Leto XXIX O četrtek, 17. avtusta 197& i i Št. 33 (1514) NOVO (ViESTO 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI llmelj bo kmalu zrel Oljarska letina boljša od lanske — Na sevniškem območju »pomagala" obirati toča - Vse pripravljeno nekaj dni in stroji bodo t brneli po vseh slovenskih bo . _ Hmeljarska letina to? °d lanske, čeprav je ^ponekod obrala precej pri- Isevniškem Mercatorju — J^jSkem kombinatu je toča I ®J®nji teden naredila za okoli v’ milijona dinarjev škode v « nasadih hmelja. Predvide-tonu0’ k°d° pridelali 106 2a .c elJa’ ta^° Pa pridelek . '5 do 20 odst. manjši, pri-l e*a oa ie tudi kvaliteta Sija. pa je Z obiranjem, ki bo veči-ato3 stoi3eno. bodo pričeli 19. Dnr k* na hmeljiščih v Kom-J* Loki pri Zidanem mo-J. ’ .n*kaj dni pozneje pa še v ^tjanžu. nasadu hmelja v Srebrni-Dr;j , ° grmska kmetijska šola n» u °^°li 1,9 tone aurore tolH-ktar ter US tone sorte ,8 na hektar. Obirati bodo rasti pa bo kvaliteta hmelja boljša od lanske. Tudi pri njih se je sorta aurora izkazala precej bolje kot pa savinjski gol-ding. V celoti bo stoijeno obiranje trajalo 2 tedna, 24 ur na dan. Hmelj je treba namreč čimprej obrati, sicer izgublja na kvaliteti. Hmelj z vseh slovenskih nasadov bodo v Hmezadu v Žalcu spakirali po naročilu kupcev in ga okoli 80 odst. prodali na tuje tržišče, ostali hmelj pa bodo v slovenskih pivovarnah predelali v pivo, ki ga vse več spijemo tudi pri nas. z LINDIČ j. *li 21. avgusta, prav tako tuji' K7lull( - • Krka predvidevajo, da bodo di u avgusta, prav tako 24 zadruga Krka *■- a hmeljišč v Šentjerneju. V na b lek • ? ton hmelja. Pride- *orei približno tako velik t^gn zaradi ugodnih Vrenkih razmer v zaključku trije udarniki J* zveze mladinske delovne akcije n^ac-Sarajevo" se Je preteklo »o vrnila MDB „11. SNOUB ai izQ..e?cl“-v kateri so delali mla- KONCNO DO KLJUČEV Včeraj, 16. avtusta, popoldne je bila v Novem mestu, v novem naselju na Drski, napovedana svečanost ob podelitvi ključev 66 upravičencem do solidarnostnih stanovanj. Novomeška samoupravna stanovanjska skupnost je kupila 84 stanovanj iz solidarnosti. Stanovanja bi morala biti vseljena že lani, pa zdaj še ne bodo mogli izročiti ključev vsem prosilcem. Pri tej skupini blokov je bila pri gradnji huda zakasnitev. kočpv«lf' 'ifNjansldh občin. Štirje St^p J?, ^admci: Mira Osmak, ?oW*nč- Roman Kirn in Sašo , so se pn gradnji proge tudi nH*2 “* P™ trije s0 prejeli “a udarniške značke. ŽE KURIJO Zaradi deževja v preteklih desetih dneh se je v Kočevju tako ohladilo, da so nekateri začeli v stanovanjih kuriti. V petek, 11. avgusta, zjutraj je znašala uradno izmerjena temperatura le 6 do 7 stopinj. jočevje: čistejše okolje naPrave bodo kmalu dograjene — V prvi fazi —°9ljivost 10.000 enot — Dokončna cena še ni znana bodn ^ naPrave v Kočevju dela k j 8°tove. Gradbena kdaj °^° končana 25. avgusta, ^ J Pa bodo končana ostala, še ano. Vse kaže, da bo na-ptv„ .*®Sela delati že letos, a le bod0m faza, medtem ko ‘Pomlad?*^ gradit‘ J* del naprave bo mehan-po^P^čiščenje. Tu bodo po k onnem Postopku odstranili dele esnažene vode velike trde > pesek in maščobe. njev , ru8em delu bodo odstra-VhjL i? odpadne vode blato, p <*ali zrak v vodo in tako Jfcševali naravno gnitje. tretjem delu, ki ga bodo še >«*orI *«b° gnilišče. V njem bo elo“ odstranjeno blato, ki TEKMOVALNO ORANJE - Svetni in hitri so morali biti mladi orači na nedeljskem izbirnem tekmovanju mladih zadružnikov na Draškovcu pri Šentjerneju. Med dvajsetimi udeleženci sta bili tudi dve dekleti, ki sta se enakovredno kosali z bolj „tehničnimi“ fanti. Nastopila je tudi Slavka Struna s Potov vrha (na sliki), ki je lani osvojila najvišji naslov na državnem prvenstvu. Najboljši se bodo udeležili regionalnega tekmovanja, ki bo 19. avgusta na Mirni. (Foto: J. Pavlin) Več domačega celuloznega lesa Podpisan sporazum o poslovnem sodelovanju med slovenskimi gozdarji in krško tovarno Djuro Salaj — 2e letos okoli 130.000 kubikov domačih iglavcev, bukve in topola Slovenski gozdarji in krški papimičaiji so se po večletnih naporih in iskanju sprejemljivih rešitev prejšnji teden odločili za dolgoročno sodelovanje na osnovi dohodkovnih odnosov. ga bodo nato lahko razvozili na polja. » Prvi del čistilnih naprav ima zmogljivost 20.000 enot (ena enota pomeni onesnaženost, ki jo ob običajnih pogojih povzroči en človek). Drugi del ima zmogljivost 10.000 enot, kar bo zadostovalo za nekaj let, nato pa bodo dogradili še eno tako napravo. Dokončne cene čistilne naprave še ne vedo. Financirajo jo iz raznih virov od posojil in prispevkov OZD do prispevkov, ki jih vplačujejo občani ob koriščenju vode in kanalizacije. J. PRIMC V petek, 11. avgusta, je v Krškem petnajst predstavnikov delovnih organizacij slovenskega gozdarstva ter tovarne celuloze in papiija Djuro Salaj podpisalo samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, s čimer bodo hkrati dosegli, da se bo uvoz celuloznega lesa zmanjšal in obenem skrbeli za večja in načrtnejša vlaganja v gozdove. Krški velikan potrebuje za nemoteno proizvodnjo kar 720.000 kubičnih metrov lesa na leto ali 2.000 kubikov na dan, od česar ga morajo dobro polovico uvoziti. Podpis samoupravnega sporazuma pomeni za ta največji posavski kolektiv tudi manj skrbi pri oskrbi z lesom. Samoupravni sporazum zagotavlja kršKi tovarni večje dobave lesa kot v zadnjih letih, v sporazumu pa je določena tudi udeležba gozdnih gospodarstev pri skupnem prihodku od prodaje beljene celuloze. Ker je krški tovarni veliko do tega, da se uvoz celuloznega lesa omeji na najmanjšo možno količino, s sporazumom tudi zmanjšuje svojo udeležbo v skupnem prihodku, če gozdna gospodarstva dobavijo več lesa, kot je predvideno za posamezno leto. Ta sredstva se bodo zbirala pri ob- močnih SIS za gozdarstvo in bodo namenjena za razširitev gozdnosurovinskega zaledja. Samoupravni sporazum so podpisali predstavniki GG Bled, Kranj, Tolmin, Kočevje, Ljubljana, Postojna, Maribor, Slovenj Gradec, Nazarje, Celje, Brežice, Novo mesto, Agrokombinat Maribor, KK Ptuj, posestva Snežnik iz Kočevske reke ter tovarne celuloze in papiija Djuro Salaj iz Krškega. V sporazumu so med drugim zapisali, da bodo slovenski gozdaiji krški tovarni že letos zagotovili blizu 130.000 kubičnih metrov iglavcev, bukve in topola. Direktor krške tovarne Janez Roškar je poudaril, da je za njih 20-letno sodelovanje z Madžarsko zgolj kratkoročno, podpis sporazuma s slovenskimi gozdarji pa jim pomeni dolgoročno rešitev oskrbe z lesom. V. PODGORŠEK Igp »gg VEČ LESA ZA KRŠKO TOVARNO - Samoupravni sporazum zagotavlja tovarni celuloze in papiija Djuro Salaj iz Krškega več domačega lesa. »Kmečki praznik” v Krškem Pričel se je s tekmovanjem mladih traktoristov in končal s povorko kmetijskih strojev in naprav MLADI b TRAKTORISTI BODO TEKMOVALI V v i rednjei ,_adi zadružniki v oranju m k Y soboto, 19. avgusta, se . .“o v Trebnjem pomerili ?Pretnostni vožnji s traktorja Tekmovanje, ki je na Wredu že vrsto let, organi-trebanjska, novo-jj.e“ka in žužemberška kme-JSka zadruga, pokrovitelj L je mladinska organizacija I * rebnjega Vrnili so se kot udarniki ____________v Ribniški mladinci uspešno zaključili delovno akcijo — Pobrateni s Slovensko Bistrico J . lepem sončnem vreme-S se bo v četrtek vreme phodno poslapšalo. Ob >°*)cu tedna ponovno izbolj-ole z otoplitvami. Iz Goriških brd se je te dni vrnila z delovne akcije „Kožbana 78“ mladinska delovna brigada „Frana Levstika" iz Ribnice, ki je štela 30 brigadirjev. Od 16. julija do 5. avgusta so bili skupaj z brigado ..Pohorski bataljon" iz Slovenske Bistrice v tretji izmeni. Kljub veliki vročini in težkim delovnim pogojem so ribniški mladinci in mladinke presegli normo za 130 odstotkov. Izkopali so okoli 500 metrov jarka za vodovod v zemlji četrte kategorije, zasuli so prek 500 m jarka, izkopali 350 kubikov zemlje itd. Za dosežene rezultate so dobili naziv udarna brigada, prejeli pa so tudi pohvalo za udarniški dan in pohvalo komandanta akcije. Udarniške značke so prejeli brigadirji Bogddna Košmrlj, Dušan Čihal in Vinko Škufca, pohvale pa Zivorad Arsič, Iztok Tomšič in Franc Brožič. Ta akcija je pomenila začetek sodelovanja ribniške mladine na tako velikih delovnih akcijah. Mladi Rib-ničanje so ob delu sklenili tudi precej poznanstev in prijateljstev. Med drugim se je ribniška brigada pobratila z brigado iz Slovenske Bistrice, s člani katere so se dogovorili, da se bodo prihodnje leto skupaj udeležili zvezne delovne akcije na Džerdapu. M. GLAVONJIC 4-KRAT UDARNIKI Ta mesec se je z mladinske delovne akcije „Brkini ’78“ vrnila belokranjska brigada „Janko Brodarič", kije kopala vodovod Ilirska Bistrica--Trate in gradila cesto od Tater do Kozjan. Belokranjski mladinci so bili v izmeni najbolj uspešni. Dobili so 13 udarniških in še troje posebnih priznanj: M DA, štaba in za interesne dejavnosti. Brigada je bila 4-krat udarna - na udarnih dnevih in v obeh dekadah. M. B. Mercator - Agrokombinat Krško je v nedeljo, 13. avtusta, v Krškem pripravil kmečki praznik, ki so ga povezali z regijskim tekmovanjem traktoristov iz občin Sevnica, Krško in Brežice. V dopoldanskem delu so se mladi zadružniki pomerili v spretnostni vožnji, oranju s traktorji in reševanju testov. Najboljši traktorist je postal Alojz Colarič (Krško), drugi je bil Ivan Curhalek iz Brežic in tretji Jože Vitkovič iz Brežic. Med seboj so se pomerili tudi člani, med katerimi je bil najuspešnejši Jože Šerbec iz Brežic, za njim pa sta se uvrstila Franc Božičnik (Krško) in Jože Žmavc (Brežice). Med 25. tekmovalci so ekipno zmagali mladi zadružniki iz Krškega, drugi so bili mladi zadružniki iz Brežic, tretji pa člani Agrarie iz Brežic. Popoldanski del kmečkega praznika se je pričel s povorko, v kateri je sodelovalo blizu štirideset voz. Na čelu je bil voz z narodnimi nošami in cvetjem, za njimi voz s staro kmetijsko mehanizacijo, nato pa je na nekaj vozovih Agrokombinat predstavil stroje za poljska dela, sadjarstvo in vinogradništvo. Povorka je številne gledalce od Krškega do 2a-dovinka seznanila z nekaterimi novimi stroji na področju kmetijske mehanizacije, osemdeset sodelujočih pa je s svojim nastopom povorko še popestrilo. J. P. OB 35-LETNICI NA RAB Republiški odbor ZZB NOV Slovenije organizira v sodelovanju s ko- S YU ISSN 0416-2242 obisk Raba. Izlet, ki bo 16. in 17. septembra, bo povezan s 35. obletnico osvoboditve iz italijanskih zaporov in taborišč. Ob tej priložnosti bo komemorativna svečanost. Vplačila (550,00 din) in prijave, ki jih mora biti najmanj 40, sprejemajo do začetka septembra krajevni odbori in občinski odbor ZZB NOV Novo mesto. BORČEVSKO SREČANJE Več kot sto borcev iz KS Mlinše Kolovrat in KS Stare Ljubljane je obiskalo Adlešiče. Srečanje so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili člani prosvetnega društva iz Adlešičcv, folklorna skupina ter adlešički mešani pevski zbor pod vodstvom partizanskega učitelja Mihe Vahneta. Neslavni rekordi Novo mesto je po vsej državi zaslovelo kot občina z izredno gospodarsko rastjo. Hvalevrednemu rekordu pa se zadnja leta pridružujejo tudi taki, ki nam jemljejo ugled. Tako je znano, da na primer pri nas gradimo najdražja stanovanja in da je oskrba prebivalstva z osnovnimi živili v novomeški občini najdražja v Jugoslaviji Ker je na podlagi statističnih podatkov ugotovljeno, da osebni dohodki zaposlenih v novomeški občini precej zaostajajo za slovenskim poprečjem, smo pri draginji še bolj udarjeni V preteklem letu je namreč poprečen Slovence zaslužil na mesec 330 din več kot poprečen Novomeščan. Ali se potem lahko čudimo, da delovne organizacije težko dobe strokovnjake od drugod? Posebno še, ker obenem močno zaostajamo v stanovanjski gradnji in ker za otroke strokovnjakov ne moremo zagotoviti mest v vrtcih. Ob julijski akciji „ košarica z živili“, ki je močno vzburila slovensko javnost, ljudje v Novem mestu še več razmišljajo o življenju in počutju v domačem kraju. Da moramo v Novem mestu za 15 osnovnih prehrambenih artiklov odšteti 45, 50 din več kot v 17 jugoslovanskih mestih, se zdi nezaslišano. „Kako, da je ravno pri nas taka draginja, “ se sprašujejo občani, ,.saj so še pred nekaj leti Ljubljančani hodili k nam kupovat, ker je bilo na deželi vse ceneje." Nekoč izrazito kmetijsko področje se je medtem industrializiralo, poleg tega pa nas predvsem tepe dejstvo, da smo v Sloveniji edina regija, ki nima lastnih skladišč in hladilnic. Sprotno dovažanje pa kajpak blago podraži „Statistična košarica“ je zdaj samo potrdila to, kar gospodinje in potrošniki že dolgo ugotavljajo in zabavljajo, pa se za njihove pripombe uradno nihče ni zmenil Izvršni svet novomeške občinske skupščine je takoj po vesti o najvišjih cenah, fči je obšla domala vse slovenske časnike, zadevo pretehtal in naročil posameznim službam, kako ukrepati, da bi draginjo zajezili in ugotovili, če so prodajalci upravičeni do cen, ki veljajo za najvišje v državi Tisti, ki se čutijo soodgovorne, so se brež zganili, ni pa rečeno, da bodo zaradi tega cene uplahnile, dokler ne bomo imeli lastnih hladilnic in skladišč, na kar kmetijske in trgovske organizacije že dlje opozarjajo. Nemara bi ob tem primeru veljalo še reči, da glas ljudstva navadno ni brez osnov. Kjer je dim, je tudi ogenj, pravi znani ljudski rek Če bi že prej resno prisluhnili glasu potrošnika, bi se neslavnemu rekorderstvu morda lahko izognili Pa tudi potrošniške svete bi že imeli! Tako pa o njih le govorimo, jih napovedujemo in kažemo na nekaj izjemnih primerov, medtem ko je ta oblika sodelovanja krajanov z odgovornimi za preskrbo prebivalstva v praksi še zelo daleč od tega, kar nalagajo zakoni RIA BAČ ER tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V Ženevi se je začela konferenca o rasni diskriminaciji. Ta tema je zelo široka in obsega vse oblike rasnega razlikovanja. Pred vojno nismo uporabljali tega izraza in po vojni mnogi niso vedeli, za kaj sploh gre. Danes mislimo predvsem na skrajni jug afriške celine - na Namibijo, Rodezijo (Zimbadve) in Južno Afriko. Tri postojanke kolonialnega režima v že osvobojeni A frikL Konferenco je otvoril sam generalni sekretar svetovne Ogrožen mir organizacije Waldheim. Našo delegacijo vodi Miša Paviče-vič, na konferenci pa bo govoril tudi Lazar Mojsov, predsednik zasedanja generalne skupščine. Mi podpiramo z vso močjo naše diplomacije boj afriških narodov za osvoboditev, za popolno enakopravnost. Tudi britanska diplomacija, ki se je dolgo upirala vsem spremembam v Afriki, podpira to borbo. Ameriški veleposlanik pri svetovni organizaciji Andrew Young si je zaradi svojih naprednih gledišč priboril naslov afriškega ambasadorja pri svetovni organizaciji Mednarodni kapital podpira Južno Afriko, vendar pa na tihem šepeta le-tej.: ,J>rilagodite se položaju, čas ni na vaši strani“. V Združenih državah se nadaljujejo priprave za veliko srečanje treh državnikov: Carterja, Sadata in Begina. Zahodni listi pišejo, da je zamisel tega sestanka v troje triumf Sadata. Da je ameriški državni sekretar Vanče med svojim zadnjim obiskom v Egiptu moral nekaj obljubiti Sadatu. Kaj? Da bo Amerika prevzela vlogo tretjega faktorja in da ne bo le stranski gledalec. V Egiptu pričakujejo, da bo zdaj Amerika nekoliko pritisnila na Izrael; .J3opustite od svojih, trdovratnih stališč!“ Izraelci pa pričakujejo tole: Amerika bo svetovala Egiptu, naj od samega začetka ne zahteva maksimalnih pogojev. Z eno besedo: sestanek v Camp Davidu naj da osnovo za nadaljevanje razgovorov. ■ Trenutno so vsi mostovi podrti in v svetu je zavladal že pesimizem, da je mirovna iniciativa Sadata izgubila tla pod nogoami Dejstvo je: Sadat je v arabskem svetu še vedno samotni jezdec. Nekatera znamenja pa kažejo, da bi se utegnil egiptovskemu predsedniku priključiti jordanski kralj Husein. Le-ta še vedno čaka na tako izjavo Izraela: „Za ceno miru smo pripravljeni umakniti se z zahodnega brega. Sicer pa -pozdravili bomo vsak, tudi najmanjši napredek “ Veliko bo, če se bodo v Washingtonu (Camp Davidu) sporazumeli o tem: pogajanja naj se nadaljujejo. Portugalska nova scena. Portugalski mandatar da Costa nadaljuje posvetovanja o sestavi nove vlade. Že devete od aprila 1974. To je zelo visoka številka in kaže prav že na italijanske proporce. Vsako leto dve vladi. Prejšnji predsednik, socialistični prvak Soares je v vprašanju zemljiške reforme izgubil podporo krščanskih demokratov, izgubil je večino v parlamentu, zato je moral odstopiti. Na oblasti pa je točno dve leti, od julija 1976. Vodil je portugalski brod v imenu socializma. Zdaj vse kaže, da se je predsednik Ramalho Eanes odločil za desničarsko rešitev, hmenoval je 55-letnega inženirja da Costo za novega mandatarja. Ta naj bi sestavil predsedniško vlado, nekdaj smo raje uporabljali izraz uradniško ali tehnokratsko vlado. Velikansko pozornost vzbuja v Evropi obisk kitajskega predsednika Hua Kou-Fenga. V sredo je prišel na obisk v Romunijo, nato pa ga bomo pozdravili v Jugoslaviji Kitajski predsednik prvič v Evropi To je prav tak dogodek kot ameriški predsednik (Nixon) prvič na Kitajskem. Prejšnji kitajski predsednik Mao Ce--Tung ni bil v Evropi, Hua pride. Govore o obisku v Franciji in Zahodni Nemčiji - ta „turneja“ bo na vrsti pozneje. Kitajski predsednik še ni bil v Ameriki - najprej obišče Evropo. Prav gotovo je to izredno važna poteza kitajske diplomacije. MIRAN OGRIN : PREDSEDNIŠKE POČITNICE — Carter in njegova žena Rosalynn sta na počitnicah. Ameriški predsednik je dejal, da niso to nobene delovne počitnice, saj zasluži tudi ameriški predsednik pravi odmor. Večji del počitnic bo prebil v zahodnih državah, Idahu in Wyomingu. Kakovost vina že v vinogradu Uvoz grozdja bi omajal zaupanje v kvaliteto in pristnost naših vin — Vina s poreklom ni mogoče narediti le v kleti — Bolje manj, a pristno — Zapravljen ugled? Nekateri jugoslovanski kletaiji so zahtevali, naj jim dovolijo uvoz grozdja in vina, češ da dmgače ne bodo mogli napolniti svojih kleti, ker so jim pridelke močno zmanjšale ujme. Radi bi kar 6000 vagonov grozdja in 2000 vagonov vina. A kakšno vino bodo naredili iz uvoženega grozdja? Na letošnjem posvetu vinogradnikov in vinarjev za posavsko in podravsko območje je bilo jasno razloženo, da vinu ni moč dati v kleti take kakovosti, karkšna bi ne bila že v grozdu. Vsak kemični dodatek zmanjšuje njegovo pristnost Vinarji imajo le nalogo, da vse dobre lastnosti, ki jih je dobilo grozdje v vinogradu, ohranijo pri stiskanju mošta in ooznejši negi vina, kajti te se kaj lahko zmanjšajo ali izgube. Z raznimi dodatki se okus vina sicer lahko spremeni — toda potem ni več čisto, povsem naravno vino. Ali bi iz grozdja, ki bi ga uvozili iz Romunija ali Grčije, kjer ga nekateri kletarji že iščejo, dolenjski vinogradniki lahko naredili pristen cviček, štajerski rizling ali goriško rebulo? V tako spososbnost ne verjame nihče in resni vinarji tega niti ne poskušajo. Vino iz tujega grozdja bo imelo tak okus, kot ga bo dobilo v vinogradih, čeprav ga bodo stiskali v naših kleteh. Če ga bo- do poskušali „podomačiti“ tako, da bodo dodali še svoje grozdje, bodo naredili mešanico domačega in tujega ali ponaredek tistega, za kar bi ga radi prodali. Tega ni moč odpraviti niti z dodajanjem raznih kemikalij. Vino bi bilo še manj naravno. Zakaj bi torej morali napolniti svoje kleti z moštom iz uvoženega grozdja, če ga njihovi vinogradniki ne pridelajo dovolj? Ali bodo svojim stalnim odjemalcem ponuj ali tako vino kot lasten pridelek ali jim bodo povedali resnico o njegovem izvoru? Ali menijo, da je pivcem vina dovolj, če le vedo, koliko alkohola vsebuje? Se ne boljijo, da bi jim tak nadomestek za njihovo kakovostno vino — zmanjšani lastni pridelek bi baje radi izvozili — obležal v kleti, ker bi se pivci preusmerili drugam? Če bodo TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Vodstva Zveze komunistov Slovenije bodo imela prve dni septembra delovne seminarje: na njih se bodo dogovorili za vse „prednostne“ naloge, ki so že doslej v ospredju akcijskih programov Zveze komunistov po osmem slovenskem ter enajstem jugoslovanskem kongresu. Bilo pa je rečeno, da je „razmišljanja“ dovolj, da mora slediti torej neposredno zavzemanje komunistov za razpletanje številnih Več samokritike nalog, ki so pred nami. Torej gre za mobili- edno. icijo Bili bi zaneseni politični romantiki, če bi zacijo vsega, kar misli napredno. Gre za mobilizacijo vseh dmžbenih energij. menili, da bo šlo vse gladko, v samoteku. Ljudje so pomembni. Ljudje, ki razumejo zahteve časa in ki so pripravljeni delati pošteno, demokratično ter samokritično. Da, tudi samokritična Več samokritike pa pričakujemo, recimo, od tistega občinskega politika v Ljubljani ali kje dnigje, ki je močno prikimaval, ko je -recimo - poslušal kritične in argumentirane pripombe na račun graditve nehumanih naselij tik ob mestnih vpadnicah, a ni ukrenil volji in tistega, ki je še tik pred enajstim kon-ZKJ \ - - - - ničesar, da bi se uprl tej tehnokratski samo-1 tik l gresom ZKJ vsevedno razglašal za formalne demokrate vse, ki so se v procesu evidentiranja, kandidiranja ter volitev zavzemali za več kandidatov za eno samo funkcijo, a danes, potem ko seje prav 11. kongres ZKJ zavzel za razširjanje demokratične volivne osnove, ne ukrene ničesar, da bi (javno) spoznal svojo zmoto, če se že ne more odločiti za opravičilo tistim, katerim je lepil etikete -takšnih primerov pa je bržčas še nekaj. In je seveda veliko vprašanje, kako bo mogoče speljati vse družbene akcije s posamezniki, ki obračajo svoj plašč po vetru, s „po-slušneži“, ki si ne morejo privoščiti razkošja, da bi mislili s svojo glavo. Nekaj podobnega se dogaja tudi vodenju najrazličnejših javnih razprav, ko se sooča strokovno politično stališče z interesi občanov, ki pa so nemalokrat še vse prepogosto označeni z ozkosrčnostjo, namiguje se na neljubeznive „strukture“, ki jih zastopajo in tako dalje. Študija Edvarda Kardelja o našem političnem sistemu natančno razčlenjuje tudi problem interesnega, samoupravno konstituiranega pluralizma. Toda s tem pluralizmom ne bo kaj prida, če bo dvogovor potekal med tistim, ki diktira pogoje in tistim, ki bi jih maral zgolj zaradi demokratičnega videza „blagosloviti ‘. Demokratično dogovarjanje ter sporazumevanje je veliko bolj zamotan proces, ki zahteva med drugim tudi veliko mero strpnosti ter razumevanja. Predvsem pa odločno terja, da se ne postavi pred vsako drugačno mnenje od „uradnega“, varnostno politični vprašaj. To seveda še zdaleč niso le notranja vprašanja Zveze komunistov. Njihova razrešitev pa ni nič manj pomembna od zidave visoko akumulativnega gospodarskega objekta in podobno, le da je treba posvetiti novim, samoupravnim metodam dela še več pozornosti, kritičnosti ter samokritičnosti. MILAN MEDEN pridelali malo, bodo pa drugod več. Ali je z uvoženim grozdjem moč zagotoviti izvoz kakovostnega domačega vina? Tak uvoz lahko povzroči pri tujih kupcih resne sume in druge ovire. Zahodnoevropske države imajo stroge predpise o kakovosti in poreklu vina. Tudi v Sloveniji imamo ustrezen zakon, v drugih republikah pa še ne. Zato jugoslovanski izvozniki dobijo za svoje vino, za katero trdijo, da je kakovostno, poprečno le okrog 10 din za liter. Ali uvoz velikih količin grozdja ne bi še zmanjšal njihovega zaupanja v našo kakovost? Ali bi to izrabili vsaj za izsiljevanje nižje cene? Vinogradniki in vinarji naj torej skrbijo, da bi iz tistega, kar so jim ujme pustile v vinogradih, naredili kar najboljše vino in z njim’zadovoljili kupce. Z raznimi mešanicim iz grozdja od drugod ni moč nadomeščati izgube, lahko pa zapravijo že dosežen ugled svojega pridelka. JOŽE PETEK iMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMimilllimillllll Iz zadnjega Pavlihe llllllllllllllllllllillllllllltllllllllllN1111 CELE STRANI je posvetil zahodni tisk smrti pap^3' cel historiat volitev so P0" jasnili — od prvega stoletji pravzaprav stoletij, do d* nes. V Združenih državah 50 protestanti v večini, veno31 ima Amerika v kardinalste®' zboru zelo veliko svoF predstavnikov. Prav ta*o Indija, čeprav je v tej drž*vl le 8 milijonov kristjan^ vendar šteje Indija 630 jonov ljudi. „Mi imanj0 enega kardinala, Šefer iij1 73 let, zato bo lahko sod**0, val pri volitvah novega p^" ža. Gornja starostna mej8J 80 let. Prek te meje je precej kardinalov. rt KONKLAVE - VOL«1. VE PAPEŽA se bodo v petek, 25. avgusta. Kak^11 naj bo profil novega pap4’ ža? Belgijski primat Suf' nens meni, da bi moral bi papež sinodalni. Se pravi, da bi pri vseh važnejših vpra^ njih soodločal kardinal^ kolegij — sinod, ne pa oseba sama - papež. Dn*jr poudarjajo: novi papež moral biti liberalen in f8Z meroma mlad, vsaj v Pre-nesenem smislu. PREJŠNJI PAPEŽ PAVEL ŠESTI je bil v političnih vprašanjih kaj liberalk' v dogmatskih, se pravi st^ go cerkevnih, pa neomaj11. na starih pozicija: Pr° abortusu, za celibat (mei*1 vo) duhovščine in proti sidrn duhovnicam. Take duhovnice so že na Švedske1”' to pa je v svetu precej osa’11' ljen primer. NEKDAJ SO HOW KRALJI in cesarji v R**f -Vatikan. Zdaj potuR škofi po vsem svetu. Ri^ sko-katoliška cerkev se i pobotala s pravoslavno, na papirju, prenehala je iv dovinska shizma, ki se je ^ čela leta 1054. „ KDO BO NOVI PAPEŽ' Zelo veliko momentov gov^ ri za to, da se bo vrsta janov v vatikanski palači * nadaljevala. Ameriški dinal ne pride v poštev, ANJ ka še nima tako moč^ osebnosti. PEKING - Kitajska in Japonska sta podpisali sporazum o prijateljstvu. Se pravi mirovno pogodbo, za podpis katere je moralo preteči kar 33 let. V tej pogodbi je tudi tako imenovana natihegemonistična klavzula. Ta je po mnenju Moskve naperjena proti Sovjetski zvezi, vendar pa na Japonskem to odločno zanikajo. BRAZZAVILLE - Kongoški uporniki so načrtovali v ponedeljek državni udar v tej nekdanji francoski koloniji, ki se je imenovala Moyen Congo. V zaroto sta bila vpletena tudi notranji minister pa načelnik generalnega štaba. Vse zarotnike so ujeli. LONDON - Tečaj dolarja še vedno drsi navzdol, najbolj na tokijski borzi. Cena zlata raste, kar je ob drsenju dolarja razumljivo - masa vrednosti se vendar ne spreminja. V Frankfurtu morajo zdai turisti plačati za dolar samo 1.95 marke, v Zuerichu pa le 1,64 švicarskega franka. Američani znižujejo vrednost dolarja, da bi tako odprli vrata večjemu izvozu. KARTUM - Prihodnji sestanek članov Arabske lige ne bo v Kairu, marveč v Kartumu. Tako zahtevajo tiste države, ki so proti Sadatovi politični iniciativi. Arabski svet v tem kritičnem trenutku ni enoten, kar slabi njegove pozicije glede Izraela. LONDON - Ugledni angleški Ust Daily Mino- predlaga, naj Velika Britanija v petih letih prizna neodvisnost severne Irske. List ugotavlja, da nima nobena angleška stranka jasnih pogledov, kako naj bi rešila vprašanje severne Irske - Ulstra. TEHERAN - V Iranu se nadaljuje val protivladnih demonstracij. V enem mesecu je izgubilo življenje najmanj petdeset ljudi. Iranski šah je v enem zadnjih govorov obljubil popolno svobodo tiska, javnih zborovanj, vendar mnogi dvomijo, da bo to obljubo tudi izpolniL Slika Irana je ta: ogromna bogastva v rokah nekaterih, na drugi strani velika revščina, veliko nepismenih. ŽE SPET NADURE V NUDISTIČNEM KAMPU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii11111" DOLENJSKI