, kulturnem, infrastrukturnem ali storitvenem področju. Ta mačehovski in pokroviteljski odnos do Bistrica in Bistričanov ne nazadnje občutim tudi sam v številnih stikih na državni ravni. Vendar nam jadikovanje in samopomilovanje ne bo prineslo boljšega odnosa. Za to, da bi bili več vredni v očeh drugega in sebe, da bi privabili investicije v moderno in udobno infraštrukturo ter predvsem omogočili odpiranje novih delovnih mest, moramo tudi sami marsikaj spremeniti. Pasivnost, zamerljivost in privoščljivost nam, to menda je sedaj že vsem jasno, ne koristijo preveč. Potrebno bo preseči te miselne vzorce in navade ter združiti moči, da spremenimo trend. Za optimizem, dobre ideje in konstruktivne predloge nikoli ni prepozno, (www.ivansimcic.si) Jože Brenčič s.p.. Kettejev a ulica * . r>ka Bistrica NOVOST V PONUDBI (rsffiffif • (rt nivoji rngoudj« A / • do2SkWn%^ " W - «rcme.ntfte. In oTOsnjr , _ veninepravi - Mobi: 041 830 408 • e-posta; brencic@siol.net i/uuuvOu • OurvčvAiNijč • TurLui i\ic t_rtrAi_i\c • SOLAR • PELETI Prebiranja 9R| Met Metka Gombač, Boris M. Gombač: Trpljenje otrok v vojni, sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč Premiki, Mladinska knjiga, 2013 »Bilo je I. 1943, kos so prišli v našo vas Italijani ter pobrali vse moške ter jih odgnali v vas Borovec in jih tam pobili. Med njimi je bil tudi moj oče. Bilo je ravno nekega popoldne, ko so prišli in ga odpeljali, ko nam je žagal drva za večerjo.« Zakaj tokratna prebiranja namenjam tako »težki« literaturi? Prvonovembrski (in ne samo) prazniki prinesejo spomine na preminule svojce, drage, manj drage ljudi, ki jih ni več med nami. In ja, tudi na vse tiste, ki se jim danes morda samo polaga šopke 'reda radi', pa so vendarle veliko naredili za to, da dandanes živimo tako, kot pač in da imamo, kar pač imamo. Predvsem pa zato, ker sta bila tako moj pranono kot moja nona v taboriščih - pranono je svoje življenjce zaključil v koncentracijskem taborišču Matthausen, nona pa je internacijo doživela v Gonarsu. Ko sem jo ob nedeljah kot otrok obiskovala, kjer se je rodila in živela, sem jo samo enkrat povprašala, potihceno, o tem, kako je bilo takrat tam ... Samo zavzdihnila je, oči so se ji orosile in s trpljenjem zaznamovani obraz je obrnila stran, kar je pomenilo, da o tem ne more in noče govoriti. Nikoli več ji nisem postavila podobnega vprašanja. Težka tema, hoja po naostrenem robu britvice, ko kakorkoli omeniš Italijane in njihovo poseganje, agresijo, asimilacijo prek slovenskega življa tja do ljubljanskih poljan. Nasprotovanje italijanski reviziji zgodovine, ki Slovencem ali »slavom oz. sčavom« daje krivdo za fojbe in istrski eksodus, je sprožilo pri avtorjih in nekaterih italijanskih raziskovalcih iz Centro isontino di Ricerca e documentazione storica e sociale L. Gasparini, nadaljnje razkrivanje problema. Izrazili so ga s tremi projekti, in sicer je bil prvi projekt Primorski mozaik, drugi projekt so poimenovali Internacije v italijanskih koncentracijskih taboriščih in tretji projekt je bil naslovljen Ko je umrl moj oče in je obravnaval otroke in ženske v italijanski internaciji, o čemer knjiga pravzaprav piše. »S temi projekti smo sledili defenestraciji zanikovalca holokavsta Davida Irvi-na in italijanske 'pozabljivce' spomnili, kdo je začel vojni pohod na vzhod, ki je povzročil vso grozo vojne in trpljenje civilnega prebivalstva med vojno in po njej, ter kdaj ga je začel,« sta zapisala avtorja v uvodnem delu. Pripravljalni odbor simpozija o taboriščih je obenem sklenil, da pripravi razstavo, ki bi najširši publiki prikazala italijansko okupacijo Slovenije in Hrvaške, stran od nepristranskih interpretacij zgodovine. Tretji projekt je imenovan po spisu, ki ga je leta 1944 v partizanski šoli napisal otrok taboriščnik. Knjiga zajema spise in risbe otrok povratnikov iz italijanskih koncentracijskih taborišč, ki jih avtorja v knjigi intervjuvata. Otroci, ki so preživeli internacijo, so imeli možnost kasneje na šolah pisati o svojem trpljenju in ne nazadnje o svoji iznajdljivosti. V Italiji se razen izjem koncentracijskih taborišč nihče ni hotel spominjati. Poleg Gonarsa, kjer je bila tudi moja prej omenjena nona po mamini strani, so obstajala še taborišča Visco, Treviso, Padova in drugi kraji v Furlaniji. Knjiga je sicer dragoceno pričevanje in vreden dokument, je pa po mojem mnenju veliko premalo povedanega in veliko ponavljanja že prej povedanega. Kaj je vzrok temu, bi se najbrž dalo razpravljati. Prijela sem jo v roke zato, da bi izvedela več o noni, o ljudeh, ki jih je čakala podobna usoda, o tistem koščku mene, ki je ostal v spominih moje none in z njo odšel. Njej, mojemu očetu in vsem pokojnim, meni in vam dragim pa mirno tam, kjerkoli že so. Vsem ostalim živim pa ravno tako. Prijetno do prihodnjič, Patricija Dodič Si______________________________________________18 PROEL - elektroinstalacije Peter Prosen s P Hrpelje • Slavniška c. 10 6240 Kozina GSM: 051 / 412 730 x_^es- Likovna dejavnost MLADI SLIKARJI NA SVISCAKIH v v Sviščaki - V začetku oktobra je na Sviščakih potekalo že 25. srečanje mladih likovnikov - ex tempore »Snežnik 2013«. Tokratnega srečanja se je udeležilo preko 40 likovno nadarjenih učencev iz prav vseh, torej dvanajstih osnovnih šol iz občin Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Likovno delo ob spremljavi šolskih likovnih mentorjev vedno poteka na širšem območju Snežnika. Potem, ko so lansko jesen mladi slikarji upodabljali staro mestno jedro Ilirske Bistrice, so se letos odpravili na delo v osrčje snežniških gozdov, na Sviščake. Neokrnjena narava snežniških gozdov je v čudovitem jesenskem vremenu dala navdih za likovna dela skoraj petdesetim učencem. Udeleženci so prišli s svojimi mentorji iz kar dvanajstih osnovnih šol in sicer z obeh osnovnih šol iz Ilirske Bistrice, Pivke, Knežaka, Podgrada, Prestranka, Jelšan, Košane, Kuteževega, Pre-garij in iz obeh osnovnih šol iz Postojne. Osnovni namen srečanja je druženje mladih likovnikov in ustvarjanje v naravnem okolju. Slikarska tehnika in motiv sta prepuščena učencem oziroma njihovim mentorjem. Tehnike, ki so jih učenci uporabili so bile zelo različne od oglja, voščenke, tempere, tuša pa vse do lepljenke. Srečanje ni bilo tekmovalnega značaja, zato so udeleženci prejeli le spominska priznanja. Ob zaključ- ku srečanja so bila vsa nastala dela na ogled na priložnostni razstavi v planinskem domu na Sviščakih, od koder se bodo stvaritve mladih umetnikov selile po sodelujočih šolah. Organizatorja ex tempe- ra Snežnik sta bila Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica in bistriško Planinsko društvo Snežnik. tekst in foto Igor Štemberger PRVI VITRAZ NA POKOPALIŠČU V TRNJU Šembije - Ob besedi vi-traž vsakemu najprej padejo na misel obarvana stekla na oknih katedral in cerkva. A vitraž je lahko tudi vse kaj drugega. Poleg na cerkvenih oknih se obarvani kosi stekel vse pogosteje uporabljajo tudi za čisto praktične, vsakdanje predmete. Tako vitraž počasi a vztrajno prodira v naše domove. Danes ga najdemo ne le v okenskih in vratnih steklih, pač pa tudi na svetilkah, stenskih urah, ogledalih, škatlicah za nakit in ostalih dekorativnih predmetih. Barbara Šenkinc pa je vitraž, kot prva v naših krajih, vgradila celo v nagrobni spomenik na pokopališču v Trnju. Barbara Šenkinc je domačinka iz Šembij, sicer članica Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Po izobrazbi je medicinska sestra, zaposlena v koprskem zdravstvenem domu. Že od malega so ji pri srcu ročna dela kot so šivanje, kvačkanje in podobno. Pred dobrima dvema letoma, pa se je lotila ustvarjanja s steklom. Nastal je prvi angelček iz petih kosov stekla. Tako prvi, kot vsi naslednji vi-traži so nastali brez kakršnekoli strokovne pomoči. Aprila 201Ž je svoja dela že razstavljala Iv šembijskem