1 " T	<CS'	c	slavmaI /
	L	-VkJ _	.t:	J
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK ■ TOZD FROTIR IN TOZD SVILA
Z večjim elanom v novo
leto 1975
Končuje se -leto in kot je običajno ta čas, se za hjp zaustavimo ter pogledamo na prehojeno pot, kaj smo in kaj nismo storili ter nato upremo pogled v bližnjo bodočnost, v upanju, da bomo v prihodnje boljši in uspešnejši.
Prav gotovo je bilo leto, ki ga končujemo rv zgodovini Svilanita eno najpomembnejših pa naj si bo to na področju samoupravljanja, medsebojnih odnosov ali pogojev poslovanja.
Z ustanovitvijo temeljnih or-gamizaetij združenega dela, v skladu z ustavnimi načeli, smo korenito spremenili sistem samoupravljanja v željii, da odločanje o temeljnih vprašanjih približamo delavcem združenim v TOZD lin delovni skupnosti skupnih služb. S sprejetjem osnovnih aktov, ito je samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo in statutov, se končuje tudi faza konstituiranja delovne organizacije. S tem so dani pogoji, da misli, ki smo jih zapisali v teh aktih, tudi pri praktičnem delu uresničimo.
Pomembne so tudi spremembe, ki so nastale pri delovanju družbeno političnih skupnosti. Z uveljavitvijo delegatskih odnosov, nam je dana možnost, da neposredno preko delegacij, ki smo jih izvolili, vplivamo na odločitve teh skupnosti.
Poslovanje je potekalo v zelo nenormalnih pogojih. V prvem polletju, ko je prodaja beležila izredno ugodne rezultate, smo imeli velike težave pri dobavi in kvaliteti surovin, vsled česar proizvodnja mi dosegla svojih planskih nalog, nasprotno pa se je situaoijia v drugem polletju popolnoma (spremenila, proizvodnja se je približala planu, prodaja pa je pričela zaostajati.
Na to je prav gotovo vplivala splošna gospodarska situacija v Jugoslaviji in svetu. Soočeni smo bili in smo še z veliko ener-getsko krizo, katere rezultat je splošen porast cen in iz tega izvirajoča inflacija stroškov.
Kljub težavam pa smo vendarle lahko zadovoljni s poslovanjem. Ustvarili bomo okrog 2 milijardi S din podjetniške akumulacije, to je skladov in amortizacije, kar nam daje osnovo, da smelejše gledamo v bližnjo prihodnost.
Kaj pa prihodnje leto?
Prav gotovo bo to leto veliko preizkušenj tako za podjetje kot celoto, kot tudi za vsakega posameznika. Dokazati bomo morali, da smo kos problemom, ki izhajiajo iz težjih pogojev gospodarjenja, tako v domovini, kot tudi v svetu.
Im kakšne so naloge?
S prilagoditvijo asortimana na izdelavo tistih izdelkov, ki
jih lahko prodajamo na domačem in tujem tržišču, bo treba organizirati proizvodnjo tako, da se bo hitro prilagajala nastalim potrebam. Pri tem bo treba dati povdarek proizvodnji za izvoz, specialnim potrošnikom kot so: hoteli, bolnice, vojska in drage organizacije ter konfekciji. S tem bomo zmanjšaM delež široke potrošnje in na ta način omilili vpliv negativnih elementov, ki izhajajo iz tržišča.
Zaostriti bomo morali odgovornost za izvrševanje nalog in
i UUZ52JI5ZJZJZJZSUU151UI
rzJUzsinrzrzjzjuuHmm

'kV i
cScecno, ftdc(uH) Ln d el od no u&pe&no
no o o Leto 1975

slini LTLrcjTLsUi isircsisisisinjzsrzjisuisisiJLrcsisiJirarzjzLnjrzjisircsisijiuiLsisisl!
ircn-b Ejiszrcrc

to .na slehernega delavca naše detavme organizacij e. Postati bo moralo praiv.ilo, da vse, za kar se dogovorimo tudi dosledno realiziramo.
Če hočemo vprašanje odgovornosti uspešno rešiti, jo moramo Vključiti v sistem nagra-jevamija, to je predvsem v ma-grajavnaje izvajalčeve učinkovitosti. Zaradi pomembnosti tega vprašanja, bomo v prihondjem letu vložil v izgradnjo sistema nagrajevanja maksimalne napore.
Prihodnje leto bo tudi leto splošnega varčevanja. Prizadevali se bomo, da bomo z boljšimi organizaoijiskimi ukrepi, večjo produktivnostjo, boljšo izrabo delovnega časa in zmanjšanjem škarta vplivali na znižanje stro-
škov poslovanja. Naj omenim
samo v dllustracijo, da znašajo stroški poslovanja za lato 1974 po planu .okoli 12 milijard starih dinarjev, če jih znižamo samo za 1 % pomeni to 120 milijonov din, kar pa je znesek,, ki predstavlja približno polovico mesečnega .osebnega dohodka.
Na področju skupne porabe se bomo prizadevali, da bomo omogočili delavcem čim cenejše letovanje, ceneno prehrano, čim hitrejše .reševanje perečih stanovanjskih vprašanj in drugo. Upamo tudi, da bomo prihodnje leto uresničili našo dolgoletno željo, t. j., da zgradimo lastni obrat družbene prehrane. S tem bomo lahko bolje organizirali
prehrano med delom, poleg tega pa z novimi prostori omogočili družbeno političnim organizacijam boljšo aktivnost
Kljub temu, da bo prihodnje leto težko, sem prepričan, da bomo kos nastalliim težavam. To moje prepričanje sloni na tem, ker je kolektiv Svilanita homogena celota, ki ve kaj hoče in ki je že velikokrat dokazal svojo zrelost.
Dovoljujem .si, da se ob koncu tega sestavka toplo zahvalim vsem delavcem Svilanita za dosledno sodelovanje in izrečem najboljše želje za resnično dobro novo leto.
Direktor:
Ribaš ing. Slavko, l. r.
Naš investicijski program v letu 1975
Investicijski program razvoja našega podjetja kaže za leto 75 znake umirjenosti, saj predvideva le najnujnejše investicije, ki so potrebne za naš razvoj. Večji del ustvarjenih sredstev v letu 1974 pa bo nujno potrebno usmeriti v ojačanje naših .obratnih sredstev, ker si le na ta način lahko krepimo stabilnost gospodar j enj.a in cenejšega poslovanja.
Vsa strojna oprema, ki jo bomo dobili v letu 1975 bo kupljena na preko 5 in 6 letni kredit, kar naenkrat ne bo preveč obremenjevalo naših Investicijskih sredstev.
Naročenih imamo 18 brezčolni-čnih frotir statev, katere bomo dobili v sredini leta 1975. Le-te naj bi omogočile zmanjšanje nočnega dela in izločitev starih Thiele statev iz proizvodnje. Prav v tem času sklepamo tudi pogodbe za nabavo škrdbilnega stroja, ki je za naše podjetje nujno potreben; .tudi tega pričakujemo v sredini leta 1975. Zelo pomembno za naš asorti-man striženega frotirja je naročilo strižnega stroja. Rok za dobavo tega stroja nam še mi znan, vendar računamo z dobavo v mesecu maju leta 1975.
Tudi naporno striženje brisač po dolžini in širini bomo rešili
z nabavo strojev od firme MEN-SCHER in SCHMALLE.
Pri izdelavi plana osnovnih sredstev bo brez dvoma nujno potrebno računati na določeno nabavo opreme, vendar se bomo morali omejiti na razpoložljiva sredstva, katera nam bodo znana po izdelavi finančnega plana za leto 1975.
Od investicij v gradbene objekte je leta 1975 v programu le menza in eventuelno del čistilnih naprav za odpadne vode. Investicije v odetku metražne barvarne, to je stavba in strojna oprema se predvidevajo za kasnejši čas. Dela se le na izdelavi načrtov za novo halo in tehnoloških načrtih.
J. M.
Gradnja pomožnega transformatorja
Leto 74 mejoik uspehov Svilanita
Dne 26. 12. 1974 je bila v menzi svečana seja DS. Na svečanosti so bili delegati organov u-prarvljanja in predstavniki druž-benoipolltičriih organizacij. Na tej seji so bila nekaterim delavcem podeljena odlikovanja. Predsednik DS tov. Wigele Bogo je čestital odlikovancem, zaželel srečno novo leto in izrekel zahvalo vsem delavcem Svilanita in/ v svojem govoru dejal:
Pred nami je še nekaj dnli in zaključilo se bo leto 1974, v katerem smo praznovali 25-lertnico obstoja podjetja. Z današnjo svečano sejo DS delovne organizacije Svilanit tako zaključujemo 25 letno obdobje dinamičnega razvoja podjetja.
Leto 1974 bo ostalo v zgodovini razvoj a podjetj a kot pomemben mejnik. Spomladi smo ob
pričetku praznovanja odprli nov obrat šivalnice, ki je .omogočil nadaljnjo razširitev podjetja in povečanje proizvodnje v tkalnici. Z montažo brezčolničnih statev in angleškega .snovala se je v proizvodnjo frotirja v tovarni vključila strojna oprema, ki pomeni zadnji krik dosežkov v tehniki teh strojev sicer nekoliko manjši, kot smo načrtovali, vendar nam kljub temu nudijo solidno osnovo za nadaljnje delo in postopno zmanjšanje nočnega dela zaposlenih žena.
Še pomembnejši korak kot v proizvodnji pa je bil storjen na področju samoupravljanja. Po skoraj enoletnih pripravah smo ustanovili dve TOZD in delovno skupnost skupnih služb v skladu z novimi ustavnimi amandmaji. Spremenjeni način samoupravlja-
nja je v celoti spremenil način in vsebino vsega družbenopolitičnega dogajanja v itovarni. Skladno z ustanovitvijo TOZD smo reorganizirali tudi organizacijo sindikata in OOZK. Prav v teh zadnjih decembarskih dneh pa je bilo izvedeno tudi konstituiranje delovne organizacije in njen vpis v .sodni register.