LIST St. 33 (1514) - 17. avgusta 'EKSTUNE TOVARNE foUTE*1 [PREVOZ TtKfTlL TANOVANJl ELfKTRlKA VARNEJE PO GORJANCIH - Delavci GG Novo “testo so pretekli teden začeli razširjati in popravljati staro gorjansko cesto od Vah te proti do-mu pri Gospodični. Promet bo tako varneje potekat in srečanja tovamjakov z osebnimi avto-ni°bili ne bodo več težavna, (foto: Pavlin) BO OB LETU NARED? - Gradnja težko pričakovanega doma upokojencev v Novem mestu je stekla na pobočju med potokom in pokopa-1 liščem v Šmihelu. Ker bo to edina tovrstna ustanova v novomeški občini, je upati, da ne bo gradbenih zakasnitev. (Foto: R. Bačer) MLADI V BOJU Z ONESNAŽENOSTJO - Čeprav je 00ZSMS v Gotni vasi šele dobre pol leta, so mladi že pričeli z delom. V soboto so se spravili nad onesnaženo Težko vodo, očistili potok alg in pobrali z njega drugo nesnago. Podobne akcije bi lahko imeli v načrtu tudi drugi aktivi. „DAN NOVOTEKSA“ - Vsako leto 15. avgusta, je dan delavcev tekstilne tovarne Novoteks. Leta 1950 so namreč delavci prevzeli tovarno v svoje roke — in na ta dan so tudi obdaijeni vsi 10, 20 in 30-letniki. Na sliki: eden izmed letošnjih obdaijencev. (Foto: M. Gošnik) kmetijski sejem V GORNJI RADGONI Od 19. dQ 27. avgusta bo v 9°niji Radgoni 16. mednarodni “••etijsko živilski sejem, ki se ** bolj uveljavlja kot osrednja genska kmetijska sejemska Prireditev. Letos bo sejem zavze-1,131 že 50.000 površinskih ^trov razstavnega prostora, po-^ben poudarek pa bo na živil-in opremi za živilsko in dušijo. Zanimiva bo tudi razstava Plemenske živine, zlasti svetloli-^tega goveda, tudi letošnji se-pa bo vključeval degustacijo IH 0cenievanje vin, ki so jih pri-®kli zasebni slovenski vinogradniki. Bodo gozdovi ob sloves in moč? O • " \s \s o e j m/s ca npNk°y° MESTO: Zaradi kuž-nK* Zn‘ v sosednjih hrvaških Zad*^3*1 ki* promet na Dr x^em sejmu manjši, cene viši Pa so bile znatno PrnH ^ prašičev so jih aali 94; ^,55 prajick0v, sta-o. od 6 do 12 tednov, so bile od * dinarjev: starih j pet mesecev pa od 00 do l.ioo din. »JEZICE: Zaradi kužne v občini Zaprešič je sej-mišče v Brežicah zaprto. Kamorkoli greš, da bi se sprehodil v senci gozdov, povsod najdeš na pol zakrita ali pa tudi povsem odkrita „neuradna“ smetišča. Odsluženi hladilniki vseh znamk, stroji vseh vrst, kolesa kmečkih voz, polivinilaste vrečke, stari čevlji, nočne posode, lonci in razbita krama se na raznih koncih nabira po obronkih gozdov. Kaj tega oči za to poklicanih ne vidijo? Vidjo že, toda inšpekcija v največ primerih ne more iz sledov na odpadkih ugotoviti krivca. Navadno tudi ni en sam navozil v gozd staro kramo, ampak je bilo več takih iz ene ali pa tudi več vasi. Vsekakor takemu stanju botruje dejstvo, da po večini vasi ni urejen odvoz smeti. Vsaj z enim kontejnerjem v vsaki vasi bi onesnaženje gozdov prtcej omilili. Gozdarska inšpekcija je imela v preteklem letu obilo dela. V 113 inšpekcijskih pregledih so odkrili tudi 4 gospodarske prestopke, 19 prekrškov, izdali pa so tudi celo vrsto odločb o zasegu lesa. Zaskrbljivo je, da so se v naših gozdovih pojavile nevarne bolezni, predvsem kostanjev rak, holandska brestova bolezen, ki celo grozi, da bo biest popolnoma uničila. Tudi rja in mehurjevka sta stalno prisotna v nasadih zelenega bora, vendar menijo strokovnjaki, da je bolezen že v upadanju. Posebej velja omeniti napad smrekove grizlice, ker so bile v preteklem letu in še prej ponekod celi kompleksi smrekovih gozdov popolnoma ogrizeni. Posebno poglavje škode v naših gozdovih predstavlja naglo večanje staleža divjadi. Zlasti se jeleni drgnejo ob iglavce in jih uničujejo, razen tega pa obirajo mlade vejice in vršičke. Ta problem je izrazit in pereč posebno na območju Roga, kjer se gospodarski interesi očitno križajo z lovskimi Samo v roških gozdovih je bila tovrstna škoda v minulem letu ocenjena na 464.000 dinarjev, vednar ni upoštevana škoda na javorju, ki pa tudi ni majhna. Kmetijski nasveti Z ureo izboljšana kisal Kje so že časi, ko je koruza veljala za žito revnih ljudi, za imbol pomanjkanja! Dejstvo, da je, odkar je tako skokovito aPredovala agrotehnika in genetika, najrodovitnejša med žiti in ? k°t krmna rastlina zmore dati izredno velik pridelek hranil* snovi, ji še nadalje utira pot. Ker se naglo bliža čas siliranja, P°svečamo današnji zapis temu opravilu. Malomarnost se maščuje kot le malokje. Nesnaga in ostanki silaže lahko pokvarijo novo, zato dober gospodar skrbno PJ®gleda silos, sčisti stene, obnovi notranji premaz, če je to P°trebno, in odstrani vodo, če se je nabrala na dnu. Tako prijavljen silos naj čaka na tisti odločilni trenutek za spravilo, ko koruzno zrnje voščeno zrelo in se lepo svaljka med prsti, j ^opravljen mora biti tudi silokombajn, da bo zmogel opraviti £ brez zastojev in izgub dragocenega časa. 1^ Koruza se rada kisa, vendar jo je vseeno treba zrezati čim aJše in temeljito tlačiti. Na žalost pa ima sama koruzna kisal Poroko beljakovinsko razmerje, kar pomeni premalo belja-0vin glede na skupno škrobno vrednost, in ji je treba beljako-F&a krmila dodajati. Beljakovinsko razmerje lahko zožimo, koruzo siliramo skupaj s travo, ki ima več beljakovin, vendar [r‘ tem obstajajo določene meje. Trave sme biti največ eno ^tjino celotne silažne mase; če je je več, mora biti primerno ^ela, sicer je v nevarnosti uspeh siliranja. y P^lež beljakovin pa je najlažje in najbolj ekonomično po-*®3ti z dodajanjem uree. To je sicer koncentrirano dušično jpjilo, ima pa to lastnost, da ga goveji vamp lahko predela v ,lyalske beljakovine in je s tem tudi dragocena beljakovinska rana. Priporočljivo je dodajati po 4 kilograme uree na tono bQruZne kisali, vse to pa zelo temeljito zmešati, da bo urea v*jla do pravega učinka in da ne bo za živali škodljivih po-In na koncu seveda: pravilno napolnjen, dobro natlačen iz mora biti na vihu pokrit. Najbolj se obnese „kapa” folije, obtežena ali na vrhu celo zalita z vodo. Inž. M. L. Osnova so prve „mini-farme‘\ sedaj jih je menda že pet, ki imajo po nekaj plemenskih svinj in oddajajo pujske na Hrvaško - v Dubravico. Če bi hoteli imeti leta 1980 na območju kiške občine okoli 4.000 mesnatih prašičev za zakol v domači klavnici, bi morali urediti vsaj 25 farm za pujske in okoli 20 takih, ki bi pujske dopitale do teže za zakol. Rentabilne bi bile, če bi imele po 100 pujskov v turnusih. Tega števila ne bi bilo težko doseči, tudi prostorov je v opuščenih živinskih hlevih dovolj - brez drage preureditve. Zgledne „mini-farme“ dobivajo že nove posnemovalce, potrebovali bi več takih, ki bi se ukvarjali z naslednjo stopnjo reje, to pa prav gotovo ne bi prinašalo izgube! Z Sebek Ce bo šlo tako dalje, se lahko zgodi, da bodo sloviti dolenjski gozdovi ob sloves in gospodarsko moč. Na eni strani jih občani sami uničujejo z navažanjem odpadkov, na drugi pa jih pestita bolezen in prekomeren stalež jelenjadi. R. BACER Ali se branijo zaslužka? 6.000 do 7.000 prašičev zakoljejo v klavnici krškega ..Agrokombinata" vsako leto, vendar med njimi ni niti enega, ki bi ga bili odkupili v lastni občini. Podatek je pravzaprav kar osupljiv, če hkrati povemo, da imamo menda celo „oresežek“ pujskov--odojkov in da so presežki tudi pri koruzi kot poglavitni hrani pri pitanju. Kakšni so zadržki, da skorajda ni kmetovalca, ki bi hotel za trg do-pitati pujske, to je do 90 ali 100 kilogramov, lahko le ugibamo. Prav tako ne vemo za nauke, kako stopiti na pot tržne svinjereje, panoge, ki ima v občini pravzaprav že lepo tradicijo. Za „domačo“ svinjerejo so pred leti že dali pobudo brestaniški veterinaiji, ki imajo tudi že narejen načrt, kako naj bi jo razvijali tja do leta 1980. V STARI VASI SO ŽELI Na poljih Agrokombinata v Stari vasi so te dni poželi rž. Tu zraste priblično 900 kilogramov rži na hektar, vendar na isti površini pridelajo še za ljubljansko tovarno zdravil Lek okrog 80 do 100 kilogramov rženih rožičkov. Tudi rž odkupi Lek, pridelovalcem pa plača toliko, kolikor bi bil vreden pridelek pšenice. Na površinah okrog jedrske elektrarne, kjer zdaj sejejo rž, sov prihodnje predvideni sadni nasadi. J. T. OBČANI SE PRITOŽUJEJO Kaže, da so minili časi, ko so bili občani voljni vse potrpeti. V uradih novomeške medobčinske inšpekcije imajo čedalje več pritožb občanov, ki so se začeli zavedati svojih pravic. V minulem obdobju so se največ pritoževali nad slabo kvaliteto obutve, slabim poslovanjem servisnih delavnic, nad nepravilno oblikovanimi cenami in v zadnjem času nad prenizkim odstotkom vrnjenih zamudnih obresti. Vse pritožbe so bile rešene v prid občanov. - En, d vi, iti - jutri boš dražji ti! INTEREXPORT \ m m. mr LJUBLJANA $ INEX Potovalna agencija ZA JESEN SMO PRIPRAVILI: CIPER, 4- in 3-dnevno potovanje, PRVIČ DIREKTNO IZ LJUBLJANE, odhodi 5. in 9. oktobra KRETA, 4- in 3-dnevno potovanje, odhod 28. septembra in 2. oktobra ATENE, 3- in 4-dnevna potovanja, odhodi od 22. septembra dalje TUNIZIJA, 2-, 3-, 4-, 5-dnevna potovanja, odhodi od 12. septembra dalje IŠTAMBUL, 2-dnevna potovanja, odhodi od 11. oktobra dalje ŠPANIJA, 3-, 4-, 5-dnevna potovanja (Madrid, Barcelona. Sevilla), odhod od 7. septembra dalje PARIZ, SEJEM ZLATARSKIH IZDELKOV in TURISTIČNE VARIANTE, odhodi 7., 10. in 13. septembra ELBA, 6 dni (avtobus), odhod 21. septembra POČITNICE V TUNIZIJI po LANSKOLETNIH CENAH, odhodi vsak torek TEČAJI ANGLEŠČINE LONDON, v Veliki Britaniji in ZDA 3-krat na teden za posameznike SEJSELSKI OTOKI, od 3. do 12. novembra 1978 BRNO, 8. bienale UPORABNE GRAFIKE, od 7. do 10. septembra PRIJAVE IN INFORMACIJE: INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773 INEX Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327—947 INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel (062) 24—571, 24—579 iZLETNIK SAP Celje, Velenje, Žalec Trbovlje, Zagorje PUTillK STROKOVNO POTOVANJE V SEVERNO GRČIJO za gostinske in turistične delavce TOZD PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 14. do 19. septembra 1978 strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce v severno Grčijo in na polotok Halkidiko. Ogledali si boste organizacijo hotelov, seznanili se s turistično ponudbo severne Grčije ter izgradnjo največjega turističnega centra Porto Carras s 5200 sobami, marino, rekreacijskim centrom in lastno proizvodnjo prehrambenih artiklov. Hkrati smo pripravili strokovne razgovore z grškimi kolegi. INFORMACIJE IN PRIJAVE: PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. (061) 311-542 PUTNIK, Maribor, Partizanska 24, tel. (062) 22—491 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 22—555 AVTOPROMET Nova Gorica, Kidričeva 20, tel. (065) 21-924 DOLENJSKI LIST 15.AVGUST Da bi delavci dosegli pravice Novomeški klub samoupravljalcev z novim zagonom začenja sezono: pomoč delovnim sredinam, organiziranje tribun, seminarjev in razgovorov Ce je res, da prejšnje čase kluba samoupravljalcev na novomeškem območju ni bilo čutiti, je tudi res, da se zadnje mesece kaže v svoji pravi vlogi. Tik pred dopusti sprejeta programska usmeritev za novo obdobje to potrjuje. Izkušnje, ki so si jih v klubu nabrali v času delovanja, precej pomenijo, vsekakor pa bodo koristile pri vstopu v novo obdobje dela za letošnjo jesensko in zimsko sezono. Program dela je zasnovan iz konkretnih potreb delovnih ljudi za usposabljanje in izobraževanje, da bi jutri lahko še bolj uspešno iz- vrševali samoupravljalske naloge. Poglavitna naloga kluba bo še nadalje pomagati delavcem, da bi čimprej dosegli pravice, ki jih nalaga zakon o združenem delu. Delavec naj bi spoznal, da klub potrebuje in da mu predstavlja vez ene proizvodnje z drugo, vez med delovnimi organizacijami novomeške občine in Deset dni raziskovalci Šest dijakov novomeške gimnazije na taboru v Škocjanu in Dobravi—Zanimiva poročila Med mladimi raziskovalci, ki so delali v mladinskem taboru „Krka 78“, je bilo tudi šest dijakov novomeške gimnazije. Razen med fiziki so imeli v vseh delovnih skupinah svojega predstavnika. „Kemiki smo se natančno lotili potoka Radulje, zlasti kemijske analize vode. Ugotovili smo, da Radulja še čista priteče v Krko, kako je naprej, pa veste", je s skromnimi podatki velike analize postregel dijak prvega letnika Janez Plaveč, v skupini pa so delali še Irena Gradecki in Mojca Hrastar. Šribar Vlado je s posebno napravo lovil insekte. Delo je bilo nočno, saj so jih lovili na ultravijolično svetlobo in ugotavljali, zakaj prav ta svetloba tako privablja. Najtežje delo je prav gotovo opravljala skupinica pod vodstvom znane- fa raziskovalca Dobrave dr. Vinka ribarja. Tomaž Novak se je tako že kot dijak prvega letnika vpisal med raziskovalce srednjeveškega gradu Prežek, kopal za pričami iz preteklosti na hipodromu v Šentjerneju in v Miklavževi cerkvi na Otoku v Dobravi. Z najstarejšo preteklostjo se je ukvarjala geološka skupina, v kateri je delal dijak Alojz Tomc iz tretjega letnika novomeške gimnazije. Kopali so v okolici Škocjana in zbrali številne fosilne materjale. Do zanimivih ugotovitev je prišla tudi fizikalna skupina, v kateri Dolenjci nismo imeli raziskovalcev. Fiziki so raziskovali osem kilometrov dolg potok Kobile. Skupina mladih fizikov je izračunala, da bi s postavitvijo več manjših hidrocentral lahko pri pretoku 200 litrov vode na minuto dobili 70 KW moči električnega toka, kar bi zadoščalo za ogrevanje vode in razsvetljavo stanovanj vseh hiš ob potoku. „Delo raziskovalca nam ni bilo neznano, saj imamo na gimnaziji PRENOVLJENI DOM Pod pokroviteljstvom RIKO Ribnica je praznovalo 50-letnico obstoja Gasilsko društvo Dolenje Laze. Ob tej priložnosti so odprli gasilski dom, ki so ga prenovili s prostovoljnim delom, s prispevki ribniških OZD, KS Ribnica in SIS za varstvo pred požari. Na proslavi so podelili priznanja ustanoviteljem društva in zaslužnim članom. Zlato priznanje Je dobil Anton Krajc, srebrno pa Čampa in Levstek, medtem ko je Jože Rigler prejel odlikovanje druge stopnje Gasilske zveze Slovenije. Kot bi šlo zores Ob razvitju prapora stopi-ških gasilcev — Tekmovanje Stopiško gasilsko društvo je v nedeljo, 13. avgusta, z razvitjem prapora praznovalo 65-letnico ustanovitve. Za počastitev te slovesnosti so na igrišču stopiške osnovne šole pripravili občinsko tekmovanje desetin prostovoljnih gasilskih društev iz novomeške občine. Gasilci so se pomerili v trodelnem napadu in hidrantni vaji. O zmagovalcu so odločale sekunde in kazenske točke. Najbolje pripravljeno desetino imajo v Dolenji Straži (899 točk), domačini so bili z 895 točkami na drugem mestu, gasilci,iz Zbur (894) pa tretji Ostala mesta med dvanajstimi ekipami so zasedli: Šmarjeta (891), Lakov ni ce, Mokro Polje, Grmovlje, Mirna peč, Kamence, Ratež, Stranska vas in Vavta vas. Najboljše ekipe se bodo v naslednjem letu udeležile področnega tekmovanja. Po tekmovanju, ki ga je le na trenutke zmotil nedeljski dež, so gasilci - gostitelji pripravili proslavo, kjer so nastopili gasilski moški zbor in mladi recitatorji Pokrovitelj slovesnosti in tekmovanja je bila tovarna Novoles, TOZD - tovarna ploskovnega pohištva. J. P. klub mladih raziskovalcev. Čeprav smo ga ustanovili šele letos, smo že veliko napravili11, je ob koncu povedala Irena Gradecki, ki se je že v prvem letniku trdno odločila, da postane kemijski strokovnjak. Vsi pa so bili ene misli: „Na Dobravi bomo raziskovali vsako leto, če nas bodo le povabili. JANEZ PAVLIN vez med občani v okviru krajevnih skupnosti. Namen kluba samoupravljalcev je razviti take oblike usposabljanja v obliki posvetov, okroglih miz, saminarjev in po-’ govorov iz prakse za prakso, da bi bili delovni ljudje sposobni v svojih sredinah kar najhitreje in čim bolj kvalitetno uveljaviti prakso iz načel zakona o združenem delu. Ni namen kluba organizirati politično izobraževanje, za to imamo delavsko univerzo, pač pa z dodatnimi oblikami pomagati pri tem izobraževanju. Še naprej bo v okviru kluba organizirana pomoč strokovnjakov iz društva pravnikov, ekonomistov, računovodsko finančnih delavcev, pripravljajo pa tudi vrsto specialnih seminarjev za člane delegacij interesnih in družbenopolitičnih skupnosti, za člane samoupravne delavske kontrole, za vodstva krajevnih skupnosti in člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij. R. B. Ali je štipendij preveč? Zakaj tako malo zanimanja za Titove štipendije? — Ali so kriteriji prestrogi? — V ribniški občini nobenega V Jugoslaviji je trenutno okoli 7.000 štipendistov Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Zanimanje za te štipendije je povsod zelo veliko razen v Sloveniji. V Sloveniji je manj kot 200 štipendistov tega sklada, neizkoriščene pa ostajajo predvsem razpisane štipendije za družbeno aktivne mlade delavce. Letos je bilo razpisanih 100 novih štipendij za mlade delavce, zanje pa se je do izteka razpisnega roka prijavilo kar trikrat manj kandidatov. Stanje se ponavlja iz leta v leto, čeprav republiški organi tega sklada spodbujajo samoupravne in družbenopolitične dejavnike v občinah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti k evidentiranju večjega števila primernih kandidatov. Spomladi je bilo 6 slovenskih občin brez enega samega štipendista tega sklada in do julija kar v 14 občinah niso evidentirali niti enega kandidata za štipendijo iz Titovega sklada. Tudi v dolenjskih občinah je malo teh štipendistov. Koliko mladih bo letos dobivalo štipendijo iz tega sklada, še ni točnih podatkov, ker je zaradi majhnega števila prijav mladih delavcev podaljšan razpisni rok. Tudi še ni znano, koliko dosedanjih štipendistov bo še naprej prejemalo štipendije Titovega sklada. Trenutno stanje je: v novomeški občini je 5 starih štipendistov, letos pa je bil predlagan 1 kandidat, v sev-niški občini starih štipendistov ni, letos pa je evidentiranih 8 kandidatov, edini štipendist iz krške občine je izgubil pravico do štipendije zaradi neizpolnjenih pogojev, evidentirali pa so 3 nove kandidate. V metliški občini so 3 štipendisti, 3 pa so predlagali letos, v črnomaljski občini pa imajo 8 štipendistov Titovega sklada. V ribniški občini ni nobenega štipendista. V Kočevju je S starih, 3 pa so predlagali letos. Nobenega starega štipendista tudi nimajo v brežiški občini, v letošnjem šolskem letu pa jo bo prejemal en kandidat. Za Trebnje ni podatkov, ker komisija še ni razpravljala o tem. Kako naj si razlagamo tako majhno število štipendistov Titovega sklada? Res je, da imamo v Sloveniji veliko bolj urejeno štipendiranje iz drugih virov kot v ostalih republikah in pokrajinah. Verjetno pa še vedno nimajo vsi sposobni mladi delavci in otroci delavcev vseh možnosti za izobraževanje. Kadrovske službe posameznih delovnih sredin bi torej morale posvečati evidentiranju primernih kandidatov veliko večjo pozornost. Vprašati bi se morali tudi, če niso morda pogoji oziroma kriteriji za štipendije iz Titovega sklada prestrogi. Z. LINDIČ Samo čez noč .Bela krajina" ima predvsem prehodne goste Hotel „Bela krajina” v Metliki je zaradi primerne lege v poletnih mesecih skoraj povsem zaseden. Prevladujejo gosti iz Nemčije. Gosti, ki se ustavijo v hotelu „Be-la krajina", so v glavnem prehodni. To so turisti, ki si na dolgi poti na morje ali iz dopusta domov tu privoščijo nočni počitek. Poleti jim večkrat zmanjka ležišč, pozimi pa imajo le 3 - 4 goste na noč. V juniju in juliju so imeli 1245 gostov in 1365 nočitev. Največ je bilo zahodnoevropskih turistov. Nemcev, Nizozemcev, Belgijcev in Dancev. Zelo majhen je delež vzhodnoevropskih državljanov. V avgustu pričakujejo večji naval Italijanov, ki prihajajo na ribolov na Kolpo. Ena dobrih plati hotela je presenetljivo nizka cena, saj je treba za dvoposteljno sobo (nočnina in zajtrk) odšteti 192 din, za tropo-steljno pa 255 din. Težave se pojavijo ob nedeljah, ko je menjalnica zaprta, v recepciji pa ne sprejemajo deviz. Turisti si morajo sami pomagati iz zadrege. Na to, da bi obdržali turiste v Metliki več dni, v hotelu niso pripravljeni. Treba bi bilo urediti kopališče in kamp na Kolpi in zaposliti turističnega delavca, ki bi tujcem razkazal znamenitosti dežele pod Gorjanci. Potem bi se tudi „Bela krajina" lahko pohvalila z več stalnimi gosti. M. BEZEK r \^0VSi KŽK KRANJ - TOZD AGROMEHANIKA VAM PREDSTAVIJA IN NUDI Vabimo vas, da nas obiščete na GORENJSKEM SEJMU v Kranju ki bo od 11. 8. do 21. 8. 1978 in na RADGONSKEM SEJMU od 18. do 27. 8. 1978 kjer si boste lahko ogledali najnovejši proizvodni program: stroje za zaščito rastlin, pripravo zemljišča, sajenja krompirja in sadik. Na obeh sejmih bo razstavljen kompleten program TOMO VIN KOVIČ TRAKTORJEV in priključkov. Z omenjenimi stroji bomo na željo kupca opravljali DEMONSTRACIJE V SEJMU ali IZVEN NJEGA. Na sejmu bodo tudi na RAZPOLAGO STROKOVNJAKI, specializirani za te programe, lahko vam bodo odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja in svetovali. Na obeh sejmih bo možno izkoristiti najugodnejši KREDIT za zgoraj omenjeni program, tudi z nižjo obrestno mero, z odplačilnim rokom od dveh do petih let, odvisno od količine nabavljene mehanizacije. UDELEŽBA kupca za kreditiranje je 20%. Za oba programa, kupljena v okviru sejma, kupcem odobrimo POPUST v višini 1 %. Istočasno obveščamo eventuelne kupce, da naša lastna servisna služba, ki je organizirana po Sloveniji in izven nje, zagotavlja s hitrim in strokovnim pristopom, kakovostno stalno delovanje nabavljenih strojev. V specializirani trgovini rezervnih delov in gum na Koroški cesti 25 v Kranju, ki je odprta vsak dan od 6. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure, se lahko kupci oskrbijo z rezervnimi deli, osebno ali pa naročijo po telefonu: 24-786 (dobava v treh dneh po prejemu naročila). Uporabnikom traktorjev iz programa TOMO VINKOVIČ sporočamo, da ODKUPUJEMO RABLJENE TRAKTORJE manjših kategorij, v kolikor se odločijo za nakup istega programa večjih kategorij, novejših izvedb. Kmetovalce opozarjamo, da bomo na obeh sejmih (v večjem obsegu v Kranju) razstavljali in prodajali iz standardnega programa vse vrste traktorjev in priključkov: KOMBAJNE, IZKOPALNIKE ZA KROMPIR, razne prikolice, pluge, brane itd. Iz programa STANDARD OSIJEK — HONDA — motokultivatorje, freze pluge in razne vrste mlinov. ZA OBISK SE PRIPOROČA KZK KRANJ TOZD AGROMEHANIKA trg, rez. del. 24-786, trg. strojev 23-485, servis 22-737 K/K _/V; SUHA VAJA ZA TEKMOVALCE — Tako so pohiteli slavljenci, gasilci iz Stopič, ki so med dvanajstimi ekipami zasedli dmgo mesto. (Foto: J. Pavlin) OSNOVNA SOLA HEROJA „MILKE KERIN" Leskovec pri Krškem razpisuje prosta dela in naloge - za pomoč v kuhinji — za čiščenje prostorov Rok prijave je 10 dni po objavi. V._____________________________^ OBVESTILO! Valilnica Naklo bo razprodajala — zadnjič v letošnjem letu — 3 mesece stare jarčke v sredo, 23. avg. 1978, od 8 — 16 ure v vzrejališču Podbrezje. VALILNICA NAKLO Svet delovne skupnosti Osnovne šole Jože Slak — Silvo Trebnje razpisuje naslednja dela in naloge: 1. MEDICINSKE SESTRE za delo v jaslih VVE, 2. UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA na osnovni šoli. Pogoj: 1. končana šola za medicinske sestre, 2. končana PA — smer tehnični pouk. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi razpisa. Za učitelja tehničnega pouka je zagotovljeno družinsko stanovanje v bloku. Ugodne prometne zveze z Ljubljano in Novim mestom. ZA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA POSEBEN POPUST PRI VSTOPU NA RAZSTA VNE PROSTORE! SAMO S TEM KUPONOM! KUPON za ogled 28.mednarodnega gorenjskega sejma v kranju od 11.-21.8.78 337. POPUST pri vstopnici za odrasle, vsak dan od 9-19 ure —\ DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLU2B SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI METLIKA razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. STROKOVNEGA TAJNIKA ZA SOV, TIS in TKS 2. STROKOVNEGA TAJNIKA SOC. SKRB. in SOC. VAR. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. Pedagoška akademija ali učiteljišče in 3 leta delovnih izkušenj; 2. Višja šola za socialne delavce ali višja upravna šola in 3 leta delovnih izkušenj; Pri obeh razpisanih delih in nalogah se zahteva moralnopoli-tična neoporečnost. Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti sprejema Delovna skupnost STROK. SL. SIS Metlika CBE "23 10 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa. pisma in odmevi tura n fora- anje Pozabljeni jubileji Pred 20 leti so bila v Kočevju ustanovljena štiri podjetja ULICA OPOZARJA Ulica pri stadionu v Črnomlju J® vprašanje zase. Med tem ko je del ulice lepo urejen z vrtovi °koli zasebnih hiš, pa je drugi del skrajno zanemarjen. Na cestišču so velike luknje, živa meja n' urejena, v ograjenem stadionu JSste nad en meter visok osat, koprive in drug pleveL Krajani se Opravičeno sprašujejo, kam gredo razni prispevki, kot je prispevek za uporabo mestnega zem-jjišča, komunalni prispevek, krajevni samoprispevek. Ali gredo le ** osebne dohodke delavcev v 0n»enjenih službah? Ali se pridni ukvarjajo zgolj s seboj, na-"•esto z reševanjem navedenih in Podobnih problemov? a Črnomelj SAMOPRISPEVKU SLABŠE Ko sem prebiral svoje zapiske, sem ugotovil, da je bil 10. junij 1958 pomemben datum v kočevskem gospodarstvu. Torej so bile letos kar štiri 20-letnice nekaterih OZD, mimo katerih smo šli molče, pa čeprav so nekatere takrat za Kočevje veliko pomenile, nekatere pa so zelo pomembne še danes. 10. junija 1958 je občinski ljudski odbor Kočevje sklenil ustanoviti nova podjetja. Z ozirom na takratno razdrobljenost trgovskih podjetij v Kočevju so odborniki z večino glasov ustanovili v Kočevju eno samo trgovsko podjetje na drobno in debelo. Cilj združitve je bil, da se pri trgovini uvede delavsko samoupravljanje, da z združenimi sredstvi trgovin bolje opremijo poslovalnice in da se izboljša izbira. To podjetje je pričelo s poslovanjem 1. julija 1958. Za direktorja novega podjetja je bil imenovan dotedanji direktor Trgo- KDAJ TISOČI C LAN? Knjižnica ribniškega doma JLA, ki deluje v okviru Delavske univerze, ima že 677 članov. Mali jubilej ob svor vski gledalci televizije so s .Jim osebnim samoprispevkom in Rtv**1*. Prispevki pripomogli, da bi jem 4ut>'jana oskrbela boljši spre-o« Jjvega RT programa in sprejem fcS® TV programov (Zagreb in so .?r°gtam). Kljub stroškom, ki t..1 Jih povzročili, so zdaj na slab-Kot so hili nr« v,- kot so bili prej. uP°k°jenec je verno beležil 1. »Z k2113!3 ugotovil, da do H(S?usta Kočevci kar 26 dni niso Pre^tv sPremljati °ddaj prek tega istn Prej s0 sprejemali na 7 »teno kar dobro sliko TV TV Ljubljana, zdaj pa sPre' “neti dve anteni, vendar 2. Jem ni boljši. Tudi s sprejemom ' !*°giama gledalci niso zadovoljni, dohir 3110 zbirali denar, da smo > 111 nekaj slabšega, kot smo imeli ‘Prej. J. PRIMC petstotem članu je bil že dolgo tega, zato so knjižničarji prepričani, da tisočega člana še ne bodo vpisali tako kmalu. TAKI SMO Da je naš svet prepoln ljudi, ki ne upoštevajo prepovedi kajenja v avtobusih ipd., je že znano. Da takšnim ljudem - ..hvalevrednim” kadilcem, kadar jih človek opomni, naj ugasnejo cigareto, vsa kri plane v glavo, da so užaljeni, nesramni, takoj pripravljeni človeku narediti ogrlico iz njegovih lastnih zob, je pa že manj znano. Enega takšnih sem spoznal v sredo, 9. avgusta, ob 14.30 uri v delavskem avtobusu na progi Krško -Brežice, ko je kljub vsem opozorilom trmasto vlekel cigareto. M. JAZBEC Artiče ponovno padli na izpitu - požar pokaže na stare napake — Namesto pomoči 6 ov lliaitllOi- Jona n* 0 .ocenili na več kot 2 mili-.Omarjev. Požar je nastal v bara-cen*,, so jo uporabljali monterji 10 .