vaškem domli. Barbara je popolni samouk, ustvarja v tehniki tiffany. To je tehnika dela z bakreno folijo, no vsak dom. Barbara izdeluje od tistih bolj enostavnih, kot so škatlice za nakit, pa vse do stenskih ur, ogledal, zidnih slik, namiznih in stropnih svetilk, oken, vrat in podobno. Med pri kateri vsako stekelce ovijemo z bakrenim trakom, nato pa ga pritrdimo na naslednje stekelce. V preteklosti so bili na tak način narejeni mozaični izdelki priljubljeni za izdelavo oken zlasti v katedralah, danes pa taki izdelki krasijo praktič- PARAFRAZE Ilirska Bistrica, Postojna - Javni sklad za kulturne dejavnosti vsako leto razpisuje natečaj za tematsko likovno razstavo in izbrani selektor od prispelih del izbere najboljše, ki zaokrožijo z razstavo po primorskih mestih. Sledi državni izbor po vseh regijah in na takšen način dobimo še državno razstavo. Po tem, ko smo v preteklih sezonah že občudovali dela na teme: tihožitje, kolaž, »Tudi črna je barva«, portret, »Tekst v podobi« in lansko leto »Interier«, je bila tema letošnjega, 13-tega natečaja »Parafraze likovnih del, palimpsesti, citati, prisvojitve«. Naloga ustvarjalcev, ki jim je bila zadana v smislu parafraziranja, citiranja določenih izbranih likovnih del s spiska, je bila najprej v razumevanju tega, da so določena likovna dela postala mejniki nekega umetnostno - zgodovinskega obdobja. Praviloma gre za dela tistih umetnikov, ki se niso držali časovno uveljavljenih norm oziroma pravil. Avtorji del, ki so prispela na natečaj, so izvrstno opravili nalogo parafraziranja znane slike, citiranja delčka slike ali pa so na znani sliki poiskali palimpsest, iz katerega so zgradili povsem novo podobo. Nastala so dela, ki v ničemer niso kopije znanih umetnin, ampak so slike s povsem avtonomnimi likovnimi izjavami, ki pa se na primeren način opirajo na svoje predloge, ki so predmet parafraziranja ali od koder so citati ali palimpsesti pobrani. Selektor letošnje regijske razstave je bil priznani likovni kritik . Dejan Mehmedovič. Od prispelih del na temo »Parafraze likovnih del, palimpsesti, citati, prisvojitve« je izbral 20 slik, med katerimi je bil tudi nadvse domiseln akvarel Zdenke Vinšek, članice Likov- zahtevnejše vitraže, ki jih je doslej uspela narediti, spadajo stenska ura, sestavljena iz 215 delcev in vitraž na vratih v njen atelje, katerega krasi kar 416 koščkov stekla. Ob otvoritvi svoje prve razstave pred letom in pol v nega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Poigrala seje z znano Šubicovo sliko »Pred lovom«, ki jo je poimenovala »Pred ribolovom«. Poleg njenega dela lahko na razstavi vidimo še dela naslednjih slikarjev: Milenka Arsenov, Zdenka Petek, Jožica Golja, Danjela Bucaj Paradiž, Maja Gržina Cergolj, Zorko Dežjot, Irena Debevec, Predrag Szilvas-sy, Mira Puhar, Jasmina Čelan, Nataša Zirnstein, Bascir El Hariri, Maruša M. Maraž, Slavko Guštin, Teja Tegelj, Zdenka Glav-mič, Vanči Lipovž, Dajana Čok in Božica Mihalič. Šembijah je mlada umetnica dobila idejo, da bo nekaj storila v trajen spomin na svojega preminulega starega očeta, na katerega je bila Barbara zelo navezana. »Žal mi je, da je nono danes z nami samo na portretu, pogrešam njegov nasmeh,« je takrat dejala. In odločila se je, da bo v zahvalo za vse, kar ji je nono nudil, naredila nekaj čisto novega, česar še nismo videli. Prišla je na originalno idejo, da v nagrobni spomenik svojega starega očeta vgradi vitraž. To je tudi storila in prav v teh dneh so vitraž z motivom križa prepletenega z rdečimi vrtnicami vgradili v njegov nagrobni spomenik na pokopališču v Trnju. To je prvi vitraž na pokopaliških spomenikih v naši bližnji in daljni okolici. Kamniti del omenjenega spomenika je delo Kamnoseštva Avsec iz Kala pri Pivki. Naša pokopališča že dolgo niso več samo kraji slovesa od naših pokojnikov, pač pa vse bolj postajajo tudi neizbrisni kulturni spomeniki. In prispevek Barbare Šenkinc na pokopališču v Trnju je prav gotovo pomemben korak v začrtani smeri. tekst in foto Igor Štemberger Letošnja regijska razstava je začela svojo pot z razstavo v Sončni dvorani v Izoli, od tu se je preselila v Postojno, svojo pot pa nadaljuje v Ilirski Bistrici, od koder se seli še v Sežano in Koper. tekst Igor Štemberger, foto Katarina Škrab Razmišljanja Dan reformacije Z im Oprostite, po svoje upravljam verze slovenskega pesnika. Ne iščite rim, lepih besed, dobrih misli in neskončno želja. Hodim po zemlji slovenski in iščem, iščem, iščem ... kakor da me je neko prejšnje življenje vkopalo v začudenja, ki se jih tako živo spominjam in obenem pozabljam. Še prav posebej rad hodim po zemlji primorski in čudim se vsemu tistemu, kar se spominjam in pozabljam. In prav posebno se rad spominjam svojih otroških oči, ki so z začudenjem strmele v starega moža, ki je naslonjen z rokama na tramu med dvema murvama sveto pripovedoval o boju za ne vem kaj, žrtvah, o katerih nisem nič vedel, prihodnosti, o kateri se mi ni sanjalo, kaj pomeni, itd., itd. Vmes so se pojavljali ne kriki, spontano vpitje, ki se mi je za dolga otroška leta vtisnilo pod kožo in še globlje. Živel Tito, Stalin, Kardelj (kasneje sem zvedel, da nam je ta stari mož pripovedoval naslonjen na tramu), komunistična partija Jugoslavije, da so bili huronski tu-zemeljski napevi, ki smo se jim pridružili tudi otroci. Toliko ponavljanj je bilo, da so se nam otrokom osušila grla in namočili smo jih s tekočino, ki je bila v steklenicah na osamljenih mizah. Vsi starejši so morali družno drug ob drugem strmeti v tistega starega moža in na znak družno vpiti besede, ki sem jih naštel. Seveda nas je odžejanje drago stalo. Zanos, ki smo ga dobili, se je v nas otrocih še stopnjeval do popolne onemoglosti. Po prespani noči in pridigah staršev smo nadaljevali s tistim, kar smo se naučili od tistega starega moža in veličastne množice očetov in mam. To pa ni trajalo dolgo, kajti soseda, ki je bila bolj v politični družini, nam je zaukazala, da ne smemo vpiti »živel Stalin«. In otroška enotnost nas je prisilila, da smo opustili vsakršno dejavnost dirigiranega vpitja. Raje smo rabutali češnje, breskve, jabolka, koruzo ... Prav tako se počutim danes, ko hodim po zemlji primorski in poslušam ali preberem, kaj modrujejo primorski izbranci od Bovca do Pirana, od Ilirske Bistrice preko Postojne in Vipave do Cerknega. Rad bi se nekaj naučil ali slišal napotke, kot jih je nekoč spravljal iz sebe tisti stari mož. In spet nič ne razumem. Tako rad bi vpil, ne vpil, pel neke besede, toda usta ostajajo suha bolj iz sramu. Imamo pred sabo še žarek upanja - Dan reformacije. Primorci smo Trubarja prisrčno sprejeli, ko je potoval v Trst. Naučili so se uganjati norčije in kako živeti v njih. Tako lepo jih je napisal Janez Svetokriški. In vse to skrbno nosimo v sebi. To je naš gen, toda tista stoletja, ki jih ni malo, so spreminjala marsikaj in kot urok nas je vsako stoletje potiskalo v nasprotno smer in danes smo tam, kjer smo. Kaj lahko postorimo? Predvsem Dan reformacije naj bo dan reformacije naše družbe, mišljenja, sebe. Mislimo, da smo dovolj zreli, kajti jeseni vse dozori. Nasmejim se nekemu komunizmu, ki je trajal skoraj pol stoletja, kot danes neki demokraciji (naši), ki je trajala mogoče pet let, in danes smo v obliki nekemu neizmu ali raciji. In prav ta časovno prazen prostor in naša umska nedelavnost nas lahko pripeljeta v obzorje. Vprašanje pa je ali so se nam očistili tisti geni, ki nam jih je vcepljal čas. Poizkušajmo spoznati sebe in lažje se bo odločiti v reformaciji. Morda se bomo v prihodnosti, ko bomo hodili po zemlji naši, sramovali naših izbrancev, kajti, roko na srce, bodo tudi del nas. Čas bi že bil. Torej Dan reformacije naj bo dan reformacije. Aleksander Peršolja Likovna dejavnost SLIKARSKA MUZA BISTRICE Ilirska Bistrica - Zadnji septembrski vikend je potekala 