Tako je za nami pomembno dejanje, ki je zahtevalo precej časa in truda, da so se našle oblike in načini, kako v konkretnih razmerah najbolje uresničiti načela ustavnih amandmajev, nove ustave in kongres ZK. S formalno pravnim konstituiranjem delovne organizacije pa še ni zaključen celoten proces samoupravljanju. Na osnovi prvih izkušenj iso se že v razdobju od sprejema statutarnih sklepov do sprejema statutov vnesle spremembe, ki so omogočile kvalitetnejšo samoupravno delovanje. Tovrstno aktivnost pa bo potrebno še na-
daljevati in sicer v tej smeri, da bo samoupravljanje postalo še bolj učinkovito, konkretno in izvršeno s čim manjšimi stroški.
V letu 1974 smo priča tudi globokim gospodarskim spremembam na domačem in tujem tržišču. Iz obdobja nekajletne ko-njukture je prišlo v zadnij mesecih do zapiranja trga in s tem večanjem zalog izdelkov. Sprememba je nastala tako nenadoma, da nas je našla na tem področju skoraj nepripravljene. Vendar je že po krajšem času strokovni kader sprevidel nastalo situacijo in podvzeti so bili ukrepi za rešitev.
Zmanjšanje prekomernih zalog v embalaži, pomožnem materialu, surovinah itd. so omogočili nadaljnjo proizvodnjo, hkrati pa je v asortimanu nastal bistveni premik — ukinjeni so bili neido-či artikli, uvedeni novi s sprejemljivejšimi cenami in povečana količina nekaterih izdelkov, ki pomenijo kvalitetni vrh proizvodnje, ki j e že vedno dobro prodajen.
Na področju proizvodnje za .izvoz se povečujejo artikli, katerimi Svilanit konkurira ostalim svetovnim proizvajalcem frotirja, posebni ukrepi pa so bili podvzeti na področju vzorčenja za dosego čim pestrejšega asortima-na.
Vsi ti ukrepi sicer pomenijo nekaj manjšo proizvodnjo .in doseganje manjših finančnih rezultatov. Vendar pa to pomeni možnost nadaljnjega utiranja poti na domačem in .svetovnem trgu ter normalnem razvoj tovarne v naprej.
Kljub trenutnim težavam na tržišču kolektiv živi in dela še za jutrišnji dan. Osnovna skrb je že v naprej usmerjena v izboljšanje proizvodnje. Načrtujemo nabavo novega škrobilnega stroja. V juniju dobimo 18 novih brezoolničnih statev Saurer, v svili pričakujejo nov elektronski prebijalni stroj, v tovarno prihajajo novi šivalni stroji. Na vseh teh strojih bodo montirane naprave, ki so rezultat zadnjih dosežkov znanosti in tehnike v tekstilni industriji.
Kolektiv je v minulih 25 letih že doživljal podobne in celo mnogo večje težave, vendar je z visoko zavestjo in elanom bilo možno vse težave premostiti. Pri reševanju težkih trenutkov v življenju tovarne so pomembno vlogo odigrali posamezni strokovnjaki, požrtvovalni in nesebični delavci v posameznih enotah, sa-mouipravni organi in družbeno politične organizacije ter kcflaktiv Svilanita kot celota.
Na predlog družbeno-političnih organizacij Svilanita je ob 25 letnici obstoja Svilanita predsednik SFRJ tov. Josip Broz Tito odlikovali 125 posameznikov z državnimi ‘odlikovanji. Ta odlikovanja pomenijo na eni strani vsakemu posamezniku priznanje za dolgoletno uspešno delo v tovarni, na drugi strani pa številčnost teh odlikovanj pomeni visoko priznanje tudi kolektivu za uspešno prehojeno pot. Morda so oh tovarišicah in tovariših, ki bodo danes prejeli visoka lodliko-vamja tudi mnogi drugi, ki so prav toliko prispevali k razvoju tovarne. Težko je v 700 članskem kolektivu najti vse, njihovo delo izmeriti in pri tem nikogar ne prezreti. Izročena odlikovanja
naj bodo priznanje slehernemu posamezniku, M je vse svoje napore in moči vložil za dosego današnjih rezultatov. Prav pa bi tudi bilo, da se ob podobnem jubileju predlaga za odlikovanja zaslužene tovarišice in -tovariše,
ki jih danes ni med odlikovanimi.
Odlikovanja predsednika SFRJ naj služijo današnji generaciji Svilanita kot priznanje za dosežene rezultate v 25 letnem razvoju tovarne, hkrati pa paj bodo tudi -opozorilo na -težke trenutke
teh 25 let. To opozorilo naj služi h graditvi zavesti, da bo vsak posameznik vložil svoj maksimalni napor, da se bo Svilanit tudi v bodoče tako smelo razvijal lin premagoval težave, s katerimi se bo srečeval. Vsi odlikovanci k-o-t celota in kot posa-
mezniki pa nam naj b jdo vzor za dosego planiranih Ciljev. Prepričan pa sem, da bodo priznanja na vse odlikovance vplivala tako, da bodo še naprej s kolektivom živeli in se trudili za boljši jutrišnji dan.
Problematika preskrbe z bombažno prejo
Naše podjetje ima že nekaj časa težave z nabavo bombažne preje. Do nedavnega je bil problem dobiti poleg kvalitetne preje tudi zadositn-e količine, saj je bombažne preje primanjkovalo tako na domačem kot inozemskem trgu. -Situacija na tržišču pa se je močno spremenila, saj je trenutno na svetovnem trgu bombažne preje dovolj po primernih cenah. Na domačem -tržišču imamo na žalost še vedno stare zaloge bombaža po previsokih cenah in tudi neprimerne kvalitete. Dobava preje iz Litije je še vedno po kvaliteti močno problematična in po visokih cenah. Iz -omenjenega razloga skušamo določene količine uvoziti. Potencialna dobavitelj,a sta Turčija in Pakistan. Zaradi problemov, ki so že bili pri uvozu bombažne preje, se je uvoznik »Poslovno združenje« odločilo-, d-a obišče tržišče v Pakistanu, d-a ugotovi na licu mesta, katere predilnice bi bile po opremljenosti in organizaciji primerne, da se z njimi trguje. Za ta obisk so prosili, da se ga udeleži tudi predstavnik Svilanita na njihove stroške, ker so naše zahteve bolj stroge kot od ostalih tovarn; istočasno bi bilo to v pomoč tudi za uvoz preje za druge tovarne.
Obiskali smo sledeče tovarne:
— SAPHIRE — Haydarabad,
—	GULISTAN TEKTILE MILLS LTD. Samasatta — Bahawal-pur,
—	MODETN TEKTILE MILLS, H-aydarabad,
—	CRESCNER TEKTILE MILLS Shams — tovarna v Schi-nliotu,
—	-CRESCENT TEKTILE MILLS Lyallpur,
—- -MOHAMED RAFI KARACHT
—	FAZAL CLOTH MILLS LTD. M-uzaf-argarh,
—	FAZAL MULTAN,
—	NATIONAL MILLS LTD. Karachi,
—	HERCULES CANVAS MILLS LTD. Karachi.
Ob pregledu tovarn sm-o ugotovili, da je več takih predilnic, katere bi po svoji strojni opremljenosti in tehnološki organizaciji -lahko nudile kvalitetno prejo, ki jo želimo.
Istočasno smo tudi ugotovili, da kvaliteta v nekaterih tovarnah, kljub dobri opremljenosti ni takšna, kot bi lahko bila. Jasno je, -da se gre tu za tradicije, pomanjkanje delovnih izkušenj in tehnoloških dogajanj, predvsem pa odnos do pedantnega dela. Za nas je poleg dobrega predenj a in pravilne mešanice pomembno tudi to, da se prej-a
pred dvoje-njem iz varkopsov previja na križne navitke -in to na 'avtomatskem stroju, kjer -se veže preja pri pretrgu in menjavi kopsa z voziači, ker le na ta način so vozli pravilni in vedno enaki. Zelo pomembna je za nas enakomernost preje in dober iz-gl-ed.
Med predilnicami, ki smo jih Videli, imajo najboljše možnosti za dobro prejo tovarne SAPPHI-
RE, GULISTA in JUBILEE.
Predilnica SAP-PHIRE dobi v dveh mesecih tudi elektronske čistilnice in klasimat za kontr-o-lo preje tako ho od nje -pričakovati najboljšo kvaliteto.
Ker pa te tovarne nimajo posebne tradicije o dobri kvaliteti, bo pri sklepanju poslov izredno pomembn-o, da je čim podrobneje definirana naša zahteva po kvaliteti.
Glede na to, da so cene bombažne preje -v Pakistanu za cca 20,00 din za Nm 34/2 nižje od sedanjih, -ki jih plačujemo predilnici Litij-a, je naš namen, da v letu 1975 kupimo v Pakistanu nekaj ton bombažne preje.
J. M.
Pogled na nov oddelek pripravljalnice
Nagrajevanje neposredne učinkovitosti dela
Nobeni sklepi in odločitve ne pritegnejo delovnih ljudi toliko kot prav merila im oblikovanje njihovih OD. Ravno zaradi tega pa je pomembno, da izberemo za tako različne vrste del pravilno metodo vrednotenja. Zato sm-o -izbrali sistem vrednotenja zahtevnosti dela. Ko smo se -lotili vrednotenja posameznih DM, smo naleteli na različne probleme, saj je bilo treba sistem prilagoditi našim -razmeram. Z vrednotenjem zahtevnosti dela sm-o ocenili vsa delavna mesta v naši OZD. To vrednotenje nam da določen na podlagi vrednotenja posameznih zahtev in pomembnosti le teh za določeno nalogo in se nan-aša predvsem na vrednost DM v OZD, z upoštevanjem povprečne Izpolnitve delovnih nalog, ki so za to DM predpisane in tudi ovrednotene. S tem pa še ni določen prispevek, ki ga vsak izvajalec prispeva k skupnemu uspehu posamezne
DE, TOZD in OZD kot celote. Izvajalec lahko svoje delovne naloge izvaja tako, kot povprečno pričakujemo, bolje oz. slabše. Zato moramo prispevek posameznika čim bolj točno -in realno ovrednotiti. Kot p-rapomoček za dosego tega cilja nam služi vrednotenje zahtevnosti dela in vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti.