^ne kurjave. Gasilcem je uspe-se „j 111 omejiti in pogasiti, tako da VzroL taz?iril na sosednje zgradbe. * Požara še vedno raziskujejo. Traktor ga je pokopal Do hude nesreče je prišlo 10. avgusta okoli osme ure zvečer, ko je 21 -letni Marjan Kastelic iz Gornjih Selc pri Dobrniču peljal traktor z gumi vozom, last njegovega sorodnika. Kastelic je premočno pritisnil na plin, tako da je pri hiši Dolnje Selce 9 vozilo zapeljalo izven poti in se zakotalilo po pobočju. Na nesrečo je med prevračanjem Kastelic padel s traktorja naravnost pod vozilo in dobil hude poškodbe, da je podlegel že med prevozom v bolnišnico. F IGRA — Nesreč na nezavarovanih ali pa tudi zavarova-ko| že*?Zn'ških prehodih je iz dneva v dan več. Tudi igra mladih ^esarjev na našem posnetku ni tako nedolžna, še posebej ob spu-^ wih zapornicah. Mladostna razgibanost se vse premalokrat meni vOZNIK IN PEŠEC - .. s,i Proti°u ^40 je p0 IC8>onaln' ce-4vtonw!i-. 1°kronogu vozil z osebnim Mosta • M31]311 Borštnar iz Vasi Mokronogu. V Slovenski lezniL na Priključku pešpoti za že-Vydra P°staj° opazil pešca Franca cest0 m- Mubljane, ki je stopil na sifinai« opozorilu z zvočnim spte(j°m' Borštnar ga je zadel s zbil ni*1!! _avtomobila in ga fvi HlTRn^ VAS: NEPRIMERNA Uri — 10. avgusta se je ob 5. '"otn •! s kolesom na pomožni si pj J P^jal Franc Kren iz Vavte va-vasi mu je z Prip„?. hitrostjo po sredini cestišča »lobif nasproti z osebnim avto-Milan Zamida iz Rumanje Ha « ?vtom°bilist je zbil kolesarja v motorja, po 13 metrih pa ? ob cesti. Kolesar je bil ga 0°dovan po glavi in rokah in so Co, žnjo hišo. Posledice: hudo laik dovan je bil Anton Franko, Hoj: Pa Marjana Franko, Karolina B^*k. voznica in njen 4-letni sin ter Marija Gorišek. Gmotne nikov pa dobilo lažje ali hude poškodbe. Prepeljali so jih v novomeško, brežiško in zagrebško bolnišnico, kjer jih je devet ostalo na zdravljenju, vsi pa so izven življenjske nevarnosti. Omenimo še ogromno materialno škodo, ki znaša kar okoli 500.000 din, kot tudi to, da lahko med vzroke za tako hude posledice nesreče prištejemo še preobremenjenost avtobusa. Po izjavah nekaterih potnikov je bilo v njem kar 56 oseb, vozilo pa je registrirano za vsega 47. Dobrih deset ur za omenjeno nesrečo, naslednjega dopoldneva ob 10.15, je tod mimo peljal koprski avtobus. Voznik Gvido Milanovič si je hotel prevrnjeni avtobus podrobneje ogledati in je zmanjšal hitrost vozila, kar pa je v koloni za njim povzročilo pravi kaos. Voznik tovornjaka Vinko Bogataj iz Zirov svojega vozila zaradi prehitre vožnje in premajhne varnostne razdalje ni uspel pravočasno ustaviti in je silovito trčil v osebni avtomobil Zagrebčana Petra Sokača, ki je vozil pred | njim. Zrinil ga je povsem na levo stran cestišča, nato zadel še vozilo Franje Crnkoviča iz Samobora. Vozilo slednjega je oplazilo avtomobil, ki je stal na bankini in ki je poškodovane potnike iz avtobusa prepeljal v bolnišnico. Posledice nesreče so bile hude: življenje je izgubila sopotnica v Sokačevem avtomobilu, | 61-letna Soka Krajačič iz Zagreba, medtem ko jo je voznikov triletni | sin odnesel s poškodbami in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. I Še materialna škoda: 100.000 din. PREVOZIL ZNAK STCP V nesreči, ki se je v soboto ob sedmi uri zgodila v križišču cest Čatež - Krško - Brežice - Dobova, je umrl 80-letni kolesar Mato Vogrinec iz Dobjega pri Zaprešiču. Vogrinec je tistega dne vozil s kolesom proti Brežicam in ni upošteval postavljenega znaka „stop Zapeljal je na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej privozil Novomeščan Albin Garbajs. Slednji je z vozilom zadel kolesarja in ga zbil po ce- stišču. Hudo ranjenega Vogrinca so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je še istega večera podlegel poškod- bam. Je za 40. rija LronS' i.OOO din. SPET NEPRIMERNA HHROST - 10. avgusta ob 11.30 je v Vinici iri Črnomlju vozil osebni avtomobil edske registracije Jože Šutej od bencinske črpalke proti mostu čez Kolpo. Pri tem ga je začelo zaradi prevelike hitrosti zanašati po vo- . zišču in je z zadnjim delom vozila zadel levo nogo konja in prednji del nasproti vozeče vprege Vlada Ja-kobčiča iz Knežine pri Dragatušu. Voznik vprege je pri trčenju padel z voza in si poškodoval nogo, poškodovan pa je bil tudi konj. Gmotne škode je bilo za 8.000 din. IZSILJEVANJE PREDNOSTI -Milivoje Rankovič iz Beograda je 9. avgusta ob trinajsti uri vozil osebni avtomobil iz Starega grada proti Otočcu. Pri zavijanju na regionalno cesto v Lešnici je izsili prednost motoristu Antonu Draganu in Šmarjeških Toplic, kije pripeljal iz Otočca. Rankovič je s sprednjim delom vozila zbil motorista po vozišču, da se je huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škodeje za 10.000 din. TOVORNJAK IN AVTOBUS ZAPRLA CESTIŠČE - Milan Tizič iz Dobrega sela pri DoL Lapacu je 10. avgusta vozil tovornjak s prikolico po magistralni cesti proti Zagrebu. Ob 20.45 je pri Ribnici na Dolenjskem ostro zavrl, ker ga je prehiteval za njim vozeči avtomobil kljub nasproti vozeči koloni. Pri tem sta mu blokirali kolesi prikolice in ugasnil motor. Za njim je s preveliko hitrostj o pripeljal voznik avtobusa zagrebške registracije in se kljub zaviranju zaletel v prikolico ter jo potisnil 6 metrov naprej. Tovornjak in avtobus sta zaprla vozišče, tako da je bil za eno uro ustavljen promet v obe smeri, nadaljnjih 5 ur pa se je odvijal samo v eni smeri. Huje je bil poškodovan potnik v avtobusu, 10-letni Davor Hirš iz Zagreba in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Ostale potnike je odpeljal naprej drug avtobus. Pločevina ustavila kroglo Sreča in prisebnost rešila Rajmonda Lebana Le zvrhani meri sreče in trezni presoji se ima Ljubljančan Rajmond Leban zahvaliti, da jo je v soboto zvečer odnesel s celo kožo. Leban se je sobotnega večera peljal z avtomobilom iz Mirne peči proti Novem mestu, pri smetišču v Žabji vasi pa levo pred seboj opazil večje število Romov. Eden med njimi mu je pomahal in dal znak, naj ustavi, Leban pa je pritisnil na plin. Ko je že zapeljal mimo skupine, je slišal močan udarec v avtomobil, vendar je z vožnjo nadaljeval vse do avtobusne postaje v Novem mestu, kjer je ugotovil, da ima avto prestreljen nad kljuko levih vrat. Ogled je potrdil, da je luknjo povzročila krogla iz malokalibrske pištole. Preiskovalci so takoj odšli na delo. Dejanja je osumljen 26-letni Rom Toni Brajdič-Raško iz Žabjeka, ki je po streljanju pobegnil. UJV naproša vsakogar, ki bi o pobeglem karkoli vedel, naj to sporoči najbližji postaji milice ali novomeški UJV na telefon 21-080. SREBRO V VLASEN1CI - Na motociklistični dirki „Oslobodjenje Vlasenice 78“, ki jo je prejšnji četrtek organiziralo temkajšnje AMD, je na izredno težki in nevarni progi Novomeščan Lojze Pavlič na motorju granby - yamaha zasedel v kategoriji do 125 ccm odlično drugo mesto. Skozi cilj je pripeljal le pet sekund za Pintarjem (Kranj), daleč za njima pa je prispel Sarič (Bg). Na posnetkih: Pavlič v boju z zadnjimi metri in zadovoljstvo na cilju. (Foto: Marko Klinc) loles nared za prvenstvo Ribniški rokometaši zaključujejo priprave za novo prvenstvo — Še turnir v Sevnici in tekmi s Celjem in Slovanom Rokometaši ribniškega Inlesa so te dni že pri koncu priprav za novo prvenstveno sezono. Resda je bilo nekaj zapletov, predvsem odstop trenerskega para Radič — Bračulj. Možem CUJNIK IN MALNAR V CELJU Novomeški atletski delavci so ponovno prejeli lepo priznanje. Na pripravah mladinske državne reprezentance, ki bo od 21. do 26. avgusta v Celju, bosta namreč sodelovala tudi Cujnik in Malnar. Zapišimo še to, da se bodo v Celju pripravljali najboljši mladi metalci, v Kranju tekači in v Mariboru predstavniki v tehničnih disciplinah. Penca peti na Balkanu Cujnik je v deseteroboju odstopil — Penca zmagal na 1.500 metrov________________ V Solunu se je pred dnevi končalo balkansko atletsko prvenstvo. O debaklu naše moške reprezentance je bilo že dovolj govora, zato velja toliko bolj poudariti dosežek Novo-meščana Pence, ki je s petim mestom v deseteroboju prinesel Jugoslaviji dve točki. Slabše se je odrezal Cujnik, kije odstopil, v skoku s palico pa celo ni preskočil začetne višine. Še to: Penca je v Solunu sicer zaostal za svojim dosežkom z državnega prvenstva v Mariboru, toda borben kot vedno si je z zmago na 1.500 metrov vendarle priboril mesto petega deseterobojca na Balkanu. REJCI KONJ, POZOR! Šentjernejski klub za konjski šport obvešča vse svoje člane in | rejce konj, da bodo imeli v soboto ob 20. uri v prostorih Recljeve gostilne sestanek. Rejci naj zato nemudoma pošljejo prijave konj za bližnjo razstavo, vabljeni pa so tudi na sestanek. iz uprave ni preostalo drugega, kot da so ostavko zavrnili, tako da na krmilu ribniškega drugo-ligaša ne bo nikakršnih sprememb. Ribničani so pričeli s pripravami že sredi julija, do zdaj pa so opravili že vrsto prijateljskih srečanj. Za danes in jutri načrtujejo merjenje moči z drugoliško ekipo Apatina, ki se te dni mudi na pripravah v Ribnici, že v soboto pa bodo inlesovci sodelovali na turnirju v Sevnici. Spored za zadnji teden pred pričetkom prvenstva prinaša še prijateljski srečanji s prvoligašema Celjem in Slovanom. Vse to z enim samim ciljem: da pričakajo igralci Inlesa prvo srečanje v Slavonskem Brodu kar najbolje pripravljeni in uigrani. Trenerja imata danes na razpolago 16 igralcev, ki se lahko enakovredno bore za mesta v prvi postavi: Gelze, D. in T. Andoljšek, S. Kersnič, Gabrijelčič, Putre, Karpov, D. in J. Ilc, Ambrožič, Mate, Fajdiga, Križman, Arko, Kalajžič. Večjih sprememb med imeni torej ni, izpisnico je zahteval le Tomaž Abra-hamsberg, ki bo najverjetneje po-jačal ljubljanskega prvoligaša, med novinci pa so Križman in Arko iz Kočevja ter Kalajžič, ki se je vrnil iz Ponikev. M. G-č Daša ponovno med zmagovalci Uspeh Šentjernejčanov na dirkah v Ljutomeru Majhno zastopstvo Šentjerneja na velikih nedeljskih konjeniških dirkah v Ljutomeru se je vrnilo domov nasmejanih obrazov. Daša je, kot letos že večkrat, ponovno potrdila dobro formo: v peti dirki z avtoštar-tom na progi, dolgi 1.800 metrov, za 3 do 12-letne kasače je zmagala z izvrstnim časom 1:27,7. Daša, sicer last Staneta Škrinjarja, z jahačem Jernejem Naratom je že v uvodni dirki pokazala, da z njo ne bo šale. V boju s časom je namreč zasedla odlično drugo mesto, medtem ko se je v drugi dirki zaradi nesreče na startu slabše odrezala. Kakorkoli že: Šentjernejčani so v Ljutomeru dokazali, da njihovo vztrajno delo ni zaman. ZMAGOSLAVJE RUDIJA BLASA Zmagovalci prijateljskega šahovskega turnirja v Sevnici, na katerem je sodelovalo devet članskih ekip, so šahisti Djurdjenovca, ki so na Dolenjskem na pripravah za bližnjo šahovsko olimpiado lesnih delavcev Jugoslavije. Šahisti Djurdjenovca so premagali domači klub Milan Majcen s 6:3, za Sevničane sta zmagala Rudi Blas in Pečavec, remizirala pa Resnik in Janko Blas. Ob tej priložnosti je bil odigran hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo sedem najboljših gostov in pet domačinov. Zmagal je Rudi Blas z 11 točkami, sledijo pa Josip Zvanič (Djurdjenovac) 9, Jože Maurel 8, Janko Blas 7 (oba Sevnica) itd. ZMAGALI NEPOROČENI - Nogometaši šentjemejske Iskre so v nedeljo organizirali zanimivo srečanje med poročenimi in neporočenimi nogometaši Kot je v takšnih tekmah že običaj, so zmagali neporočeni z 8:4, vendar težje, kot se je pričakovalo. Na posnetku: obe ekipi — poročeni stojijo: (Foto: Polde Miklič) Nepojasnjena smrt na cesti Kamen zadel voznico osebnega avtomobila v čelo in jo ubil — Kočevska milica prosi očividce za pomoč TATOVI V BRESKOVIH NASADIH V nasadih Agrarie na Čatežu od 20. julija dalje zorijo breskve. Obirali jih bodo do 25. avgusta. Zaposlenim grenijo pospravljanje pridelka številni tatiči, ki jim izpred nosa odnašajo sadove celoletnega dela. Že pozeba sama jih je prizadela, zdaj pa se morajo delavci dobesedno boriti za letino. Nedelje so za tatove še posebej vabljive in pa vroči dnevi, ko je v Toplicah veliko kopalcev. Med tatiči je največ petnajstletnikov. Šolarji in malo starejši fantiči so večinoma iz Brežic, vendar med njimi ni tako revnih, da si breskev ne bi mogli kupiti. Na posestvu jih prodajajo kopalcem po 10 din za kilogram, kar nikakor ni pretirano drago. V ponedeljek, 14. avgusta, okoli 13. ure je prišlo pri Kočevju do prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje dvajsetletna Darja Nosan iz Prigorice 101. Okoliščine nesreče niso pojasnjene. Očividci so videli, da je katrca, ki jo je vozila Darja Nosan, zapeljala na desno stran ceste in nato vozila po travniku okoli 60 m daleč ter obstala približno 15 m od ceste. Vetrobransko steklo je bilo razbito. Voznica je bila ranjena s kamnom, ki ji je priletel v čelo. Med prevozom v Kočevje je umrla. Na avtomobilu je razbita le šipa, se pravi da je škode le za 2000 din. Po sedanjih domnevah naj bi izpod kolesa tovornjaka ali pa s tovornjaka padel kamen. Domnevajo tudi, da naj bi bil to eden od dveh tovornjakov ZKGP Kočevje, tozda Transtport-gradnje, ki naj bi ga upravljal 37 letni Ivan Mrak iz Šalke vasi ali 45 letni Alojz Poje iz Mlake. Postaja milice Kočevje prosi očividce nesreče, posebno še voznika tovornjaka, ki sta ga na kraju nesreče ustavila dva občana, naj se oglasijo v postaji milice Kočevje osebno ali pa po telefonu (061) 86-122, da bi z njihovo pomočjo ugotovili točen čas nesreče. JOŽE PRIMC DESET LET NK MOZELJ Nogometni klub Mozelj praznuje letos 10-letnico svojega aktivnega delovanja. V počastitev obletnice so nogometaši iz Mozlja 6. avgusta organizirali turnir za zlato plaketo. Turnirja se je udeležilo 8 ekip iz kočevske in ribniške občine. Zmagala je ekipa KDK iz Kočevja pred garnizijo iz Ribnice, DDR iz Kočevja, Črnim potokom in drugimi. Poleg zlate plakete so organizatorji podelili tudi zlate, srebrne in bronaste kolajne, vsi udeleženci pa so dobili še priznanja in klubske zastavice. Organizatorji iz Mozlja bodo prihodnje leto vključili v tradicionalni nogometni turnir še druga športna tekmovanja ZRIMŠEK SEDMI V ZAGREBU Med obilico športnih dogodkov minulega tedna moramo omeniti tudi veliko kolesarsko dirko za nagrado Metaliacommerce, v kateri se je med najboljšimi jugoslovanskimi kolesarji našel tudi Novomeščan Zrimšek. Novoteksovec je najboljši rezultat dosegel v dirki po ulicah Zagreba, Iger je osvojil odlično tretje mesto, medtem ko je bil v skupni razvrstitvi sedmi, s precejšnjim zaostankom za zmagovalcem Buličem. INLES: KOLINSKA-SLOVAN 22:22(12:12) V dvorani športnega centra v Ribnici sta se v prijateljski rokometni tekmi pomerila domači Inles in ljubljanski prvoligaš Slovan. Navzlic temu, da je v obeh ekipah manjkalo po nekaj ključnih igralcev, je bilo srečanje zanimivo in privlačno. Res da so imeli domačini še tik pred koncem dva zadetka prednosti, vendar je gostom s požrtvovalno igro uspelo izenačiti. Gole za Inles so dosegli: J. Ilc in S. Kersnič po 5, Križman in Arko 4 ter Ambrožič in Kalajžič po 2. Pred 200 gledalci sta sodila Mariborčana Vučimilovič in Tanko. DOLENJSKI LIST 33 (151^) — 17. avgusta 1978 Tisoče lobanj za nekaj nje uspava kronično SVETU OKOLI Polževa pot je vse pogosteje speljana v lonec. (Foto: MiM) Čaka jih lonec in" Polž postaja priljubljena jed po vsem svetu — V je svobodnih divjih polžev vse manj — Polžje farm® Veliki Burgonjec, kot poznavalci dobrih jedi imenujejo najbolj čislanega polža, kar jih je kdaj zalezlo v kuhaijev lonec, je že zelo redka prikazen. Polža so na rob propada spravili tako jedci kot izvozniki te edinstvene francoske poslastice. Apetiti po polžih namreč že dolgo niso več samo francoska posebnost. S polžjim mesom v solati, v juhi ali rahlo rumeno ocvrtim se radi pogostijo tako Američani kot zahodnoevropski narodi ter vzhodnjaki. Večje povpraševanje je seveda porodilo bolj živahno trgovino. Nekdaj slavne francoske polže so začeli izrivati polži z evropskega vzhoda, kitajski, turški in formoški. Tu in tam se pojavijo tudi jugoslovanski slinarji. Francoze je pohod tujih polžev v kuhinje svetovnih restavracij razjezil in ker sami divjih polžev nimajo dovolj, so se lotili gojenja. Polžje farme ali helicikulture so postale stvar nacionalnega ponosa. Francoski znanstveniki poskušajo vzgojiti tako vrsto polža, ki bi do „polnoletnosti“ ne potreboval več kot leto dni, poleg tega pa poskušajo umetno prekiniti zimsko spanje slinav-cev. Uspehi so jim še kako potrebni, saj zdaj na leto izgine v trebuhih Francozov že okoli 32 ton polžev, kakih 8 ton pa jih izvozijo. Zaenkrat je največja polžja farma na britanskem Otoku. Anglež Fayolle je dal v nič 200 francoskih gojiteljev s svojo farmo, na kateri pod velikim šotorom goji 20.000 polžev. Postavitev gojilnice gaje stala lepo premoženje, a denar se že vrača. Vsako leto proda okoli 100.000 očiščenih polžev. In to je šele zač s tek. Nas glava ne boli. imamo raje solato in zato po vrtovih pobijamo, ne p‘ mo. Kemični je Uspavala niso Kadar spanec beži in se ne ure morasto ni človek brez že po škatlici z tabletami. Tableta hitro če izgubljeni spanec, pogosto poseganje po nem spancu se lahko Nedavna študija ameriškef?( rodnega instituta za dr« razkrila presenetljiv poda*^ okoli 5000 smrti je vsako ZDA povezano s spalnimi j* tami. Poleg tega so ugotovi11, odpade kar 25.000 vsakol® nujnih prevozov v bolnišn*^ uživalce barbituratov in uspavalnih medikafli1 O5 im Skoraj povsem enako ijfl bolnikov vsako leto zdravi) zasvojenosti z uspavali. Preprosto nočno počef rej skriva velike nevarno^ ZDA, kjer je jemanje usP?v prava narodna razvada, ki in ostali strokovnjaki p opozarjajo, da je potrebi1 milijonov receptov, za usP kolikor jih vsako leto pte5; jo zdravniki, močno ^ prav tako pa da se mora letna milijarda doz porab*' uspaval močno zmanjšati- Ker jemanje vzroča tudi nost, bodo morale poslej cevtske tovarne na to z ustreznimi napisi na zdravilih. »Dolenjski list« tribuna bralcev o pretfZPfcfT) Letina je odlična TUDI MLAČEV potrjuje te dni, da smo lahko letos s pridelki žit na Dolenjskem zelo zadovoljni - razen v tistih krajih, kjer se posamezniki še vedno trdno drže zgolj starih navad in se malo ali nič ne zmenijo za dobro seme, umetna gnojila in druge ukrepe, ki nam lahko dajo veliko večje pridelke in boljši zaslužek. Lepo kaže tudi koruza, sadja pa bo letos toliko kot že dolgo let ne. Kaže, da bomo zadovoljni tudi z letino krompirja. Posebno zadovoljni so vinogradniki, saj se trtje skoraj povsod na Dolenjskem in v Beli krajini kar šibi pod težo lepih, velikih grozdov. Dež, ki je padal predzadnji in zadnji teden, je lepo namočil dozorevajoče sadeže na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. ODBOR ZA POLEPŠAVO mesta je ustanovil komisijo, ki bo od časa do časa pregledovala okolico hiš, ureditev hiš, dvorišča ter okrasitev oken s cvetjem. Mnogo pozornosti bo komisija posvečala čistoči. Odbor za olepšanje mesta bo po vsakem pregledu najboljše primere predlagal občinskemu ljudskemu odboru v javno pohvalo, razen tega pa bo občina najprizadevnejše občane tudi denarno nagradila. NA KMETIJSKEM POSESTVU v Metliki je te dni zrasla do vrha štirinadstropna sušilnica hmelja. SGP Pionir jo je pričel graditi konec maja, zdaj pa že vihra na vrhu smrečica in delavci hite z notranjimi deli. Sušilnica mora biti pripravljena, da bo v drugi polovici avgusta pričela sušiti hmelj. OBČINSKA CESTA, ki vodi z Otočca proti Dol. Vrhu in Štravberku, je danes še prav taka, kot je bila pred leti. Vsak, ki po tej cesti vozi, je revež, naj bo to voz z voznikom ali konji. Najtežje pa je voziti po njej z voli, ker zaradi ostrega kamenja kmalu postanejo šepavi. Cemu se občinski odborniki z Otočca ne pobrigajo, da bi uredili to cesto? (lz DOLENJSKEGA LISTA 14. avgusta 1958) ODLIČNA PLOČEVINA - Prebivalka New Yorka Victoria Lard se je naveličala življenja in pognala se je iz sedemnajstega nadstropja v globino. Ko je prišla k sebi, soji povedali, naj gre lepo domov in naj ne obupuje, sa je izjemno srečna ženska. Victoria je namreč smrtni skok prestala brez večjih poškodb. Namesto na cesti je pristala na strehi kombija. Streha se je sicer podala, a dovolj prožno, da se samomorilka ni resno poškodovala. LIBERALIZEM - Indijska filmska cenzura je omilila svoje stroge kriterije. Poslej bodo smeli Indijci, znani kot zelo strastni gledalci filmskih predstav, na platnih videti tudi poljube, vendar le če jih bo komisija proglasila za nevulgarne. REKORD - Le kaj bi naredili indijski čenzoiji ob filmu, ki bi zabeležil nov svetovni rekord v poljubljanju. RoY in Dobbi sta namreč vzorno tiščala skupaj ustnice 124 ur in 51 minut. Postala sta svetovna prvaka v poljubljanju. V času, ko sta postavljala rekord, sta vneta ljubimca tudi spala, delila avtograme in plesala. Vsako uro sta lahko prekinila poljub le za 5 minut, kot to določa pravilo iz slavne Guinessove knjige tovrstnih svetovnih rekordov. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. K A M P 1 K A N 3 e ‘ h- sr r> R V A Sr L A N A - T 0 P A L N 1 R =T T R K 6 p A — M A R f K A L C* M 0 šS e O R 1 L N 1 C A 1 s r 0 S T ES 3 A M A k Uk S r A R r A ■ ..... P c A ura nad 11 ittra prgišče misli nasuta zemlja mera jakosti! el. toka H upina otroček ! spojni | Ionesco člen ieugene “T -U „ !,91rne!o izdravst. llhilfaa . .^aruj se tistih, ki se ne smerjo ničemur ali vsemu. A. H. GLASOVV , Vsaka nova misel je v začet-^ v manjšini. T. CARLYLE dl telovadna prvina F—1 mungol dopoldan. prireditev^ norost službena leta ■ razpre- delnica , deški kralj nase letal, podjetje država v antilih nadav dl f“'— iitalijan glasbilo Razum išče, srce pa najde. G. SAND '''■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii rodovna zveza riževo žganje parjenje srnjadi pevka groš olika i tkanina jzjjtme kit.utež. mera leMa jud. kralj domače sukno kačji glas alfi mpič germorel gibanje po zraku oče tone kralj nasa vojska taborjenje pod milim nebom sredozem. okrasna rastlina športnik splet las Skrivnosti Stalinovih orgel Raketno gorivo zmagovitih katjuš je bilo tisto, česar niso znali narediti Nemci V drugi svetovni vojni so Stalinove orgle pomagale zlomiti poslednji nemški odpor. Raziskave za izdelavo tega svojevrstne-8a> a strahotnega orožja so Rusi začeli še v času, ko je Sovjetska *yeza imela z Nemčijo dobre odnose. Vendar se Nemcem nikoli posrečilo posneti tega orožja. Skrivnost, kiki je niso mogli nikoli razvozlati, je bila v posebnem raketnem gorivu. O sodelovanju, ki je obstajalo med vrhovnim poveljstvom nemške vojske in poveljstvom rdeče armade po prvi svetovni vojni, razpravljajo številna teoretična dela vPjaške literature. Zgodovinarji raznih držav razpravljajo zlasti o Posledicah tega sodelovanja in o Vplivu, ki gaje to sodelovanje ime-!° na zunanjo politiko. Pri tem pa je ostalo nerešeno vprašanje, ali ni mielo to sodelovanje tudi strateške posledice za eno ali drugo stran. Vojaški strokovnjaki so dolgo razpravljali tudi o tem, kako je mogoče, da oficirji nemškega vrhovnega poveljstva in vojaški inženirji, ki so bili tudi v Sovjetski žvezi, niso mogli zvedeti za razvoj sovjetskega raketnega orožja. O raketnem orožju, ki so ga Rusi imenovali katjuša, Nemci pa Stalinove orgle, so Nemci sicer vedeli. Uspejo jim je tudi, da so razvozlali dvoje od treh skrivnosti tega orožja. Mehanizem strelne rampe je bil Prav tako preprost kot genialen. “erlinski specialisti so lahko kaj mtro tudi sami zgradili podoben mehanizem. Tudi glede izstrelkov ^ je pokazalo, da jih je mogoče Posneti. Tretja skrivnost pa je ostala tajna. Ključ skrivnosti Stalinovih orgel je bil namreč v poseb- nem raketnem gorivu, ki so ga Sovjeti uporabljali za izstreljevanje raket To gorivo pa so Rusi začeli raziskovati v nekem majhnem laboratoriju v Moskvi že leta 1920. Kasneje so cele ekipe najboljših strokovnjakov začele konstruirati nove vrste orožja. Toda Stalinove orgle je dejansko izumil en sam človek Oče Stalinovih orgel je bil sicer neznani moskovski inženir kemije Nikolaj Tihomirov, vodja neke mehanične delavnice za popravila. Ta je ves svoj prosti čas posvečal raziskovanju posebnega goriva za raketne izstrelke. Pri delu mu je pomagal Vladimir Artemjev. Skupaj sta sodelovala pri poskusih, kako naj bi izstreljevali rakete, ki bi za seboj ne puščale sledu dima. Artemjev je imel idejo o posebnih raketah že pred oktobrsko revolucijo. Del delavnice v neki majhni moskovski ulici je bil kmalu spremenjen v majhen laboratorij. Tukaj sta dva zanesena tehnika poskušala najprej realizirati zamisel edinstvene igrače: reaktivnega vozila z direktnim napajanjem. Pri tem pa nista slutila, da bo dobri dve desetletji kasneje njuna igrača prinesla revolucijo v moderno pogonsko tehniko. Slednjič sta svoje raziskovalno delo omejila na razstrelivo oziroma posebno raketno gorivo. Raziskovanja v zvezi s tem so trajala štiri leta. Tihomirov je svoje delo nadaljeval na državnem inštitutu kemične industrije, potem pa na artilerijskem poligonu v Rževu. Od leta 1925 seje namreč vojska začela živo zanimati za Tihomirov izum. Vojaški strokovnjaki so predvidevali, da bo mogoče izdelati pravcato revolucionarno orožje. Tretji marec leta 1928 pa je postal v resnici nadvse pomemben dan v zgodovini sovjetske artilerije in v nastanku orožja, imenovanega Stalinove orgle. Tistega dne so namreč prvikrat izstrelili granato 1300 metrov visoko z uporabo posebne nosilne rakete. Mrzel veter, ki je bril po planoti, je skoraj zavrl poskus in bali so se že, da bo veter preusmeril izstrelek z začrtane poti. Vendar je prvi poskus z uporabo trotil piroksilina povsem uspel. Maršal Tuhačevski se je zavzel E za vso stvar in je dajal poskusom 5 vso potrebno podporo. Laborato- E rij konstruktorjev je bil kar naj- 5 bolje opremljen. Zanimivo je, da = je bil v drugi polovici zgradbe la- M boratorij za raziskave plastičnih E mas, namenjenih za izstrelitev ra- s ket. Prav zaradi teh novih postop- = kov so lahko Sovjeti skonstruirali 5 svoje vesoljske ladje, kot na pri- | merSputnika. Tihomirov je o raketni tehniki j§ predaval tudi na Akademiji za arti- M lerijo, vodil pa je tudi laboratorij- 5 ske poskuse. Pri tem mu je po- j| magal še drug strokovnjak, Boris -Petropavlovski Po smrti Tiho-mirova je bil Petropavlovski imenovan za šefa laboratorija. Ekipo so kmalu dopolnili številni drugi znanstveniki, tehniki in inženirji. Tako so skupno rešili še drug problem, problem posebnih granat. Preden je prišlo do tega, so uničili ograjo neke tovarne ter povzročili še vrsto drugih škod. Končno so leta 1930 skonstruirali posebno rampo za izstrelitev teh raket, s čimer je bila rešena še zadnja ovira, ki so jo strokovnjaki morali premagati. v.*6si je un iiaimcu * (juscu- oicunjic sia svoje razisKovamo NA TOVORNJAKU: raketno orožje Stalinove orgle ''''■llllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllMIIIIIIlIllllIlllllllllllllllllililliiin : : - ■ Mitr i' Tilittiij hi lir • • .