10. slikarska kolonija z naslovom »Slikarska muza Bistrice«, ki jo od leta 2002 organizira slikarka Zdenka Vinšek roj. Faganel, članica Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Prvo kolonijo je Vinškova organizirala z namenom, da prijateljem s slikarskih vrst iz raznih krajev Slovenije predstavi domači kraj in jih spodbudi k upodobitvi lepot Ilirske Bistrice. Odzivnost slikark in slikarjev, podpora Eme Deželak iz gostišča Potok v Dolenjskem potoku ter tedanjega vodje Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica Dimitrija Bonana so botrovali, da se je kolonija razvila v tradicionalno likovno srečanje. V vseh letih je kolonija doživljala razcvet do 2006, ko se je vključilo v organizacijo in finančno podporo precej donatorjev, Likovno društvo Franceta Pavlovca in tedanji Razvojni center, JSKD in ZKD ter društva s Prema. K predstavitvi lepot arhitekture in narave v Brkinih je za časa življenja vsako leto pripomogel Srečko Sanabor iz Harij in vključil v družabni del kolonij društva iz Harij in Hrušice. V zadnjih letih je kolonija živela le zaradi velikega zanimanja slikark in slikarjev iz drugih krajev Slovenije in posameznikov Likovnega društva Franceta Pavlovca ter zaradi podpore gostišča Potok. Letos se je organizaciji kolonije pridružila ilirskobistri-ška izpostava JSKD. Družabni večer prvega dne kolonije je popestril ansambel »Lojze Bajc s prijatelji«. Že drugo leto je delček zgodovine območja ilirsko-bistriške občine predstavil bistriški slikar Franc Močilnikar. Letos je zbrane slikarje popeljal v Starod, kjer so z navdušenjem srkali vtise značilne vaške arhitekture tega; okolja 'm prečudovitih razgledov, kakor tudi narave in arhitektonskih posebnosti. Slikarke in slikarji so izrazili željo, da se v to vasico naslednje leto podajo za dalj časa, ne le s fotoaparati in skicirkami. V drugem večeru srečanja so si ogledali dokumentarni film o Krasu in sežanskemu slikarju Marjanu Miklavcu, največjemu likovnemu zapisovalcu kraške arhitekture in narave. Ker je Slikarska muza Bistrice namenjena spoznavanju kraja, izmenjavi likovnih izkušenj, druženju, svobodni izbiri motivov in likovnih tehnik, so do 5. januarja v gostišču Potok na ogled čudovite slike z odsevi individualnih izraznosti amaterskih umetnic in umetnikov. Razstavljajo: Marjan Miklavec iz Sežane, Sonja Peroci iz Koprive na Krasu,Feliks- Sreč Fruhauf iz Dravograda, Ivo Kolar s Topolšice, Emilija Erbežnik iz Dragomera pri Brezovici,Ivan Stojan Rutar in Sonja Povhe iz Kopra, Karel Hruza, Jasminka Čišič, Marija Strnad in Nada Fišer iz Ljubljane, Rozi Žnidaršič z Javornika pri Kranju,Vinko Bogataj z Lesc, Vida Soklič iz Begunj na Gorenjskem in Zdenka Vinšek z Iga. tekst Zdenka Vinšek, foto Franc Močilnikar Zaprtje razstave »Midva« Kozina - Tako, kot se je že v preteklosti odločil za zaprtje razstave Stojan Ržek, tako seje odločila pospremiti svoje slike na platnu v svet tudi Jana Pečeč- vizualnih komunikacij. Na kratkem kulturnem programu sta jo pospremila Andrej ka Cerkvenik iz Kačič, ki je nedavno tega odprla svoj zeliščni vrt in nam po- nik, po novem domačinka, ki živi in ustvarja v Ocizli in je poznana kot oblikovalka stregla z odličnim čajem prvovrstnih rastlinic, ki jih prigoji doma. Za glasbeni intermezzo je poskrbel Boris Magdalene na čarobnem hangu, seveda pa je srčna Jana pripravila tudi slastno zakusko z začimbami iz Andrejkinega zeliščnega vrta. tekst in foto Patricija Dodič SnbImik pišite nam: info@e-sneznik.net Katjine cvetke e V V | • in zuzki Kozina - V Knjižnici Kozina je v mesecu oktobru razstavljala univ.dipl. oblikovalka Katja Gorup, ki živi in ustvarja v Tomaju. Je samostojna oblikovalka, slikarka, mentorica študijskih krožkov in zeliščarka in je v kozinski knjižnici leta 2011 razstavljala serijo slik na platnu z motivi fantazijskih vil, škratkov in podobnih bitij, ki jo je takrat poimenovala Odsevanja. Tokrat se avtorica predstavlja z makro fotografijo ali fotografskimi prikazi žuželk in cvetlic zelo od blizu in zelo barvno. Fotografski print na platnu ustvarja svetove, v katere človek lahko 'pade' ne da bi tam tudi zares bil. Fotografinja trenutno predava na Višji šoli za fotografijo v Sežani. Cvetke in žužki so iz naših krajev, nekaj jih je toskanskih, pravi. Morda še malce obujanja spomina, kdo avtorica je: na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomirala na oddelku za oblikovanje, smer vizualne komunikacije. Po diplomi se je preselila na grad Mala Loka na Dolenjskem, kjer se je posvetila slikarstvu in samostojni oblikovalski poti. Nekaj let je živela in delala v Ljubljani ter sodelovala z različnimi oblikovalskimi agencijami, z društvom ŠKUC in Umit. Dela razstavlja samostojno in skupinsko. tekst in foto Patricija Dodič Glasba LJUDSKI PEVCI IN GODCI V JASENU Jasen - Vaški dom Jasen je bil v oktobru prizorišče drugega Območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž za Primorsko regijo pod nazivom »Kantali smo veselo«. Potem, ko so se vrsto pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž. V Primorski regiji so pripravili dve območni srečanji. Prvo je gostila Območna izpostava JSKD Koper. Na prireditvi v Gračišču so se predstavile skupine z Obale. ljudski pevci in godci z Obale dan prej predstavili v Gračišču pri Kopru, je šest skupin ljudskih pevcev in godcev z Brkinov, Krasa in Severne Primorske pred polno dvorano jasenskega vaškega doma prepevalo 12. oktobra. Njihove nastope pa si je ogledal in jih strokovno ovrednotil spremljevalec srečanja Franc Kene. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vsako leto pripravlja območna, regijska in državna srečanja po posameznih področjih kulturnih dejavnosti. Srečanja si ogledajo in nastope ocenijo strokovni spremljevalci, ki za * nadaljnji nivo izberejo najboljše skupine. Tokrat so prišli na Skupine s Krasa, Brkinov in Severne Primorske pa sta tokrat gostila ilirskobistriška izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Društvo Ahec Jasen. V Sloveniji deluje okrog 300 pevskih in nekaj deset godčevskih skupin in posameznikov, ki poustvarjajo glasbeno izročilo. Skupine so se v formalnih oblikah začele organizirati predvsem po osamosvojitvi. In prav ilirsko-bistriški konec je s takimi skupinami precej bogat, a se je tokrat srečanja s tega konca žal udeležila le pevska skupina Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica. Poleg njih so na prireditvi v Jasenu nastopili tvori pevsko skupino društva, seje že večkrat predstavilo na reviji Primorska poje. Godci Kulturnega društva Kraški šopek sestavljajo trije godci. Bas ali kontrabas z lokom igra Ivan Bortolato, diatonično harmoniko igra Rado Andolšek in violino Dario Berginc. Melodije, ki jih izvajajo, prihajajo iz bližnje okolice Sežane in so starejšega izvora. Največkrat igrajo za spremljavo plesalcem, imajo pa tudi samostojne nastope. Zaradi bolezni smo tokrat prisluhnili le duetu brez violine. Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane odkrivajo preteklost, jo delijo z drugimi ter jo ohranjajo v prihodnost. V skupini je 13 pevk iz italijanskega in slovenskega Krasa. Kot pevke ljud- skih pesmi so začele delovati v letu 2007, da bi prispevale k ohranjanju ljudske pesmi. Skupino vodi priznana strokovnjakinja s področja etno glasbe Katarina Šetinc. Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v vaškem domu v Jasenu so ob pomoči Območne izpostave JSKD Ilirska Bistrica na visoki kakovostni ravni pripravili članice in člani Društva Ahec Jasen. Prireditev, ki jo je povezovala Iris Dovgan Primc, je bila izredno dobro obiskana, ljudska pesem in ljudske viže pa so v Jasenu odmevale še pozno v noč. Po mnenju strokovnega spremljevalca srečanja Franca Ke-neta so na prireditvi najboljše rezultate pokazali pevska in godčevska skupina sežanskega Kraškega šopka ter Domači pevci iz Lokovca. tekst in foto IgorŠtemberger še skupina ljudskih pevk Korenine s Tolminskega, pevke ljudskih pesmi in godci Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane, vokalna skupina Kulturnega društva Borjač, Domači pevci iz Lokavca, žal pa so Buške Čeče iz Bovca zaradi bolezni nastop morale odpovedati. Poleg omenjenih skupin so s svojim nastopom izven rednega programa prireditev popestrili še gostitelji Jasenski kerglci. Pevska skupina Društva kmečkih žena Ilirska Bistrica združuje 14 ljubiteljic petja iz osmih brkinskih vasi. V tej skupini so združene predvsem starejše članice, ki so v svoji mladosti prepevale s svojimi starši in ostalimi družinskimi člani. Med njimi je tudi nekaj mlajših pevk, tako da upajo, da pesmi ne bodo šle v po- zabo. V Jasenu so v nekoliko okrnjeni zasedbi zapele tri brkinske ljudske pesmi. Domači pevci iz Lokovca prihajajo iz razpotegnjene vasi, ki leži na Banjški planoti. Skupino sestavljata dva zakonska para: Nace in Marta Povšič ter Joško in Milka Murovec. S pomočjo njihovega poustvarjanja ljudske pesmi so nekatere pesmi z Lokovškega in širše Banjške planote še žive in tudi uglasbene za zborovsko petje. Skupina ljudskih pevk Korenine deluje v okviru Društva podeželskih žena Gornjega Posočja. Skupina šteje kar 23 pevk iz bližnje in daljne okolice Tolmina. Pod vodstvom Majde Lužnik pojejo ljudske pesmi, ki jih večino same najdejo po tamkajšnjih vaseh. So relativno mlada pevska skupina, saj nastopajo od leta 2011. Vokalna skupina Kulturnega društva Borjač deluje od same ustanovitve društva leta 2008 v Sežani. V društvu ohranjajo ljudsko izročilo in običaje, poustvarjajo ljudske pesmi, veliko pozornosti pa posvečajo tudi ljudski glasbi s Krasa. 15 pevk in pevcev, ki 25 LET CERKVENEGA ZBORA V PODGRADU Podgrad - Letos oktobra je praznoval Mešani cerkveni pevski zbor Podgrad 25. obletnico neprekinjenega prepevanja. Ob tej priliki so članice in člani Kulturnega društva Podgrad, v okviru katerega deluje mešani cerkveni pevski zbor, pripravili bogato prireditev v telovadnici podgrajske osnovne šole. Predsednik društva Mitja Ivančič je orisal kratko zgodovino organiziranega petja v Podgradu. Zagotovo je pomemben pečat v tamkajšnji pevski tradiciji pustil Anton Demojzes, ki je podgrajske pevke in pevce vodil v letih po drugi svetovni vojni. Gonilna sila sedanjega pevskega zbora, ki nepretrgoma deluje že celih 25 let, pa je zborovodja Stanko Čeh. V organizacijskem smislu imata pomembno vlogo v zboru zakonca Dušan in Majda Zidar ter sleherna pevka ali pevec, posebej še tisti, ki v zboru vztrajajo od samega začetka. Prireditev se je pričela s pesmijo domačih pevcev. Me-CePZ Podgrad je pod taktirko Stanka Čeha zapel tri pesmi. Za njimi so na oder stopili člani vokalno instrumentalne skupine Trta iz Čateža ob Savi, ki so obiskovalce razveselili z narodno zabavnimi ritmi. Me- lodijo dalmatinskih klap pa smo lahko poslušali iz grl in instrumentov tamburaške skupine Vremščica iz Košane. Kot gostje so se predstavili še Mešani pevski zbor Anton Kreč iz Čateža ob Savi pod vodstvom Ignaca Slakonje in Moški pevski zbor Slavnik iz sosednje Kozine, kateremu dirigira Andreja Hrvatin. »Petje je najbolj razširjena ljubiteljska kulturna dejavnost v naši državi. In tudi v občini Ilirska Bistrica ni nič drugače. Kljub številnim pevskim zborom in skupinam, ki delujejo na našem območju pa je le malo takih, ki se lahko pohvalijo s tako bogato pevsko tradicijo, kot jo ima zbor iz Podgrada«, je ob podelitvi Gallusovih značk dejal vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Štemberger. Gallusove značke pevke in pevci dobijo za dolgoletno prepevanje v zboru. Eno bronasto in lepo število srebrnih ter zlatih, katere pevci dobijo za 25 let petja, je podelila predsednica sveta bistriške območne izpostave JSKD, si- cer zborovodkinja in profesorica petja na bistriški glasbeni šoli, Janja Konestabo. Uradni del prireditve se je zaključil s pesmijo združenih zborov, ki so nastopili v Podgradu, slavje s pesmijo pa se je prostorih družbe Piama nadaljevalo še pozno v noč. tekst Igor Štemberger, foto Tomo Šajn UGODNA ODDAJA STANOVANJ Stanovanjski sklad RS, javni sklad oddaja v najem nova stanovanja in stanovanjske hiše različnih velikosti na izvrstnih lokacijah v vseh slovenskih regijah. Stanovanja se nahajajo v Ajdovščini, Borovnici, Pivki, Postojni, Vipavi in v drugih mestih. Ponujamo možnost daljšega najema z ugodno mesečno najemnino. Vsa stanovanja se nahajajo v urbanih naseljih, prijaznem okolju in bližini potrebne infrastrukture. Podrobnejše informacije so vam na voljo na spletni strani www.ssrs.si in na tel. št. 01 4710 500. »miMiii umi munn min i n n n . -5^ STANOVANJSKI SKLAO REPUBLIKE SLOVENIJE JAVNI SKLAO Literatura. Ilirska Bistrica - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in revija Mentor sta v začetku leta razpisala natečaj za srečanje seniorskih piscev »V zavetju besede«. Avtorji so lahko sodelovali s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi in dramskimi besedili. Edina omejitev je bila dolžina prispevkov in sicer 10 pesmi za poezijo oziroma ena avtorska pola (30.000 znakov) za prozo ali dramo. Prispela besedila so prebrali strokovni spremljevalci, ki so na šestih regijskih srečanjih vodili predstavitve prispelih del. Regijska srečanja so potekala na Jesenicah (za Gorenjsko), v Mariboru (za Štajersko in Prekmurje), v Litiji (za osrednjo Slovenijo), v Žalcu (za Savinjsko in Koroško), v Metliki (za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje) in v Ilirski Bistrici (za severno in južno Primorsko). Izbrani avtorji z regijskih srečanj bodo povabljeni na državno srečanje starejših avtoric in avtorjev, ki ga bo novembra pripravila ljutomerska izpostava JSKD v Mali Nedelji. Izbor najboljših besedil pa bo objavljen v posebnem zborniku »V zavetju besede 7«. Na natečaj so prispela dela 16 primorskih avtorjev, ki sta jih prebrala strokovna spremljevalca srečanja v Ilirski Bistrici Patricija Dodič in Tomaž Mahkovic. Svoja besedila so na natečaj poslali: Ana Balantič (Idrija), Pavel Četrtič (Kobarid), Dragica Čuk Novak (Vipava), Ivana Gantar (Cerkno), Irena Husu (Dutovlje), Katarina Kalaba (Spodnje Škofije), Ivanka Kostantirio (Šempas), Franc Kranjc (Slap ob Idrijci), Dare Likar (Idrija), Marija Makarovič (Tolmin), Ida Semenič (Podnanos), Vesna Šare (Koper), Marija Šinigoj Orianoini (Šempeter pri Novi Gorici), Marta Šavli (Podbrdo) ter domačinki Neda Franceschinis Perkan (Ilirska Bistrica) in Danica Pardo (Prem). Strokovna spremljevalca srečanja sta vodila literarno delavnico s sodelujočimi avtorji in literarno branje oziroma pogovor o prispelih besedilih in literarnem ustvarjanju nasploh. Prvi del srečanja literatov Primorske, torej literarna delavnica s sodelujočimi avtorji, je pod vodstvom omenjenih strokovnih spremljevalcev potekal v študijski sobi domoznanskega oddelka Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici, javno branje prispelih del pa na literarnem večeru v knjižnični čitalnici. Avtorjem sta diplome o sodelovanju na regijskem srečanju podelila strokovna svetovalka za literarno dejavnost pri JSKD Barbara Rigler in koordinator ilirskobistriške izpostave sklada Igor Štemberger. Program pa je z glasbo ob kitari popestril domači kantavtor Tone Škrlj. Po mnenju strokovnih spremljevalcev srečanja, sta se med sodelujočimi pisci najbolje odrezali Ivanka Ko-stantino iz Šempasa za prozo, na področju poezije pa je izstopala Vesna Šare iz Kopra. Da je bilo literarno srečanje v Ilirski Bistrici na visoki kakovostni ravni, dokazuje tudi izbor državnega selektorja Zorana Pevca. Državni selektor je svoje delo opravil konec oktobra po zaključku vseh regijskih srečanj. Pevec je na državno srečanje literatov seniorjev izmed 150 prijavljenih