Izvajalčevo učinkovitost delimo na tri dele:
1.	Neposredna izvajalčeva učinkovitost, je po navodilih Iskre definirana z osmimi kriteriji, mi pa smo sprejeli štiri.
a)	množina dala U1A,
b)	kakovost dela U1B
c)	odnos do sredstev pri delu U1C
d)	uspešno vodenje naloge (pri vodstvenih DM) ali uspešno vključevanje v nalogo U1H.
2.	Ustreznost vrednotimo:
a) ustreznost po izobrazbi 1A,
b) ustreznost po delovnih izkušnjah IB.
3.	Ustaljenost vrednotimo:
a)	starost ob prihodu v podjetje (leta),
b)	delovno dobo v podjetje (leta).
Vsak izmed teh kriterijev nam daje pri ocenjevanju količnik dejanske učinkovitosti. Skupno u-cinkovitost izvajalca izračunamo Ku = Kul x Ku2 x Ku3 Vrednost dela = grupa dela x Ku
Seveda pa na skupno vrednost dela -vpliva tudi uspešnost poslovanja tako posamezne DE, TOZDna in OZD kot celote. S tem so bili nanizani vsi elementi, ki vplivajo in -oblikujejo OD vsakega izvajalca posebej.
V -naši OZD imamo še izde-lavne kriterije za vrednotenje u-streznosti in ustaljenosti za celo OZD kot celoto. Izmed štirih
kriterijev neposredne učinkovitosti pa so za proizvodna DM že izdelani kriteriji količine za vsa DM. Kriterij kvalitete pa ni upoštevan v DE 14. Navedeni kriteriji oz. iz njih izračunani faktorji se že sedaj uporabljajo kriterijev neposredne učinkovi-pri izračunavanju OD. Medtem, ko se na ostalih DM, kjer kriteriji niso natančno izdelani u-poštevajo kot povprečje -in so ocenjeni z oceno 3 (ustreza). V programu je široka akcija v naši OZD, da bi se vse manjkajoče elemente neposredne učinkovitosti, ki smo jih sprejeli tudi speljali v prakso. S tem bi dosegli realnejši in tudi pravilnejši način delitve OD. Vsak zaposlen v naši OZD naj bi prejemal tak OD, bot mu glede na njegovo prizadevanje po vloženem delu -pripada.
Pri meritvah neposredne -izvajalčeve učinkovitosti naletimo na številne probleme. Mnoge OZD
so že poskušale izvesti ta sistem nagrajevanje, v praksi, vendar pa niso prišli do zadovoljivih rezultatov. Zato smo tudi pri nas ostali samo na gornjih kriterijih. Vendar pa lahko ugotovimo, da to ni prava vrednost izvajalčevega dela in so odstopanja včasih kar preveč očitna, predvsem pri režijskih DM. Morala bi priti do širše družbene pod-
pore, da se stvari strokovno obdelajo. Predvsem bi bila to nujna podpora sindikatov, ZKJ in tudi drugih dejavnikov, ki skrbijo za rast produktivnosti in pravično nagrajevanje. Zato še enkrat povdarjam, da naj na višino njegovega OD vpliva samo dejansko vloženo delo. Drugi
problem je ita, da morajo komisije ocenjevati vsakega posameznika realno in izreči manj uspešnim delavcem tudi negativno oceno, če jo zasluži.
Če bomo hoteflii to izpeljati čimpravioneje in uspešneje v zadovoljstvo nas vseh, bo potrebna širša podpora vseh zaposlenih v naši OZD.
Reorganizacija ZK v naši tovarni
ODLIKOVANCI
Na predlog družbeno političnih organizacij in predstavnikov organov upravljanja delavne organizacije Svilanit je predsednik SFRJ tovariš Tito odlikoval za dolgoletno delo v Svilanitu, za aktivno družbeno politično delo in. delo v organih upravljanja naslednje delavce:
Z ORDENOM DELA S SREBRNIM VENCEM:
JENKO Matija,
ŠUŠTAR Slavtkota, ZOBAVNIK Staneta, BALOH Francko, SELJAK Bogdana, BALANTIČ Silva,
GOLOB Tončko, GRDEN Franca, GABRILO Francko, ZARNIK Ano, KONČNIK Ivota, GOLOB Poldeta, ROZMANIC Vinka, POTOČNIK Maksa.
MEDALJE DELA PA SO PREJELI:
DRESAR Ema, LESKOVEC Janez, LUŽAR Marija, ROZMANIC Angela, ŠKAPIN Marija,
KOČAR Elizabeta,
REPIČ Marjan,
DROBNIČ Silva,
POTOČNIK Marija,
JENKO Emil,
TOMSlC Danica.
Odlikovanja je podelil odlikovancem predsednik skupščine občine Kamnik tov. Franc Svetelj na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije dne 26. decembra ob navzočnosti predstavnikov družbeno političnih organizacij občine in delovne organizacije in organov upravljanja delovne organizacije. Vsem odlikovancem iskrene čestitke.
Kje ste mladi Svilanitovci?
Kje ste mladi? Kaj vas ni prebudil IX. kongres Socialistične mladine Slovenije? Ali ste proučili kongresne sklepe o bodočih nalogah mladine? Nevem, morda ste predelali pokongresno gradivo, toda vašega organiziranega dela ni čutiti. Delo mladinske organizacije se ne sme čutiti samo v proučevanju gradiva in problematike. Življenje mladih mora biti dinamično in konkretno:. V naši mladinski organizaciji manjka obojega. Vodstvo mladinske organizacije bi moralo znati organizirati konkretne akcije. Te marajo temeljiti na hotenjih mladih delavcev in konkretno izdelanem akcijskem programu. Le ta mora biti prepleten s smernicami preteklih kongresov ZKS, ZKJ in IX. kongresa ZMS v Murski Soboti. Dobra or-
ganiziranost je pogoj za enotno vsebinsko, idejno in akcijsko delovanje mladih.
Kongres obvezuje mlade, da se vselej in povsod zavzemajo za hitrejše uresničevanje ustave, za hitrejši razvoj in preobrazbo vzgojno izobraževalnega sistema, razvijanju lin krepitvi samoupravnih odnosov v TOZD in samoupravnih interesnih skupnostih, da sodelujejo pri razreševanju problematike kmetijstva in zelenega programa. Boriti se morajo za razvoj in uveljavljanje slovenskih narodnostnih manjšin v zamejstvu. V razpravah pa so mladi tudi jasno povedali, da se bo Zveza socialistične mladine Slovenije skupaj z drugimi socialističnimi silami borila proti upli-
vom klerikalizma med mladimi. Še ena primarnih nalog mladine je tudi vključevanje v obrambne priprave, idejno politično izobraževanje in vključevanje mladih v ZK.
Kako velike in obsežne so vaše naloge tako v temeljni organizaciji kot krajevni skupnosti, kjer živite. Po kongresu se javno še niste oglasili in razgrnili vaš akcijski program ker tičite v sponah določenih predsodkov in pasivnosti. Kako malo je slišati vaš glas na sejah organov upravljanja, sindikatu in delegacijah, čeprav vas je več kot polovica v teh isamoupravnih strukturah. Premalo je iniciative, premalo je borbenosti za uveljavitev boljše discipline, večjo produktivnost, večje skrbi za zmanjšanje stroškov, za boljše poslovne in samoupravne odločitve itd. Kamorkoli se ozrete, povsod lahko v svoji TOZD prispevate večji delež k boljšemu gospodarjenju. Predsednik CK ZKS tov. Popit je na kongresu med drugim rekel: »Mladi se lahko veliko bolj odločno in brezkompromisno borijo za napredek naše družbe, saj še niso ujeti v spone prakti-cizma in tradicionalizma. Zato tudi mnogo laže reagirajo na vse kar jim zapira pot v prihodnost, s tem pa v napredek družbe.«
Zato še enkrat mladi, prebudite se! Delo vas čaka! Delo, ki je določeno za vas, ja vašo bodočnost!
V mesecu oktobru so v naši osnovni organizaciji ZK potekale priprave na uresničitev 16. člena statuta ZKS, ki pravi da se mora v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in samoupravni delovni skupnosti ustanoviti osnovna organizacija Zveze komunistov. Na osnovi priprav in analiz, smo v mesecu novembru, ustanovili v obeh temeljnih organizacijiah združenega dela in skupnih službah osnovne organizacije Zveze komunistov. S tem je dana možnost vsakemu članu Zveze komunistov, da za dobro idejnopolitično delo v sami sredini, kjer dela in živi. Za koordinirano delo posameznih osnovnih organizacij ZK pa smo izvolili 7-članski SVET Zveze komunistov. SVET Zveze komuni stov sestavljajo sekretarji vseh treh osnovnih organizacij in še štirje člani Zveze komunistov, ki so predstavniki družbeno političnih organizacij ali samoupravnih organov.
Važnejša družbenopolitična vprašanja, M zadevajo vso organizacijo združenega dela, torej vse komuniste v Svilanitu pa bomo reševali na skupnem sestanku — zboru komunistov.