<•: ■■ ■ ■ ' f' krogle, ki so . % so udarile v ‘| ''rgla vrv, ki je v^ko oprijel z ro-Potopil in tudi i|' Velika Kača je H jfani potegnil iz K** plen izmuznil, K,161 Pa so se polji Tom skritega v * odmikajočo se 86. Judita in Hetty sta medtem še zmeraj izgubljeno blodili po jezeru. Domov se nista upali, z barko pa so se tudi godile čudne stvari, da nista vedeli, ali so na njej prijatelji ali sovražniki, in se ji raje nista približali. Trije Mingi v čolnu so kmalu sprevideli, da barke ne bodo dohiteli, tedaj pa so v daljavi zapazili čoln z dekletoma. Nemudoma so se podali na lov. Zaman sta Tomovi hčerki obupno naprezali svoje pičle moči, Indijanci so bili vse bliže. Tedaj pa se jim je zlomilo eno izmed obeh vesel in morali so odnehati ter se vrniti na grad. 87. Cez čas so se vsi skupaj vkrcali na svoje splave in odpluli proti bregu. Dekleti, ki sta jih plašno opazovali, sta se počasi upali bliže in nazadnje sta pristali. »Pojdi ti naprej,« je dejala Judita sestri, »in poglej, če so vsi odšli. Saj tebi ne bodo ničesar storili. Če hiša ni prazna, me skrivaj opozori.« Hetty je pohitela v hišo, kmalu pa se je vrnila in povedala: »Bila sem v vseh sobah. Nikogar ni notri, le oče nemirno spi in govori v sanjah.« — »Da se mu ni kaj zgodilo?« je v zli slutnji zaklicala pametnejša Judita in hlastno stekla v hišo. ■ VAŠA ZGODBA DAN UBEŽNIKOV Bila sem takrat, maja 1945, še neizkušeno dekle. Verjela sem v pravico in resnico, verjela, da vsakdo loči dobro od zlega, da se vsi ljudje trudijo biti dobri, da zablodela prijateljska beseda vrne na pravo pot. Zato se mi je pogled, poln mržnje, zaničevanja in nevere, tako globoko vtisnil v spomin, da ga nikoli ne bom m ogla pozabiti Tistega pomladnega jutra ob koncu vojne je narava prebujena žarela, kot da bi se navzela silnega upanja in občutka sreče ljudi, ki so le dočakali konec večletnega klanja. V jutranji mir so nenadoma zabobnela konjska kopita in drdranje vozov, mukanje živine se je mešalo vmes. Po kotanjastem kolovozu je šla množica ljudi, bednih, strpinčenih obrazov. Pri naši hiši so zaprosili kruha in vode. Dali smo jim, kar smo imeli, da ni nam nič ostalo. Ko je pristopil k hiši starejši možak v starojugoslovanski uniformi ter zaprosil za kos kruha, mu ga seveda nismo m ogli dati. Dejal je, daje strašansko lačen. Ker nism o imeli nič drugega, smo mu ponudili pečena jajca. „Molim, molim,“ je dejal. Mama mu je spekla jajca. Pojedel jih je hitro in slastno. Še polnih ust je vprašal v hrvaščini, če je pri nas kaj partizanov. „Ni jih, ‘ sem zatrdila, ker se mi je možak nenadoma zazdel sumljiv. Moj sum je še naresel, ko me je začel spraševati, če vem, kdo da je poglavnik. Povedal je, da gredo zdaj za poglavnikom na sever, kjer se bodo združili z Angleži ter se vrnili v „nezavisnu“. V Mariboru naj bi se sestali „V Mariboru so vendar rdečearmejci,“ mi je ušlo z jezika. Planil je pokonci, se nagnil name, me pogledal, da mi je zastala kri v žilah, ter zahropel: „Rusi? Rdečearmejci? Naš poglavnik nam je javio, da nas čeka u Mariboru!“ Sesedel se je nazaj na stol. Oči so mu bliskale strašno sovraštvo. Začutila sem, da se hoče maščevati, vseeno nad kom, samo da se maščuje za izgubljeno upanje. Mama je razumela nemo govorico oči. Ustrašila se je zame in hitro dejala: „Ta nič ne ve. Če je vaš poglavnik rekel, da so Angleži v Mariboru, potem gotovo so tam! Punca je otročja in pobira, kar sliši, ne da bi dobro razumela.” Možakar se je udobrovoljil: „Da, majko, ti kažeš pravo, tako mi Boga! V svoji neizkušenosti nisem mogla verjeti, da lahko laž tako pom iri človeka. Vedela sem, da so rdečearmejci že pri Mariboru, saj sem vest o tem že pred dnevi zasledila v partizanskem tisku. Zdelo se mi je nesmiselno, da bi kdo iz same slepe vere hodil tako daleč. Morda je bila tudi v ustašu kal nezaupanja. Preden je zapustil našo hišo, je še enkrat vprašal mater, če so Angleži res v Mariboru. „So, so!” je mati zatrdila. Ko je ustaš odšel, me je mati strogo prijela. Zabičala mi je, da moram molčati, paziti, s kom govorim, da pa je najbolje, če svoje petnajstletne neumnosti ne obešam na veliki zvon. „Lahko te še ubijejo!” je dodala mati. Zvečer so prišleki polegli po svojih vozovih, na rosno travo, na obrobje poti ali pa so se naslonili na drevo in zadremali. Kraj poti sem zagledala starejšo žensko v črni ruti Gladila si je krvaveče podplate ter jadikovala: „Oj, živote, tvrdi živo-te!” Povprašala sem jo, čemu joka. Povedala mi je, da gre iskat moža, da išče sina in izgubljeno hčer. Ker se mi je zdelo, da sem prej že srečala neko mlajšo žensko, ki je iskala mater, sem obupani ženski dejala, da morda vem, kje je njena hči Hotela sem jo potolažiti, zato sem dejala, naj se pomiri, da bodo kmalu tu partizani in da bo potem red in mir in svoboda in da se bodo izgubljeni našli. ..Partizani so sam o še kako uro hoda od tu,” sem zatrdila. Tedaj sem za seboj zaslišala divjo kletvico in strašen glas je zagrozil, da me bo ubil, če še enkrat omenim partizane. Ozrla sem se in zagledala divje lice ustaša. Strmel je vame brez besed, potem pa hipoma vrgel koc čez konjev hrbet, ga zajezdil in oddirjal. Kmalu so pričele prihajati partizanske čete. Obkolili so ubežnike, ki so se brez boja predali. Vojna se je končala. V tistem dnevu sem obogatela za novo spoznanje, neveselo sicer, a resnično. Odkrila sem, da življenje ni tako preprosto, narisano le v čmo-belih barvah. KMEČKA ŽENA r aMtssas c? siti DOBER DAN, DOLENJCI LENJSKI UST ŽELJKO KOZINC Kozinčeva TV drama „Deček z miškami," ki je bila posneta pred nekaj tedni, govori o otroku v razbiti družini. Igra je napisana tako, da je otrok dejansko nosilec drame in ne le ilustrator odraslih, kakor smo navajeni v podobnih primerih. Otrok doživlja. Otrok govori... Resnični primer dečka, ki so ga prijeli pri kraji v samopostrežni na Prulah, me je vznemiril še toliko bolj, ker so odrasli zagnali strašen vik in krik, v začetkom druge svetovne vojne je pri večini mornariških strokovnjakov prevladovalo mnenje, da je križarka vojna ladja, ki je po namenu in nalogah zelo blizu bojni ladji, nosilki topništva največjega kalibra (456 mm). Med drugo svetovno vojno pa je praksa pokazala, da je križarka po moči in namenu bliže rušilcu, ali pa se mora združevati v skupine. Še pred kratkim so bile križarke v vseh pomembnejših vojnih mornaricah najbolj množična oblika velikih vojnih ladij. Bile so namreč za vsako rabo, oborožene so bile s topništvom srednjega kalibra (150—203 mm), poleg tega pa so bile zaščitene z oklepom, bile so odporne. Z nastankom novih vrst orožja, predvsem jedrskega in raketnega, pa je začela vrednost križark kot nosilk artilerije upadati. Novih križark (razen v Sovjetski zvezi) skorajda niso izdelovali, stare pa so pošiljali v železarne. Tako na primer je britanska vojna mornarica, ki je imela pred drugo svetovno vojno 28 križark, tri zadnje preuredila v ladje za prevažanje helikopter-' jev. Sčasoma je postalo jasno, da vsaka vojna ni jedrska, velike sile v zadnjem desetletju zelo pospešujejo razvoj in modernizacijo klasičnih oboroženih sil. Trudijo se, da bi bile te sile čimbolj gibljive ter številčno in kakovostno sposobne za vse vrste ..mirnodobne" uporabe v lokalnih spopadih in vojnah. Pri tem je močnemu vojnemu ladjevju, med njim tudi križarkam, namenjeno posebno mesto. Pač zato, ker igra morje v globalni strategiji velikih sil čedalje večjo vlogo. V povojnih letih so se vse velike mornarice, razen sovjetske, omejile le na dograditev med drugo svetovno vojno začetih ali načrtovanih križark. Najhujši udarec je bil križarkam zadan v šestdesetih letih, ko je začelo prevladovati mnenje, da s topovi oborožene ladje niso več primerne za bojevanje na morju. Zato so povsod zahtevali, da je treba te ladje posodobiti in jih opremiti z najnovejšimi tehničnimi dosežki, predvsem z raketno oborožitvijo in jedrskim pogonom. Pod pritiskom teh zahtev so v Združenih državah Amerike v tem obdobju začeli z nekaterih starih križark odstranjevati topove in jih nadomeščati s protiletalskimi-raketnimi sistemi. S tem so hoteli doseči, da bi bile križarke sposobne pred napadi iz zraka ščititi druge vojne ladje, predvsem letalonosilke. Kasneje so ugotovili, da same rakete ne zadostujejo in so se zato zatekli k mešani raketno-artilerijski oborožitvi. Američani so dosegli velike uspehe tudi na področju univerzalnih avtomatskih topov, strelnih naprav in sodobne elektronske opreme za opazovanje, odkrivanje in merjenje. Sovjetska zveza pa je bila še nadalje edina država, ki ni prekinila serijske graditve križark. V šestem desetletju tega stoletja je sovjetska vojna mornarica dobila od 24 načrtovanih kar 23 križark. Prvotno so bile oborožene samo s topovi, kasneje pa so jih preuredili tudi za raketno oborožitev. VOJAŠKI KOTIČEK Nekateri so pri sedemintridesetih letih že zaključili svoj opus. Željko Kozina pa pravi: „Stvar je v tem. Vse svoje življenje sem želel biti povprečen novinar. V novinarstvu sem se prizadeval za osebni odnos do pojavov in do ljudi in se nisem sramoval tega napisati zmerom z neko mero etike in okusa. Se posebno me je vznemirjala človeška stiska. Mislim, da je novinar poleg zdravnika in učitelja tisti vznemirljivi poklic, ki dela kirurške in carske reze, ki gradi svet, ustvarja odnos do revolucij, rešuje potapljajoče ladje in je nenehno v četi, ki mora na barikade. Toda na žalost v novinarstvu narašča vse bolj potreba in odnos do gole informacije, ki se pogostokrat življenja dotika le površno. V mojem 18-letnem novinarskem delu se je nabralo ogromno zgodb. Spominov. Situacij, ki jih kot novinar nisem mogel dokončno izraziti, zlasti pa tistih prvinskih, elementarnih nagibov, kijih lahko razreši samo poezija. V scenarijih, ki se mi zdijo izrazit moderen umetniški medij, samo dograjujem vizijo svojega novinarskega poklica. Mislim, da se da na ta način veliko povedati. Omenil bi svojo prvo predvajano TV — dramo — igro ..Pravica vasi Brezje", kjer je v ospredju ideja ohranjevanja kmečke zemlje." Željko Kozinc je napisal vrsto radijskih iger, med drugim tudi igro „Ob petih zjutraj", kjer spet govori o stiski družine, ko pride ob petih zjutraj posebna ekipa, da jim podre dom, ki je bil črna gradnja. Na letošnjem radijskem natečaju je bil nagrajen za radijsko igro ..Oklepniki" (groteska avtomobilizma). Posneli so mu kratek film ..Kruhek na tleh". Posnel ga je Palestinec Talol Hadi. Doslej je Kozinc napisal tri filmske scenarije za celovečerne filme. Odkupili so ..Zlatolasje." Snemanje tega filma se je začelo 15. avgusta v Mokronogu. To je prvi film, ki obravnava Dolenjce in bo posnet v dolenjskem okolju. V filmu se prepleta več tematik. Tudi zakon o združenem delu, odmiranje prebivalstva na vasi in pa (kot je pri filmu že skoraj obveza) erotika. „Mokronog sem si v svojem filmu zamislil kot idealen kraj. To je kraj mnogih dolenjskih Danes bi lahko rekli, da ima 55 vojnih mornaric na svetu okoli 80 križark, tri četrtine teh plavajočih orožarn sodi v ameriško ali sovjetsko mornarico. Prva križarka na jedrski pogon, imenuje se „Long Beach" in je potemtakem ameriškega porekla, je zaplula leta 1961. Danes ni več edina na svetu, strategi in taktiki so se očitno poslovili od še nedavnega mišljenja, da je križarkam odzvonilo. Da bi današnje križarke lahko branile ter ščitile pred napadi iz zraka druge ladje in pomembne konvoje, so oborožene z vodenimi protiletalskimi sistemi, ki so v primerjavi z ustreznimi sistemi na drugih ladjah večji in zato tudi učinkovitejši. Tako imajo na primer križarke naprave za avtomatski dovoz raket itd. Kar zadeva artilerijsko oborožitev križark, je zanje značilen velik razpon. Sodobne križarke imajo najrazličnejše kalibre in artilerijske sisteme, ki se razlikujejo po bojnih lastnostih in konstrukcijskih izvedbah. Raznolikost je sad različnih okoliščin gradnje ter taktično-opera-tivnih zahtev. V osnovi pa velja, da mora klasična artilerija na križarkah podpirati desantne operacije, poleg tega pa mora biti sposobna za boj z vsemi površinskimi ladjami. KRIŽARKAM NI ODZVONILO Ameriški predsednik Jimmy Carter je pred nekaj dnevi ob slovesni splovitvi nove ameriške križarke na jedrski pogon „Mississippi" dejal, da bodo ameriške ladje še naprej patruljirale po svetovnih morjih in imele vojaško moč," ki ne bo za nikomer zaostajala". Najnovejše rožljanje z orožjem je za našo rubriko priložnost, da napišemo nekaj več o vojaških ladjah, ki jih imenujejo križarke. Križarke so se razvile iz nekdanjih fregat na jadra, največjo slavo so požele v drugi polovici 19. stoletja, ko so zares vladale oceanom. Pred globino, v psiho tega anonimnega dečka pa ni vstopil nihče. Željko Kozinc je novinar. Leta in leta beremo njegove poglobljene, humanistične reportaže na straneh Dela, Tovariša, Teleksa in še kje. In Kozinčevo ime se je vsidralo v našo zavest nov pojem novinarske kakovosti ter premišljene in odgovorne informacije, ki je ves ta čas kot soustvarjalni integralni del gradila in še vedno gradi, riše obraz časnikarskega dialoga. krajev, ki zgubljajo, ali pa so že zgubili svojo kmetiško-obrniško podobo. Ostaja nerešen pr?" blem zaposlovanja. Dolge vožnje v službo in mogoče nekaj popoldanskih ur na kmetiji. Scenarij hoče biti izrazito družbeno kritičen in za-radi te ideje smo šli v izostren spopad z defor-macijami na podeželju v vseh smereh. Poudari bi problem srednješolske mladine, zdravstva duhovščine, zlasti pa mladih delavcev, ki živijo razpeti med njivo in strojem." Film „Zlatolasjef' bodo delali debitanti. P°" leg scenarista še režiser Božo Šprajc, glavna igralka Teja Glažar in še nekaj znanih, ^ njimi Cavazza in Župančičeva. Korenine: „Moj oče je bil Štajerc in se le priženil v Oštrc nad Kostanjevico na Krki. raščal sem v Brestanici, za svoj pravi dom P3 imam Oštrc. Tam imam veliko sorodnikov. 1° so potomci Uskokov — Žuliči, Sintiči in tak° dalje. Moja mama se je pisala Sintič. Zanifi3 me, kako se ti ljudje trgajo od vasi in tudi, kak® ti ljudje živijo v novem okolju. V svojih filmski'1 scenarijih jim ostajam zvest in zasledujem njih0-vo usodo." Željko Kozinc je začel svojo novinarsko P°! tudi pri Dolenjskem listu pred devetnajsti'1'1 leti, ko je bil korektor pri Slovenskem Porot®' valcu. Takrat je korigiral tudi rokopise Dolenj' skega lista. Rad bi v tem bežnem zapisu o Željku Koz"1; cu povedal vsaj nekaj osnovnih sporočil. Cenl Krležo kot subtilnega intelektualca z „Arete-jem" in „Zastavami". In glasbo. Njegovi pisatelji so še Lojze Kovačič, VitofnjJ Zupan, Dane Zajc in še posebno Edvard Kocb^ z zemljo in nemirom, ki je tudi njegov. Potem le tu pes Žiga, s katerim je preživel noč v mrtvel'’ žlebu pod Ratitovcem, in pesmi, ki jih piše. Pfe' cej jih je zagrešil, za tisk ima pripravljeno zbirk® Poskusni let. Smrt je vprašanje narave. Željko Kozinc )e obrnjen navzven v življenje. Kot pisec scenar1' jev, s katerimi je uspel, se zaveda tudi tele mi*1. „Nimam strahu pred problemi, čeprav jih razumem. Pisati je potrebno in potrebno ie spreminjati svet." LADISLAV LESAR Zaradi čedalje večje nevarnosti podmornic imajo križarke na krovu tudi najrazličnejše prp' tipodmorniško orožje. Poleg protipodmorniškij1 torpedov, ki jih streljajo iz večcevnih naprav, je na nekaterih križarkah tudi protipodmornišk| sistem, ki je kombinacija rakete s torpedom al' jedrsko globinsko bombo. Domet tega sistema je več kot 30 km. V boju s podmornicami« predvsem jedrskimi (te so po menju stroko^' njakov te ali druge strani trenutno najbolj zašči' tena in obenem najnevarnejša plovila, kar jih j® kdajkoli izumil človek), sodelujejo na strani križark tudi helikopterji. Poleg tega je samo za sovjetske križarke značilno tudi, da lahko pola-gajo mine. Življenjskega pomena pa so za vsako sodofr no križarko radarski sistemi. Z njimi odkrivajo cilje v zraku in na morski površini. Brez radarje^ ni učinkovite uporabe raketnega in artilerij' skega orožja. Brez radarjev ni navigacije. Sodob' ne križarke imajo po osem in tudi več radarski!1 anten, z njihovo namestitvijo imajo že resn* težave. Ciniki pa se celo šalijo, da bo na križarkah kmalu več radarjev kot topov. ■ 1 ^APAD USKOKOV JjA KOSTAIMJE VIŠKI samostan **ETA 1736 ^ad sk vhodom v nekdanji kostanjeviški samo- H,i ki ga stražita dva obrambna stolpa s strelnimi ^narn'> Je upodobljena freska z napisom, naroča se nanapad Uskokov na samostan v času opata Rudolfa Kušlana (1723 — 1736) na nedeljo 29. julija 1736, ko je kostanjeviška fara slavila svojega patrona. Vhod in fresko, delo slikarja Fr. Jelovška, z napisom je dal napraviti opat Aleksander baron Taufferer (1737 — 1760). Kronogram, zapisan v porog Uskokom, pa daje letnico 1737 ter se glasi: ECCE IANVA COELI NON FVRES NEC VAL-LACHI NEQVE LATRONES AST IVSTI INTRABVNT IN EAM (Glejte vrata nebeška, ki jih ne bodo prestopili ne tatovi ne Vlahi in ne razbojniki, temveč le pravični). Najstarejše ohranjeno poročilo o napadu na samostan je izpod peresa tedanjega opata na rein-skega opata Placida z dne 2. avgusta 1736, ki se omejuje na poročanje o ropu, o pobitih in ranjenih samostancih in drugih osebah. Uskoki so samostan napadli ob pol osmi uri zvečer ter oropali tako cerkev kot tudi samostan in ubili dva patra: 36 let starega Sigmunda Zigana in 32-letnega Evgenija Juriča, ter nekega podložnika, več ljudi pa težko ali smrtno ranili. Škoda je bila ocenjena na 2 do 3 tisoč goldinarjev. Po poročilu žumber-škega glavarja Benvenuta Sigmunda grofa Petazzi-ja karlovškemu generalu grofu Herbersteinu so prišli roparji naskrivoma iz Hrvatske preko Samoborskega pogorja med 27. in 28. julijem, prekoračili reko Bregano pri gradu Mokricah in se nastanili v nekem grmovju. 28. so ujeli nekega Vlaha, po imenu Vida Gozdanoviča, ter ga izpraševali o premožnosti tamkajšnjih krajev, zlasti pa o ko-stanjeviškem samostanu in o gradu Zumberku, in ga pozno ponoči izpustili. Ta je naslednjega dne odšel na žumberški grad, da bi o dogodku obvestil tamkajšnjega glavarja. Po njegovi izpovedi je tolpa štela 25 mož, izmed katerih pa ni nikogar poznal. Petazzijev namestnik je o vsem takoj obvestil kostanjeviški samostan in ga opozoril na pripravo obrambe, vendar samostanci niso ni- česar ukrenili za svojo varnost, celo vrata so p ustli odprta, nekateri izmed njih pa so se iz prinašalcev sporočil norčevali. Tako je lahko 14 Uskokov, ki sta jim dva, brez vsakega strelnega orožja, z golimi sabljami v rokah utrla pot, vstopilo brez slehernega odpora v samostan, medtem ko so ostali v več skupinah stražili v bližnji okolici. Ob napadu je bil ubit en sam Uskok, ki so mu njegovi pajdaši, da se ga ne bi dalo prepoznati, odrezali galvo in jo odnesli s seboj. Po napadu so Uskoki ob drugi uri po polnoči odšli očitno v Opatovo goro, nato pa jih srečamo pred 2. avgustom v vasi Javorovici nad pletersko jezuitsko rezidenco. Ker so izpraševali, kako bi se najlažje dalo priti v rezidenco, je jasno, da so imeli namen oropati tudi jezuite. Svojo namero pa so opustili, ko jim je pleterski gozdar, ki so ga izpraševali po najlažjem vstopu v rezidenco, zatrdil, da je le-ta močno zastražena in da bi ob napadu nanjo tvegali svoje glave. Ko so namero opustili, so odšli proti Semiču. Kranjski deželni vicedom Franc Sajfrid grof Thurn je bil mnenja, da gre za žumberške Uskoke, in je na deželnoknežja mesta Novo mesto, Kostanjevico, Krško, Metliko in Črnomelj naslovil poziv, naj proizvedujejo za roparji in naj jih poskušajo ujeti in jim odvzeti plen. Ta poziv pa je za Črnomaljčane prišel prepozno, kajti po 2. avgustu je njihov mestni sodnik sporočil vicedo-mu, da so meščani 2. avgusta ob četrti uri zjutraj videli roparsko tolpo 30 mož, ki je pri njihovem mestu prekoračila Lahinjo, nato šla čez Kolpo in odšla na ozemlje beneške Dalmacije. Tolpa je bila oborožena s strelnim orožjem, dolgimi noži in sabljami ter je vodila s seboj pet težko obloženih konj. Po zatrdilu sodnika bi bili meščani roparje z lahkoto polovili, saj so bili tako pijani, da niso mogli niti jezditi in so komaj hodili, vendar so Črnomaljčani menili, da gre za krajišnike, in jih niso ustavljali. Poizvedovanja za roparji so tekla dalje in rodila uspeh. S tem da se je vsaj približno vedelo, kdo so bili in kam so odšli, se je zasledovanju obetal uspeh. Po nekem knezu Deanoviču so oblasti izvedele za vodji tolpe Žumberčana Janka Mediča in nekega Grozdanoviča, ki pa sta tedaj že vrsto let živela v Veliki Kladuši ob Glini in ki sta zbrala okoli sebe 24 mož iz imenovane Kladuše in Kršlja ter jih kot harambaše vodila na rop. Poleg ljudi iz obeh navedenih krajev sta se tolpi pridružila tudi dva Turka: Hasan Bisič in sin Harasa Juriča. Niti pa so vodile tudi h karlovškim graničarjem, zato je oblast poslala omenjenega kneza na poizvedovanje „na meje Krajine". Zasledovanje roparjev je rodilo uspeh že v letu 1736, kajti še pred 20. oktobrom so jih graničarji iz Bariloviča pri Karlovcu izsledili ter pet izmed njih pobili, „prvaka med razbojniki" Hasana Bisi-ča pa z dvema kroglama smrtno ranili, medtem ko so se ostali nepridipravi razkropili. Kako dolgo je trajalo zasledovanje te skupine, je razvidno iz nekega dokumenta iz leta 1740, ki nam poroča, da je bil eden „iz skupine, ki je oropala kostanjeviški samostan", namreč „prvak med razbojniki" Janko Ravnovič, smrtno ranjen in da so ga v skladu s tedanjim običajem pri priči obesili. Ker pa so posamezne skupine razbojnikov še dalje opravljale svojo obrt, je vladar ukazal karlovškemu generalu, naj poskrbi „za popolno iztrebljenje tamkajšnje roparske svojati". Ker je mnoge skupine pot vodila tudi preko Banske Hrvatske, je prišlo v tej zadevi do tesnega sodelovanja z banom. Samostan je po napadu poskušal poskrbeti za svojo varnost na dva načina. Takoj po napadu, namreč 3. avgusta, ie opat Rudolf naslovil na kranjske deželne stanove pismo, v katerem jih prosi za nadomestilo orožja, ki so mu ga odvzeli Uskoki, ter za 150 mušket ali pa vsaj za 50 funtov smodnika, 150 funtov svinca ter 100 do 200 železnih krogel manjšega kalibra. Rudolfov naslednik opat Aleksander pa je skušal zavarovati samostan pred morebitnimi napadi in ropi s postavitvijo močnega vhoda v samostan z dvema obrambnima stolpoma ter z zaključitvijo samostanskega gradbenega kompleksa. Kranjski deželni vicedom Henrik grof Orzon je spričo visokega samostanskega dolga, ki je znašal nad 50.000 goldinarjev, porabljenih v veliki meri za restavracijo samostana in njegove cerkve, priporočil vladi, naj opatu prepove nadaljnje gradnje. Vlada pa je bila nasprotno mnenja, naj bi opat nadaljeval z gradnjo, vendar le tistih objektov, ki bodo prispevali k večji varnosti samostana. Vicedom je kritiziral tudi na začetku omenjeno Jelovškovo fresko in napis ter je skušal doseči njuno odstranitev. Vicedom je v obglavljenem Uskoku hotel videti Hasana Bisiča ter pravi, da je opat dal naslikati fresko „v porog" Uskokom in pristaviti napis, ki „zaradi" tega hudodelca (sc. Hasana Bisiča) vse Vlahe ožigosa za krvnike in roparje, ki niso vredni prestopiti samostanskega praga". Opozarja tudi, da bo ta opatov postopek Vlahe, ki jih od samostana loči le en sam hrib, ‘ vzpodbudil, da se bodo samostanu ..oddolžili", kar so baje že napovedali: ,,obiskali" bodo namreč opata in njegove menihe. Jelovškova freska pa je ostala, le deželnoknežji grb je zamenjal opatovega, ostal pa je tudi napis kot spomin na rop samostana pred skoraj četrt tisočletja. Dr. JOŽE MLINARIČ DOLENJSKI LIST RAZSTAVA NA PODKOVANIH NOGAH J^a je tudi pri nas za konjski šport in štirinožne •■P^menitneže" še vedno veliko zanimanje, nam ?h ®2uje dokaj velik obisk konjskih dirk po raz-•n krajih Slovenije, tako tudi v Šentjerneju. Tudi evil° | da je proga preozka, vzponi in Pred' na posamezn'h delih proge pa preveliki. haja'VSem- v okviru krožnih dirk po Sloveniji pri-nas v Šentjernej najboljši konji, kar zahteva od p.' da hipodrom brezhibno pripravimo. To pre-p0 *fane. denarja pa nam vedno primanjkuje. Dg .na obnova hipodroma je nujna, če hočemo v2(jJem ^ gledati prvorazredne konje, pa tudi Kralj 6van^e 130 P° obnovi lažje," je povedal Nace °bn°va hipodroma bo po predračunih stala 8 >Tior •°V c*.'nariev- Sam klub te investicije ne Vst l2vesti, saj „se preživlja" v glavnem le z valcp*01110 od_d'rk, ki jo porabi za nagrade tekmo-uV Vzdrževanje hipodroma, postavili pa so ev, saj konji, ki tekmujejo, ne morejo ves vedriti pod milim nebom. V klubu upajo, da denarno pomagale delovne organizacije s Področja, pesek pa bo prispevala krajevna skupnost. Stroji bodo začeli brneti na hipodromu predvidoma jeseni. Skorajšnja razstava konj ni nadomestilo za dirke, ampak naj bi pomenila ohranjanje konjeniške tradicije v „dolini šentjernejski", za kar imajo tudi vso podporo novomeške občinske skupščine. Namen razstave je predvsem dobiti pregled nad rejo konj v sami šentjernejski dolini in širši okolici, tako delovnih kot čistih športnih in poldelovnih konj. Še vedno je precejšnje število konj, ki so delovna sila; so pa v dobri oskrbi vendarle lahko močni in lepi. Ob naraščanju mehanizirane obdelave zemlje se vse več konje-rejcev ukvarja z vzrejo športnih konj iz čistega veselja in ljubezni do elegantnih štirinožnih lepotcev. Tem je klub tudi do sedaj že skušal pomagati, seveda kolikor je mogel glede na denarne težave. Lani in letos so si Šentjernejci za nekaj mesecev sposodili žrebca iz Lipice, da bi s pripustom kobil dobili čimveč plemenskih živali. Klub je denarno podpiral tudi pripust kobil svojih članov v Ljutomeru. Vse za to, da bi se povečala reja lepih plemenskih športnih konj. V načrtu imajo tudi nakup žrebca kasača, ki je sedaj v zasebnih rokah v Ljubljani; je sicer malo starejši, vendar še vedno zelo hiter. Pripuščali naj bi predvsem že tekmovalne kobile. V bodoče bi radi dejavnost kluba razširili tudi na konjerejsko področje v okviru sekcije za vzrejo konj. Da bo to težko uresničljivo, je vsem jasno. Žreba so zelo dragi, treba pa bi bilo poenostaviti tudi hleve in skrbeti za konje. Vse to zahteva denar, veliko denarja, ki ga klub nima, saj deluje na ljubiteljski osnovi. Predstavniki kluba bodo šli v kratkem naokrog, pregledali „razstavni potencial" in povabili predvsem lastnike plemenskih kobil, naj se udeležijo razstave, za katero je zlasti med že poznanimi rejci kasaških konj precejšnje zanimanje. Na reviji si bodo obiskovalci lahko napasli radovedne oči na približno 70 konjih. Lastnikom lepih, dobro oskrbovanih konj bodo podelili vsaj simbolične nagrade; diplome oziroma nagrade pa bi radi podelili tudi konje-rejcem, ki se že dolgo ukvarjajo z vzrejo športnih konj. Na reviji bodo med druim lahko videli štiri konjske generacije iz enega hleva. Konjske razstave naj bi bile tudrv prihodnje, na eno, dve ali tri leta, verjetno v okviru dirk. Tako bi imeli stalen pregled nad rejo konj. Tudi nam, ki se s strahom približamo konju, pogled na plemenitega lepotca rodi iskrice v očeh. Mar ne? ZDENKA LINDIČ mmwM sezuvalo za škornje Rudolfovo. ŽELEZNA TOVARNA nj a n lil/\ Lw Na mestu, kjer se prej živahni tok Krke pri Dvoru spusti čez zadnji slap in se reka spremeni v lenobno, a je še vedno čista, so videli priložnost, da njena moč služi človeku, da jo ukrotijo in izkoristijo. Tako je ob koncu 18. stoletja nastal na levem bregu Krke za tiste čase obsežen in zelo pomemben objekt — Auerspergova železolivarna, ki je v skoraj sto letih delovanja dosegla nesluten razvoj. V času največje moči so ji podelili celo status cesarsko—kraljeve privilegirane železarne in je v veliki meri delala tudi za državo. A pojdimo po vrsti. Željo po ustanovitvi železarne na Dvoru so gojili Auerspergi več kot trideset let. Za koncesijo je prvič prosil knez Heinrich v. Auersperg leta 1763. Tedaj so ostale livarne hudo nasprotovale, med njimi najmočneje Tomanova v Zagradcu, ki je bila še devet let prej v lasti plemičev Auerspergov. Vsa prizadevanja so bila neuspešna in 1793. leta je za koncesijo prosil VVilhelm v. Auersperg. 