na regijska srečanja izbral 29 avtorjev. Med nominiranimi besedili pa je izbral besedila 8 avtorjev finalistov, med njimi tudi oba zmagovalca primorskega regijskega srečanja v Ilirski Bistrici. Izbrani avtorji so: Ljudmila Con radi, Ivanka Kostantino, Murka Kristan, Milena Miklavčič, Rudi Mlinar, Vesna Šare, Rosvita Švajger in Štefan Titan. tekst Igor Štemberger, foto Katarina Škrab V ZAVETJU BESEDE Bele vile na obisku Kozina - Vile bile je naslov knjige, ki jo je v kozinski knjižnici na mesečni prireditvi predstavila avtorica, univ. dipl. arheologinja Sabina Pugelj, doma iz Kosez pri Ilirski Bistrici, potomka starih kosezov oz. svobodnjakov v času fevdalnih gospostev. Gre za 41-o knjigo iz zbirke Glasovi, ki jo ureja dr. Marija Stanonik. Zbrane zgodbe, bajke, pripovedi in pravljice zajemajo področje doline Reke od Ilirske Bistrice do Zabič in Hrušice. Gre za mono- grafijo arheoloških artefaktov, kakor jih razkrivata slovstvena folklora in ustno izročilo. Knjiga je bila na Bistrškem že predstavljena, tokrat se je avtorica predstavila/sicer maloštevilnemu občinstvu na Kozinskem. Pri pripravi knjige sta ji pomagali slavistka Marija Štrancar iz Hrušice pri Podgradu in urednica Zlatih nitk Jožica Planinc iz Divače, pogovor v knjižnici pa je z avtorico vodila novinarka Radia Koper, Jana Samsa. tekst in foto Patricija Dodič Pastirske hišice Kozina - Knjižnica Kozina je že drugič v letošnjem letu gostila Borisa Čoka, ljubiteljskega kraškega raziskovalca. Tokrat je predaval o pastirski kamniti dediščini oz. pastirskih hišicah, ki so pastirje varovale pred burjo, dežjem in drugimi naravnimi nevšečnostmi. Na Krasu je takšnih kamnitih hišic baje 400, kot zatrjuje Čok, Liletov iz Lokve, mojster gradnje pričujočih hišk in poznavalec staroverskega izročila Lokve, Divače in Prelož. Najstarejše med njimi dosegajo preko sto let. Hiške so bile grajene v vrtačah ali ob robovih njiv, vinogradov, pašnikov - s tehniko neobdelanega kamna ali s tako imenovanim »velbanjem« oz. pomi- kanjem kamnitih plošč proti središču. Čok je začel kraške pastirske hiške sistematično vrednotiti in jih tipološko popisovati. Samo v Lokvi, kjer predavatelj in avtor knjige V siju mesečine živi, obstaja 65 pastirskih hišic, med katerimi je nekaj podrtih in potrebnih popravila. 2008 leta je bil o hiškah in njih gradnji predstavljen prvi film, nazadnje pa je o njih posnel film Jadran Strle in priložnost so ga imeli videti tudi obiskovalci prireditve. 2003 je o pastirskih hišicah izšel koledar s fotografijami Damjana Križmančiča. Boris Čok kot lokalni turistični vodnik zainteresirane popelje po poteh staroverskega izročila in pastirskih hišic, po opuščenih 1 - / / ' C' f 4 I i % ' 1 'f "Vf- .'J'-’«’**- ■# I B/if k i * -- m —v*» j g < \ riti\f\iMmini iiTrmiS^^ kamnolomih in kamnitih osamelcih, obenem študentom arhitekture, etnologije, šolarjem in drugim ponuja delavnice gradnje suhozi-dov. Bistvo vsega, trdi Čok, je »zbuditi pri ljudeh zavest, da bi se kraško dediščino ohranjalo, obnavljalo in vzdrže- valo«. Ob končani gradnji ali popravilu pastirske hiške, rad nazdravi z: »Da bi stalo, da bi držalo in da bi trajalo.« Enako mu želimo vsi, ki nas kulturna in naravna dediščina še zanima. tekst Patricija Dodič, foto Damjan Križmančič Ure pravljic Ovčka na večerji Kozina - Mala ovčica je prepričana, da bo našla dom, pa čeprav še ne ve, kako. Nekje v gozdu živi lačen volk, ki je vsak večer prisiljen jesti zelenjavno juho (!!!! A si mislite, dajo mara, eno tako juho z brokolija ali korenčka ali zmlete trave ali na pol pohrustanih kostanjev?!!). Ufaaaaaaa, še kako bi se mu prilegla jagnječja obara! In glej, čudo: na njegova vrata potrka, kdo drugi kot ravno ovčka! Mmm, mljac mljac, to pa je jagnjetina!, si misli volk, to pa je jagnječja obara! Vendar ta ovčica ovčkasta ni navadna ovčka ovčkasta: z ljubeznijo volku pokaže, da ne želi biti njegova večerja, pač pa njegova prijateljica. Ampak. ..Asi predstavljate, da pridete na večerjo in ugotovite, da ste sami tista večerja? Nika noka. In, a si predstavljate, da vam začne kruliti po želodčku in ne veste, kje je vaš dom, če sploh ga imate in to? Nika noka. Pa če je še zunaj mrzlo in brrr!!! Ne, ne, ne, ne gremo se tega, a ne? Zgodbico o nebogljeni in simpatični ovčki in starem krvoločnem volku, ki seje naveličal zelenjavne juhe, je napeta in polna preobratov in to so opazili tudi otroci, ki so na prvi letošnji pravljici povsem napolnili prireditveni prostor. Konec pravljice je seveda vesel, saj oba, tako ovčka kot volkec, končata spet pri odlični zelenjavni juhi in seveda potrdita, da je prijateljstvo lahko tudi zaresno, četudi smo drugače kosmati nad kožo in to. Simpatični mladinski knjižničarki, Tamara Hrabar in Vlasta Kirn, sta prišli iz ilirskobistriške knjižnice, kjer je takih malih ovčic in volkcev tudi eno malo morje in kjer imata navadno pravljične urice ob sredah. Da bi otroci ne odšli lačni domov in da bi jih kak krščeni ali ne-krščeni volkodlak ne pohrustal, pa so dobili ene take mljac mljac lizike in seveda spominske ovčice, ki jih je radovoljno ustvarila knjižnična soseda in zgodbarničarka Sonja Rak. tekst Patricija Dodič ■ URE PRAVLJIC V KNJIŽNICI MAKSE SAMSA Ilirska Bistrica - Jesen je pred vrati in čas za začetek naših pravljičnih uric se je končno pričel. Vsako leto je več otrok, ki obiskuje naše ure pravljic in to je velik pokazatelj, da so starši ozaveščeni in, da se zavedajo kako pomembno je predbralno obdobje v življenju otrok. Iz statističnih podatkov je razvidno, da otroci, ki že v rani mladosti dobijo prijeten stik s knjigo in branjem, nimajo potem večjih problemov v šoli kar se tiče branja, pisanja in lepega ter bogatega besednega izražanja. Prav zato temu dajemo izreden pomen tudi v naši knjižnici. Prav pa je tudi, da to počnejo že starši in stari starši z otroci doma. V knjižnici pa poskrbimo za ure pravljic, ki so oblika knjižne vzgoje, ki otroke skozi čarobni svet pravljic spoznava s knjigo, ki jih navaja na kasnejše branje, pomaga razvijati njihovo domišljijo in bogati besedni zaklad. Pomembno je, da otroka že v predbralnem obdobju navajamo na knjigo, saj ga s tem pripravljamo na kasnejše učno obdobje, kjer bo knjiga njegova redna spremljevalka. Pri urah pravljic knjižničarka otrokom zgodbe pripoveduje in ne bere ? Zakaj je to pomembno, se boste mogoče vprašali ? Zato, ker je nekdo, ki bere iz knjige vezan. Vezan je na tiskane besede, stavke in odstavke. Pripovedovalec zgodbe pa je svoboden. Lahko vstane in zopet sede. S svojimi rokami, očmi, glasom lahko poudari pripovedovanje. Lahko opazuje poslušalce in spreminja svojo pripoved. Zgodbe se ne nauči na pamet, ampak jo vpija vase in je tako spojen z njo, da ga pisateljeve besede ne blokirajo, zato se lahko svobodno prepušča navdihom. Pripoveduje spontano in neprisiljeno. Le tako lahko tudi vzpostavi zaupni stik s poslušalci. Živega, intimnega stika med knjižničarjem - pripovedovalcem in otroci - poslušalci, ne morejo nadomestiti niti branje, niti poslušanje radia, kaset ali plošč, niti gledanje TV zaslona. Poleg poslušanja zgodb bodo otroci pri nas tudi ustvarjali, risali z barvicami in flomastri, izdelovali izdelke iz gline,testenin, plastelina, plastike... in podobno. Vse to bodo prinesli tudi domov. Ob novem letu jim bomo v knjižnici organizirali lutkovno predstavo v izvedbi pravega lutkovnega gledališča, mogoče jih obišče tudi kakšen bradati mož.... Za pusta bo organizirano pustno rajanje, v marcu bodo za mame izdelovali razne izdelke, za veliko noč pisana jajčka in še in še... Prvega pravljičnega dne se je v knjižnici zbralo 80 otrok, ki so si v spremstvu staršev ogledali predstavo »Ovčka, ki je prišla na večerjo«, ki sta jo odigrali knjižničarki Tamara Hrabar in Vlasta Kirn. Domov pa so odnesli ročno izdelane zajčke, ki sojih