Z. S.
Za varnost pri reševanju
Grozljivo je, kadar zagori avto, še groeljiveje pa je, če so v njem ljudje, nemalokrat brezoblične gmote človeške nesreče, žrtve trčenj. Reševati iz ognja, ki bruha iz razlitega bencina, je skoraj nemogoče — stati brez moči ob strani pa je strašno.
Prav bi bilo, če bi zato prodrla zamisel, ki jo priporočajo v Zahodni Nemčiji. To je živo rdeča reševalna ponjava .iz azbestnih vlaken, opremljena z držalnimi žepi na vogalih. Vanjo je mogoče objeti goreče človeško telo, ga odvleči na varno in z njo pogasiti plamene, ki požirajo življenja. Ker je živo rdeča rabi tudi za učinkovito opozorilo na temni cesti — in naposled je dovolj trdna in odporna, da lahko ležemo nanjo med morebitnimi popravili pri okvari vozila.
ZAHVALA
Zahvaljujem se delavcem del. enote Konfekcija frotirja in drugim, M so me ob moji bolezni obiskali v bolnici in mi prinesli šopke.
Milena Koncilja
Med delovne obveznosti spada tudi skrb za požarno varnost
-da
Problematika uvajanja WF sistema pri merjenju dela
Kakor je splošno znano smo najprej začeli uvajati nov sistem merjenja deda v šivalnica. Že pri izvajanju vzorčne analize, ki ga je vršil ZZA-Jskra smo vsa skupaj predvidevali, da bi bilo tam najlažje pričeti z delom. Predstavniki Zavoda, ki so izdelali elaborat uvajanja WF-a so nam zagotovili, da bo pri nas delo na-pram drugim tovarnam bolj enostavno. K delu se je pristopilo dokaj organizirano, saj je bila podpisana pogodba z Zavodom, ki je prevzel patronat nad izvedbo programa.
V	lanskem letu smo v prispevku za Kamniški tekstilec poročali o tem, da je ZZA-Iskra tedanji samostojni Oddeldk za študij dela, izdelal dva elaborata. Prvi elaborat zajema kompletno uvajanje sistema v vso tovarno, katerega izvedba bi trajala daljšo dobo. Pri tem so nam predlagali, da bi uvajali sistem istočasno v vseh obratih. Izvedba tega programa bi zahtevala angažiranje na eni strani velikih finančnih sredstev, na drugi strani pa bi bilo to skoraj nemogoče izvesti zaradi 'Omejenega števila kadra strokovnih in delovnih analitikov, M hi delali na merjenju dela. Tudi zaradi pomanjkanja izkušenj na tem področju smo se odločili za koncept postopnega uvajanja novega sistema. Najprej naj bi uvedli WF norme v enem obratu s pomočjo zavoda in pri tem usposobili kader, ki bo sposoben izpeljati metodo še v o-stale obrate, kjer je to mogoče. Kot prvi obrat je bila izbrana šivalnica, ker je prevladalo mnenje, da bi zaradi dobre organizacije dala, najlažje uvedli nov sistem. Merjenje dela v šivalnici je bilo začrtano s projektom, ki ga je za nas izdelal ZZA Iskra. Prve aktivnosti so se pričele z izdbražavainjem in 'Uvajanjem štirih analitikov.
Predhodno so predstavniki zavoda izvedli vzorčno analizo na desetih proizvodnih delovnih mestih. O rezultatih analize, ki niso pokazali bistvenih rezerv na delovnih mestih so bili predstavniki kolektiva obveščeni na informativnem seminarju.
V	obdobju uvajanja sistema v šivalnici so nam predstavniki zavoda res nudili nekatere usluge določene po pogodbi kot npr. navodila za popis obstoječega stanja, za izvedbo demonstracij, za izvedbo MTO metode itd. Pri u-vajanju pa smo tudi naleteli na nekatere probleme kot npr. merjenje strojnega časa — izvajanja, robljenj e brisač velikih dimenzij itd. Pokazalo se je, da tedaj tudi predstavniki zavoda niso imeli dovolj izkušenj za reševanje teh specifičnih problemov. Zato je prišlo do tega, da smo po končani akciji, ko so bili določeni normativi na določeni delovni fazi morali ugotoviti, da sistem ni možno rabiti za enostavno določevanje časovnih normativov novih artiklov na nobljenju po širini. Problem je v tem ker se stroji zelo razlikujejo v številu obratov. Izdelali smo sistem mer-
jenja strojnega časa v odvisnosti mo velike težave, ker niso izde-
od dolžine šivanja in obratov stroja. Ker ima skoraj vsak stroj drugačne obrate bi imeli toliko normativov kot je strojev. Zato tega sistema ne moremo uporabiti za vnaprej določene normative, dokler se ne formirajo grupe strojev z enakimi obrati. To pa je možno izvesti tako, da bi priredili jermenice na ustrezne obrate ali z novimi motorji, kar pa je povezano s finančnimi sredstvi. Po prvem načinu smo uredili stroje na dolžinskem rob-Ijenju. Izenačitev obratov je bila lažje izvedena zaradi manjšega števila strojev. Šli smo na srednje obrate, ki so optimalni na sam šivalni stroj. V novih pogojih smo zadovoljivo rešili časovne normative, ki smo jih potrdili z demonstracijo.
Najlažje bo izvesti grupiranje strojev na širini z nabavo novih enot. S tem bi izločili nekatere dotrajane in obenem zmanjšali število strojnih skupin.
V službi normircev — (analitikov se v veliki meri poj aivlj a problem fluktuaoije. V kontaktu z drugimi tovarnami smo izvedli, da se srečujejo z -istimi težavami. Tako smo izgubili najprej dva analitika v lanskem letu im letos še enega, ker sta zasedli višje o-cenjena delavna mesta medtem, ko se je ena analitičarka vrnila v šivalnico za inštruktorja. Tako že od poletja delata na študiju dela samo dve analitičarki, ki pa rešujeta najnujnejše probleme v šivalnici in konfekciji. Kljub kadrovskim težavam pa smo v prejšnjem mesecu pričeli z uvedbo sistema v prevoj sinici na križnih prevajalnih strojih. Vendar na tem dela en analitik, ki je 'angažiran tudi v drugem oddelku. Zato ne moremo pričakovati, da bo delo opravljeno čez noč vSled množice analiz, statističnih meritev, določevanjia povprečnih tež navitkov itd.
Ob tej priliki bi rad opozoril na sodelovanje pri uvajanju sistema v šivalnici. Tedaj je bilo angažirana s strani obrata ena delavka — inštruktorka, ki je opravila ustrezni tečaj in se usposobila za delovnega analitika. Kot delavka, ki je pobiiže poznala delo je lahko precej pripomogla k uspešni izvedbi akcije.
Da bi si za uvedbo sistema pridobili sodelavce v drugih obratih so bile poslane na tečaj WF hitrega postopka tri inštruktorice iz konfekcije in pripravljalnice, ki pa nliso uspešno opravile zaključnega izpita.
Pirvemstveni vzrok, da se uspešneje ne uveljavlja sistem je torej v pomanjkanju strokovnega kadra. Poleg tega pa obstojajo še organizacijski problemi. Pri snemanju je potrebno razpolagati z zadostnim številom sestavnih delov za detaljno analizo obstoječega stanja. Za predvideno stanje je potrebno zagotoviti medfazno zalogo, da ne hi prišlo do zastojev. S tem bi dosegli kontinuiteto dela, ki je pogoj za boljšo storilnost. Že pri sedanjem delu na tehničnih normah ima-
lani normativi kvalitete oz. ni podrobno opisan postopek izdelave. Za snemanje po WF-u pa je to nujno potrebno zaradi določevanja toleranc sestavljanja. Nad kvaliteto bi morala v prvli vrsti bedeti medfazna kontrola. Merjenje časa je namreč zelo tesno povezano s kvaliteto, kajti medfazno popravljanje mora biti zajeto v normativu. Drugače povedano, izvajalec mora biti tako izvežban, da dela čim manj takih sestavnih delov, ki jih je treba popravljati.
V prvem projektu, ki ga je izdelal zavod je bilo predvideno uvajanje sistema tudi v konfekciji frotirja, pripravOjallnici in tkalnici. Ker .smo se v začetku odločili za etapno delo bi najprej obdelali pripravljalnioo in konfekcijo. Ta aktivnost bi zajemala — snemanje obstoječega stanja, izdelavo analiz obstoječe ga to predvidenega stanja predvsem po WF hitrem postopku.
—	odločanje in potrjevanje predvidenih izboljšav,
—	realizacija izboljšav in tvorjenje začasnih norm,
—	izdelava časovnih standardov,
—	(demonstracija dela na enem in več delovnih mestih,
—	privajanje delavcev na nove metode dela ter kontrolno snemanje .izgub z MTO,
—	preverjanje rezultatov privajanja in korekcija norm,
—	ugotavljanje rezultatov in prehod na normalno poslovanje.
,Predvidevam, da hi zadostovali za izvedbo akcije 4 analitike, od tega 2 strokovna in 2 delovna analitika. Zato bi morali dodatno pridobiti 2 delovna analitika, ki ni nujno, da imata sred-
njo izobrazbo ampak morata poznati delo v konfekciji in enega strokovnega analitika. Delovni analitiki bi se morali ožje izobraževati v poznavanju sistema tj. vsaj WF hitrega postopka, do-čim bi strdkovne analitike izšolali po razširjenem programu, M zajema vse aktivnosti kot npr. navodilo za popis obstoječega stanja, za izvedbo demonstracije, oblikovanje delovnih mest itd. Za oboje (analitike pa bi se vršil trening WF postopka.
K sodelovanju bi pritegnili Inštitut za merjenje dela, ki bi nam dajal usluge po vprašanju izobraževanja in treninga novega kadra ter Občasnega kontroliranja analiz. Sredstva, ki jiih .imamo še v dobrem pri Inštitutu iz preteklega obdobja bi preventivno uporabili v te namene.