6. februarja 1795 jo je končno dobil in že dobro leto kasneje, 17. aprila 1796, je železarna začela z delom. Delo je bilo sprva še preprosto, manu-fakturno, v začetku 19. stoletja pa so že prešli na pravo livarsko in kovaško industrijsko proizvodnjo. Pri tem so uporabljali domačo železovo rudo, oglje iz roških gozdov, precejšen del fužinskih naprav pa je poganjala voda iz Krke, ki je bila po posebnem kanalu speljana v tovarno. ZAPOSLEN CELO UMETNIŠKI LIVAR Znano je, da je knez Auersperg poklical celo vrsto strokovnjakov za odgovornejša dela na njegovi obširni posesti iz Češke in Moravske. Tam je bilo železarstvo že precej razvito, saj so slovele livarne v Horovicah na Češkem in Blansko na Moravskem. Na Dvor je prišel izkušeni Ignaz Pantz, bivši direktor železarne Blansko. V času njegovega upravljanja je dvorska železarna doživela skokovit razvoj, saj so uvedli celo vrsto tehnoloških novosti, s tem pa je izbor izdelkov razširil, kvaliteta pa izboljšala. Poleg strojev, turbin in gradbenih elementov so izdelovali tudi drobne predmete za vsakdanjo rabo, ki pa so poleg uporabnosti imeli tudi precejšnjo umetniško vrednost. 1833. leta je Pantz nastavil celo umetniškega livarja iz Saške. Vse to je seveda povzročilo, da je povpraševanje pa dvorskih izdelkih naraslo celo do take mere, da tovarna ni več mogla dohajati naročil. Veliko priznanj so s svojimi izdelki poželi tudi na indrustrijsko—obrtnih razstavah, kjer so razstavljali predvsem uporabne in okrasne predmete. Pri njih je opaziti vpliv romantičnega zanimanja na žanr, kasneje pa tudi klasicistične in prve historicistične oblike. Tako jih je v svojem referatu označil Matija Žargi na letošnjem zborovanju umetnostnih zgodovinarjev, ko je obravnaval ravno umetniško plat izdelkov dvorske železarne. TOPOVI ZA SRBSKE UPORNIKE V prvi polovici 19. stoletja je tovarna zabeležila uspešen razvoj in se utrdila na tržišču. Med prvimi znanimi izdelki so topovske cevi, ki so jih izdelali kljub nasprotovanju avstrijske vlade leta 1806 za borbo srbskih upornikov proti Turkom. Iz tega obdobja je znana vrsta klasicističnih peči, med katerimi sta najkvalitetnejši stebrni peči, od katerih je ena stala v upravni pisarni tovarne. Važen del proizvodnje so predstavljali tudi nagrobni križi, litoželezne nagrobne plošče in grobne ograje. Med spomeniki te vrste zavzema posebno mesto tako po pomenu kot po obliki Zoisov nagrobnik na ljubljanskih Žalah, ki je nastal okoli leta 1836. Pri nagrobnih križih so dosegli ogromno število različnih modelov. O tem pričajo številni še danes stoječi križi po dolenjskih pokopališčih, ki pa so jim v zadnjem času dnevi vse bolj šteti. Nadomeščajo jih z novimi, modernejšimi, usoda železnih križev pa se pogosto konča za zidom. Precej redke so stenske nagrobne plošče. Na Smihelskem pokopališču v Novem mestu so ohranjene tri plošče rodbine Smola. Najstarejša od njih, ki je tudi najlepše izdelana, je nastala ob koncu leta 1838 ali leta 1839 in je bila vlita v spomin Karlu Filipu Smoli. V povojnem obdobju je bilo precej nagrobnih plošč razbitih in prodanih odpadu-Tako je izginil nagrobnik družine Kleinmayer, pomembne za razvoj tiskarstva, založništva in papirne industrije v Sloveniji. Nagrobnik je bil Prl cerkvi na Zafari nad Žužemberkom. Izgubljeni so tudi nagrobniki pri cerkvici Sv. Roka. Podobna je usoda drugih, tehnološko zastarelih predmetov- NOVOMEŠKI VODNJAK KONČAL NA ODPADU Svoj višek je tovarna dosegla v šestdesetih le*'*1 19. stoletja. Množila so se večja naročila in v tem času je nastal po načrtih ing. Johanna Hermanna bivši Čevljarski most v Ljubljani. Predstavljal Je eno najpomembnejših inženirskih rešitev tisteg^ časa v Sloveniji. Sestavljen je bil iz dveh lokov, k1 sta vpeta med bregova in se stikata v tečaju-Posamezne elemente konstrukcije so spojili z vijaki. Potem, ko je most prestal tridnepgy poskusno obremenitev, so ga 18. oktobra 1° otvorili. 1931. leta je bil most prestavljen z ljubljansko bolnišnico, sedaj pa je njegov videz precej skažen zaradi napeljave toplovodnih cevi- Pomemben del proizvodnje so bili tud' litoželezni vodnjaki. Nekaj jih je še sedaj uporabi, tako vodnjak v Žužemberku, Višnji 9°^ na katerem je plastika J. V. Valvasorja, °dl'ta£j modelu kiparja Franceta Zajca, stari novome^ vodnjak pa je končal na odpadu — ne dornJ ampak v tujini. Dr. Caspar Pamer, ki je službov^ na novomeški gimnaziji, ga je leta 1903 kupi 1 podaril svojemu rojstnemu kraju Traberg v G°rn* Avstriji. Vodnjak je bil v uporabi vse do >e 1961, ko je Traberg dobil vodovod. V letih največjega razmaha je prišlo tudi d dobrega sodelovanja tovarne s prebivalci Dvor • VVilhelm v. Auersperg je januarja 1864 zapos^ učitelja na privatni tovarniški šoli, 1871 pa začeli ob močni finančni in materialni podp0" tovarne graditi splošno šolo na Dvoru, nad kater je obdržal knez Auersperg patronat. V šolsk® svetu so bili poleg domačinov na čelu z župano tudi tovarniški ravnatelj in njegov namestnik. POŽAR PRINESEL PROPAD Po požaru leta 1879 pa se je začelo počasno«i zato nezadržno nazadovanje dvorske železarn* Velike težave so imeli z vedno slabšo železov rudo, ki jo je bilo treba voziti od daleč, otežen v? je bil tudi transport izdelkov. Propadu I botrovala tudi sicer načrtovana, a nikoli zgrajen železnica po dolini Krke. Nazadovanje se * stopnjevalo vse do leta 1891, ko je govorice prenehanju „fabrike" potrdila vest v Dolenjski novicah — 10. maja: ..Pravijo, da pride v kratkem k nam kn« Auersperg s celo komisijo pregledat svoj tukajšnjo železno tovarno, da ukrene, ali se ^1 splačuje delati ali ne. V skrbeh smo, da na^ fabrike ne zapro, kajti, potem smo še ob | skromni zaslužek ..Že samo ta dva sta ^ povesta ogromno o stiski in strahu delavcev^ Dvora in okolice, kajti poleg kmetov polkmetov se je v skoraj sto letih razvil tudi Pra delavski razred, bile so družine, kjer se' železarski poklic prenašal iz roda v rod. Ze« tri tedne po prvi vesti je prišla druga, odloči' „Knez Auersperg rekej je, da nima dov°|j premoženja za vedno zalaganje tukajšnje tovarfl in velel, da železna tovarna prejenja dne : oktobra t I. delati". Kot glavni razlog so navaja slabo rudo, zastarele tovarniške naprave in viso prevozne stroške. ..Pravijo, da bo knez očetov* skrbel za svoje delavce. Starejši dobodo dosmft podporo, mlajše pa priporoči drug1 tovarnarjem", je kronist zapisal v nadaljevanju- Večji del strojev in naprav je bil prodan Jesenice, kamor je odšlo s trebuhom za kruho tudi precej dvorskih železarjev. Nekateri so od tudi precej dlje, v Nemčijo in celo v Amerik ^ Tovarniška poslopja so začela propadati, Pjj zadnji vojni pa so njihov propad še pospe posamezniki, ki so iz starih zidov ruvali karnenj za nove stavbe. Tehniški muzej Slovenije, občina na Dvoru ' Dolenjski muzej, ki so spoznali pomembno ostankov železarne za zgodovino industrijske? razvoja na Dolenjskem, so leta 1952 zastav' akcijo za njihovo ohranitev in zaščito. V nekdaj, strojnici in modelarni je sedaj Novolesov mizar* obrat, stari plavž, sicer zaščiten, pa je r zaraščen in proces propadanja se neopazn nadaljuje. NASLEDI ZA IZDELKI Drugače pa je s samimi izdelki dvorske •i',arnje Pri terenskem delu jih je bilo doslej zbranih precej in lani je Dolenjski muzej začel s širo _ akcijo za postavitev stalne zbirke in . j^\ obširnejše študije, ki naj pokaže tako zgodovin razvoj in industrijsko rast in propad tovarne, tudi delavske razmere in probleme, umetniške kvalitete izdelkov in tehnolofl'J Vrsta predmetov je že restavriranih ^ pripravljenih za razstavo, ostali bodo gotov' letos. Pri izboru izdelkov pa so še vedno Prazn' 0 in zato se v drugi polovici avgusta P00.0.--, odpravlja na teren ekipa, ki bo skušala zbrati C* več manjkajočih predmetov, obenem pa d°® tudi nove podatke o izkopu rude, kuhanju og i ' zaposlovanju, skratka o vsem, kar je ^ povezano z železarno. Tako bo v Dolenjsk muzeju nastala tudi s pomočjo občanov no > bogata, zanimiva in poučna zbirka, ki bo skup katalogom prikazala delček naše preteklosti. DANILO BREŠČaI< županstvo n Pismene ponudbe v Rudolfovem * jr f naj se pošljejo } t irač-, podpisanemu tu- . jjjrf ^ % $ panstvu do > J . < * 15. aprila 1903. \ kateri stoji n« ? ^ *£■> ; glavnem trgu. ■ * "" »£ *£ -t- 4*» rv Mestno tupanstvo Rudolfovo. dne 26. *|»r»U 1903. (8ft— 1» Vrhnja plošča klasicistične vrtne mize z. 1 Peč z napisom „HOF in Krain" Oglas za prodajo novomeškega vodnjaka, objavljen v Dolenjskih novicah 1903 zahteve ne ujemajo z vsebino odloka o zazidavi Višnje gore in z videzom stavbe — 13 milijonov din pa čaka, kdaj bodo šli v „promet". Višnjani imajo bazen, ki je bil rojen že v jugoslovanski kraljevini, treba pa ga je popraviti. Bo to meščanom uspelo letos, čeprav imajo preči-ščevalne naprave vskladiščene že nekaj let, pa tudi potrebnih 500 tisočakov je republiška telesno kulturna skupnost že odobrila? Upajo, da. Še zmeraj ostaja nerešeno vprašanje, kdaj bo staro mesto dobilo stilno urejene hiše, v katerih naj bi bila domača obrt, prodajalne, lokali in še -kaj. To je slej ko prej predpogoj za uspešen turistični razvoj, kajti Višnja gora je blizu Ljubljane in tjakaj ne bi bilo težko usmerjati turistov od vsepovsod. Prav tako bi bilo npr. možno v središču mesta staro cerkev sv. Ane, ki sedaj sameva s svojo dobro akustiko, preurediti za razne kulturne namene. Prav kultura, posoljena po višnje-gorsko, naj bi hkrati predstavljala tudi zabavo. VIŠNJANKA IZUMI LADIJSKI VIJAK Prav grdo in krivično bi bilo, če bi pri kramljanju o Višnji gori pozabili na dekliško vzgajališče, ki je Slovencem sicer dokaj znana ustanova, pa vendar jim velja povedati na uho tudi tole: povsem nepotreben je prizvok neke manjvrednosti te ustanove, ki se tako pogosto vsiljuje v razpravah, kajti stvari so prvič dokaj življenjske in v -glavnem za vsako družbo normalne, drugič pa v bistvu tudi precej drugačne, kot si ljudje čestokrat predstavljajo. Prihodnji mesec bo, denimo, v Višnji gori. odprta nova telovadnica, ki Višnjanom skupaj z dvema igriščema in bazenom zagotavlja vzpon nad svetovno poprečje glede na število prebivalcev in športne objekte. Nosilec investicije pri tej telovadnici je bilo dekliško vzgajališče, ki je primaknilo tudi 34 odst. potrebnega denarja. Veljala je 6,6 milijona din in zavod za spomeniško varstvo je investitorja „zafrknil" za 500 tisočakov, ker je zahteval streho, ki se vključuje v okolje. To je sicer v redu, prav tako pa so na mestu vprašanja nekaterih, ki menijo, da bi bilo moč to streho izpeljati tudi v cenejši varianti. V zavodu, ki je sicer ustanova posebnega družbenega pomena in temu primerno tudi financirana, se letno zastonj izobražuje od 15 do 20 deklet iz okolice. To so predvsem dekleta, ki drugače najbrž nikoli ne bi bile šivilje, kuharice, pletilje administratorke itd., ker so doma iz revnih družin. Sicer pa zavod posluje kot nekakšna gospodarska organizacija, zato si tudi lahko privošči gradnjo telovadnice, učilnic itd. Pa še nekaj velja pripomniti — sodelovanje s krajevno skupnostjo je zelo vzorno, kar npr. dokazuje tudi dejstvo, da so vse večje proslave v avli dekliškega vzgajališča, pri tem pa aktivno sodeluje tudi približno 90 gojenk. Čeprav bi o Višnji gori lahko pisali še in še, je treba nehati, lažje pa bi bilo še nadaljevati. Treba je iti le na polič ali dva v eno — ali pa obe višnje-gorski oštariji in poslušati višnjegorske »pripovedke". Sicer pa, žena Josipa Reslja, izumitelja ladijskega vijaka, je bila Višnjanka in baje je tako spretno ter vztrajno vrtela jezik, da je menda ta znameniti ..ljubljanski Čeh" prav pri njej dobil idejo, kako poganjati ladje. Vidite, to je stil Višnjanov, ki ga je treba še poživiti — šegav je in nadvse zaresen hkrati. Pa brez zamere! ILIJA BREGAR l»OL tisočletja PRIKLENJENEGA polža ; Ondan sem se motovilil po slavnem mestu '»njegorskem in tako mi je prišlo na uho, da ®tos poteka natanko 500 let, odkar je za Višnjo jj°r° slišal tudi sam presvetli cesar avstrijski, ki so menda klicali za Friderika II. Baje je bil tedaj .?d Višnjani tako navdušen, da je tržne pravice, ! so bile že tedaj stare 310 let, s svojim pod-p|som spremenil v mestne. Višnjani so znani, da jim jezik dobro teče, prav jim dobro uspeva resne stvari tako obračati, * i* za njih prav. Toda zdi se, da so letos kljub b,etnici mestnih pravic s svojimi dejanji tako arriežljivi, da jih avstrijski cesar, če bi bil seveda *'v, zagotovo ne bi ne slišal ne videl. Bistra 9ava bi iz tega skopega podatka lahko izluščila zaključek — ne dogaja se kaj prida, kar '*njanom vsekakor ne more biti v ponos. 561 PONOSOV Toda zaradi tega Višnja gora še zdaleč ni brez P°n°sa, ima jih najmanj 561, kajti toliko prebi-alcev so našteli ob popisu leta 1971. Vsak Viš-*ar> zase je namreč ponos Višnje gore, vsaj tako f sliši. Mi pa še dodajmo - današnji, moderni as' so preskočili tudi višnjegorsko obzidje in je danes ponos Višnje gore najbrž lahko tudi enskega ali celo srednjega spola. Predvsem pa je P0,nemben podatek, da so Višnjani meščani in če pomotoma na to pozabi, lahko pri mestnih ^etih pade v globoko nemilost, katere posledice *? najmanj tako hude kot je bila kazen višnjegor-kega kozla, ki je zaradi nespoštovanja mestnih *rWpisov dobil deset krepkih batin po svoji ^nci. Preden bi pričeli pometati današnjo Višnjo wo, je dobro, da vsaj na kratko pobrskamo po leni zgodovini, ki je kar se da pestra. V 500 letih Višnjani preživeli vraga in pol, polno junaštvo •^eži njihova zgodovina in zagotovo jih ne kaže seh naštevati, kajti to so že naši predniki storili '“. Jurčič, Prešern, Kersnik, Cigler in še kdo. Med Jjlimi je tudi nekaj takšnih spisov, ki so že takrat pelinom delati rdeče grebene in bi jih še danes, e bi jih malce posodobili. Jurčič jim je prav lepo S°smodil z „Zakprano Višnjo goro in raztrganim ^Žemberkom" in če bi bil danes še živ, bi si aibrž spet kaj „grdega" izmislil. v Pa pustimo to, končno pa morajo Kranjci J^eti, da je simbol Višnje gore polž in simbolov ^.ie pač treba držati. Tudi polž utegne daleč •"'ti. pa čeprav je priklenjen, tako kot je višnje-*>rski — seveda pa se ne more primerjati, deni-z avionom. Res je sicer, da so napovedovalci že leta 1971 napovedali, da bo Višnja gora imela leta 1980 tri prebivalce manj in da je to „tragedijo" preprečil višnjegorski župan, ki je seveda te napovedi poznal in zategadelj skupaj s svojo ženo vpisal v višnjegorske matične knjige kar pet naslednikov. Višnja gora pa je kljub skromnemu številu meščanstva pomembnejša, kot se slovensko občestvo sploh misliti more. ZLATI POLŽ IN IZVIR MODROSTI Višnjegorski polž ni čisto navaden polž, je nekaj posebnega in zagotovo zasluži več časti kot vsi tisti polži skupaj, ki jih v zadjem času izvažamo na italijanske krožnike. Višnjegorski polž je namreč znamenite beneške rodbine, ki je v Višnjo goro takole zašel: Višnjegorski bojevniki so v krvavem spopadu s Turki in neznano roparsko drhaljo dobra dva streljaja z najboljšim ogrskim lokom od mesta našli ranjenca, za katerega se je potlej izkazalo, da je zelo znan Benečan. Ko se je pozdravil, se je vrnil v Benetke, potem pa poslal v Višnjo goro odposlance z bogatimi darili, med njimi je bila najpomembnejša zlata polžja hišica. Odtlej so mestni očetje ob raznih slovesnostih pili iz te hišice, pili pa so vodo iz izvira modrosti — Kje je ta izvir, bolje da ne povemo, kajti potlej bi vsi Slovenci postali preveč premeteni — in v tem je menda vsa skrivnost tako zelo modrih odločitev mestnih veljakov višnjegorskih. Razbojniki so hišico nekoč ukradli, pogumni Višnjani so si jo priborili nazaj in da do takšnih nesreč ne bi prišlo več, so polža enostavno priklenili. No ja, ko smo pobarvali Višnjana, kako je s to rečjo, je bil menda slučajno slabe volje in zato je povedal nekaj zelo grdega — da namreč dvomi, če še kateri Višnjan ve za zgoraj omenjeni izvir modrosti. Višnjani, oprostite mu ... Turki so bili včasih šiba božja in njihove krive sablje so se čestokrat skrhale in zlomile ob višnje-gorskem obzidju in tako jih je potem bilo za Ljubljano že premalo. To so dejstva, ki neizpodbitno dokazujejo, da je pravzparav zasluga Višnjanov, da je Ljubljana danes slovenska in ne turška. Prav bi bilo, da bi se Ljubljančani danes kdaj pa kdaj spomnili na to in Višnjanom vrnili njihovo ..zgodovinsko dokazano in nesebično pomoč". VISLICE NISO BILE NAPOSODO Višnjani so nekdaj cenili svoje meščane, imeli so vse, kar spodobno mesto potrebuje, zatorej tudi vislice. Njihove „gavge" so bile vidne daleč naokoli, kljub temu pa jih niso posojali. Takole so menda tedaj odločili modri mestni možje: višnjegorske vislice so samo za naše meščane in njihove otroke. Z obešanjem drugih zločincev, ki niso rasli pod simbolom polža, torej ni bilo nič. Bogsigavedi, kako bi bilo danes. Najbrž bi Višnjani sedaj prav radi posodili svoj „štrik" tudi za druge vratove, če bi ga še imeli oziroma če bi jim kdo dal to priložnost. Seveda je treba stvar razumeti v duhu našega časa. Očitno je, da se je tale pisarija tako čudno zastavila, da jo bo težko speljati na resnejše tire. Vsekakor pa smo se že precej približali današnjim dnem, ki zaslužijo pozornost, čeprav niso takšni, kot so si jih poznavalci Višnje gore zamišljali. Kaj pa organizacija „krvava kosa", ste morda pozabili nanjo? To je organizacija, ki združuje vse žive in mrtve zemljane in je torej pomembnejša kot pa, denimo, OZN. Glede skromnosti pa se sploh z nobenim ne more primerjati — njega dni je bila vsa dokumentacija spravljena v hladilniku predsednika, tajniške posle pa je opravljala brhka natakarica daleč izven mestnega obzidja poznane Šerkove gostilne. To je bilo tedaj, ko smo bili mi še nekoliko mlajši. Kako pa je danes? Organizacija še živi, to je dejstvo, je pa v manjši krizi, med drugim menda tudi zato, ker še niso uspeli prešteti vseh Kitajcev in še nekaterih plemen v indonezijskih džunglah. Je pa to „štos", ki marsikoga zabava, nikakor pa ne takšen, da koga zafrkava, kot nekateri včasih mislijo — so pač opurtunisti. STIČANI PODARIJO TRAMVAJ Ni malo takšnih, ki trdijo, da je sama Višnja gora in tudi njena okolica arhitektonsko nekaj posebnega in zelo bogata vseh mogočih spomenikov. Nekateri so celo zapisali, da je to neizrabljen biser slovenskega turizma — in prav ti so pravzaprav „krivi", da smo danes malce pikri, nikakor pa ne zlobni. Kajti zdi se, da bi se v Višnji gori moralo letos dogajati več, kot pa se navkljub prikljenemu polžu. Veliko se je govorilo, da bo letos nekdaj zelo živo mesto ponovno bolj intenzivno zaživelo, žal pa bo od teh obljub ostalo precej reči zgolj pri govorjenju. Nihče ne more zanikati, da je Višnja gora postala nekako pozabljena in da bo takšna najbrž še nekaj časa. Res je, da je Višnja gora nekdaj pomenila veliko več. Pred drugo svetovno vojno je imela vse, kar se za mesto spodobi, edinole tramvaja ne — pardon, tudi tramvaj so imeli, pripeljali so jim ga za pustni dar Stičani. Po vojni so si Višnjani skušali sami izboljšati življenjski standard z razvojem industrije (ki danes močno kazi videz mesta), pozabili pa so na svojo bogato zgodovino, ki bi jo lahko s pomočjo turizma še kako dobro vnovčili. Avto cesta je po letu 1958 stvari še poslabšala, saj motorizirani nomadi dobesedno drvijo mimo mesta in le malokateri se utegne ozreti na Višnjo goro, ki ima vse osnovne pogoje, da bi jih lahko tudi zadržala. POČASNI LJUBLJANSKI STRICI , Bo že držalo, da potrebuje Višnja gora novo pošto, trgovino, vrtec, stanovanja itd., toda potrebuje še kaj drugega. Kaj bi bilo to, je bolj ali manj že jasno. Urejeno staro jedro mesta, domačo obrt, turistični živ-žav itd. Ljubljanski zavod za spomeniško varstvo, ki drži roko nad višnje-gorskim mestom, ima že pripravljeno dokumentacijo za popravilo večine fasad v mestu, za katere je marsikdo mislil, da bodo urejene že letos. Žal pa ima prav ta zavod tudi precej zaslug, da Višnjani še niso pričeli z gradnjo večnamenske stavbe (vrtec, trgovina, pošta), ker se njegove DOLENJSKI LIST O LJUDEH — Samo en košček vsemirja je, ki ga lahko popravite, to ste vi sami. Huxley — Mnogi se imajo za popek sveta, a so le njegov slepič. Osborne — Človek je edina žival, ki neti ogenj, zaradi tega je vladar sveta. Rivarol O NAPREDKU — Ni vedno dobro vse, kar je novo, a vedno je novo vse, kar je dobro. Krklec ZORAN JOVANOVIČ Jugoslavija Napredek je ustvarjanje utopij lA/ilde — Napredka ne moremo ustaviti. Lahko pa ga nažene-mo, da gre mimo nas. Dovnikovič O PRIJATELJSTVU — Tisoč prijateljev je malo; en sam sovražnik je-veliko. Turški pregovor — Če si suženj, ne moreš biti prijatelj. Če si tiran, ne moreš imeti prijateljev. Nietzsche — Sklepaj prijateljstva le takrat, ko jih ne potrebuješ. Ameriški Črnci ONDREJZIMKA CSSR 60 gr semen, jih zdrobimo in napravimo kašo, kuhano na mleku. To naj jemlje bolnik tri dni zaporedoma vsako jutro po eno skodelico. Priporočajo dodati še malo brusnic. Za odpravo glist pa zadostuje le nekaj zrn, medtem ko je potrebno za odpravo trakulje računati na nekaj sto semen. Proti glistam pripravimo čaj iz oluščenih zrn buče in pelina v razmerju 3:1. vsej Evropi, kamor so jo iz 16. stoletja prinesli iz Amerike. V zdravilne namene nabiramo le samena. Ker vsebuje mastno olje, filosterin, nekoliko salicilne kisline in saponin, je šteti bučo med zdravilne rastline. Za zdravilo rabimo sveža, jeseni nabrana semena, kot neškodljivo sredstvo proti trakulji in glistam. Zdravilo pripravimo kaj enostavno: oluščimo 30 do Buča, navadna, kakršna raste po njivah, je znano učinkovito sredstvo proti glistam in trakulji. Buča ima dolgo, robato, bodeče in votlo steblo, iz katerega poganjajo poleg vejnatih ročic tudi veliki srčasti listi z voltimi peclji in rumeni cveti. Plod je velika, tropredelasta in okrogla ali podolgovata jagoda, v kateri je mnogo beluščičastih semen. Buča cvete od junija do avgusta. Razširjena je po ALOJZ DRENIK in razrežemo na krhlje, dodamo limonovo lupino, cimet vanilijev sladkor in navadef] sladkor po okusu. To posebej dušimo. Ohlajeni nadev odcedimo, nato ga polagamo na maso, ki se je že do polovice opekla, nato na vrh položim0 še drugi del razvaljanega testa- Pomažemo z jajcem in ponosno pečemo pri srednji tempe' raturi okrog 45 minut. Pečeno pito potresemo s sladkorjem, ohlajeno pa razrežemo na kose." sladkorja in prav toliko pecilnega praška. Za nadev pa potrebujemo 2 kg jabolk (lahko je tudi drugo sadje, na primer marelice), malo naribane limone, cimet, vanilijev sladkor in navaden sladkor. Najprej damo presejano moko na desko in iz preostalih sestavin za testo vgnetemo maso in jo razdelimo na dva dela. Večji del razvaljamo na približno 1 cm debelo in ga v pomaščenem pekaču do polovice opečemo v pečici. Pustimo ga hladiti, medtem pripravimo nadev. Jabolka olupimo V poletnih dneh imajo v družinah radi sočno sadno sladico, ki je pripravna bodisi za izlet ali pa za večerjo, če ponudimo zraven še jogurt. Pečemo jo lahko v hladu zgodaj zjutraj ali pa zvečer in je dva dni sveža, če jo hranimo na pravem mestu. Recept za jabolčno pito je povedal Alojz Drenik, vajenec v kuhinji hotel Metropol, ki je postal pravi ..specialist" za to jed. ..Potrebujemo 0,5 kg bele moke, 15 dkg sladkorja, 25 dkg margarine, eno jajce in pol ter pol zavitka vanilijevega ženske. Kravata k bluzi in telovniku. Kravata iz enakega blaga kot telovnik. Kravata, ki jo nakvačkate same v enakem vzorcu kot rokavičke. Kravata iz svile itd. Kravata za staro in mlado. Če ne bi venomer v modi nekaj spreminjali, potem celotna tekstilna in modna industrija v svetu ne bi imeli zaslužka in tudi ženske vseh celin bi se čutile zdolgočaseno. Za letošnjo zgodnjo jesen so značilni predvsem telovniki, ki jih nosimo h krilom in bluzam, čez obleko, k hlačam. Telovniki so sicer na modni listi že stara stvar, saj jih forsi-rajo kot modni dodatek in hkrati praktično oblačilo že nekaj let, vendar imajo letošnji telovniki značilnost z letnico 1978. Gre za telovnik z ovratnikom! Največkrat ima letošnji telovnik, ki sega do pasu, šal ovratnik, lahko pa tudi rever-je. Druga značilnost je, da na reverje ali ovratnike telovnika in jesenskega blazerja pripnemo brošo. Pravijo celo, naj ne bi bila samo ena, ampak jih je lah‘ko več. Ena pod drugo. Tretja modna poteza nastopajoče sezone je kravata za Vse kaže tudi, da bodo mlade nosile barvaste in malo debelejše nogavice, žene s pokrito glavo pa majhne čepice, potisnjene na čelo. R. BAČER prebrali smo Hladnokrvno V noči s 14. na 15. novem-^er leta 1959 se je na domu ne- ameriške družine blizb manjka kansaškega mesta dogodila tragedija; dvojica ameriških ••fantov" je pobila celo družino. ^ar je takrat javnost še najbolj Potreslo, je bilo dejstvo, da so ^'rje mirni, nedolžni ljudje dali ‘Oljenje za prazen nič, za golo fantaziranje osebnostno nedoraslih morilcev. DOLENJSKI LIST PREDrmVIMfflO VAffl i pripovedi, ki so ji literarno pot utirali že E. A. Poe, M. Tvvain, J. London, R. Kipling, E. Hemingway, W. Faulkner in še kdo. Pravcati vzorec kratke zgodbe predstavlja Capotejev .Zajtrk pri Tiffanyju". Delo je v izvirniku izšlo pred dvema desetletjema, za izid v zbirki žepne knjige „Zenit" pa ga je Maila Golob poslovenila že 1965. Najbrž ni zgolj naključje, da je ta svetovno znana zgodba, po kateri so posneli tudi film^pred nedavnim spet izšla v „Zepni knjigi" pri Mladinski knjigi; preprosta in poceni oblika knjige je ko nalašč za delo, ki ga večkrat vzamemo v roke in beremo na dušek. Vsebine ,.Zajtrka pri Tiffa-nyju" ne kaže povzemati. Zapišimo le, da je s Holly, junakinjo, ki si z izredno življenjsko močjo utira pot po čereh neiz- MTtth bil prosne ameriške družbe, Capote ustvaril tako pretresljiv in hkrati očarljiv ženski lik, da bi stežka našli podobnega v sodobnem ameriškem leposlovju. Pričujoča knjiga prinaša tudi „Cvetno hišo", ..Diamantno kitaro" in ..Božični spomin", troje del, ki ob „Zajtrku ..." izpričujejo umetniško dognanost Capotejevih kratkih zgodb. IZ ZBRANIH DEL Pri Državni založbi Slovenije sta v zbirki „Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev" (pod glavnim uredništvom Antona Ocvirka je v več kot treh desetletjih izšlo že blizu sto trideset knjig) izšli dve knji- gi, sedma Otona Župančiča in deseta Frana Levstika. Prvih šest knjig je prineslo zbrano pesniško tvornost in dramska dela, sedma pa začenja z objavljanjem Župančičeve leposlovne in kritično-esejistične proze. V pričujočo knjigo je urednik Joža Mahnič uvrstil osemnajst pripovednih besedil (deset je objavljenih prvič), pet člankov o upodabljajoči umetnosti, težišče knjige pa predstavljajo Župančičeve slovstvene ocene, članki in govori. Za tretjino