čakali v knjižnici. tekst in foto mag. Damijana Hrabar ne prezrite... Letnik XXI, št. 276 ©§DGOliGm Karate NAŠI BISERI ZAISKRILI BARVE SLOVENIJE V petek, 4. oktobra, se je na dolgo pot do mesta Visoko (BIH) podala do sedaj najštevilčnejša odprava reprezentance Slovenije -SZTK. Tam je potekal mednarodni turnir Visoko, na katerem so sodelovale reprezentance Italije, BIH in Slovenije, poleg njih se je tekmovanja udeležilo tudi 16 klubov iz BIH in Srbije. Na tekmovanju je tako sodelovalo kar 317 ka-rateistk. Potovanje iz Ljubljane v BIH je bilo dolgo, a sproščeno in zabavno. Prihod v mesto zaznamujejo poškodovane hiše, druga kultura, krdela potepuških psov, na drugi strani pa zelo prijazni in topli ljudje, ki se trudijo po najboljših močeh, kar pa tam ni vedno enostavno. Naša reprezentanca je še isti večer opravila zadnji trening pred tekmo. Naslednje jutro smo se odpravili na kraj tekmovanja v. telovadnico Mladost. Pričetek tekme je pozdravila načelnica kraja Visoko, ki je z ganljivim govorom pozdravila tekmovalce in vse prisotne, prireditev je opisala kot pomembno glede tekmovalnosti, predvsem pa glede druženja in negovanja starih prijateljstev ter poudarila športni duh in prenos znanja na mlade. Slovenska odprava se je izkazala tako v tekmovanju, kot vseh drugih vrednotah športa. Vsi reprezentanti so si v Slovenji tekmeci, toda tokrat so nastopali kot tim. Na tekmi so dosegli odličen rezultat, priborili so si 72 medalj in tako suvereno osvojili prvo mesto na turnirju. Reprezentantke iz našega kluba Ol-derSi so bile več kot uspešne. Domov so ponosno odnesle 9 medalj. V več prijavljenih kategorijah je Doris Brne osvojila bronasto medaljo, Anika Sedmak dve srebrni, Nina Pavlovič dve zlati, Polona Zadnik srebrno ter Rebeka Oblak zlato, srebrno in bronasto. Na tekmovanju pa je sodelovala tudi Natali Sedmak, ki se je odlično borila, toda žreb ji ni bil naklonjen. Na naše bisere smo več kot ponosni, saj so z vloženo energijo in časom dosegle še veliko več kot le medalje. Njihove dosežke in delo članov našega kluba je pohvalil tudi trener Mirko Rogač, ki je kot reprezentančni trener spremljal in bodril svoje varovanke na omenjenem turnirju, poudaril je veliko pozitivnih stvari, ki so jih naše najmlajše, skozi leta posvečena treningu karateja, dosegle. Posebej je izpostavil načelo, ki govori o izboljšanju značaja, kar pomeni da je karate veliko več kot samo moč, hitrost in vzdržljivost. Nauči pravičnosti do samega sebe in drugih ter vnese disciplino v šolo in vsakdanje življenje ter nauči spoštovati načela etike in izogibanja nespametnemu vedenju. Želim se zahvaliti timu SZTK za zelo dobro organizacijo in vsem staršem ki so bili v veliko podporo. Na koncu vas KK OlderSi vabi na Mednarodno tekmo, ki bo v nedeljo, 1.12.2013 v Ilirski Bistrici. Vabljeni vsi Karate klubi iz okolice in drugih občin ter vsi ljubitelji špor- ta. Za dodatne informacije ali pojasnila lahko zaprosite po elektronski pošti kara-teoldersi@gmail.com ali'na Meta Oblak 041 455 577. Za KK OlderSi OM Kotiček Škocjanskih jam Prvič v zgodovini v Škocjanskih jamah 100.000 obiskovalcev že konec septembra Z zadnjim septembrskim dnem se je v parku Škocjanske jame končala glavna turistična sezona. Prvič v zgodovini parka, pa je že s koncem septembra Škocjanske jame obiskalo 100.000 obiskovalcev. Magično številko so v parku prvič presegli leta 2008, vendar se je to zgodilo šele decembra, iz česar lahko sklepamo, da se zanimanje za Slovenijo in Kras povečuje. Res je, da je glavni del turistične sezone mimo, in da v prihodnje v parku pričakujejo manj obiskovalcev, vseeno pa upajo, da bodo ob koncu leta lahko zapisali rekordno številko obiska. 100.000. obiskovalec, ki se je sprehodil skozi Škocjanske jame, je Rus Alexander Gupanov iz Moskve. Slovenijo je obiskal že drugič, že med prvim obiskom pa je slišal za Škocjanske jame in se jih namenil obiskati v okviru svojega drugega potovanja. FOTO: Borut Lozej Slalom na rolerjih USPEŠNO IZPELJANA PROMOCIJSKA TEKMA V nedeljo 22. septembra je smučarski klub Snežnik iz Ilirske Bistrice priredil promocijsko tekmo v slalomu na rolerjih. Tekme sta se udeležila tudi prijateljska kluba iz Postojne (SK Kalič) in italijanskega Devina (SK Devin). Na blagi strmini po Vojkovem drevoredu se je med količki preizkusilo 38 tekmovalcev od najmlajše triletnice pa vse do masterjev. Vsak tekmovalec se je po progi s 27 količki spustil trikrat, za končni rezultat pa sta štela dva najboljša časa. Za najmlajše je bila že sama štartna rampa velik izziv, vendar so kljub temu tekmo uspešno zaključili prav vsi tekmovalci. Prvi trije uvrščeni so prejeli medalje, ostali pa spominske medalje, vsi tekmovalci pa tudi praktično darilo. Podeljeni so bili tudi pokali za klubsko razvrstitev, kjer je prvo mesto zasedel SK Snežnik. Po končanem tekmovanju so se vsi okrepčali s čajem in toplo malico, ki je bila vključena v štartnino. Na koncu se je predsednik SK Snežnik še zahvalil vsem sodelujočim in povabil SK Kalič iz Postojne k nadaljnjem sodelovanju pri organizaciji tekem v slalomu na rolerjih v naslednji sezoni. Darja Šlenc Mesečni horoskop OVEN Čeprav boste imeli odprtih več.aktivnosti hkrati, boste zbrali dovolj energije in koncentracije, da boste uspešno pripeljali zadeve k zaključku. Vaša marljivost iz preteklih obdobij bo končno nagrajena. Nakazujejo se tudi finančni uspehi. Samski boste imeli več možnosti za romantična srečanja, še zlasti boste uživali v družbi tujcev. Tisti v zvezah pa energijo porabite za utrjevanje vezi. Sprostite se. BIK V tem obdobju trma ni vaš adut. Pazite, da si ne nakopljete težave sodelavcev zaradi nepremišljenega vztrajanja. Najbolje boste uspevali, če se boste dela lotili sami. Bodite previdni s kom sklepate poslovna sodelovanja. V ljubezenskem življenju vam komunikacija lahko povzroča težave, zato bodite raje nekoliko zadržani. Obstajajo možnosti za vzpostavljanje novih poznanstev. Čuvajte sečila. DVOJČKA Pred vami je odlično obdobje za dokončanje začetih projektov. Obstajajo možnosti za napredovanje in pridobitev odgovornih nalog. Potrudite se, da jih dobite, ker prinašajo finančne ugodnosti, pri tem pa ne računajte na tujo pomoč. V odnosih bodite iskreni, ne dajajte lažnih obljub. Če ste v zvezi, prisluhnite vaši ljubljeni osebi in jo ne zanemarjate. Energijo nabirajte s telovadbo. RAK Imeli boste polne roke dela. Nove obveznosti se bodo kar kopičile, vendar bo vaše delo obrodilo sadove. Pazite kaj obljubljate, ker vas bodo držali za besedo. Imeli boste možnosti navezovanja novih stikov, ki se lahko razvijejo v prijetna romantična doživetja. Tisti, ki bi želeli poglobiti odnose, boste to najlažje dosegli s skupnimi aktivnostmi. Z rekreacijo boste ugodno vplivali na svoje počutje. LEV Izogibajte se nepreverjenim finančnim vlaganjem. Previdnost ne bo odveč tudi pri nasvetih drugih sodelavcev. To ni ugodno obdobje za igranje iger na srečo. Bodite potrpežljivi in zaupajte le sebi. V partnerskih odnosih lahko doživite nestrpnost, vendar boste lahko z iskrenostjo in mirnim nastopom obvladali težke trenutke. Privoščite si klepet s prijatelji, saj vam njihovi nasveti lahko koristijo. DEVICA Bodite ambiciozni in odprti za vse nove informacije, ki bi vam lahko prinesle napredovanje. Uporabite svoj šarm pri sklepanju poslovnih dogovorov. Pazite na besede sodelavcev, te niso nujno izraz naklonjenosti. Imeli boste kar nekaj oboževalcev, ki pa vam ne bodo tako simpatični kot ste vi njim. Tisti v stalnem partnerstvu boste imeli dinamično obdobje. Za dvig imunosti jejte več zelenjave. TEHTNICA Sodelovanje z okolico vam bo povzročalo nestrpnost. Veliko več boste dosegli, če boste umirili komunikacijo. To je odlično obdobje za vlaganje v nepremičnine in delnice, zato razmislite o smiselnosti varčevanja. V privatnem življenju se boste