V začetku prihodnjega leta bomo poslali na izobraževanje enega analitika, ki se bo usposobili za strokovnega analitika v konfekciji. Temu bo sledilo uvajanje med katerim bomo 'pogačah že nekaj časa trajajočo akcijo popisa obstoječega stanja, ki ga vršimo vzporedno z vzdrževanjem klasičnih norm.
Sedanje številčno stanje dela je absolutno premajhno za izvedbo načrtne akcije WF-a v konfekciji. Nujno je potrebno dodatno angažirati dva analitika, ki bi prevzela vlogo delovnih analitikov. Inštitut priporoča, da se kandidati izberejo s pomočjo testa. Primerni pa bi bili tudi taki kadri, ki delajo v proizvodnji in istočasno obiskujejo srednjo šolo strokovne smeri. Smatram, da je potrebno, da se v skladu s perspektivnimi potrebami po delovni sili ustanovi novo delovno mesto »delavni analitik«.
M. A.
V konfekciji frotirja izdelujejo plašče za firmo »Egeria«
DOPISUJTE v nase glasilo!
STATEV IN TKALKA
Kadar vise statve delajo, lahko tkalka z zadovoljstvom, obstoja in si oddahne. Čim ji pa en stroj obstane ali če ona sama opacii, da bo obstal, tkalka takorekoč podzavestno začuti, da mora nekaj narediti. Zastoj dobi tako svoj dinamični pomen. Ob zastoju . večih statev z večamii pretrgi osnovnih nliti in izpadi ilučalnih mehanizmov, s pretrgi in potekom rvotka se zaposlenost delavca stopnjuje in preide v notranjo napetost, ker lahko hkrati opravlja samo enega od vzrokov zasto-. ja. Psihološki »pritisk« se je na ta način stopnjeval: veča se število zahtev po raznih delih, oziroma elementih dela medtem, ko tkalka dela pni enem stroju. Kako . močan je ta pritisk? Kako bi se tkalka rešila tega bremena? Ali naj pri tem računa, kaj je hdlje in -kaj naj prej dela, ko ji nastajajo druga in tret-
-	ja zahteva. Tkalka mora v takšnem stanju pokazati veMko zadržanost in samoobvladovanje. Različne in včasih brezupne vplive, Ki povzročajo nervozno in neučinkovito delo, mora oblačiti, še več, Upreti se mora tem pojavom iž obvladovanjem samega sebe. To je pa seveda vezano z dodaitniim psihičnim naporom in napetostjo, tudi pri tkalki, ki že leta lin leta dela na svojem delovnem msetu. Tkalka ta psi-hdlošM pritisk oblažuje in izravnava z nasprotnim pritiskom — samoobvladovanjem — ki se mu je že privadila in ji je prešel v »mčso iin kri«.
Kako ona oblačuje in izravnava ta psihološki pritisk, je -odvisno samo od njene vezanosti na poklic. Če se hočemo približati psihološkemu smislu dela tkalke, je pri tem bistveno le-to, kako uspemo .spoznati skupni delovni rezultat sožitja tkalke in stroja 'ki predstavljata dinamično enoto. 'Statve pri svojem delovanju stalno menjujejo svoje -delovne zahteve -do tkalke, ki he sme nikoli pričakovati nekih zunanjih impulzov za delo, temveč se mora sama vživeti v proces dela. P-os-amezne operacije -ali elemente dela, zaradi katerih je 'Stroj stal, mora opraviti instinktivno, ne da bi pri tem kar koM pomislila. V njenem celotnem delu ne sme biti dvomljivih trenutkov, dogodkov -in situacij, -delo mora -opravljati, ka-ko-r da je v delo v.rašče-
-	na -in da sita 'Ood in stroj le dinamična enota čeprav se delovne zahteve stalno -in različno ponavljajo.
To so bistveni pogoji za uspešna dela pri upravljanju večstat-venega sistema. Tkalka pa tudi netkalka lahko prenese neomejeno; število stalno obratujočih statev, čim pa nastajajo zastoji, in to ise lahko pri 10 do 20 stat-venem sistemu primeri tudi pri 5.in 10 statvah naenkrat, toliko bolj se -mora tkalka obvladati in tdlliiko: bolj mora biti spretna in intenzivna pri svojem delu.
Mnogokrat se pojavlja vprašanje, zakaj ne -moremo dejavnosti tkalke prilagoditi serijskemu načinu proizvodnje. Uspeh in delo tkalke je sestavljeno iz cele verige posameznih elementov ali Operacij dela, ki so vse odvisne
druga od druge. Različne faze in elementi dela: vezanje -pretrganih osnovnih niti, menjava in polme-mje čolničkov, čiščenje osnove in lučalmaga jermena, listovke in kart so sicer celotno delo tkalke, vendar se ne ponavljajo v enakem vrstnem lin časovnem -razporedu. Tu je vzrok, da te dejavnosti ne moremo prilagoditi serijski proizvodnji.
Tudi monotonija dela se pri problemih dejavnosti tkalke mnogokrat omenja. Statve, ki mehanično opravijo sto od dvesto lučajev v minuti, ustvarijo vse pogoje menotonije s stalnim ponavljanjem omenjenih elementov dela. Tudi tukaj moramo upoštevati subjektivne vplive in doživljanje tkalke. Monotonija brez dvoma negativno vpliva na delo, posebno pa se stopnjuje, kadar se tkalka ne vživi v delo -in je tako odnos med delavko in strojem zelo zrahljan. Mnogokrat se tudi dogaja, da tkalka zaradi trenutnih neuspehov ne pričakuje večjega učinka in nato kot nekakšno opravičilo poudarja mono-tom-jo -dejavnosti. O monotoniji pri dejavnosti tkalke skoraj ne moremo govoriti, lahko hi trdili celo nasprotno. Tkalka ima zelo široko delovno področje, v katerem se elementi dela zelo neenakomerno ponavljajo. Pri štiri do osemstatvenem sistemu, pri čemer so statve založene z zahtevnimi pestrimi -in -večveznim-i izdelki, je dejavnost razliičnejša in glede strokovnosti zahtevnejša od dejavnosti na dvajset avtomatskih statvah, ki so založene z gladkimi izdelki platnene vezave. Tkalka naredi v sv-oj-em delovnem -času nekaj sto vozlov, skoraj tolikokrat menja čolničke in kopise, ona mora -opravljati mnogokrat manjša popravila -strojev. Kako -različna so njena doživetja ob zadnjem vozlu, ko potem delajo vse statve, ali pa občutki, da jo še čakajo stroji, da jim postreže.
Na koncu je treba spregovoriti še 'o vprašanju ritma pri tkanju. N-a prvi pogled se zdi, da ritmično delo straj-a lahko mnogo vpliva na tkalko. Večina tkalk ali tkalcev j e na ritem delovanj a stroj-a navajena in takoj ve, da so ene -od 6 -do 8 -statev obstale in da s tem nastala zahteva po delu — po intervenciji. Sprememba v ritmu, ropotu, je povzročila povečane impulze za delo. V tem je vpliv ritma na potek dela pri tkanju. V glavnem pa tudi pri tkanju mi nobenega ritma dela, kakor ga poznamo pri drugih dejavnostih. Karakteristično za ritem je namreč to, da je delavec s svojo fizično močjo vključen v ritem dela.
Na osnovi opisanega je zanimivo vprašanje:	kakšen sploh
mora biti človek, da lahko uspešno dela in da je s celotno svojo dejavnostjo zadovoljen? Odgovor je približno takšen: Tkalka se mora z lahkoto prilagoditi nastalim prilikam in je 'dokaj odločna ter dovolj ročna, spretna in okretna -obenem. Težko prilagodljiv človek in takšen, ki želj-an sprememb, ne prenese zahtev dejavnosti tkalke. Pri delu mora biti dosleden, vendar ne
preveč, ne sme biti zagrizen v delo, biti mora duševno elastičen, toda ne vedno željan novah podvigov. Tkalka mora biti umirjena in zadržana, da lahko vzdrži vse vplive in zahteve vsestranskih sprememb. Po značaju mora biti tkalka toliko sproščena, da lahko hitro zaznamuje zahteve dela, zopet ne toliko ravnodušna, da na zahteve dela ne hi takoj reagirala in dosledno odpravljala posamezne elemente dela.
Za vse dejavnosti pa ni potrebno nobene posebne intelektualne in kulturne stopnje, ker je vsa dejavnost dokaj enostavna in do sedaj še vedno v okvirih spretnega industrijskega delavca.
Poglejmo še posamezne lastnosti, ki zagotavljajo, da bo tkanje dobro. Prvi pogoj je ročna spretnost. Tkalki je potrebna ročna spretnost pri vezanju vozlov, pri vdevanju skozi nitnice lamele in skozi greben, pri čiščenju osnove, pri odstranjevanju gnezd v osnovi, pri paranju, bičanju čolnička skozi zev v skrinjico. Seveda se pa ta ročna spretnost ne more primerjati s spretnostmi fiinamehanika, ki zahteva potrpljenje in zelo dosledno izvajanje dela. Pri tkanju ne moremo govoriti o ročni pre-oiznositi temveč je poudarjena spretnost in hitro 'izvajanje. Vsaka operacija, faza ali element dela morajo biti opravljeni in izvedeni z določeno spretnostjo
popusti in ni več tako uspešna. Včasih torej počasnejše delo pri posameznikih negativno vpliva na uspeh; le v polnem optimalnem tempu dosegajo uspehe in samozadovoljstvo.