slednjih je doslej vedel le ozek krog poznavalcev književnikovega dela, med že objavljenimi pa sedma knjiga prinaša tudi znamenite Župančičeve eseje o ritmu in metrumu, o Ketteju in Murnu, štiri govore o Prešernu, sicer pa domala vsa besedila pričajo o dobi, v kateri so nastajala, ter o Župančičevem odnosu do literature in umetnosti sploh. Prozni sestavki iz sedmih številk ..Pavlihe", satiričnega lista, ki ga je Levstik izdajal 1870 na Dunaju, zaključujejo Levstikove politične spise iz 8. in 9. knjige (ta je izšla pred sedemnajstimi leti) ..Zbranega dela", ki ga ureja Anton Slodnjak. V deseti knjigi so nato objavljeni še jezikovni spisi, s katerimi je Levstik odločilno posegal v umetniško in sploh kulturno dogajanje svojega časa, urednik pa se je odločil tudi za natis literatovnih avtobiografskih zapisov, iz katerih je razvidno njegovo duševno stanje v času bolezni pred smrtjo. Urednika sta knjigi opremila z izčrpnimi literarnozgodovinskimi opombami, ki govorijo o nastanku in pomembnosti in odmevu posameznih besedil, opombam k Levstikovi knjigi pa je dodan tudi obsežen „Po-skus psihopatografije Frana Levstika", delo Leva Milčinskega. Ta je na osnovi omenjenih življenjepisnih zapisov ovrgel trditev A. Šerka, ki je že 1932 dokazoval, da je bil Levstik zadnja leta duševno bolan. SPET ATLANTIDA V nekaj zadnjih letih so Atlantido kar dvakrat „odkri-li", in sicer v Sredozemskem morju ter na območju Baham-skih otrokov. Iskanje Atlantide Založba Borec nam je postregla s knjigo ..Churchillova zasebna vojna" izpod peresa Alexa Schmida. Delo, ki ga lahko imenujemo zgodovinska raziskava, posega v čas ruske državljanske vojne, ko je šlo za to, ali se bo proti kapitalistični ureditvi lahko uveljavila opozicija, prvič organizirana na državni ravni. Glavna oseba tega zanimivega in tehtnega pisanja je poleg Lenina, Trockega in Lloyda Georga seveda (kot že naslov pove) VVinston Churchill, zagrizeni sovražnik komunizma. Nedvomno je veliki državnik prikazan v luči vztrajnega priganjača tako britanske kakor tudi druge mednarodne intervencije in podpore kontrarevoluciji v Sovjetski zvezi. Avtor opisuje številne diplomatske nastope, konkretne akcije, intrige in špekulacije, ki izhajajo iz rivalstva med zavezniki. Dodobra pa se bralec spozna tudi z nasprotnim, ..rdečim" taborom. Pravzaprav je delo prispevek k razpravi o hladni vojni med Vzhodom in Zahodom, katere korenine so po pisateljevem mnenju pognale veliko pred drugo svetovno vojno. pa ni zanimivo samo za prave in namišljene znanstvenike, legenda o potopljenem kontinentu je lahko razburljivo poletno branje, kar očitno dobro ve tudi založba Obzorja, ki je pred kratkim izdala ..Atlantido" izpod peresa Charlesa Berlitza. Avtor opisuje, kam vse so raziskovalci v zgodovini že postavljali izgubljeno osmo celino. Seznam sega od Amerike prek Helgolanda do Sahare. Berlitzo-ve domneve so drzne, domišljija igra veliko vlogo — kot pač pri vseh knjigah s podobno tematiko. Sicer pa je bilo v zadnjih 150 letih napisanih o Atlantidi okoli 5000 knjig in brošur, ena več v pasjih dneh ne bo škodila, čeprav se pisatelj tu in tam sklicu- je tudi na take priče, kot so prerokovalci iz zvezd. SAN MICHELE Že v tretje prihaja med slovenske bralce slovito delo švedskega zdravnika in pisatelja Axela Muntheja „San Michele". Izjemna avtobiografska pripoved, ki prerašča običajne okvire tovrstnega pisanja, je izšla prvikrat leta 1929 in je že takoj po izidu doživela precejšen uspeh. Prevedli so jo v vse večje svetovne jezike. Avtor je kot zdravnik veliko potoval in deloval v Franciji in Italiji, še posebno pa se mu je priljubil otok Capri, na katerem je v grozljivem obdobju po kon- Av! Munthc spontano; njegove pesmi so mu že kot 17-letnemu dijaku tekstilne šole prinesle drugo nagrado na tekmovanju med dijaškimi domovi. Začetna poezija je bila romantična in njegovi sovrstniki so jo dobro razumeli. Z leti sta se njegov pogled na svet in osebnost spremenila, a s tem tudi način izpovedi. Postal je realnejši, zanimajo ga drobni dogodki v življenju, ki spremljajo ljudi vsak dan, toda naglica sodobne družbe jim ne dopušča, da bi se ob njih ustavljali. Vla-šič želi opozoriti prav na te rutinirane trenutke. Rudolf v prostem času veliko bere, predvsem Prever-ta, Huxleya in Burnsa, posluša glasbo, igra na kitaro in nemalokrat uglasbi katero od svojih mnogih pesmic. In veliko piše. ,,Pozno ponoči, ko rekonstruiram dogodke dneva, mi svinčnik kar spolzi po papirju. Sicer pa pišem predvsem iz dolgočasja," odkrito prizna. Dokler bo živel v Metliki, s pesniškim ustvarjanjem ne bo prenehal. Iz njegovih ust je ponovno slišati že tolikokrat ponovljeno tožbo o mrtvilu v Metliki. Ni želel kritizirati, ampak le ponovno poudariti, da si mladi želijo razvedrila ter kulturnih prireditev. Dokaz je literarni večer treh mladih metliških ustvarjalcev letos spomladi. „Vsi poslušalci nas niso popolnoma razumeli; kajti mnogi so bili premladi, a prišli so kljub temu. Njihova pozornost in občutek, da so nas sprejeli, sta nam vlila veliko nove.volje, ustvarjalne moči in zanosa." Jeseni se jim želijo ponovno predstaviti, kajti Rudolf si s svojimi prijatelji prizadeva popestriti kulturno življenje v Metliki, čeravno se vsi dobro zavedajo, da bi moralo postati to delo vseh in ne le peščice ljudi. „Želja vsakega pesnika, predvsem mladega in tudi mene, je izdaja pesniške zbirke," je ha koncu zaupal Vlašič, „čeprav se zavedam, da bi jo starejši težko sprejeli, ali pa je sploh ne bi. Verzi brez ločil in velikih začetnic in še marsikaj drugega pač ne sodi v njihov svet predstav o poeziji." MIRJAM BEZEK čanem prvem svetovnem klanju ustvarjal ..Zgodbo o San Miche-lu". Odveč je skoraj zapisati, kako izboren je pripovedni jezik tega pisca, kako posrečeno se zdravi humor vpleta v tkanje tu in tam grozljive podobe o človekovem trpljenju in stiskah. In čeprav je v uvodni besedi avtor sam zapisal, da se je pisanja svoje zgodbe lotil zaradi nespečnosti, ko so „vsa blažja sredstva odpovedala", mu je izpod peresa nastajalo delo, ki danes spada v sam vrh avtobiografskega pisanja. Tretja slovenska izdaja je izšla pri Državni založbi Slovenije v poznanem prevodu Vladimirja Levstika in opremi Karla Hrovatina. ŽELEZNI KRIŽEC Mejni položaji v življenju posameznikov, v katerih se razkrivajo najglobji nagoni, skriti pod civilizacijsko krinko, že dolgo privlačujejo številne pisatelje. Ce gre celo za oris kriznega stanja vsega človeštva, kot je bil to primer v zadnji vojni, že sama snov tako rekoč vnaprej obljublja širok krog bralcev. Nanj je računala tudi Pomurska založba, ko je nedolgo tega poslala na tržjšče roman Willija Heinricha „Železni križec". Delo je prevedel Miroslav Ulčar, izšlo pa je v knjižni zbirki Pesti. Kot navaja založba na zaščitnem ovitku, gre za roman, v katerem pisec opisuje desetino nemških vojakov, ki so ostali v ruskem zaledju po slavni tankovski bitki pri Kursku. V neizprosnih pogojih se vojaki otepajo z lakoto, izčrpanostjo, s skrajnimi napori — znajdejo se v položaju, v kakršnem so bili v začetku vojne njihovi nasprotniki. To je trenutek, ko se prebuja v človeku zver, hkrati pa zametki plemenitosti in človečnosti rode sadove. Avtor je v napeto branje uspel vtkati misel o nesmiselnosti vojne. Bolj ko romanopisec (omejijo le romana „Drugi glasovi, ?ru9i prostori" in „Hladno-*rvno") je ameriški pisatelj Tru-jf*an Capote znan in priznan mojster short story, to je *ratke zgodbe, noveli sorodne Ujtrk pri... Tragični dogodek je spod-budil znanega ameriškega pi-?atelja Trumana Capota, da se le lotil literarne obdelave tega strahotnega zločina. Plod njego- i ^ skrbnega in natančnega de-a je bil roman ..Hladnokrvno", je v ZDA izšel leta 1966 in so 9a kmalu prevedli v vse svetov-d® jezike. Slovenci smo dobili Prevod romana dokaj zgodaj, ttra izdaja je bila razprodana, ato je te dni na tržišču nova. Capotov roman „Hladno-*rvno" spada med tista literar-|ja dela, za katere velja, da so dokumentarna in umetniška ■škrati. Kot je pisatelj zapisal v Uvodni misli, je gradivo za knjigo povzel po uradnih poročilih al' pa iz pogovorov z neposredno prizadetimi osebami, s kakimi je imel ^dolgotrajne in 'tčrpne razgovore. Ob suha bistva je Truman Capote na-n,zal bogat splet lastnih opazo-yanj ter z njimi zgodbi vdahnil ftsdi vrsto premišljanj, ki po sv°ji širini presegajo običajna Sedanja na zločin in kazen. Zanimivo je, da knjiga prav v svo-lena koncu, ko morata storilca na vešala, postavlja vprašanje smrtne kazni kot maščevanja družbe pod vprašaj, saj pisatelj ^kazuje, da je mogoče zločin-^a preoblikovati v odgovornega C|oveka. MiM VSAKDANJE IZPOVEDI kaj naj spoštujem vsako glisto črva močerada pajka stonogo ali pijavko ki se plazi po avtocesti medtem ko jaz drvim po njej z ubijalsko hitrostjo enostavno ne morem fertik ,,Poglej jih, lahko njim! Pišejo in pišejo, a jih malokdo razume!" Tako dan- r današnji kažejo s prstom na mlade literarne ustvarjalce, predvsem pesnike. A potreba po tem, da se izkričijo, le-te sili v izpoved. Vetrovi kritike, zlonamerne ali tudi ne, nikoli ne zanesejo njihovih peres s poti pisanja. Takšen mlad, neizprosen do sveta okrog sebe je tudi Rudolf Vlašič, 20-letni študent pedagoške akademije iz • Metlike. Poezija mu pomeni veliko; čeprav Se takrat, ko so mu pod peresom stekli prvi verzi, tega še ni zavedal. „To so bila moja srednješolska leta," se spominja. Že v tistem času je veliko objavljal v šolskem glasilu Plameni, pozneje pa v Prizmi—prilogi Mladine. Pisati je začel ZAKLAD/ TAKO MINE SLAVA UGLASBENA TIŠINA Podvodni svet tišine, svet čudovitih oblik flore in faune na morskem dnu že od nekdaj vznemirja in buri duhove. Na tisoče nam neznanih oblik življenja se rojeva in umira v globinah morij, do koder še ni prodrlo človeško oko. V morjih so ohranjena in ponekod še tudi varna neizmerna bogastva praoblik življenja, ki trajajo od nekdaj in bodo ostala večna skrivnost. Tudi naše Jadransko morje je za raziskovalce in junake morskih globin sila zanimivo. Antični Rim in Grčija, križišča poti vseh mogočih narodov in stoletij so pustila tudi na morskem dnu ostanke in sledi tistega življenja in danes, po toliko letih, se nam neznane usode znova odkrivajo. Potopljene galeje, jadrnice pa tudi vojne ladje in letala, nešteto nahajališč amfor ne morejo ubežati očem lovcev na zanimivosti, avanturistom, morskim roparjem (teh je bilo včasih posebno veliko iz tujine, kjer je bil potapljaški šport že močno razvit), toda zakon o zaščiti vsega tega arheološkega bogastva je zadnji čas onemogočil številne divje ekspedicije in krajo tega bogastva. So pa še druge zanimivosti. Na primer potop v globino, potop v modro neznano tišino, v popoln mir, ki ga motijo le lebdenje in premiki rastlin in živali in pa neizmirna, zevajoča globina. Mitja De Glerija, 25 letni študent arhitekture iz Brežic, zdaj absolvent in velik ljubitelj vsega lepega, se je odločil za morske globine. „To je neka nenavadna čarobna sila, ki ti ne da več miru, če te enkrat osvoji," pripoveduje Mitja. „To ni lov na trofeje, kakor si nekateri predstavljajo ta šport. To je predvsem spoznavanje nekega drugega neznanega življenja in gledanje fantastičnih oblik, ki jih ni pokvarila človeška roka. Zame je življenje v morju soočanje s silo narave z njeno oblikovno obvladljivostjo in pa občutek, da počenjaš nekaj nenavadnega. Mlademu človeku, polnemu energije, je to potrebno. Urbanizem morskih globin, ki je eden od osnovnih problemov našega časa, je tu brezčasen. Vse je v svojem molku in redu uglašeno. Uglasbeno na tišino, in to je nekaj, kar smo mi zemljani že davno zapravili. Dokler sem mlad in dokler čutim v sebi življenjsko moč, hočem živeti to življenje v vseh smereh. V društvu za raziskavo morja — član DRM sem že štiri leta. Naš šport je finančno sila zahteven in čeprav nam veliko pomaga društvo, moramo tudi sami veliko prispevati - to pa pomeni odrekanje pri drugih stvareh. Toda kdor je enkrat samkrat okusil radosti globin in vznemirljive lepote morskega življenja, se tej strasti ne more več upreti. Zame je največje doživetje nočni potop z baterijo. Sele takrat se odkrije morsko dno v vsej fan-tastičnosti barv od rdeče do modre. Te barve, posebno rdečo, dnevna svetloba vsrka, izniči. Po- noči pa se pri umetni svetlobi vse te barve pokažejo v pravi luči. Takrat jih lahko tudi fotografiramo. Za nas potapljače velja posebno pravilo, do kakšnih globin se lahko potopimo. No, moja velika želja je, doseči globino prek petdeset metrov, kjer se že najdejo rdeče korale, te najlepše in najdragocenejše lepotice morskega dna. Marsikaterega potapljača je ta želja že ugonobila, posebno še če so bili to divji, nestrokovni potopi." Mitja De Glerija je že tretji teden s svojim matičnim društvom iz Ljubljane na Fratarskem otoku pri Pulju. Tu je morje še posebej zanimivo in bogato. Toda, kot pravi sam, je pri potopih potrebna velika mera previdnosti, strokovnega znanja in občutka tovarištva, brez katerega ne gre. , Na Kornatih ga je v globini kakšnih štirideset metrov, kakor njegove sotovariše, presenetilo nenavadno odkritje kvadrov natančnih geometrijskih oblik, dolgih do trideset metrov. Nekateri govorijo o starodavnem potopljenem mestu, drugi o skritih oporiščih bitij s tujih planetov. Njabrž pa je vse skupaj nenavadna in naključna igra narave. Nihče pa ne ve natanko. Šestnajsto stoletje je bilo za Novo mesto čas največje slave in gospodarskega razcveta, ki pa so jima takoj sledile ujme in nesreče, od katerih si ni mesto opomoglo vse do 20. stoletja. V velikem času si je Novo mesto postavilo nekaj veličastnih spomenikov, naj omenimo samo kapiteljsko in frančiškansko cerkev, ki sta gotski dragotini; o minuli slavi in bogatiji pa pričajo tudi nekateri manjši, vendar z zgodovinskega stališča nič manj pomembni objekti. Med takimi so štirje renesančni viteški nagrobniki, ki so stali nekoč v ladji frančiškanske cerkve, zdaj pa so trije od njih vzidani v pritličje zvonika. Nagrobnike leta 1581 prvič omenja poročilo oglejskega vizitatorja Pavla Bizantija. Vrli Bizanti se v pisanju nadvojvodi Karlu razburja nad samovoljnostjo protestantov, ki da so v Novem mestu tako vsemogočni, da so se dali štirje od njih pokopati in si postaviti kipe v katoliški cerkvi, češ.da so ustanovitelji te cerkve. Sramota! Za katolicizem zagreti Bizanti pa se je nekoliko zmotil. Protestanti so bili samo trije od štirih pokopanih vitezov, in sicer VVilhelm Villanders, Jurij Siegersdorf in Krištof Gali, medtem ko je bil četrti, Ivan Len-kovič, do kraja zvest katoliški cerkvi. O nagrobnikih poroča tudi Valvasor, češ da jih je več, ki bi jih bilo vredno omeniti, vendar posebej navaja samo Villandersovega in Lenkovičevega. Opiše pa ju ne. Za vedenje o spomenikih je več kot Valvasor storil prizadevni kronist Franc Anton Breckerfeld, graščak s Starega gradu. Ohranil nam je seznam vseh nagrobnikov, prepisal je napise na njih, dodal pa je tudi, kako so bili v cerkvi razvrščeni. Tako zvemo, da je bil vzidan Villandersov nagrobnik v južno cerkveno steno pod prižnico, v njegovi bližini je bil Siegersdorfov, Gallov je bil pri oltarju sv. Janeza Nepomuka, ki je stal pod pevskim korom, Lenkovičev pa med današnjima kapelama sv. Frančiška in Sv. Antona. Leta 1867 pa je nastal medfančiškani, ki so nagrobnike pustili toliko časa na miru, prepir, če so spomeniki za cerkev primerni in dostojni. Zmagala je gvardijanova stranka in spomenike so vzidali pod zvonikom. Četrti, Gallov, pa se je med selitvijo izgubil. Vendar je bila v nesreči tudi sreča. Še pred selitvijo, ki je spomenike zelo okrnila — eden se je izgubil, dva pa sta ostala brez'napisov — ju je opazilo oko Jakoba Šašlja, tedanjega učitelja risanja na novomeški frančiškanski gimnaziji. Šašelj nam je zapustil nekdanjo podobo spomenikov vsaj v risbah, ki so sicer precej shematične in potlačene, vendar za zgodovinarja nadvse dragocene. Najstarejši in najbolj kvaliteten je nagrobnik VVilhelma Villandersa, ki je zdaj kot razvalina vzidan v zahodno steno zvonika. Čokati vitez ima na sebi renesančen rebrast oklep, od vratu se spušča na prsi debela okrasna verižica. Brada je modno (pravokotno) prirezana in nakodrana. Brki so posebej poudarjeni. V desnici drži vitez bojno sekiro, levica pa oklepa ročaj meča. Ob vitezovi desni nogi je renesančen ščit z Villan-dersovim grbom, ob nogah pa sta bila nekoč še dva grba: VVilhelmovih žena Kunigunde in Ane. Villandersi so bili stara tirolska plemiška družina in lastniki gradu Otočec. VVilhelm je bil odbornik kranjskega deželnega sodišča in skoraj zagotovo protestant. Umrl je zaradi padca s konja, tako kot njegova babica Afra. Bil je poslednji svojega rodu. grad Otočec je po njegovi smrti prešel v roke Ivana Lenkoviča. Slednjega nagrobnik je vzidan v severno steno frančiškanskega zvonika. Lenkovič, čigar rod izvira iz Like, si je pridobil v bojih s Turki zelo sloveče ime. Leta 1556 je bil Ivan Lenkovič vrhovni poveljnik v slovenskih in hrvaških deželah. Turke je premagal pr* Baboči. Še večjo slavo je požel, ko je leto kasneje do nog potolkel bosenskega Ferhad pašo. Kot zvest katoličan se je upiral protestantskemu prevodu biblije v hrvaščino. Med drugim je bil Lenkovič lastnik gradov Mehovo, Poganci, Ruperč vrh in Otočec, v Beli krajini pa je utrdil grad Podbrežje ob Kolpi- Lenkovič se z desnico naslanja na drog zastave z grbom, v katerem je krilati zmaj, v levici pa drži pred pasom poveljniško žezlo. Za pasom je dolg meč, postava je od nog do glave vkovana v oklep. Okoli vitezove leve noge se ovija kača, ki ima človeško glavo s krono; plazilka se steguje po jabolku. Kača simbolizira smrt kot nasledstvo izvirnega greha. Kipar se pri Lenkovičevem nagrobniku ni kdo ve kaj potrudil, ne presega namreč obrtniške ravni, vse kaže, da je kamnoseški podjetnik klesal plemiške nagrobnike „na zalogo", po posebnem naročilu je dodal le grbe, poveljniška znamenja in napise. Tretji novomeški nagrobnik stoji v slavo Jurija Siegersdorfa, potomca notranjeavstrijske plemiške družine, ki je imela v lasti tudi grad Prežek. Plameniti Jurij je bil poveljnik v Vojni krajini, ženo pa si je poiskal iz rodu belokranjskih Semeničev. Bil je protestant. Če za Lenkovičev nagrobnik velja, da nima globinske razsežnosti, je bil Siegersdorf pri izbiri mojstra dleta (če ga je sploh sam zbiral) srečnejše roke. Nagrobnik daje vtis prostorske globine, vitez stoji krepko na obeh nogah, zastava v desnici se slikovito ovija okoli droga. Zdi se tudi, da je kip podoben lastniku. Kaže nam plešastega moža z dolgo, razcepljeno brado. Ne zdi se verjetno, da bi tako upodobili vojaščaka z obilnim lasiščem. Zelo bogata je bila nekoč, tako kaže Šašljeva risba, tudi ornamentika pilastrov in preklade. Spomenik kaže po mnenju Emilijana Cevca na umetnikovo zgodnjebaročno raz-položenje. Po mnenju umetnostnih zgodovinarjev je ista kiparska roka izklesala tudi izgubljeni nagrobnik Krištofa Gal la, katerega rod je na Kranjsko prišel iz Švice. Novomeški Gali je bil deželni pravni prisednik, njegova last je bil med drugim grad Luknja, na gradu v Brežicah pa je skrival belokranjskega predikanta Gregorja Vlahoviča, kar priča o Gallovi verski usmerjenosti. Podobo izgubljenega nagrobnika nam je ohranil Jakob Šašelj. Novomeški nagrobniki so pomembni spomeniki plastike srede in druge polovice 16. stoletja, čeprav ne presegajo solidne obrtniške izdelave. Nad to povprečje se dviga le Villandersov nagrobnik, ki povezuje pozno gotiko z odmevi renesanse. Po drugi strani pa nas Siegersdorfov in izgubljeni Gallov nagrobnik peljeta iz Pozne renesanse v zgodnji barok. Novomeški nagrobniki potemtakem niso samo spomeniki davno s konja padlim a^' kako drugače umrlim vitezom, so tudi pokazatelj, kako so se evropski premiki v umetnosti odražali v tedaj še cvetočem, vendar kot vedno podeželskem Novem mestu. M. BAUER Pred asfaltom Se novi žulji Na Gornji Težki vodi so imeli krajani cesto pripravljeno za asfaltiranje, pa jim je naliv vzel vso vrhnjo plast cestišča — Škode je za 200.000 din BELOKRANJSKI„ZEL?NCr NA MAGISTRALI Kali mladih, ki so takoj po končani vojni vihri zamenjali puške za krampe in lopate ter se lotili obnove porušene domovine, so dobro rodile. Mladinske delovne brigade so v pozabljene kraje začele prinašati upanje, novo življenje. Brigade niso preživele. Vsako leto ob priljubljenih zveznih in republiških vznikne na deset novih. Najprej so lokalne, zrastejo v občinske in zdogi sc, da dobijo celo republiški pomen. Podobno je z mladinsko delov no akcijo Bela krajina ‘78. Letos je bila občinska, v obeh belokranjskih občinskih središčih pa trdno upajo, da bodo že prihodnje lete pri njih Tone Panjan: „Belokranjci bi radi republiško akcijo.“ delali mladi iz vse Slovenije. Bela krajina že vrsto let ni imela večje brigadirske akcije, čeravno bi si jo zaradi zgodovine pa tudi potreb zaslužila. .Mladinska delovna brigada Bela krajina ‘78 je bila sestavljena iz dveh izmen," je dejal namestnik komandanta Tone Panjan. ..Zaradi tekmovalnega duha in primerjanja rezultatov smo že pred začetkom del sklenili, da ju bomo obravnavali kot dve brigadi. V prvi izmeni, ki je delala od 25. junija do 15. julija, je delalo 42 brigadirjev in brigadirk. Vesel sem, da sem bil v vodstvu tako uspešne akcije." V prvi izmeni so v glavnem delali dijaki in dijakinje iz Centra srednjih Sol, nekaj mladih delavcev je bilo iz .sosednje metliške občine. Domala vsi so bili prvič v brigadirskih uniformah. To se pri delu na trasi na partizanski magistrali od Podturna do Starih žag ni poznalo. Pri utrjevanju cestnih bankin, urejanju pobočij in pripravi za asfaltiranje jarkov so dijaki in mladi delavci prekosili sami sebe. Navzlic težkim delovnim razmeram so uredili 8145 kvadratnih metrov bankin, za ta dela potrebovali 3920 ur in presegli normo za 69 odstotkov. Povrhu vsega so bili še dokaj uspešni pri tako imenovanih svobodnih dejavnostih. Imeli so radioamaterski tečaj, marsikdo se je prvič pravilno zasukal v ritmu angleškega valčka v plesnem tečaju za začetnike, sami so organizirali predavanja itd. „Priznati moramo," je nadaljeval bodoči bruc Tone, „da so naši pokrovitelji iz Semiča dobro poskrbeli za nas. Radioamaterji so imeli za mentorje strokovnjake. V njihovem počitniškem domu, ki so ga preuredili, se odlično počutimo. V sobah je 45 postelj, imamo kuharsko mojstrico itd." Druga izmena je prišla v Črmošnjice, belokranjski brigadirski center, 16. julija. Po številu je bila nekoliko skromnejša: pred komandantom Tonetom Zuničem se je .prvi dan postavilo 37 .zelencev*. Največ jih je bilo iz semiške osnovne šole, nekaj dijakov in mladih delavcev. Med njimi so bili izkušeni brigadirji. Z življenjem na trasi so se prvič spoznali v - L izmeni. V Crmošnjicah jim je bilo tako všeč, da so se vrnili še za tri tedne. Pa ne zato, da bi obujali spomine na prijazen večere ob tabornem ognju ali Hud julijski naliv je vaščanom Gor. Težke vode povzročil veliko škode na cesti, ki so jo od aprila gradili sami in je bila že zvaljana in pripravljena na asfalt. Cenijo, daje škode okrog 200.000 din, ker je odneslo vso vrhnjo plast cestišča. Februarja letos se je 19 gospodinjstev iz vasi odločilo zgraditi sodobno cesto od odcepa gorjanske ceste v vas v dolžini 120 metrov. Doslej so opravili 1520 prostovoljnih delovnih ur in 725 ur s konjsko vprego in traktorji. Na cesto so postavili 1250 kubikov gramoza. Če bi Borut Muc: „Tudi drugo leto v brigado...“ Z dobro opremo nepremagljivi Požar v Boštanju pokazal prednosti dobro opremljenih gasilcev — Nujnost — večja cisterna V ponedeljek, 8. avgusta, je kot bakla zagorel največji hlev pri kmetu Antonu Lipaiju v Boštanju. Požar je zaradi uspešnosti boštanjskih in sev-niških gasilcev, vaščanov in civilne zaščite vreden širše pozornosti. Na dvorišču Liparjevega hleva so tisti dan že domala omlatili sosedovo žito. Puhalnik je puhal slamo na pod že skoraj ves dan, dokler ni na kraju vsesal še usodne iskre, kije nastala zaradi kratkega stika v električnem dovodnem kablu. Velikansko poslopje je bilo v hipu v ognju. Med mlatiči je bilo nekaj gasilcev. Brž so vedeli, kaj jim je storiti. Sirena na boštanjskem gasilskem stolpu se še ni ustavila, ko je nova „rosenbaueri-':p“ že potegnila vodo. Zal cevi niso zdržale pritiska. V tem času je že prihitela sevniška avtomobilska cisterna, ki se je to popoldne in ponoči večkrat izkazala. Gasilska brizgalna je namreč precej izpraznila dva zbiralnika, dokler je niso spravili 400 metrov daleč h potoku Graho- vica. Med temi premeščanji je cisterna komaj krotila ogenj, saj drži le borih 2.000 litrov. Dan po tem požaru, zaradi katerega je bil ogrožen precejšen del vasi, se je v Sevnici sestal izvršni nost osamljeni. računali delo in material, je vsako gospodinjstvo prispevalo za cesto že nad 5.000 dinarjev. Doslej opravljena dela veljajo po predračunu cestnega podjetja že prek 1 milijon dinarjev. Vaščani od krajevne skupnosti niso dobili niti dinarja, ker ta nima planiranih sredstev za to cesto, pač pa so odobili 220.000 din družbenih sredstev. Predsednik gradbenega odbora in hkrati predsednik krajevne konference SZDL Alojz Golob je krajane zelo pohvalil. „Vsa vas je bila složna, vsi so delali in pomagali razen enega, s katerim imamo težave. Posebej pa bi rad pohvalil Antona Ci-mermančiča, Antona in Jožeta Berkopca, Franca in Jožeta Kralja ter Alojza Draba, ki ima-jo vpisanih največ delovnih ur in so tudi sicer največ pomaga-li.