želeli zabavati, verjetno pa to ne bo potreba tudi vašega partnerja/ice. Užitke zadovoljite v kulturnih dejavnostih, nikar se ne zapirajte. ŠKORPIJON Vse sile boste usmerili za pridobitev boljšega poslovnega položaja. Dokazali boste, da so bile vaše odločitve in postopki pravilni. Tisti, ki razmišljate o širjenju poslovnih poti, bodite previdni pri podpisovanju dokumentacije. To je ugodno obdobje za preurejanje stanovanja ali nakup avtomobila. Izogibajte se pretiranim fizičnim aktivnostim, privoščite si odmor v dobri družbi. STRELEC . Obdobje vam bo naklonjeno, če si želite zamenjati poslovno področje, pri tem vam lahko pomagajo znanci in prijatelji. V komunikaciji uporabite več diplomacije in manj čustvenega naboja. Več uspeha imate pri delu, kjer je potrebno pokazati samostojnost. Poročeni lahko pričakujete naklonjenost ljubljene osebe, samski pa se ne zapletajte v ljubezenske trikotnike. Bodite zmerni v prehrani. KOZOROG Z dobro koncentracijo in pravim izborom besed vam bo uspevalo, da se predstavite v svoji najboljši izdaji. Pojavljale se bodo številne možnosti za vzpostavljanje novih poslovnih stikov. Bodite odprti tudi za stike s tujci, ker ti prinašajo sveže ideje in drugačne poglede na situacije. Najbolje se boste počutili v timskem delu in na terenu. Partnerski odnosi se bodo izboljšali. Izogibajte se alkohola. VODNAR Pripravljeni boste drugim pomagati in jim svetovati pri njihovih odločitvah. Pri svojem delu pa boste manj natančni, ker bo vaša koncentracija šibka. Da ne boste pozabljali na vaše naloge in datume, imejte pri sebe vedno svinčnik in papir. Družabno življenje vam bo prineslo veliko prijetnih trenutkov, a manj možnosti za ustvarjanje resne zveze. Ne zanemarjate svojega zdravja, preverite krvno sliko. RIBI Pred vami je obdobje, ki bo naklonjeno predvsem intelektualnemu delu. Uspevali boste povsod tam, kjer so potrebne mentalne aktivnosti. Če nameravate pridobivati nova znanja, potem to storite sedaj. Vaše napredovanje bo še hitrejše, če boste intelektualnosti dodali tudi noto duhovnosti. To je idealno obdobje za potovanja in spoznavanje novih ljudi. Sprostite se z jogo ali pa si privoščite masažo. Letnik XXI, št 276 __J j J s-t -Zh j J J j -'i V spomin ANGEL ZA MAME Mama je angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. Kot angel je za otroka, ko ga nosi v trebuhu, potlej vodi ga njena roka k delu in kruhu. Mama za svoje stvarce srajčko ljubezni veže in rade volje udarce, namenjene njim, prestreže. Z mamo otrok je združen, z večno popkovino, mama je angel, zaslužen, za srečno rimo. A sreča kot sonce zahaja, in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. V 62. letu nas je mnogo prerano zapustila draga sestra, hčerka, žena, mama, tašča in nona Alma Zdenka Zejnulovič Svojci bi se radi zahvalili prijateljicam Ester, Ivici, Jadranki, Mariji, Piji, Anici, Ljubici, Ljubi, Martini, Mateji, Jasmini, Eleni, Ivanki, Jožici, Barbari, Martini, posebej pa še Oliveri in Natalie - hvala za vse; Hvala dr. Andreji Vinšek - Grilj, sestri Bernardi Jaksetič, dr. Ivici Smajla, dr. Mirjani Kostov Došen, dr. Bernardi Gržina in vsem zaposlenim na urgenci Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica za vso pomoč in podporo. Hvala pevcem iz Rakitne, pevcem CMEPZ Zvon in pevskemu zboru Jasen. In hvala vsem vam, ki ste jo pospremili na zadnjo pot v tako velikem številu. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... Alma Zejnulovič 10.9.1951 -7.10.2013 Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Zaspalo tvoje je utrujeno srce, a ne glede na vse gorje, blagoslovljena bila je tvoja pot, zdaj duša tvoja je v objemu božjih rok. Alma, pogrešali te bomo! kolektiv časopisa Snežnik V sončnem in toplem popoldnevu smo postali, jSSiZ da smo objeli preteklost s spomini na mamo. Frančiška Kalčič (vf (4.2.1922-15.10.2013) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, osebju Doma starejših občanov in Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ter Bolnišnice Izola. Hvala Društvu upokojencev in Območnemu združenju borcev za vrednote NOB v Ilirski Bistrici ter JP Komunali Ilirska Bistrica in vsem, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami, nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Sončen dan nam je bil naklonjen za slovo. Počaščeni smo, da ste se nam v Jelšanah pridružili tako mnogo številno. Duhovniku mnsg. Francu Rasporju za opravljeno pogrebno svečanost, jelšanskim pevcem in zborovodkinji za ubrano petje, govorniku za poslovilni govor ter vsem prisotnim izrekamo osebno zahvalo. Žalujoči: otroci z družinami. Simfonija življenja izzveni, note spominov pa odzvanjajo naprej . VLADIMIR VOLK (9.4.1945 - 29.9.2013) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njegove bolezni stali ob strani ter ga pospremili na zadnjo pot: sorodnikom, prijateljem, duhovnikom, bolnišničnemu osebju, Društvu upokojencev Ilir. Bistrica, Koronarnemu društvu Ilir. Bistrica, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Zvon in ostalim pevcem, še posebno »njegovim« muzikantom za ganljivo slovo. Še enkrat se zahvaljujemo tudi za darovana sredstva ob pogrebu namesto cvetja in sveč. Namenile smo jih Oddelku za invalidno mladino bolnišnice v Stari Gori. žena Nada ter hčeri Tanja in Tea Večer za Ljubota Memorialni koncert na Reki V soboto 23, oktobra zvečer so na Reki v dvorani športnega društva Zamet priredili koncert, ki so ga poimenovali "Večer za Ljubota". Koncert je bil že drugi po vrsti, posvečen pa je bil spominu na Ljubomira Mulca, glasbi predanemu glasbeniku, zanesenjaku in pedagogu. Na ta dan bi namreč slavil rojstni dan, a preminil je 17. januarja leta 2012. Organizatorji koncerta, ki naj bi postal tradicionalen, so bili predstavniki Kul- turnega društva Leprinac in Sekcija Zametske maškare i zvončari. Na letošnji koncert so povabili številne prijatelje pokojnega Ljubomira. Iz Ilirske Bistrice so se povabilu odzvali Mešani pevski zbor upokojencev Avgust Šuligoj z zborovodkinjo Ano Marijo Surina ter duet Dimitrij Grlj (harmonika) in Boris Ujčič (klarinet in vokal). Ljubomir Mulac je namreč 15 let kot pevec in korepetitor sodeloval pri pevcih bistriškega pevskega zbora. Ljubomir Mulac Organizacija večera je bila odlična. Izredno lep program večera so zapolnili pevski zbori, recitatorji, pevske skupine (klape), harmonikarji in instrumentalisti. Slišali smo priljubljene pesmi in melodije prijatelja Ljubota. Verjamemo, da bo srečanje postalo tradicionalno. Prijatelji Ljubota Srce ti je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin večno bo ostal. ZAHVALA V 58. letu se je tiho poslovil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric BOJAN LUDVIK 7.11.1955 -18.10.2013 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Komunala Ilirska Bistrica! Za vso pomoč in izrečeno sožalje se vam iskreno in iz srca zahvaljujemo, ker ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi Huje, 18.10.2013 Obdobje od 01.10.2013 do 31.10.2013 Poročanje o dogodkih na območju policijske postaje Ilirska Bistrica Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 14 kaznivih dejanj, od tega 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji tatvine, 2 kaznivi dejanji tatvine osebnih vozil, 3 kazniva dejanja velike tatvine in sicer od tega dve vloma v stanovanjske hiše, 1 kaznivo dejanje ponarejanja listin, 1 kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja javnih naprav in 1 kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in prepovedanimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Pri tem je bilo ugotovljeno, da sta dva 39-letna domačina od maja 2013 do oktobra 2013, v grmičevju pod železniško progo in na vrtu v Merečah sadila in gojila prepovedano konopljo. V hišni preiskavi na obeh naslovih so zasegli okoli 150 gramov konoplje, šest