Poleg ročne spretnosti, ki je vezana na tempo dela, mora tkalka svojo umirjenost in preudarnost vezati s hitrim izvajanjem, kar pa zahteva več intelektualnih lastnosti. Hitro spoznavanje in razumevanje dela ter umirjena preudarnost lahko z drugo besedo -imenujemo tudi plansko, organiizdranio ali smotrno delo na delovnem mestu, kar je izredno važno pri večstatve-nam sistemu. Prav gotovo ne moremo govoriti o smotrnem delu, če tkalka veže pretrgano osnovno nit na prvem stroju in ga pusti, ko -opazi, da se je ustavil drugi stroj ali če pri tem, ko začne odpravljati vzrok zastoja, tudi to delo pusti na pol opravljeno, ko opazi, da se je še tretji stroj ustavil in hiti k le-temu. Takšno beganje od statev do statev je dokaz, da ne obvlada dela. Posledica tega je vedno ista, da je celotno delo neuspešno in osebni dohodek manjši. Nasprotno zopet ni prav, če tkalka togo opravlja daljiše delo na prvem stroju, na drugem stroju, ki tudi stoji, pa je opravka le za kratek čas. Tkalka mora biti dober organizator
Udeleženci seminarja v Škofji Loki
in hitrostjo, pri čemer pa je osnovna zahteva, da je delo ,opravljeno kvalitetno. Delo uspešne in dobre tkalke, njena uglajenost in umirjena hitrost izgleda gledalcu, kakor da je delo enostavno in nekaj samo po sebi umevnega.
Hitrost tkalke -pri upravljanju stroja je čisto individualnega značaja. Osebna hitrost je posebno poudarjena, pa ni vedno tudi uspešna. So primeri, ko tkalka pri statvah s 160 obrati v minuti dosega optimalne uspehe, pri statvah s počasnejšimi obrati pa
na svojem delovnem mestu. Vse vzroke, zaradi katerih so se stroji ustavili, mora ne le takoj opaziti in spoznati, temveč jih mora razvrstiti v zaporedje po tem, koliko časa bo za odpravo posameznih zastojev porabila. Samo na ta način je njeno delo uspešno, hitro in ekonomično opravljeno. Če pogledamo tako dobro in uspešno tkalko, dobimo vtis, kakor da vse različne naloge igraje sprejema, disponira in 0-pravtlj-a, a vendar z odločno samozavestjo.
Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost IV.
Vožnja z vozilom po cesti.
Sodeč po tem, kaj si vse dovolijo nekateri vozniki na cestah bi sklepali kraitkomallo, da ne vedo kje na voziščni površini je njihovo mesto, kako morajo voziti naprej, kako nazaj in kako je treba vozilo ustavljati. Menimo, da je spričo pomembnih novih določil o vožnji z vozilom po cesti prav, če to poglavje obravnavamo tudi na tem mestu.
Najprej to: Voznik mora za vožnjo z vozilom uporabljati izključno le cesto, oziroma vozišče ali prometni pas oziroma stezo (kolesarji) namenjeno za to vozilo, razen ob nevarnosti, to se pravi tedaj, ko je treba obvoziti npr. nevarno poškodovano, poplavljeno cesto in podobno, pa tudi tedaj, ko tako vožnjo odredi pooblaščena oseba — miličnik.
Vozilo vozi po desni strani vozišča v smeri vožnje in to čim bližje desnem robu vozišča, da glede na hitrost ter na stanje in lastnosti ceste ne ogroža drugih udeležencev v prometu kot tudi ne voznika, ki to vozilo upravlja.
Novost v tem pogledu pomeni določba, M pravi, da sme voznik v naselju na cesti z voziščem, na katerem sta za promet vozil v isti smeri najmanj dva zaznamovana prometna pasova, voziti s svojim vozilom tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozlišča. To se pravi, da odslej lahko vozimo po zunanjem ali notranjem prometnem pasu, to je sedaj vseeno. Pri tem seveda ni dovoljeno prehajati z vozilom na vozni pas, ki je namenjen za promet vozil ,iz nasprotne smeri.
Na tripasovni cesti za promet vozil v obeh smereh, ne sme voznik voziti po prometnem pasu ob levem robu ceste.
Kaj pa vzvratna vožnja? Voznik, ki ima namen premakniti vozilo nazaj sme to storiti le na kratkem delu ceste in če s tem ne ogroža ali ne ovira drugih udeležencev v prometu. Kadar voznik premika vodilo nazaj, mora voziti po tisti strani vozišča, po kateri je dotlej vozil naprej.
Čim pa voznik želi spremeniti način vožnje, ne sme tega storiti tako, da naglo zmanjša hitrost vožnje, razen ob neposredni nevarnosti. Take nevarnosti niso redkost, recimo: otrok nenadno steče na cesto pred vozilo, nenadni pojav neke ovire, divjad živina, padec kamenja in podobno.
Voznik, ki želi z vozilom znatneje zmanjšati hitrost vožnje, mora, razen ob nevarnosti opozoriti druge z uključltvijo zavorne luči, ali z ustreznim znakom z roko. Zahteva se torej pravočasno aktiviranje delovne (nožne) zavore. Ob taki previdnosti vozil in škode na njih, če se ne zgodi še kaj hujšega.
KAZNI:
1.	Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje:
—	voznik, ki na cesti, na kateri so vozni pasovi drug od drugega ločeni, vozi po voznem pasu, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri.
Za ta prekršek mora miličnik takoj na kraju odvzeti vozniku vozniško dovoljenje. Sodnik za prekrške pa izreče varstveni u-krep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev.
—	voznik, ki je s prekrškom povzročil neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu .ali prometno nezgodo s tem, da je spremenil način vožnje tako, da je naglo zmanjšal hitrost vožnje, kot tudi voznik, ki pri znatnejšem zmanjšanju hitrosti ni opozoril druge voznike na svoj namen z zavorno lučjo ali z roko.
Vozniku se sme izreči varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev.
2.	Z denarno kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje:
—	voznik, ki je s prekrškom vožnje z vozilom po cestni površini, ki ni namenjena za promet varnost za drugega udeleženca v prometu ali prometno nezgodo.
Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do treh mesecev.
—	voznik, ki ne vozi po desni strani vozišča v smeri vožnje. Če je bila s tem prekrškom povzročena neposredna nevarnost za dirugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se sme vozniku motornega vozila izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 do šesit mesecev.
—	voznik, ki na štiripasovni cesti za promet v obeh smereh vozi po voznem pasu za promet iz nasprotne smeri ali če voznik na tripasovma cesti za promet v obeh smereh vozi po prometnem pasu, ki je ob levem robu ceste v smeri vožnje.
Če je bila s tem prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda se sme vozniku motornega vozila izreči varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev.
—	voznik, ki je z nepravilno vzvratno vožnjo povzročil neposredno nevarnost za drugega u-deleženca v prometu ali prometno nezgodo. Vozniku se sem izreči varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 3 mesecev.
Člani DITT-a pred hotelom Trakoščan
4.	Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje:
—	voznik, ki je s svojim vozilom vozil po cesti, vozišču, prometnem pasu ali stezi, ki ni namenjena za promet tiste vrste vozila.
—	voznik, ki ne upošteva pravila o vzvratni vožnji..
Marjan Meti jak
3.	Z denarno kaznijo 100 din takoj na mestu se kaznuje voznik, ki spremeni način vožnje vozila tako, da naglo zmanjša hitrost, kot tudi voznik, ki je z naglim zmanjšanjem hitrosti spravil v nevarnost ali znatno oviral druge voznike oziroma namena hitrega zmanjšanja hitrosti vožnje ni naznanil z vključitvijo zavorne luči ali z roko.
Člani DITT-a si ogledujejo znamenitosti mesta Varaždina
Jutranji pozdrav na poti v tovarno
Ne toliko v poletnih dneh, kot se to pojavlja v zimskem času, ko se zaradi megle in mraza pričnejo težave z grlom. Zato ima marsikdo, posebno v jutranjih u-rah polno sluzi, ki se jo hoče znebiti na ta ali drugačen način, najbolj pogosto je to opaziti pri moškemu spahi, s krepkim pljunkom po tleh.
In ko tako greš za pljuvačem po dvorišču, zaslišiš odkrhlava-nje in takoj nato prileti krepak plunek, gost kot želatina na tla
in naslednji hip ga še sam zagledaš, požreš slino in pospešiš korak. Potem pa greš čez dan večkrat po dvorišču in mimo tistega mesta, ker leži in se le počasi suši pljunek, ki je bil dan na vpogled tudi ostalim sodelavcem in sodelavkam.
Sedaj ko se dobijo za majhen denar papirnati robčki, ki se po uporabi vržejo v smetnjak, bi lahko marsikateremu pljuvaču bili v korist za večjo priljubljenost lin poznavanje higiene.
VARNOST PRI DELU
(nadaljevanje članka iz Kamniškega tekstilca št. 1 in 2)
Zunanji faktorji kot vzroki nesreče
Pri nesrečah pri delu bi objektivnim ali zunanjim faktorjem lahko rekli tudi faktorji delovnega okolja, na katere se delavci najraje izgovarjajo, če pride do nesreče. Delovno okolje in delovni pogoji prav gotovo vplivajo na delavca in cela vrsta jih je, ki jih moramo šteti kar med škodljive. Naj jih naštejemo samo nekaj:
1.	nefiziološki delovni pogoji ali
pogoji, ki niso v skladu z delavčevimi fiziološkimi potrebami. Mednje štejemo zlasti predolg delovni čas, preobremenjenost posameznih telesnih organov, statične preobremenitve ipd.
2.	škodljivi fizikalni faktorji, ki
motijo delavca pri delu:
a)	klimatske razmere na delovnem prostoru: napake v toplotnem okolju, zračni tlak, vlaga v zraku, delo na prepihu;
b)	mehanske motnje:	ropot,
vibracija (sprevodnice, kompresor), eksplozije, mehanski pritiski;
c)	radioaktivna sevanja:	ioni-
zirajoči žarki, rentgenski žarki, ultra vijolični žarki, premočni svetlobni žarki, infra rdeči žarki;
3.	kemični faktorji: delo pri strupenih plinih in parah, aerosoli, prah, dim, megla, škropiva;
4.	nekateri biološki faktorji: mikroorganizmi (bakterije, viru-
t si), nekatere živali in rastline;
5.	nekateri psihološki faktorji: (motivacije, frustracije);
6.	nekateri socialno ekonomski
faktorji:	(plača, stanovanje
itd.)