“ Novo vrhnjo plast cestišča si zaradi nestalnega vremena ne upajo vnovič postaviti že zdaj, pač pa bodo to storili malo 1 pred asfaltiranjem. Obljubljeno jim je, da se bodo še pred oktobrom lahko v vas pripeljali po asfalltu. na prve ukradene poljube, pač pa zaradi brigadirskega življenj a. „Zelo lepo je tu,“ je dejal 16-letni Borut Muc. „Za brigado sem povsem slučajno zvedel od prijateljev v Metliki. Ker so bili tako navdušeni, sem se odločil, da okusim življenje v zelenih uniformah. Ni mi žal. Sprejeli so nas prijazni domačini, sonce, mir in zame nezahtevno delo na trasi. Čeravno Metličani nismo tako oddaljeni od Crmošnjic, le malo vemo o tem lepem kraju. Ce me bo kdo v jeseni doma vprašal, kako je bilo, bom kratek. Odgovoril mu bom, da grem poslej na počitnice samo še v brigado . Druga izmena, v kateri dela tudi gimnazijec Muc, je dobro vedela, da jo čaka trdo delo. Pa ni mislila na že prej določeno normo. Želela je prehiteti starejše tovariše iz prve izmene. Zato so lojeni člani delali, da jih je bilo veselje gledati. Zal pa so bili letos prešibki. Normo so presegli .samo* za okoli 30 odstotkov. Zagotovo bodo osnovnošolci prihodnje leto, ko bodo delali na republiški akciji, tovariše presegli. ,,Nismo delali zgolj na trasi," je nadaljeval Panjan, „pač pa smo imeli tudi nekaj udarniških ur. Najbolj so se nas razveselili v semiški krajevni skupnosti v Štrekljevcu. S pesmijo smo se spravili nad tamkajšnji vodovod in priznati moram, da smo dobro delali. Želeli smo pomagati tudi drugim, a nismo imeli prevoza. Brigadni kombi je namreč prej omagal kot naše roke." Črnomaljci in Metličani so navezali tudi stike z domačini. Sprva so jih vabili na predavanja, pa ni bilo kaj prida uspeha. Nato so domačini ponujeno roko sodelovanja sprejeli in na predavanja prišli celo takrat, ko jih mladdi iz Iskrinega doma niso povabili. V času od 25. junija do 6. avgusta so se nič kolikokrat pomerili v namiznem tenisu, nogometu in odbojki. Spotna sreča je bila zdaj na strani mladih, zdaj domačinov. Prijateljske vezi so se krepile. Sedaj, ko je prva večja belokranjska brigada zapustila Črmošnjice, se zdi domačinom vas kar prazna. Zato ni nič čudnega, da je ob slovesu nekdo dejal: ..Pridite tudi drugo leto. Ce ne bomo delali, bomo kurili ognje in prepevali. Tako, kot smo znali v najtežjih časih Bele krajine pred dobrimi tremi desetletju" J. PEZELJ VAŠČANI MODRUJEiO - Na Gor. Težki vodi se krajani večkrat sestanejo, razpravljajo o cesti, o še potrebnih delih za napredek kraja. Ce ni drugače, je kratek sestanek lahko kar sredi vasi. (Foto: K-Bačer) odbor občinske požarnovarnostne skupnosti. Sklenili so, da je treba nemudoma naročiti pri mariborskem TAMU novo 5.000 litrsko cisterno. Za varnost rekonstruiranega Jugotanina morajo imeti cisterno z vodnim topom. Ravno tako bi lahko tolikšno cisterno uspešno uporabljali za pranje ulic. Sevniški gasilci in občinska požarnovarnostna skup- pri tej akciji ne smejo biti a. Železnik Ni večjih razlik Obrtne dejavnosti je tudi v novomeški občini sorazmerno malo, saj je večkrat potrebno dolgo čakati na kakšno obrtno storitev. In kako je z delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih? Lovro Mrvar, 22 let, dela v ..Steklarstvu Šiško", in takole pravi: „Sem inštalater centralne kurjave. Preje sem bil zaposlen pri Novomontaži, ker pa mi stalno terensko delo ni ugajalo in se je ponudila priložnost, sem se zaposlil pri Šišku. Delo mi tu bolj ugaja, sicer pa ni velikih razlik. Preje sem delal z železom, sedaj pa z lesom. Delamo okvire za slike. Menim, da je treba pri obrtniku več delati, se pa tudi več zasluži. Mesečno zaslužim okrog 400 starih tisočakov, seveda je to odvisno od dela. Drugače se delo pri obrtniku ne razlikuje od dela v delovni organizaciji, le da je pri obrtniku manj zaposlenih. Imam tudi vse možnosti kot v delovni organizaciji. Lahko uveljavim pravico do letnega dopusta, dobim regres in če bi zbolel ali se poškodoval, prav tako ne bi bilo problemov z bolniškim dopustom. Ce bi se odločil za šolanje ob delu, sem prepričan, da ne bi bilo težav in da bi dobil povrnjene stroške šolanja. Kar se tiče možnosti za organizirano športno dejavnost in kulturno življenje, na primer abonmajske predstave, jih do sedaj ni bilo, mogoče pa se bo kaj spremenilo v okviru Združenja samostojnih obrtnikov." Z. LINDIČ Lovro Mrvar: „Delo pri obrtniku je zelo zanimivo' V kampu premalo prostora Tujci in domači gostje radi prihajajo v otoški kamp VAŠKA SOLIDARNOST - Kompoljski fantje, vajeni trdega dela, so skupaj s traktoristom Salamonom do 2. ure zjutraj premetavali mrvo. (Foto: A. Železnik) CRNI VINOTOČI CVETIJO Kot je ugotovila tržna inšpekcija, je v novomeški občini za preteklo leto (deloma še zdaj) značilno šuš-marstvo treh vrst. Največ je šušmar-jev na področju gradbeništva in avtomehanike, vedno več pa je tudi črnih vinotočev. Točenje vseh vrst alkoholnih pijač na gostinski način, a brez davkov in prijave, se pojavlja skoro v vsaki vasi, posebno pa v bolj odročnih predelih občine. V zvezi s pregonom šušmaijevje tržna inšpekcija lani izdala 18 odločb in 29 predlogov sodniku za prekrške. Kamp na Otočcu je edini v novomeški občini in je že vse poletje polno zaseden. Julija je bilo v kampu okoli 3.000 nočitev, podobna turistična bera pa se zaenkrat napoveduje tudi v avgustu. Največ gostov je bilo -iz Nemčije, Nizozemske in Francije. Od domačih so prevladovali gostje iz Srbije in Hrvatske. V kampu je največ prehodnih gostov, ki se ustavijo za dan ali dva, na poti proti morju ali domov. Nekaj pa jih je, ki tu ostanejo tudi dva do tri tedne, ker jim je okolica zelo všeč. Kamp je lepo urejen, tudi za čistočo v sanitarijah je redno poskrbljeno. Gostje so z urejenostjo ter čistočo kampa in sanitarij zelo zadovoljni in mnogi so pritrdili, da tako urejenega kampa Se niso videli. Tudi cene v kampu so sprejemljive: 10 din za osebo na noč, 10 din za avtomobil in 8, 10 ali 12 din za avtomobilsko prikolico in šotor - cena je odvisna od velikosti. DANES O KAMNOLOMU Za četrtek, 17. avgust, so sklicali širši posvet z več domačimi prizadetimi delovnimi organizacijami, predstavniki krajevne skupnosti Mirna peč, novomeške občine, regionalnega zavoga za spomeniško varstvo in še drugimi predstavniki delovnih organizacij in služb iz sosednjih občin. Pogovorili se bodo o lokaciji za nov kamnolom, ki ga predvidevajo v Globodolu. Odločitev je potrebna, kajti oskrba z agregati je potekala doslej s krškega polja, vendar je zaradi zaSčite podtalnice pričakovati, da bo možno od tam le še dve leti dobivati material Suhokrajinski drobiž SLABA KROMPIRJEVA LETINA se letos obeta tudi v Suhi krajini. Krompirjeva polja so namreč porjavela, zelene dele sta uničila tja in krompirjeva plesen, doba rasti je močno skrajšana in pridelek je ostal pri drobnih gomoljih. Tako letos ne bo kaj tržnih presežkov krompirja, kar je tudi posledica tega, ker so kmetovalci zaradi neprodanih lanskih tržnih presežkov, letos posadili manj krompirja kot v prejšnih letih. ODSEK LOKALNE CESTE ŽUŽEMBERK - STAVCA VAS -JAMA skozi naselje Žužemberk (levi in desni breg) je Se letos predviden za asfaltiranje. Iz programa komunalne skupnosti Novo mesto je v te namene predvidenih 500.000 din. K temu bodo dali svojo udeležbo tudi krajani z levega in desnega brega Žužemberka. Hkrati z asfaltiranjem tega odseka ceste bodo dokončno uredili dostop na most z obeh strani, na krajši razdalji pa bodo razširili tudi cestišča. M. SENICA Na Otočcu pravijo, da je kamp premajhen in da bi bil polno »' seden tudi s precej večjimi zmoglj1' vostmi. To in pa dejstvo, da dale naokoli ni nobenega drugega kampa’ daje misliti, da bi bilo treba v Novem mestu ali kje v bližini urediti za kamp še kakšen prostor. Z- L KOMITE O ZDRAVSTVU V torek, 15. avgusta, je po p°; čitnicah prvič zasedal občinski komite ZKS v Novem mestu-Kot je predvideval dnevni red, je bila seja zlasti posvečena proble-matiki zdravstva v domači obči-ni. Poleg tega je bila na sporedu še ocena delovanja komunistov v nekaterih osnovnih organizacijah ZK, zaposlovanje pogodbenih delavcev iz drugih republik & kadrovske zadeve. Ena gospa je rekla, da je Novomeška kronika SAMA ROBIDOVNA... Mesto na vseh koncih olepšujemo, vlagamo znatna družbena in zasebna sredstva, ob tem pa manjše nepravilnosn ostajajo in hudo kvarijo estetski videz mesta. Na primer: nepokosena trava okrog kandijske postaje, vi-soko robidovje nasproti ločenskega pokopališča itd. Pokositi ob pravem času ni velik strošek, le dobre volj je treba. PREUREJENI BIFE - Bife na Koštialovi ulici ima svoje stalne go-ste in številne občasne obiskovalce. Bife so dlje časa preurejali, zdaj P ima vhod s stranske ulice, urejen sanitarije in znotraj vse preurejeno. LE GRE NAVZDOL! - Novomeška tržnica je bila v ponedelje običajno bogato založena, v ves ju potrošnikov pa je bilo pri cenT_ opaziti znižanje. Tako je bilo mogoče paradižnik dobiti že za 12 du>> prav toliko so veljale slive. HrU,r so prodajali po 20 din kg, jaJ° ,0 po 12 do 15 din, grozdje po 2i o 26 din, breskve so bile po 19 din“‘ več, marelice po 20 din, zelena soi ta po 16,50 dinarjev. po njenem odlok o P101”®,.: čez kandijski most prežgi J objavljen. Dostope na most se zdaj urejajo in še to po načelu-trije gledajo, eden pa dela • • 18 DOLENJSKI LIST St. 33 (1514) - 17. avgusta PO ASFALTU Na cesti proti Sromljam je že precej asfalta, nekaj odsekov pa še pripravljajo. Cesto modernizira občinska cestna služba, kije zdaj v sklopu Komunalnega podjetja. V Sromljah bodo le letos uredili krajevno središče. jjČIŠČEN GRAD - Nov pogled na brežiški grad z južne strani, 'jer je bil do letos zaraščen s trnjem in grmovjem. Teraso bodo *taejali s travo in jo kultivirali (Foto: J. Teppey) NOVO V Brežicah Netočne informacije - iz Cevnega časopisja spoznavamo, da U nezaupanje v turistične posredni-I« postalo skoraj pravilo in da se ?°ra človek zanesti le nase. Tudi “"Žižka Turistična poslovalnica pri *>n ni izjema, saj tam na primer fteš, da v letalu ni prostega mesta, M JAT v Zagrebu pa povedo, da je fcostora dovolj. SMETI BODEJO V OCI - Razgor o odlaganju in odvozu odpadov, ki ga je za v torek 15. avgusta, sWicala SIS za komunalno dejav-5°st, naj bi nakazal dolgoročno re-.!lev tega perečega problema v breški občini, zato so povabili zraven "'Spekcijo, SIS za požarno vamost, Sjjoto DINOS, krajevno skupnost ^bova in predstavnike občinske •‘Prave. Občani že dolgo opozarjajo J® pomanjkljivosti, na divja sme-na organiziran odvoz smeti v Naseljih, zato je dobrodošel vsak Medlog za večji red. Ženska med kosci Gledalci na občinskem tekmovanju koscev v Bukošku so predzadnjo nedeljo, s simaptijo spremljali skladne in spretne zamahe Marije Glogovškove, edine SEDEM POBRATENIH Brežiško avtomoto društvo goji bratske stike s Ptujčani in s petimi hrvaškimi društvi. To so AMD Čakovec, Varaždin, Za -greb-Miramare, Samobor in Bregana. Člani se vsako leto enkrat srečajo na skupnih izletih. Letos bo tako srečanje v septembru. NADLOGA PA TAKA! Komarji v Brežicah marsikomu zagrenijo do- BREŽIŠKE VESTI pust, če pa je vreme tako deževno kot letos, pa je območje ob Savi in Krki zanje pravi raj. Sicer pa tudi domačini niso imuni proti njim. Najbolj se pritožujejo kopalci in pa turisti, ki preživljajo dopust v Ča-teških Toplicah. ženske med tekmovalci. Do zdaj še nobena ni zbrala toliko poguma, da bi se pred občinstvom poskusila v moški vrsti. Zaradi tega tudi organizatorji nniso imeli tovrstnih izkušenj in jim ni mogoče zameriti, ker zanjo niso predvideli nobenih „olajšav“. Glogovškova je morala v 10 minutah pokositi prav tako pet metrov širok pas travnika, čeravno njeni sicer lahkotni, elegantni zamahi niso obvladali tolikšne širine. Tekmovalka kljub temu ni odnehala prej, dokler ni pokosila vsega, kar so ji določili. Kmetica Marija Glogovšek je doma iz Zgornjega Obreža, kjer sama z možem obdelujeta šest hektarov zemlje, redita osem glav goveje živine, šest plemenskih svinj in dva merjasca. Kositi je začela še v osnovni šoli. Zaradi dela na kmetiji je imela v osmem razredu 72 dni opravičenih izostankov. To je bilo še pred vojno, ko so zemljo obdelovali brez strojev. Marija je z veseljem prijela za vsako delo, za košnjo pa še prav posebej. S sestro sta na vse krip-lje pritiskali na očeta, da jima je kupil kosi in da so potem vsi trije skupaj pokosili seno in otavo na dveh hektarih travnikov. Zdaj si pomagajo s stroji in ni potrebno toliko rok. Glogovškova zmore še vsako delo in pravi, daje v dobri kondiciji. Ima odraslo hčer, ki je že več let v Nemčiji, sin, po poklicu avtomehanik, pa je zaposlen v Krškem. Dokler bo tako zdrava, na kmetiji ne bo pogrešala pomoči. JOŽICA TEPPEY Sevniški Kmetijski kombinat v polletju presega lansko razmerje dobav govedi s 122 odstotki — Redne dobave svinjine iz Hrvatske Mercator: mesa več kot dovolj Medtem ko se naša turistična ponudba na Jadranu pod'silnim navalom turistov duši v pomanjkanju mesa, takšne nevarnosti še zdaleč ni v sevniški xobčini. Sevniška klavnica ima polne roke dela. Direktor sevniškega Kmetijskega kombinata dipL inž. Albin Ješelnik to pojasnjuje z dobrimi kooperantskimi odnosi V kombinatu vedo, kako bodo dotekale dobave govedi, saj imajo z rejci sklenjene pogodbe. Resni kmetje se dogovorov tudi držijo, čeprav tu in tam pritiskajo prekupčevalci izza meje. V primerja- vi z enakim polletjem lanskega leta presegajo razmerje dobav velike govedi za 122 odstotkov. To ne velja za teletino, čeprav jo je v mesnicah mogoče dobiti. Kme-tijci opažajo, da kmetje teleta pri- SEVNIŠKI PABERKI KONKURENČNI - Pri Dobrini - sevniškem Trgovskem podjetju v samopostrežbi 12 so - tudi to leto konkurenčni z novim krompirjem podobno, kot so bili že lani. Minuli teden je padla cena že na 5,75 dinarja za kilogram. BREZ STRAHU ZA UČBENIKE - V knjigami in papirnici sevniškega gostinskega podjetja so podobno kot starši nestrpni, ali bodo pravočasno dobili manjkajoče učbenike za osnovno šolo. Pravijo, da so vse učbenike pravočasno naročili pri založbah. Nekateri jih bodo prejeli organizirano po šolan. V knjigarni zatrjujejo, da so od založnikov odbili zagotovilo, po ka- terem naj bi manjkajoči učbeniki prispeli postopoma. Kdo jih je naročil, gre lahko brez skrbi na dopust Ko se bo vrnil, ga bodo čakale knjige. NOVA RAVNATELJICA - V novem šolskem letu bo vodila tozd Oblačilno šolo pri sevniškem šolskem centru dipl. psihologinja Pavla Vačovnikova. Doslej je delala v strokovnem teamu sevniške osnovne šole Sava Kladnika. vezujejo, to pa je jamstvo za še zanesljivejšo dobavo mesa v prihodnjih letih. Celo v Brežicah, ki so znane po ponudbi svinj, primanjkuje svinjine, podobno tudi v Krškem. V Sevnici ni občutiti nikakršnega pomanjkanja svinjine. Sevniški Kmetijski kombinat - tozd Proizvodnja in trgovina ima namreč dolgoročno pogodbo z vrstniki v Lundbergu pri Vazaždinu, la dobivajo prašiče ravno tako od svojih kmetov - kooperantov. Sevničani so se z njimi pogodili za 5.000 prašičev letno. Nemalokrat smo priča vsesplošnemu tarnanju, kako težavna je bližina meje s sosednjo Hrvatsko, kjer pač nimajo poslovne skupnosti za meso in določenih cen kot mi. Sevniški primer neposrednega dogovarjanja prinaša obojestransko zadovoljstvo. Posebno zadružni kooperaciji in tudi veterinarjem so tm v peti prekupčevalci. Kmetijci menijo, da so sejmi že zdavnaj preživeli način ravnanja z živino. Doslej še niso prodrli s pobudo, da bi jih, po zgledu drugih občin, prepovedali Pravijo, da bodo šli v jeseni v novo akcijo. ALFRED ŽELEZNIK TE DNI RAZPRAVE V SINDIKATU V sevniški občini so sindikati začeli z akcijo priprav na slovenski in zvezni kongres. Na nedavnem posvetu predsednikov sindikalnih organizacij in konferenc so se dogovorili, da bodo javne razprave o kongresnih dokumentih v vseh osnovnih organizacijah sindikata potekale med 14. in 30. avgustom. Poleg tega pa bodo v osnovnih organizacijah sindikata tekstilnih strok vodili še posebno razpravo o problematiki zaposlenih v tej panogi. To bo hkrati pomoč in osnova za pripravo razprav, s katerimi bodo sevniški delegati nastopili na kongresu, kjer nameravajo spregovoriti o problematiki tekstilne industrije. V klubu samoupravljalcev sevniške občine pa bodo organizirali javno tribuno in razpravo o kongresnih dokumentih, la govore o delavski kontroli. scmSn nsrn; NIKAR TAKO S Kdor bi si drznil misliti, da je večerna osnovna šola kar tako, se bridko moti! Če 'e, tod ne „prebukirajo”! ‘e se bo že našel kdo, ki bi se, podobno kot redni dijaki in študentje, samo vpisal, zatem pa ne bi imel resnih namenov, se mu bo to poznalo v žepu. Ob vpisu pri delavski univerzi namreč pobirajo kavcijo: za razred večerne osnovne šole 250 dinarjev, za letnik srednje ali višje šole dvakrat toliko, za visoko pa - po razpisu sodeč, gre na upanje - kavcije namreč ni! I^lisjak lisjaku' „ V Sevnici slovijo po tem, da prepovedo vse povprek, zato je res nenavadno, da še vedno imajo kar po več sejmov v občini Še v zgodovinskem Ptuju so jih prepovedali “ „ Ubogi prekupčevalci in avtoprevozniki kravjih buš! Naj bi še morali hoditi od hiše do hiše? Pristojni se pač spoznajo na kmetijstvo in jim gredo na roke." PRESEGLI REKORDE! Ribniki na Mačkovcih pri Brestanici j® letos zelo vabljivi za ribiče pa ?|di izletnike, ki bolj za šalo posku-tudi ribiško srečo. Izreden voisk zabeležijo tamkaj ob sobotah J. nedeljah, tako da je zadnjič v golanskem objektu pri ribnikih zmanj-*®*o celo jedače. Seveda pa poldru-r tona krapov, ki so jih v ribnike ®‘os vložili in z njimi pomnožili ™jšnje ..prebivalce", obeta dober Mijem vse do konca sezone. Kmalu, čeprav z zakasnitvijo Ko smo v minulem šolskem fetu pisali o otvoritvi prizidka h krški osnovni šoli, v katerem so štiri učilnice za višjo stopnjo, *mo obetali tudi pričetek grad-®je osrednje šolske kuhinje. Ravnatelj šole Niko Žibert je pred dnevi povedal, da bodo ta objekt kročili namenu nekoliko kasneje, kot so nameravali. Najbrž bo to okoli prvega novembra, in ne ob začetku šolskega leta. Takrat Wo torej začeli pripravljati Prve obroke. To bo skupna kuhinja za učence osnovne šole, za Varovance vzgojnovarstvene ustanove, za učence posebne šole in dijake šolskega centra. Naenkrat bo lahko pripravila 2100 obrokov, kar ni malo. Krške krajane ta čas morda še bolj zanima, kako je z uresničevanjem načrta za gradnjo zadnjega dela vzgojnovarstvene ustanove ob osnovni šoli. Pričetek so namreč sprva napovedovali v Prvih dneh avgusta, sedaj pa so 8a morali iz različnih vzrokov odložiti, predvsem zaradi kasnit-ve projektne dokumentacije in nekaterih finančnih težav. Upajo, da bodo oboje prav kmalu uredili in tako vendarle naredili še zadnji korak pri izpolnjevanju obsežnega načrta, ki v Zaokroženem kompleksu zagotavlja varstvo, vzgojo in šolanje otrok od nekaj mesecev starosti Pa vse dotlej, dokler ne končajo obveznega osemletnega šolanja. Domicil za praznik Osrednja proslava ob letošnjem trebanjskem občinskem prazniku bo 2. septembra v Mokronogu NOVI BAZEN V BRESTANICI — Krajani senovske doline so te dni dobili sodoben kopalni bazen SO x 22 metrov. Bazen ima & plavalnih stez. Ker je ogrevan z vodo iz bližnje elektrarne, bo omogočal kopanje od zgodnje pomladi do pozne jeseni (Foto: Podgoršek) Kopanje tudi v Brestanici Ob novem bazenu bo še živahno, če bo le kaj vremena KRŠKI TEDNIK O tem, zakaj večkrat napovedane otvoritve olimpijskega bazena v Brestanici ni bilo, zdaj ni več toliko pomembno pisati, saj so ta izredno lepi objekt v soboto, 5. avgusta, vendarle odprli kopalcem. Ker se je sezona pričela dokaj pozno, je razveseljivo, da bo toliko daljša. Naprave, ki omogočajo napolnitev bazena z ogrevano vodo, bodo ..obratovale" dokler bo vreme še kolikor toliko ugodno za kopalce, morda & ves september in v oktobru. Tako bodo novost po vsej verjetnosti lahko izkoristili tudi brestaniški osnovnošolci za pouk plavanja v okviru „celo-dnevnešole", na katero se tamkaj že pripravljajo. Seveda bo kopalce, predvsem tiste, ki za to ..športno rekreacijsko novost** še ne vedo, za- NAL02BE V STANOVANJA Odkar so v Krškem leta 1974 ustanovili samoupravno stanovanjsko skupnost, so zgradili 88 stanovanj iz solidarnostnih sredstev in 365 stanovanj iz oročenih sredstev in soudeležbe združenega dela. To so kolektivi prispevali iz sredstev, ki za te namene ostajajo delovnim organizacijam. Iz oročenih sredstev so dodelili od 1974 do 1978 575 kreditov za zasebno gradnjo in 70 kreditov za družbeno stanovanjsko gradnja nimalo, kako draga je uporaba bazena. Celodnevna karta za odrasle velja 15, za mladino in vojsko pa 10 dinarjev s tem, da je ob sobotah in nedeljah vstopnina nekoliko višja, enotna po 20 dinarjev. Samo popoldansko kopanje stane odrasle 10, mladino pa 5 dinarjev, pripravljene pa imajo tudi mesečne karte, za mladino po 150 in odrasle po 250 dinarjev. Ž. SEBEK Osrednja proslava v počastitev letošnjega trebanjskega občinskega praznika bo 2. septembra na mokronoškem gradu z zborovanjem borcev XII. SNOUB, ki ji Trebnje podeljuje letos svoj domicil. Slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine bo isti dan v trebanjskem kulturnem domu, na njej pa bodo podelili priznanja občine.- Praznovanje bo združeno z otvoritvijo nekaterih gospodarskih in drugih dosežkov javnega pomena. Tako bodo v Trebnjem izročili namenu novo reševalno postajo in delovne prostore krojaškega podjetja, v Trimu pa nekatere nove stroje. V Veliki Loki bodo slavili dokončanje Pitna odrešitev novega vodovoda za temeniško dolino, v Mokronogu pa odprli asfaltirano cesto proti Tržišču. V prazničnih dneh bo v trebanjski občini več kulturnih, športnih in drugih prireditev. V mali dvorani mokronoškega doma Svobode bo razstavljeno spominsko gradivo dela slikarja Branka Lovaka. Mladina bo -v več krajih pripravila srečanja z borci, športniki pa se bodo srečali na tekmovališčih. KANAL OB 2ELEZNICI Novomeški Novograd je začel v Trebnjem pred kratkim graditi kanalski zbiralnik ob železniški progi. Trenutno je v delu 500 m kanala, ki je sestavni del trebanjske kanalizacije. Dela bodo končana predvidoma v dveh mesecih. ^ v ZAČELO SEJE V Velikem Garbu so se že začela gradbena dela za postavitev telovadnice in kulturnega prostora, ki bosta navezana na poslopje osnovne šole. Montažno gradnjo bo izvedel mariborski Marles. Vodovod šentpavel — Velika Loka bo odprt za trebanjski občinski praznik KRŠKE NOVICE ZA KONEC ZMAGE - Zadnje uradno tekmovanje so imeli plavalci krškega Celulozaija na domačem bazenu, kjer so gostili še tri klube na povratnem četveroboju. Tokrat so premočno zmagali pred Velenjem, Radovljico in celjskim ,.Neptunom", tako da so skupni zmagovalci tudi po obeh tekmovalnih kolih. NA JESEN DVE - Po tem, ko je le eno leto ..živela” celodnevna šola na Velikem Turnu in so kasneje na to pomembno novost ..pozabili**, bodo imeli v novem šolskem letu v občini že dve. Uvedli ju bodo na osnovnih šolah ..Milke Kerinove** v Leskovcu in .Adama Bohoriča" v Brestanici. Uspehi, ki jih bodo tamkaj dosegli, in pridobljene izkušnje bodo prav gotovo najboljša „zelena luč" za še nekatere ustanove, ki »celodnevno šolo" pripravljajo dnigo leto in kasneje. Nenehnemu pomanjkanju £itne vode v temeniški dolbli d naposled odzvonilo, odrešitev pa prihaja z novim vodovodom, ki ga gradijo od zajetja v Šentpavlu do Velike Loke. Glavni cevovod bo dolg 6 km, pitna voda pa bo po njem pritekla v dneh trebanjskega občinskega praznika. Vodovod, ki ga ta del trebanjske občine dobiva na podlagi posebnega sporazuma z grosupeljsko občino, bo za številne vasi in gospodinjstva živeljenjsko pomembna pridobitev. Nanj se bo kasneje navezalo tudi samo Trebnje, ki ga pomanjkanje pitne vode daje že več let zaradi presihanja in tudi zavoljo preozkih cevi, po katerih priteka voda iz stičenske-ga zajetja. TREBANJSKE NOVICE »Krajan” spet v glavi Kako nastaja mirenski časopis? Cez nekaj tednov bodo razna-šalci pritisnili na kljuke družbenih in zasebnih stanovanj v mirenski dolini in potisnili v roke domačinom novega brezplačnega „Krajana“, v 1.500 izvodih tiskanega glasila krajevne skupnosti in delovnih organizacij na Mimi Kaj bo prinesla šesta redna številka in prva po poletnem premoru? Glavni in odgovorni urednik Janez Platiše ima vsebino že v glavi, akoravno je ta čas Janez Platiše: kušenj je že.” »Nekaj iz- še malo napisanega. »Imeli bomo anketo, ki bo povedala, kako so krajani in delavci preživeli dopuste. Objavili bomo sklepe občinske skupščine. Sledil bo zapis o tem, kako napredujejo dela pri razširitvi mirenskega pokopališča. V posebnem prispevku bomo pisali o tem, kaj je s pošto, ki bi morala biti že dograjena, priobčili pa bomo tudi poročilo o domu TVD Partizan, ki bo do septembra najbrž že v celoti obnovljen in dograjen. Številko bodo obogatili dopisi vaških odborov, novice iz občine in sosednjih krajevnih skupnosti." Platiše pravi, da so se sodelavci že navadili pisati, saj so sprva le zbirali zapisnike in drugo gradivo, ki ga je bilo potrebno preliti v časnikarski jezik in pripraviti za objavo. Toda še vedno mora največ dela opraviti sam s člani uredniškega odbora. Z njimi tudi nenehno tuhta, kako vsebino popestriti, da bi bil list še zanimivejši, bolj bran iu nepogrešljivo čtivo gospodinji, dijaku, delavcu, izobražencu in delegatu. »Prizadevamo si, da bi objavili kar največ informacij za delegate, da bi »Krajan postal nekakšen njihov priročnik pri odločanju." §t. 33 (1514) — 17. avgusta 1978 5, i vprašuje t odgovarja - Po čem sklepaš, da se Kočevje uvršča med razvite turistične kraje? — Ker so tudi tu skozi vso glavno sezono razkopane ceste in ulice, promet pa je speljan po obvozih. Se LETOS PROIZVODNI OBRAT? - Med Pirčami in Petrovino v KS Kostel hitro napreduje gradnja proizvodne dvorane kočevskega Itasa, Iger bo stekla proizvodnja že okoli novega leta. (Foto: Primc) Od besed k dejanjem Prizadevanja za razvoj obratov na podeželju rojevajo sadove — Itas v Vas—Fari Veliko besed je bilo v občini Kočevje zadnja leta izrečenih o razvoju manj razvitih krajevnih skupnosti, vidnega uspeha pa do letos ni bilo. Prizadevanja občinskih organov, političnih organizacij, krajevnih skupnosti pa tudi nekaterih OZD končno rojevajo sadove v KS Kostelsko, kjer Itas Kočevje že gradi proizvodno dvorano za svoj obrat, ki bo dokončana predvidoma še letos. Na območju te KS dokončujejo še stanovanjsko poslovno stavbo v Vasi, bencinsko črpalko med Pirčami in Petrino, poleg tega pa so letos nadaljevali s posodobljanjem cest od Fare prod Slavskem lazu. Med uspehe lahko štejejo preselitev asfaltne baze, ki je zelo onesnaževala okolje z območja njihove KS. Na območju KS Struge gradijo novo zdravstveno postajo, ki je že pod streho, zdaj pa v njej opravljajo obrtniška dela. Na območju KS Mozielj urejajo ceste itd. Posebno uspešni so v KS Osilnica, ZDRAVNIK SPET PRIHAJA V zdravstveno postajo Srednja vas v kočevski občini spet prihaja zdravnik in sicer vsako sredo popoldne. Ta postaja je bila začasno zaprta, ker je zdravnik v Loškem potoku zbolel. Zdaj prihaja sem zdravnik iz Osilnice. Ta zdravstvena postaja je že stara ter potrebna obnove in I še opreme. KOČEVSKE NOVICE ki ne sodi med manj razvite KS. O njihovih uspehih bomo poročali posebej. J. P. V Dragi grade Stanovanjsko-poslovna stavba in bencinska črpalka V Dragi so podrli nekdanjo Majevo hišo, ki je nosila častitljivo letnico 1813. Na njenem mestu že gradi stanovanjska skupnost Kočevje s soudeležbo gozdarjev novo stavbo, ki bo imela spodaj poštni urad z avtomatsko telefonsko centralo s 160 številkami ter prostore za krajevni urad in krajevno skupnost Draga. Zgoraj pa so predvidena stanovanja za gozdarje. Računajo, da bodo prostori za pošto vseljivi do druge polovice oktobra letos. Gradbena dela izvaja „Zidar“ iz Kočevja. J , Zbrana so vsa potrebna soglasja in dovoljenja za gradnjo bencinske črpalke. Prispeli sta tudi že 2 cisterni, ki čakata zdaj na vgraditev. Črpalka je nujno potrebna, saj skoraj ni hiše, ki ne bi imela avtomobila ali kakšnega stroja na bencinski ali naftni pogon. Tudi tozd Gozdarstvo Draga porabi za svoje stroje veliko goriva. Gradili bodo gozdarji v sodelovanju s Petrolom Ljubljana. Gradnjo bi kazalo zaupati istemu podjetju, ki že gradi, da bo cenejše. FRANC KALIC DROBNE IZ KOČEVJA DOBRODOŠEL DEŽ - Dež, ki je nadležna zadeva za letoviščarje in | g lan in ce, je bil že skrajno potreben, eno so pospravili, mokrota pa bo ugodno vplivala na rast otave. Druge poljščine in povrtnine dobro uspeva-1 jo. Pripravljajo se na jesensko setev. KMALU POUK — Počitnice so se že prevesile v drugo polovico. V knjigami Državne založbe se je pri-1 čel živahen promet, ker šolajji nakupujejo šolske knjige in druge potrebščine. DREVJE PROPADA - Starega drevja, ki je vsakemu kraju v okras in ponos, je tudi v našem mestu še precej. Žal ga ne negujemo dovolj. bi morali drevje pre- /sai jle dati in ga očistiti suhih "in polomljenih vej ter zamazati večje po- fiu eni škodbe, da’ bi preprečili gnilobo. Macesen nasproti gimnazije se je po-, sušil. Načeti *o tudi