zabojev z obranimi vršički konoplje ter 44 rastlin, ki so rasle na vrtu ob stanovanjski hiši. Zoper moška sledi kazenska ovadba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, Pri varovanju zunanje schengenske meje so policisti prijeli 10 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Po končanem postopku so 8 oseb uspešno vrnili hrvaškim mejnim organom, 2. osebi sta zaprosili za mednarodno zaščito in sta bila odpeljana v Azilni dom v Ljubljano. Policisti so v navedenem obdobju obravnavali 3 kršitve javnega reda in miru in sicer vse na javnem kraju. Enega kršitelja pa so pridržali. Na območju policijske postaje se je pripetilo 8 prometnih nesreč in sicer 5 z materialno škodo, ter 3 s telesnimi poškodbami, v katerih so se 4 osebe lahko telesno poškodovale. Povzročitelja dveh prometnih nesreče s premoženjsko škodo sta s kraja pobegnila, vendar sta bila kasneje s strani policistov izsledena. Policisti so obravnavali še 5 primerov povoženja divjadi, ter 3 prometne nesreče s premoženjsko škodo na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, eni voznici pa so policisti zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja zasegli vozilo. Zaradi pojava vlomov v stanovanjske objekte na območju PP Ilirska Bistrica, občane opozarjamo na samozaščitno ravnanje. Predvsem, da v odsotnosti stanovanjske objekte zaklepajo, za čas daljše odsotnosti pa poskrbijo za praznjenje poštnih nabiralnikov. Prav tako naj bodo pozorni na neznane osebe, ki se sumljivo vedejo. O vseh opažanjih, ki bi bile koristne pri preiskavi tovrstnih kaznivih dejanj lahko obvestite vodjo policijskega okoliša ali policijo na interventno telefonsko številko 113. Karol Iskra, komandir PP višji policijski inšpektor III Oi^igiaR Zgodbarnica Popotovanje: Materija - Odolina - Brezovica - Sveti hrib - Artviže - Vareje ZGODBARNIČARJI S SRCEM GLEDALI »BRKINSKI PARADIŽ« Brkini - Na prvi jesenski dan so se zgodbarničarji z animatorko, kozinsko knjižničarko Patricijo Dodič napotili v samo srčiko brkinskega paradiža odkrivati zgodbe davnih dni z avtentičnimi pripovedovalci domačini Darjo Vesno Babič ter Vladimirjem Grželjem iz Hrpelj in strokovnim vodjem Slavkom Grželjem iz Materije. Ujeli so prgišče zgodb, bogato zgodovino in zvrhan koš spominov o Odolini in Brezovici ter drugih krajih /" \ v »brkinskem paradižu« v hrpeljsko-kozinski občini in uživali v lepotah in jesenskih dobrotah teh krajev, ki se morejo kosati z drugimi deželami, le gledati jih moramo s srcem. Na prvi jesenski dan popoldne se je skupina 14-tihzgodbar-ničarjev zbrala pred novim gasilskim domom v Materiji, v katerem jim je lokalni vodič Slavko Grželj predstavil zgodovino gasilskega društva Materija, ogledali so si skrbno urejen muzejski kotiček o razvoju gasilstva od leta 1908 dalje. Nato sojo mahnili v »zeleni brkinski paradiž«. Na počivališču nad Brezovico so po makadamski cesti prispeli do naravnega »razgledišča«, ki ga pozna le vodnik domačin. Kot na dlani se je ponudila na ogled ena najlepših slepih dolin Odolina, nekdaj last rodbine Marenzi. Po obilnem deževju pretekle dni je obsežna dolina izgledala, kot da je prekrita z velikansko zeleno preprogo vse do razvalin nekdanje graščine segajočo. Spomini na dogodke v zvezi z grofom Marenzi so kar deževali: da je bil strog, da so na delo v Odolino prihajali s celih Brkinov, da je bila obdelana celotna dolina ... Ladko Kusov iz Hrpelj pa je pribil: »Kar jaz govorim, je vse res!« In je povedal, da je grof imel veliko nadzornikov, da niti stopiti si nihče ni upal na njegovo zemljo, kaj šele, da bi kaj vzel - če pa se je primerilo, da je kdo, denimo, v baronovem gozdu nabiral borovnice in ga je zasačil nadzornik, je moral nabrano odnesti na graščino. V Brezovici pa je kot živa enciklopedija pripovedovala domačinka Darja Babič Edotova, predvsem o spodnjem delu vasi imenovanem Britof, kjer sta pokopališče in cerkev sv. Štefana, prvič omenjena leta 1299. Takole je začela Darja Edotova: »Bom povedala vse o Brezovčanih!« In nadaljevala: »Mi v Brezovici imamo vodo zastonj... Včasih je bilo tu osem hiš, zelo smo bili povezani, kot ena družina... ob potoku Ločica je nekoč raslo veliko topolov - topol ob topolu. Je bilo pa v tem delu vasi strašansko vroče takrat, za se zadušit, niti dihati nisi »muogu«, tak »damf« je bil... Pa jo je prekinil eden izmed poslušalcev: »Zakaj so vam rekli re-parji?« Darja Edotova pove, da morda zato, ker je tod strašansko uspevala repa, pa tudi vse druge poljščine tu obrodijo zaradi rodovitne zemlje bolj kot v Tubljah in drugod. Pred Banovo hišo v Britofu je pripovedovalka Darja povedala zgodbo, kako je gospodar imel veselje s tem, da je barval kokoši, nabavljal pa je zategadelj vedno bele kokoši, da je imel potem več užitkov. Zgodbarničarki Darji je v spominu še poslopje Farovža, od katerega je ostal le obokan vhod, a Darja se spomni, da so imeli v farovžu iz žive skale klesan prehod iz veže na vrt in številne go- lobnjake. Škoda je, daje bila iz malomarnosti uničena knjižnica v farovžu ter dokumenti, drugače je bila pa Brezovica nedotakljiva: tu ni bilo Turkov, ognili so se je fašisti - knjižnico in dokumente pa jim je uničila vlaga. Spominja se tudi zadnje baronice Ljudmile Marenzi, ki so ji domačini rekli baroneša, ki je učila na Artvižah, kamor je vsak dan pešačila uro gor in uro nazaj, a svojo dostojanstveno držo »jaz sem baronica« je branila do smrti. O obnovljeni cerkvici sv. Jurija na Tabru, do katere vodi drevored, levo od nje je travnik, za cerkvico pa se odpre čudovit razgled na Brezoviško dolino, je pripovedoval domačin Slavko Grželj. Zgodbarničarje je popeljal, potem ko so zaužili popoldansko sadno malico (brezoviške slive, ki so bile včasih nasajene v drevoredih) na počivališču ob cerkvici, tudi k Tenijelovi pečini, v kateri se zadnja leta odvijajo dobro obiskani lokalni koncerti. Sočni zahod so zgodbarničarji občudovali na Svetem hribu nad Gradišico, zadnji pogled na morje, ko seje že mračilo, pa so ujeli z Artviž, najvišje točke Brkinov. Prvi jesenski dan so zgodbarničarji zaključili v tihi brkinski vasici Vareje v objemu teme na gostoljubni prijazni turistični kmetiji Benčič (hišno ime pri Čičevih) ob dobrotah dobrodušne brkinske družine odprtega srca. tekst Jožica Planinc, foto Gaja Grželj \ AlSjr Tel.: 05 6876 190 l /VIN L Mob.: 070 220 220 PROFESIONALNI PISARNIŠKI STOLI Moramo se zavedati, da je izbira pisarniškega stola zelo pomembna. Zaradi razmer na trgu, pasmo pred nakupom največkrat pozorni na ceno artiklov. Pred nakupom pisarniškega stola se moramo zavedati, da je premišljena izbira stolov zelo pomembna. Ne vpliva samo na človekovo počutje, ampak tudi na samo zdravstveno stanje. Ob sedenju na pravilno oblikovanem pisarniškem stolu boste imeli manj težav z vrtoglavicami, glavoboli in bolečinami v hrbtenici. Pisarniški stol Pisarniški stol PARIŠ ZENDA Pisarniški stoli morajo biti ergonomsko oblikovani. Hrbtišče stola mora biti dovolj visoko in se mora lepo prilegati vaši hrbtenici. Sedišče stola ne sme biti premehko, raje naj bo malce trdnejše. Le tako bo vaše sedenje zares udobno, počutje pa boljše. POSKRBIMO ZA ZDRAVO SEDENJE Za pravilno sedenje je vsekakor pomemben pravilno oblikovan pisarniški stol. Ob sedenju, ko smo naslonjeni na naslon stola, se morajo stopala dotikati tal. Pozorni moramo biti tudi, da so stegna pravokotna z golenjo. Globina pisarniškega stola mora biti največ tolikšna, da sta na njem dve tretjini stegna. Ves čas moramo biti pozorni na vzravnano držo. Medenica mora biti čim bolj približana naslonu stola, noge pa ne smejo biti izravnane ali prekrižane. Več-urno sedenje moramo večkrat prekiniti in se sprehoditi. Poleg vzravnane drže je pomembna tudi višina sedišča pisarniškega stola in višina mize. Poskrbite, da boste sedeli na DOBREM pisarniškem stolu.