Prav vsak od teh faktorjev je v določenem trenutku in situaciji lahko vzrok za nesrečo pri delu. Nekateri strupi delujejo na delavca precej podobno kot alkohol, v slabih klimatskih razmerah npr. delavec celo otopi, mehanske motnje ga motijo, tako da npr. presliši varnostne signale, pri delu z ionizirajočim materialom morda hiti, da bi skrajšal čas škodljivega žarčenja, pa pri tem pozabi na druge nevarnosti, ki ga privedejo v nesrečo. Tako za vsakega od navedenih činite-Ijev lahko navedemo primere, ko je bil kot objektivni faktor razlog ali vzrok za nesrečo pri delu.
K delovnim pogojem, ki povzroče nesrečo, moramo nujno prišteti tudi neprimerno, slabo iz-delno in obrabljeno orodje in pa orodje, ki ni prilagojeno delavčevi telesni kondiciji. Neprimerno orodje je zunanji faktor, ki povzroči nesrečo, toda če delavec u-porablja takšno neprimerno orodje, je nesreče kriv deloma tudi sam!
Nered na delovnem mestu,
neravna tla, razpokani jarki, material, ki je nakopičen na nepravih mestih, slabe lestve, zlizane stopnice in še marsikaj drugega so pogositni vzroki za nesrečo pri delu. Mnogo gospodinj se je ponesrečilo, ko so lezle na majav stol ali se spotaknile ob pozabljeno smetišnico. Premnogokrat
se delavci izgovarjajo na snažilke, češ da je red na delovnem mestu njihova naloga, včasih sta pa tudi norma in hitrost, ki jo narekuje delovni proces, kriva, da delovno mesto ni pospravljeno.
Zaščitna sredstva prav tako spadajo k urejenemu delovnemu okolju in urejenim delovnim pogojem. Za delo pri nevarnih strojih in sploh za vsa nevarna opravila imamo predpisana sredstva za osebno varstvo. Res je, da so nekatera od njih pomanjkljiva, zlasti v estetskem pogledu, za kar so delavke še posebno občutljive. Vendar to ne bi smelo biti razlog, da varnostnih sredstev ne bi uporabljali. Če pa tako sredstvo delavca npr. še ovira pri delu in zmanjšuje njegovo storilnost, bomo delavca kaj težko pridobili, da bi ga uporabljal za
stalno. Zelo poučen je primer iz neke zagrebške kovinske tovarne. Mladi delavci in delavke ki so prenašali pločevino, so imeli stalno porezane dlani in prste, pa jih kljub temu niso mogli pripraviti, da bi nosili zaščitne rokavice. Ne besede in ne gnojne rane niso bile dovolj prepričljive. Šele, ko jih je zdravnik opozoril, da bodo imeli lepše roke, nič več rjave in razpraskane, če bodo nosili rokavice, so jih začeli redno nositi vsi delavci.
In še nekaj naj omenimo! Pri vseh zaščitnih ukrepih, za katere morata skrbeti delovna organizacija in delavec sam, pa delavci zelo malo ali tako rekoč nikoli ne uporabljajo pravic iz samoupravljanja. Ne vemo namreč niti za en primer, da bi delavec odklonil delo, če ni bilo dovolj zavarovano!
Izdelovanje dežnikov v tovarni VIS Varaždin
Prometna varnost
Ko se nam mudi v službo marsikdaj malo bolj privijemo plin, da bi ja pravočasno prišli na svoje delovno mesto. Ob takih prilikah čestokrat ipozabljamo, da je hitrost vožnje motornih vozil na naših cestah omejena. Omejena je -tudi tedaj, ko se nam zelo mudi. Jutranji a naglica je sploh nevarna. Saj mudi se ne samo nam, mudi se tudi drugim za nami, nasproti nam, tistim z lave in desne, skratka vsem. V taki naglici že nekoliko manj pomišljamo na to, kar je in na to kar s prometnimi predpisi mi dovoljeno. Prav zaradi tega je kršitev največjih dovoljenih hitrosti vožnje veliko.
Začnimo torej s tem poglavjem naše nove prometne zakonodaje. To tudi zaradi tega, da zvemo, kaj določajo predpisi o hitrosti in zaradi tega, da voznike spomnimo na to, da je prav hitrost ali bolje rečeno neprimerna hitrost vožnje zelo pogost vzrok prometnih nezgod. To ni naša posebnost. Tako se dogaja povsod. Do mokrtih, spolžkih in sedaj pogosto poledenelih in ponekod zasneženih cestah moramo imeti
z -avtomobilom precejšnjo mero spoštovanja.
Omenimo najprej napake, ki jih vozniki pogosto storijo med vožnjo. Recimo nenadno nepotrebno, znatnejše zmanjšanje hitrosti vožnje, ko za to niti ni nujne potrebe. Kakšne so posledice ima ta vozniška napaka je znano. Naleti vozil v nepričakovano ustavljajoče vozilo brez predhodnega opozorila so redno vsakdanji pojav. Izjema je lahko samo nenadni pojav neposredne nevarnosti, ko voznik -takorekoč podzavestno »skoči« na zavoro in vozilo obstane. Toda ob navadnih pogojih ustavljanja, kaj takega ne more priti v poštev. Tedaj morajo vozniki pravočasno vključevati zavorno luč ali dajati ustrezni znak z roko, da tako pravočasino opozorijo ostale za njimi na nameravano znatno zmanjšanje (hitrosti.
Kaj pa je s tistimi, ki vozijo nenormalno počasi. To se ne dogaja na poti v službo, ampak tedaj, ko smo morda na izletu ali na vožnji ki ni vezana na čas prihoda. Kaj o tem pravi zakon? Voznik ne sme zmanjšati hitrosti
vožnje toliko, da bi njegovo vozilo oviralo normalen promet. Ta odredba je precejšnjega pomena za omogočanje normalnega potekanja prometa. Kako je lahko še po domače raztolmačimo? Tako da mora voznik pravzaprav voziti z normalno in ne počasno -ali prepočasno hitrostjo, ker s tem tako povzroča dishrooizaoijo normalnega advtijiamj.a prometa. Taka vožnja, pravijo, nii nič manj nevarna kot prehitra. Pri tem morajo seveda vozniki znati pravilno oceniti objektivne vozne pogoje, kot so: stanje ceste, promet na nj-ej, stanje vozila in tovora, vidljivost, vremenske prilike in vse drugo, kar bi lahko vplivalo na manjšo ali večjo hitrost vožnje v določenih okoliščinah.
KAZNI:
1.	Od 100 do 500 dlin ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki ne prilagodi hitrosti vožnje lastnostim in stanju ceste in drugim naštetim pogojem, tako d-a ne more vozila pravočasno ustaviti pred oViro, ki jo je v danih razmerah mogoče pričakovati.
Če je storilec prekrška voznik motornega vozila im je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu, ali prometna nezgoda, se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, za čas od 30 dni do 6 mesecev.
— Od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, M je zmanjšal hitrost vožnje toliko, da je s tem povzročili neposredno nevarnost za drugega udeleženca v prometu -ali prometno nezgodo.
Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do treh mesecev.
2.	Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje voznik, ki zmanjša hitrost toliko, da s svojim vozilom ovira -normalen promet.
Marjan Matijak
Žena ne sme biti nikoli sama: oče jo varuje v otroštvu- mož v mladosti, sin pa v starosti.
Ljudje, ki nenehno težijo še za večjim bogastvom, so podobni lačnim, ki nenehno kuhajo, toda se nikoli ne vsedejo za mizo, da bi to zavžili.
SPOŠTOVANI BRALCI!
Opravičujem se vam zaradi zakasnitve Novoletne številke našega glasila.
Meni osebno je žal, da Tekstilec ni izšel pred Novim letom ali vsaj v prvem tednu tega meseca. Razlogi za zamudo so bili naslednji. Do določenega roka nisem imel dovolj prispevkov, zaradi tega si nisem mogel zagotoviti v tiskarni vrstnega reda. Tiskarna je bila pred Novim letom preobremenjena, poleg tega pa so imeli remont tiskarskega stroja.
To so bili razlogi za kasnitev našega glasila, zato prosim bralce za razumevanje in opravičilo.
Urednik: Konda Alojz
Zanimalo vas bo!
Kako umazan je denar?
Gre predvsem za papirnat denar in na umazanijo, ki se ga prime med kroženjem iz rak v rake.
Francoska doktorica farmacije Yund se je lotila bankovcev po 10 frankov in ugotovila, da je na vsakem najmanj 40.000 mikroorganizmov, največ db robovih in vogalih. Ti mikroorganizmi so bakterije, plesni in kvasice in med .njimi ni našla niti enega, ki bi 'bil človeku nevaren.
To pa seveda ne pomeni, da papirnati denar ne more biti idealno sredstvo aa prenašanje škodljivih mikroorganizmov.
Čeprav je denar tako umazan in celo krvav, se ljudje kljub temu pehajo za njim in tekmujejo kdo ga bo imel več.
Umetno srce na jedrski pogon.
Že nekaj let je tega, kar sta ameriška komisija za atomsko energijo in Nacionalni inštitut za srce lin pljuča, sprožila in začela denarno podpirati obsežno raziskovalno dejavnost, ki naj bi privedla do umetnega srca na jedrsiki pogon. Tako srce naj bi vsadili v telo bolnika; kot gorimo hi rabil plutonij 238, z elektronsko regulacijo pa bi lahko nastavljali delovanje srca na 50 do 120 udarcev v minuti.
Toda pred kratkim je posebna komiisiijia Nacionalnega inštituta
za srce in pljuča, ki so jo sestavljali zdravniki, ekonomisti advokati in sociologi, objavila poročilo, ki bo nemara pomenilo konec vseh dosedanjih raziskav, ki so že obetale skorajšnji uspeh. Komisija je namreč ugotovila, da bi bilo radioaktivno sevanje takega umetnega srca mnogo premočno; povzročilo bi lahko levkemijo in sterilnost in bi bilo nevarno za bolnikovo okolico, še prav posebej, pa za njegovo družino.
Bržčas bo le prevladalo mnenje tistih, ki pravijo, da organov človeškega telesa ne kaže menjavati z umetnimi pripomočki. Namesto tega je treba odkrivati razloge okvar v notranjih dogajanjih v organizmu in jih odstraniti.
Spray krivec katastrofe.
Skrivno kajenje treh učencev in uporaba lasnega sprayia za pogasitev ognja sta verjetno vzroka za strahotni požar v internatu v belgijskem mestu Heusden, kjer je v mesecu maju 1974 izgubilo življenje 23 otrok.
Kot domnevajo — so učenci pri skrivnostnem kajenju zažgali odejo. Eden izmed njih je pograbil lasni spray in mislil, da bo z njim ogenj lahko pogasil. V resnici pa so se hlapi vneli in privadil do eksplozije doze s sprayem, nakar je sledil katastrofalen požar.
Kedrovske vesti
Movrin Majdi — sin Žlibert Zibki — sin Sitar 'Olgi — sin Košir Anici — sin Roginič Marjeti — hčerka Kavčič Danici — hčerka Matičič Meliti — hčerka Nograšak Ivanu — sin
Nesreče:
Lunder Nuška iz DE 41 — obratna nezgoda
Plahutnik Julijana iz DE 10 — obratna nezgoda
Jm Jih imAm Ivkij $«*, Mirka... kolike po ti*
Tomc Marija iz DE 14 — na poti na delo'
Rihter Rudolf iz DE 13 — obratna nezgoda
Kregar Milan iz DE 13 — obratna nezgoda.
Rešitev
križanke
V zadnji številki Kamniškega tekstilca je bila objavljena križanka. Čeprav ni bilo napisano, da je nagradna je uredniški odbor prejel osem rešitev. Beseda »nagradna križanka« je pomotoma bila izpuščena.
Uredniški odbor je pregledal rešitve in ugotovil izid žrebanja.
Za pravilno rešitev prejme 1. nagrado Marinka Gomilšek, 2, Franc Novak in 3. Ida Goljat.
Sprejeti na delo:
Kuhar Merica v DE 10 Ficko Zora v DE 10 Šlebir Anica v DE 13 Roglič Branko v DE 13 Klemenc Slavka v DE 14 Močnik Majda v DE 14 Cafuta Milena v DE 14 Zupančič Janez v DE 15 Beroot Marija v DE 42 Golob Zofija v DE 14
Odšli iz delovne organizacije
Cekovska Dušanka iz DE 13 — samovoljno
Potočnik Famčiška iz DE 13 — sporazumno
Glazar Jožica iz DE 13 — na rehabilitaciji
Žabkar Irena, dipl oec. iz DE 30 — sporazumno Begič Borut iz DE 15 — sporazumno
Čeplak Jožica iz DE 10 — samo-vdljno
Štorgel Martin iz DE 31 — samovoljno
Kocjan Stane iz DE 13 — samovoljno
Tarič Svetlana iz DE 13 — samovoljno.
Poroke
Tomič Liljana poročena Pohar Djuraševič Jelka poročena Rems Bezovnik Jožica poročena Ose-nar.
Na novi življenjski poti jim želimo mnogo skupne sreče in veselje.
Rodili so se:
Zveržina Štefki — sin Nograšek Martini — sin
"Kad ee pa drffift sa nogo?"
3B
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA« KRŠKO
d)!*'							KAMr 60D1A	SAD OLJKE	UČITELJ LATINICE	OSNOVNA ENOTA ZA DELO	KRANJ	DEL ČLOVEŠKEGA TELESA	KEM. PRVINA lit.	VALJE- VO	FOSFOR	NIANSA	DARE ULAGA	MAJHB JAMA	DVIGALO ZA BLAGO	TAJSKA	SL. PISATEU JANEZ	KOZAŠ- KI POGLA- VAR
							)							1 1 1								
							LAT. . STRAN IS								LAT. DVOJINA					AR. ŽREBEC		
															VRSTA ŽITA					TRST		
							RINA				vrsta CIGARET			KONEC POLOTOKA			Z NJO, POMETAŠ					
*-						t*	VERSKI OBRED				NAUK 0 ANALIZI			SOV. TISK. AGENCIJA			AR, DRŽAVA					
				oa.										1 1 1				1 1 1				
						OEZELA MED SAVO IN DONAVO MSSONO									FR. MESTO					NATRIJ		
															NEODLOČEN IZID					NESMR- TNOST		
LVEPLO			SLIKAR. SUDIC		6R. ČRKA			ISTO TAK					SRKATI								NORVEŠ- KA	
					NEPLOD- NOST			ZANOS					OREHEK EDO								SRŠENA«	
DIRI61NT MARIJO										LITER AM.FILM. REŽISER 6E0R6t		PADEC MOR.VODE						PRALNI prašek				KRVO- LOČNA ZVER
												AH.PtVEC BOČNE						NAUK BOLEZNI UiES				
PRVA 1ENSKA						POLITIK ..SADAT KONEC MOLITVE			PTIČI PEVCI IX družin PASTIRIC					METER								
														TEČAJ ELEKTRI- ČNI—		KULTURNA RAST LINA						
LtltTKO POKRIVA- v L0 SLE M									VRTNA LOPA RANER				AVIATIK LETALEC						IT. RADIO TELEVI-ZIJA			
\s.hv.K			rr. kamion SL. FILM.				ZLATNI- NA						KISIK		ČEŠKO DA				VODNIKOV MESTNI-			
			I6RALKA ŠTEFKA				ŠKORN- JAR						V GLASBI TIHO		SPLAV				&			
PRISLOV NPR. IMETI r-CASA		—						PREPRO- STO, OROŽJE NRAVI				NAČRT					2.E LETOV OKSID				SAMOGL. TOVARNA V CELJU	
												ŠPORT. VADITELJICA					DUHOVNIŠKA OBLEK					
Posmehovati SE KOMU														BOR NEMČIJA		SL.HOKEJIST VINKO OSOLNIK						
DEL Glave						llTNIK NADA			BISTER NADAR- JEN	PEVKA KOHONT	SKLADAT. GOBEC								IVANKA MOČNIK			TANKA. BOMBAŽ. TKANINA
						VRSTA VIN.TRTE					POJAV NA VODI											
ODLOČEN SKRAJEN														OKENSKA KAVOJNICA					GLAS ZVOK			
														ZMLET LOJEVEC					IZMIŠLJENO IME			
SKANDIJ					ZACO- Ipranost DELAVECV PEKARNI											GORSKI SISTEM V EVROPI					AVSTRIJA PRVA ČRKA	
17. ČRKA			VZPORED- NICE										KRAVJI GLAS			NAŠTIS-mZVONE						
			KULTURNA PRIREDITEV													ALOJZ KONDA						
MLADENIČ 20LEE KI 50 JIH URILI 1A BOJ							JAP. DENAR				RADIU5		XDA				6R.B06I- NJAIEHU				KALIJ	
											ZIMSKO ŠPORTNI OBJEKT		PESEM HVALNI- CA								Tf VELETOK	
							LANTAL										MODERNO OROŽJE					
HEBREJ- SKI DENAR								NAPAD SL. PEVEC VENE							NI RAVEN RANAR					GR. ČRKA		
NOVI SVET					LASTNI- NA POTEPUH					STROKOV. NO n&EBJE						POGAN				M. ZAIM. SKLADA- Vi#o		
PALICA PRI PLUGU							REKA V SRBIJI					OBRADO- Vlt				ZMEDA NERED					GRAM SRD.SREDNJEVEŠKI VOJVODA	
							ZNAMKA MJLERJA					STIL				OSOVINA						
VELETOK V AFRIKI						PRSNI. KOS							TELEVI- ZIJA	OSEBA 11 BIBLIJE				PRED- LOG				NIZ. PESNIK JACOB 1577
						CANKAR IVAN												.ENAKI ČRKI				
ESU										NIZEK ZENSKI GLAS				SLOVNIČNI POUDAREK TULEC TOK								
DVOREC IN SE- ?APE7.A										JAGER						VOJSKA ARMADA						
										IRAN						KUMAMO- VO						
VZKLIK PRI 11K OBOR BAH		—				VEZNIK			INŽENIR				ŠPORTNA PANOGA				KRIŽAN- KO SESTAVIL G. J.	ŽIVAL KI LETA	KING COLE			
						USNJEN TRAK			PRVI SLOV. FILM													
													VRSTA DRAGULJA						GR.BOG VETROV			
LUK5EM BUR6			ŽARKO PETAN				ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA	TEKOČINA V ŽILAH				FIN. POKRAJINA					PAVLE ERJAVC			NOVI SAD		
			SOV. ŠA -HIST IVO					MOŠTVO				NE6RI					ŠAMPIO- NI			MEHAK GLAS		
KiT. DRiAVNlK CU- LAJ					PISATELJ. NIELSEN					ItOVAČA MOTIKA						NAJMANJŠI DEL SNOVI PRIPIS					NIKAL- NICA	IVO MLAKAR
					KARDELJ EDVARD					IR IDI J												
ŠPORTNE TEKME TEKSTILNIH ŠOL														GR.ČRKA mnoL EINSTEINU								
DEL VOLA						FILM. IGRALEC SHARIf					SRB. FILM. KOMIK MIJA								LEPILO SKRAJ- ŠANO			
Rešitve nagradne križanke pošljite na uredniški odbor v roku 8 dni po izidu tekstilca.