macesni in Upa pri opuščenem pokopališču na Roški cesti. ZADRŽANI KOVANCI - Spominskih kovancev je izšlo letos in prejšnja leta precej. Čeprav so redno plačilno sredstvo, jih večina ljudi sploh ne vidi, niti ne pozna, ker jih pokupijo zbiralci. Tako so ti kovanci komercialno in ne plačilno sredstvo. MALO POLHOV - Polharska kri je že razburkana, saj se bliža polhar-jenje. Nekateri so že obšli svoje „ra-jone“, pa pravijo, da bolj slabo kaže. Slana in muhasto vreme je naredilo svoje. Bukev, gaber in hrast so tudi | slabo obrodili ZASTOJ NA STAROTRŠKi CESTI Za nekaj časa so morali prekiniti dela za posodobitev ceste Dobliče -Stari trg. Od dobličkega ovinka do Vrhgore je cesta že modernizirana, prav tako je že odobren kredit Ljubljanske banke za nadaljevanje del, vendar so se stvari malo zapletle v temeljni banki v Novem mestu. Upajo, da bodo to v kratkem uredili in da bodo dela spet stekla. NI DELA ZA VSE Konec lanskega leta je bilo pri črnomaljski skupnosti za zaposlova-| nje prijavljenih 73 ljudi, od tega 29 žensk; kvalifikacijska struktura iskalcev zaposlitve je zelo neugodna, saj je več kot 80 odst. prijavljenih priučenih ali nepriučenih delavcev. Gotovo pa je nezaposlenih še več ljudi, saj se predvsem tisti, ki se žele prvič zaposliti, ne prijavljajo pri skupnosti. Na začasnem delu v tujini je iz občine 445 delavcev, od katerih se namerava večina vrniti in zaposliti doma. OTROCI NA MORJU Občinski odbor Rdečega križa iz Črnomlja in domača Zveza prijateljev mladine sta tudi v letošnjem letu pripravila za otroke iz občine počitnice na morju. Do srede avgusta je bilo na Debelem rtiču, v Faža-ni in v Martuljku 110 otrok, sedaj pa je na počitnicah še tretja, zadnja izmena, v kateri je 60 malčkov. Brezskrbne počitnice na morju in v Martuljku je otrokom v glavnem omogočila skupnost socialnega varstva ter občinska Zveza prijateljev mladine. Milijoni za štipendije V črnomaljski občini je bilo letos spomladi 376 štipendistov — Izboljšuje se kadrovska struktura Pred štirimi leti so v črnomaljski občini vse delovne in druge organizacije podpisale samoupravni sporazum o štipendiraju učencev v gospodarstvu, dijakov srednjih šol ter študentov na višjih in visokih šolah; v sklad združenih sredstev za štipendiranje prispevaj0 pol odst. od bruto osebnih dohodkov, črnomaljska občina, ki ima več kot 70 odst. kadrovsko vezanih štipendistov, pa prejema še poseben dodatek iz solidarnostnega sklada. Letos spomladi je bilo v občini glavnem vračajo domov. Kljub temu pa je še vedno precej delovnih mest, na katerih so ljudje z neustrezno izobrazbo. Tudi zato v občini posvečajo pozornost poklicnemu usmerja-nju in izobraževanju ob delu. ČRNOMALJSKI 376 štipendistov, od tega 70 učencev poklicnih šol, 203 dijaki srednjih šol ter 103 študentu V lanskem letu je bilo za štipendiranje izplačanih več kot tri milijone dinarjev, 46 odst sredstev so zbrali v občini, ostalo pa so dobili iz solidarnostnega sklada. Črnomaljske delovne organizacije dajejo kadrovske štipendije 114 študentom in 130 dijakom srednjih šoL Za šolsko leto 1978/79 je v občini razpisanih 219 kadrovskih štipendij, od tega 43 za študij na višjih in visokih šolah, kar je nekaj manj kot za lansko šolsko leto. Razpisali so manj štipendij za pedagoške poklice, precej več pa želijo delavcev s poklicno izobrazbo. Z novim šolskim letom bo začel veljati nov družbeni dogovor o štipendijski politiki, tako da bodo bolj prišle do izraza potrebe združenega dela po kadrih. Poleg tega je v občini tudi osem štipendistov Titovega sklada. Vsekakor je razveseljivo, da se v občini izboljšuje kadrovska struktura, k čemur je gotovo največ pripomoglo štipendiranje domače mladine, ki se po končanem šolanju v DROBIR BRIGADA BI BILA PREMALO - Črnomaljec, ki je pred kratkim obiskal Sarajevo, je navdušeno pri' povedoval, da se je glavno mesto Bosne in Hercegovine spremenilo v delovišče mladih. Brigadiiji namreč lepšajo mesto ob Miljacki. priportjfiu fe, da ne bi bilo napak, ko bi tu~. Beli krajini ustanovili podobno bfl-gado, ki bi poskrbela za mesto. Dela bi bilo tako in tako preveč. POLETNO MRTVILO - Medtem ko se domala v vseh občinskih sre' diščih v Sloveniji prizadevajo poleY no kulturno mrtvilo omiliti s pr*" reditvami, se v Črnomlju že leta zadovoljijo z jurjevanjem. Meščani rn<£ nijo, da gre velik del krivde za mrtvr lo dvema Viatoijevima tozdoma, ** se nikakor ne moreta sporazumetj-kako bi ustanovili agencijo, ki bi PV". vabljala turiste v Belo krajino. Ce d se Vratarjevi ljudje zmenili, bi in*!1 lahko v Črnomlju še več jurjevanj- KORISTEN TEČAJ - Z &n°' mališkega AMD so sporočili, da bo letošnjem letu dobilo vozniško izkaznico okoli 700 občanov in sicer iz obeh belokranjskih občin. N^r večkrat se bodočim kandidatom zatakne pri opravljanju teoretičnega dela. Padejo največkrat tisti, ki zaupajo več sebi kot dobro organiziranim tečajem. Teste morajo ; povprečju izpolnjevati tudi po krat. KOLPA TOPLEJŠA OD MORJA — Čeravno se je začel av$ist te dni nekoliko kisati, to male Črnomaljce pri kopanju ne moti Trdijo, da se v reko najraje zapodijo ob nalivih in da je Kolpa toplejša od Jadrana. Današnji posnetek je lahko za nekatere starše tudi opozorilo, kajti otroci se kopajo brez nadzorstva. v FE I h, 19,: 30.i t Pos »ih Pie L 'ki Pte % 21. NO i 5 dar T«, Par ob, bil Pri KZ precej bolje kot lani Kljub temu z dosežki še niso zadovoljni Kmetijska zadruga Ribnica je v prvem polletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani dosegla za 37 odstotkov večji celotni prihodek, za 43 odstotkov večji dohodek in celo za 183 odstotkov večje sklade. Letošnji rezultati niso tako ugodni, kot bi lahko sklepali iz teh številk. Velik porast je namreč dosežen le zato, ker so bili lanski dosežki izredno nizki. Ce podrobneje pogledamo te številke, vidimo, da so letos pri 53,568.000 din celotnega prihodka ustvarili le za 5,745.000 din dohodka in celo samo 790.000 din ostanka dohodka za sklade. Doseženi letošnji rezultati tudi v primerjavi z načrtom niso ugodni. Tako so v primerjavi z načrtom sicer dosegli za 15 odstotkov vežii celotni prihodek, ob tem pa za 10 odstotkov manjši dohodek in za prav toli- NEURJE NAD RIBNICO Neurje, ki je zajelo vso Slovenijo, ni prizaneslo niti Ribnici. Po sončnem ponedeljku, 7. avgusta, je začel pihati vedno močnejši veter, ki se je v torek ponoči sprevrgel v manjši vihar z dežjem in točo. Najbolj je bila prizadeta koruza, podrlo je nekaj dreves, lomilo veje, otresalo sadje, v sami Ribnici pa je pometalo s hiš nekaj opek. M. G občan ©tn* voditelj in pesnik Mao Ce n8> dva meseca kasneje je njegov jj^jski naslednik Hua Kuo Feng Računal s t. i. bando štirih. To je temeljit preobrat kitajskih pri- jo dela, ki so jih v času vladavine rcdikalne struje umaknili, češ da so izražala kapitalistične težnje. O tem in drugih razsežnostih dandanašnje Kitajske bo govorila oddaja, ki jo je pripravil Ludvik Skoberne. 21.50 TV DNEVNIK 22.05 DETEKTIV SHAFT 23.15 KONTRAPUNKT YEHUDI MENUHINA Ob znamenitem violinistu Menu-hinu bodo v tokratni oddaji nastopili še jazz pianist Oscar Piterson, duet Via in Azais (izvedla bosta priredbo 24. capricia za dva klavirja), Jazz violinist Stephane Grappelli in ansambel Manitas de Plata. 23.40 POROČILA ob koncu stoletja naj bi bila ena prvih gospodarskih velesil sveta. Da bi ta cilj res dosegli, so že začeli z nekaterimi spremembami, denimo, na univerzah so spet sprejemni izpiti, študente ne razvrščajo po politični dejavnosti, ampak po učnih uspehih; spet predavajo učitelji, ki so jih zaradi šibke revolucionarne zavesti napotili v komune, kjer so opravljali težaška dela; na gledališke odre in police knjigam spet prihaja- 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar — 18.15 Bistrooki - 18.45 Od vsakega jutra raste dan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura: Dubrovnik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Zapisi o Stojanu Aralici - 21.40 J. Sibelius: Narava in umetnik - 22.25 Knjige in misli s°BOTA, I© 19. VID. trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 [^JUGOSLAVIJA: MADZAR-Ptv»’ Prenos tekme s svetovnega Is inStVa v vatelP°lu iz Berlina %nTlS°C MLADIH GLASBE-Pteu ’ P080616*1 s sre^anJa v Gos- Jjo čarobna žoga NAPREDAK : CRVENA , KZda, prenos nogometne tekme ^O OBZORNIK ,^0 FILMSKA BURLESKA ,°-55MUPPET SHOW n* TV DNEVNIK ^tček - V. P. Borovička: 3*»ARJa f« VELIKO SPANJE, film Raymond Chandler, eden najboljših piscev kriminalk, je za zgodbo Veliko spanje dejal, da se tudi njemu še sanja ne, kdo je opisane umore sploh zagrešil in kako. Scenarij za istonaslovni film je po literarni predlogi napisal znameniti književnik 20 William Faulkner. Gre za pripoved o zasebnem detektivu Philipu Mario wu, ki pazi na hčerko premožnega generala. Med delom se zaljubi v va- rovankino starejšo sestro. Zaljubljenost pa ne more zatreti njegove poklicne žilice, kar naprej stika sem in tja ter vohlja. Kajpak ne zaman, saj odkrije celo vrsto zapletenih umorov. Napet film, ki mestoma prehaja celo v grozljivko, je 1946 posnel Howard Hawks, glavne vloge pa igrajo Humphrey Bogart, Laura Bacall, Martha Vickers in Dorothy Malone. 22.40 TV DNEVNIK 22.55 625 18.20 Saguaro (poljudnoznanstveni film) - 18.45 L Slamnig: Zgodba o Zvezdani (TV novela) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Strauss: Noč v Benetkah (1. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota Nedelja, 20. VIII. GrnB.TiiTti maximarket Ljubljana I© 1:1 17.50 TRIGLAVSKE STRMINE, film Filmu z gornjim naslovom primanjkuje veliko razsežnosti, po katerih dandanes uvrščamo filme med celovečerne oz. igrane, pa vendar veljajo Triglavske strmine za prvi 8^0 POROČILA pi5, SLOVENSKE NARODNE 9?Ml V VESELI DRUŽBI 625 Cii V. Kovačevič: KAPELSKI JHESOVI (j*”® HUNTERJEVO ZLATO ji’-o kmetijska oddaja i,;°Šahovski komentar J .00 poročila - •J0 britanska enciklope- SpA Skn0 svetovno prvenstvo v ^ °KlH V VODO, prenos iz Berli- na-ito šlo iri-je, uie ' je ko-1 eb- , iz i bej 1 ne . vni ; poročila okrogli svet Športna poročila ovce. vino in nekaj ^jadranska otoka Pag in Susak prepeta’ _ prvi ovce in znameniti ki sir, drugi pa vino. Na otokih si ^ ki krajšajo brezdelje s kartami, j eda ob vinu in siru, ženske pa izvejo čipke. Poleti pa sta otoka turistov. slovenski celovečerni film. 1931 ga je s sodelavci (Milko Badjurovo, Janezom Johnom, Ferdom Delakom, Pavlo Marinkovo, Miho Potočnikom, Urošem Zupančičem in Danilom Cerarjem) posnel pionir slovenskega filma Metod Baidjura. Ob praznovanju dvestoletnice prvega vzpona na Triglav bo film na svojski način prikazal zagledanost v filmsko umetnost in planinstvo. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 P. M. Andreevski: DOLGA POT Za režijo filma Dolga pot je Branko Gapo na lanskem puljskem festivalu dobil srebrno areno. Pri montaži filma je ostalo precej posnetega gradiva, zato je Petre M. Andreevski napisal scenarij, Gapo pa je opravil režiserski posel za štiri dele televizijske nadaljevanke, ki obravnava dogodke v letu 1903, ko so se Makedonci uprli Turkom. Slednji so upor krvavo zadušili, pobili so ogromno ljudi, mnoge pa odgnali v zapore, najprej v Solun, nato pa še v Turčijo. Nadaljevanka prikazuje pohod trpljenja dvestotih ljudi, ki jih spremljajo Turki, njihov oficir pa svoje nezadovoljstvo stresa nad makedonskimi uporniki. Naporna pot je enako utrujala tako ujetnike kot vojake, vzdržali so najmočnejši, ki so se rešili telesno in duševno popolnoma izčrpani. Igrajo Risto Šiškov, Petre Temelkovski, Darko Dameski, Dančo Cevrevski, Nenad Milosavljevič in drugi. 20.55 ZLATO IN SREBRO ZADRA 21.25 TV DNEVNIK 21.40 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, prenos iz Berlina 22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.45 POROČILA 19.25 Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos iz Berlina) - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.50 Celovečerni film i »one J ier, me- etn za so . >od j J13< av , I© DELJEK, 21. VIII. ja razvojno pot te velike in neznane dežele, je povezano z nastopi prizna- trgovska hiša maximarket Ljubljana JUGOSLAVUA : GRČIJA, J^tetek tekme s svetovnega prven-l«4v vaterpolu iz Berlina lJ-00 OBZORNIK tJlO BRITANSKA ENCIKLOPE- 1TK MLADI ZA MLADE u-13 RISANKA v 0 TV DNEVNIK '00 POMLAD ^tajska oddaja z gornjim naslo-l*1* je posrečeno prepletenje glas-oddaje in dokumentarnega fil-C' Avtorji so si prizadevali, da bi s j^°vitimi posnetki predstavili dan- J C^njo Kitajsko tako, da bi njeno ■“ dojel čimvečji krog gledalcev, kumentarno gradivo, ki ponazar- nih kitajskih umetnikov, pa naj gre za glasbeno in folklorno tradicijo ali pa za ustvarjalno prizadevanje sodobne kitajske galsbe. Oddaja nam bo predstavila hotenja današnje Kitajske na idejno-političnem, gospodarskem in kulturnem področju. 21.50 TV DNEVNIK 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Maček Tošo - 18.30 Dosi- 33 (1514) - 17. avgusta 1978 TOREK, 22. VIII. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 16.00 SVETOVNO PRVENSTVO V SKOKIH V VODO, prenos iz Berlina 18.00 OBZORNIK 18.10 DALJNOGLED 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ŽALEC IN OKOLICA Majhna občina Žalec se lahko pohvali z živahno kulturno-prosvetno dejavnostjo, ki domala vsa temelji na amaterizmu. Televizijci so obiskali pihalno godbo rudarjev in keramikov iz Liboje, tamburaše iz Griž, kolektiv glasbene šole iz Žalca, otroški vrtec, kjer se ukvarjajo z lutkarstvom, posneli so petje zborov iz Prebolda in Griž, pred televizijskimi kamerami so zaplesali folkloristi z Vranskega in iz Šempetra, v oddaji bomo videli tudi vajo dramske skupine iz Polzele ter prisostvovali likovnemu ustvarjanju Karla Zeliča, o zgodovini krajev žalske občine pa bo govoril pisatelj Drago Kumer. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KAJMANOVO MAŠČEVANJE S šesto oddajo Andrej Župančič zaključuje nanizanko Iz tropskega deževnega gozda. Tokrat se bomo seznanili z bogatim ustnim literar- nim izročilom Yanomamijev in videli precej iz dejavnosti Šamanov. Gledalcem je prepuščeno, da sami presodijo, kako se bo izteklo Kajmano-vo maščevanje, se pravi, kakšna bo nadaljnja usoda tropskega deževnega gozda in njegovega življa. j 20.35 Tolstoj: TRNOVA POT 22.00 TV DNEVNIK 22.15 GLASBA' TAKŠNA IN DRUGAČNA 23.00 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, posnetek iz Berlina 23.20 POROČILA 18.00 Poročila - 18.15 Pionirski TV studio - 18.45 Brigadirski TV studio - 19.25 SVetovno prvenstvo v plavanju (prenos iz Berlina) SREDA, 23. VIII. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 17.10 Šahovski komentar 17.40 OBZORNIK 17.55 KREMENCKOVI, risani film Mnogim gledalcem so najbrž ostale v spominu polurne risanke o Kre-menčkovih, družini iz kamene dobe. Tokrat si lahko ogledajo še celovečerni risani film o tej prikupni družini, ki sicer živi v pradavnini, toda ne more živeti brez avtomobilov in podobne civilizacijske navlake. Film je dokajšnja parodija na zdajšnje potrošništvo, zato ne bo odveč, če si jo bodo ogledali tudi odrasli. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Lincolna m Septembra, ko bo finalni obračun sedmih ekip. ki so za posamezno državo zbrale največ točk, bomo lahko potegnili črto pod to menda najbolj gledano evrovizijsko oddajo in izračunali, da je bil izkupiček jugoslovanskih mest več ko boren. Zato sc lahko že zdaj vprašamo o smotrnosti našega sodelovanja še naprej. Tokrat bodo jugoslovanske barve zastopali tekmovalci iz Kragujevca. 21.35 TV DNEVNIK 21.50 NASTOP SKUPINE WEAT-HER REPORT VVeather Report velja za eno najboljših jazz rock skupin, v njenem glasbenem izvajanju pa je zaslediti vplive folklornih elementov južnoameriških in afriških narodov. Kla- viaturist Joe Zawinul in saksofonist Wayne Shorter predstavljata težišče skupine, ki v primerjavi z drugimi podobnimi skupinami ne premore kitarista, zato pa daje večji poudarek raznolikim ritmom. Drevi bomo videli posnetek z enega od nastopov skupine, ki je septembra lani gostovala tudi v Ljubljani. 22.15 PARTIZAN : HAJDUK, reportaža z nogometne tekme in ŠPORTNI PREGLED 23.00 SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU, posnetek iz Berlina, zatem POROČILA 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Med domom in šolo -18.45 Glasbena oddaja - 19.25 Svetovno prvenstvo v plavanju ( prenos iz Berlina) - 21.30 Dokumentarna oddaja - 22.00 TV dnevnik ■ ČETRTEK, 24. VIII. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 16.20 SARAJEVO : RADNlCKI, prenos nogometne tekme (med odmorom OBZORNIK) 18.15 POJE JO AN BAEZ Joan Baczje že petnajst let pojem za pevko protestnih in folklornih pesmi, ki se za človekove pravice bori tudi zunaj glasbenega sveta. V polurnem posnetku z enega njenih nastopov bomo slišali Baezovo, ki bo pela ob lastni spremljavi s kitaro znano pesem Amazing Grace, pa Kumbaya ter tudi dve pesmi Lennona in McCarteneyja: Imagine in Let It Be. 18.50 CAS, KI ŽIVI: UMETNOST ZA BODEČO ŽICO Skoraj devet mesecev je po jugo-slovanksih mestih potovala razstvava 175 del, s katerimi so likovni ustvarjalci predstavil-boj za golo življenje v zaporih in taboriščih med zadnjo vojno. Slovenski likovniki so za razstavo prispevali 35 del, šest slovenskih umetnikov pa bo v oddaji govorilo, kako so ustvarjali v taboriščih. 19.20 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TILM TEDNA: O KITAJSKI Po Meng Lung Shaja gledališki igri Izgubljeni kraj sta režiseija Wang filmi docela razumljivi, v njih ni dvoumnosti. Gre za čmo-belo prikazovanje boja med napredno in nazadnjaško politično linijo. Filmi raz-krinkujejo nepake in kažejo pravo pot, zato jim je tuje poigravanje s filmsko govorico. Tema filma, ki ga bomo gledali drevi, je zgodba o skupini vojakov, ki v narodnostno drugačnem okolju pomagajo pri razvoju družbene preobrazbe. Za oddaje JAZZ NA EKRANU: KVINTET HORACE SILVER, TV DNEVNIK in SVETOVNO PRVENSTVO V PLAVANJU (posnetek iz Berlina) televizijci niso določili točnega časa predvajanja. Ping in Yuan Hsien 1961 posnela film O Kitajski. To bo za Slovence prvo večje srečanje s kitajsko kinematografijo, za katero je značilno, da je namenjena množicam, zato so 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Vabilo na potovanje (kviz) - 19.25 Svetovno prvenstvo v plavanju (prenos iz Berlina) — 21.35 Zabavnoglasbena oddaja - 22.50 24 ur - 22.55 Ženski spol, moški spol PRVI RADIJSKI PROGRAM) PETEK, 18. VIII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani doi strani. 9.20 Orkester Norman Cand-ler. 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franc Grum: Zaželena kakovost koruzne silaže). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (E. Peroci - S. Mihelčič: Moj dežnik je lahko balon). 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Humoreska tega tedna (J. Tomšič: 3 humoreske). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvjalce. 13.45 Orkester Franz Thon. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (B. Mather: Naj ne ve levica...). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (J. J. Zmaj: Sežgana pesem). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. (H Sienkiewicz: Sluga). 23.15 Popevke sc vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 23. VIII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo mali zabavni ansambli. 9.40 ijir “ poteh. 12.10 Veliki zabavni orkest- T Zai pojmo pesem. 11.03 Po Talijinih tejeve basni - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 športna oddaja - 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.00 24 ur — 21.10 Celovečerni film Franja Zorka. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 19. VIII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Mladina poje. 11.03 Sest klavirskih skladb. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Vilko Štern: Problemi kmetij, usmerjenih v prirejo mleka). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Kulturni magazin. 18.05 Poletni diverti-menta 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Konccrt iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 20. VIII. 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Z. Petan: Poslednja vojna njegovega veličanstva). 8.32 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pesnice na potepu. 9.40 in pomoršča- nekaj. 12.10 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavica Golc: Beljakovine in maščobe v mleku). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 LITERARNI NOKTURNO a Cimerman: Ljubezen do zemlje). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 22. VIII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Brumat: Cepljenje vrtnic). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik glasov. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra Lepa pekovka). 21.26 Zvočne'kaskade. 22.20 Skupni pro- ri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milko Kranjc: Problemi in razvojne možnosti sadjarstva v Pomurju). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob iz* virih ljudske glasbe kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma (P. Kozak: Peter Klepec v Ameriki). 18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (E- Kaest-ner: Molčeče dekle). 23.15 Revija Jugoslovanskih pevcev zabavne glas- -be. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 24. VIII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Počitniški pozdravi. 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Kovačič: Varstvo gozdov na Pohorju in divjad). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Poje APZ Boris Kraigher iz Maribora. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki 15.30 Paleta ritmov z ansambli 18.05 Iz glasbenega sveta. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Četrtkov večer melodi- je. 22.20 Mali koncert makedonskih (M. Pagnol: Zvočne kasl gram JRT. 23.05 Literarni nokturno domačih pesmi in napevov. 21.00 ‘ terarni večer. 21.40 Lep je. 22.20 Mali klavirskih skladb. 23.05 Literarni nokturno (J. Kozak: Očetova maska). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. DOLENJSKI LIST 21 TEKNSMj, Četrtek, 17. avgusta - Vojko Petek, 18. avgusta - Helena Sobota, 19. avgusta - Ljudevit Nedelja, 20. avgusta — Bernard Ponedeljek, 21. avgusta - Ivanka Torek, 22. avgusta - Tejka Sreda, 23. avgusta - Zdenka Četrtek, 24. avgusta - Jernej LUNINE MENE 11. avgusta ob 21. in 06 min.: prvi krajec BREŽICE: 18. - 19. avgusta franc, barvni film „Belmondo v po- Ml SLUŽBO DOBI KUHARICO za kuhanje dopoldanskih malic zaposlim takoj. Delo je dopoldansko, nedelje so proste. Plača po dogovoru. Gostilna pri Hrastarju, Šmihel pri Novem mestu, telefon 22-617. Stanovanje je v hiši. KROJAŠTVO DRENSKI DRAGO, Tovarniška 6, Krško, sprejme v uk dve vajenki. IŠČEM DEKLE ali starejšo žensko za varstvo dveh otrok, starih 4 in 5 let. Plačam po dogovoru. Janez Grlica, Škofljica nJi. pri Ljubljani. V UK sprejmem vajenca avtomehanika. Alojz Globevnik, Gomila, Šmar. Toplice. . 1ŠCEM žensko za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo otroka (6 let). Ponudbe pismeno ali osebno na naslov Jože Petrič, Šegova 1. STANOVANJA MIRNO dekle išče v Novem mestu ali okolici sobo. Možnost za gospodinjstvo. Naslov v upravi lista (2875/78). ODDAM opremljeno sobo dvema dijakinj ama. Paderšičeva 34, Novo mesto. V NOVEM MESTU ali okolici iščem dvosobno ali trisobno stanovanje. V najem vzamem tudi prosto nišo. Ponudbe pod „DOBER PLAČNIK**. Zvečer telefon 22-855. FANT IN DEKLE nujno potrebujeta stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2854/78). DEKLE išče sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite pod šifro „NUJNO POTREBUJEM". IZREDNA ŠTUDENTKA nujno potrebuje za eno leto opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista, telefon 21-273, int. 33, dopoldne (2885/78). NUJNO potrebujem sobo s centralno kurjavo. Naslov: Viktorija Šolič, II. Pile 31, 41000 Zagreb ali telefon 574-684 Zagreb. PRODAM komfortno stanovanje v bloku (37 m2) s centralno kurjavo. Ogled od 17. do 18. ure. Naslov v upravi lista (2891 /78). MLADA družina išče samostojno stanovanje v Novem mestu ali okolici za dve leti. Andrej Švent, Kettejev dr. 15, Novo mesto, tel. 21-780. IŠČEM stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Edvard Žvagen, 'Bruna vas 6, Mokronog. ZAPOSLENO DEKLE išče sobo s souporabo kopalnice ali vzame v najem garsonjero po možnosti v centru Novega mesta. Cenjene ponudbe pošljite pod „1. 9. 1978“. Motorna vozila PRODAM FIAT 124 ali zamenjam za manjši avto. Silvo Zonta, Potov vrh 4, Novo mesto. PRODAM novo zastavo 101 super. Rajko Skok, Kristanova 32, Novo mesto, tel. 22-501. PRODAM karamboliran fiat 125, ‘ italijanski, letnik 69, 25000 km po generalni. Boris Blažon, Šegova 12, stanovanje 15, Novo mesto. PRODAM AMI 8 v voznem stanju. Poizve se: Goriška vas 16, pošta Škocjan. PRODAM ZASTAVO 101, 1977 junij mesec. Ivan Bemardič, Libna 26, 68270 Krško. PO ZELO UGODNI ceni prodam traktor Tomo Vinkovič (30 KS-250 delovnih ur) s karda-nom, plug in brane. Rudolf Vidmar, Mali Podljuben 7, Novo mesto. slanstvu pravice", 20. - 21. amer. film ..Poslednji magnat“, 22. - 23. mehiški barvni film „Dolina nesrečnih". KRŠKO: 17. avgusta amer. film ..Neustrašni Waldo Pepper", 19. - 20. franc. film „Nora dirka“, 23. 8. „Čmo belo v koloiju*’. MOKRONOG: 19. - 20. avgusta „Tarzan iz Amazonke". NOVO MESTO: 18. - 20. avgusta franc, film „Pazi se, La Tour", 21. - 22. ital. barvni film „Zadnji dnevi Pompejev", 23. - 24. japonski film ..Sandokan, javna hiša št. 8“. RIBNICA: 19. - 20. avgusta ital. film „Karibu s Severa". SEVNICA: 19. - 20. avgusta „Belmondo veličastni", 23. 8. „Zbogom Zaca". TREBNJE: 19. - 20. avgusta ljubezenska drama „Dekle, ki sem jo ljubil." PRODAM fiat 750, letnik 73 oktober. Ivan Kos, Herinja vas 14, Otočec. PRODAM RENAULT 12, letnik 1974, v dobrem stanju. Janez Prešeren, Veljka Vlahoviča 2, Brežice, tel. 61—609 od 16. ure dalje. Cena po dogovoru. PRODAM Škodo, letnik 74, registrirano do maja 79. Vladimir Povše, Klenovik 7, Škocjan. PRODAM fiat 850 special, letnik 1969. Tone Vrhovšek. Pugled 5, Mokronog. PRODAM motor MZ 150 ccm. Vrh pri Ljubnu 10, Novo mesto. AUDI 60 L ugodno prodam. Tel. 61-747. PRODAM dobro ohranjen avto fiat 750. Naslov v upravi lista (2851/78). ZA GOLFA J prodam naslonjalo za glavo, razne dele za AMI in Zastavo 750. Adamičeva 32, Novo mesto. UGODNO prodam tovorni avto mercedes 14/13 v dobrem stanju. Franci Alegro, Gunte 11, Krško. PRODAM FIAT 750, letnik 1974, registriran do 1. julija 1979. Mavsar, Kočevske Poljane 9, Do L. Toplice. UGODNO prodam zastavo 101, letnik 74. Oglasite se vsak-dan do 13. ure. Dorde Prodanič, Ragov-ska 10 a. PRODAM motor MZ 150 ccm. Ivan Avbar, Dol. Kamence 40, telefon 23-868. PRODAM UGODNO prodam vinski sod 1900 1 v dobrem stanju in kotel za kuhanje žganja 40 L Anton Povše, Klenovik 4, Škocjan. PRODAM manjšo dnevno sobo, lahko tudi na kredit. Dostava na dom. Teropšič, Gor. Kronovo 7, Otočec. UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico z vzmetnicami in vložki, dva fotelja in mizico. Naslov v upravi lista. PRODAM čistokrvne mladiče--ovčarje. Janez Velikonja, Krka pri Novem mestu. PRODAM psa, nemškega ovčarja, starega dve leti. Medvešek, Bršlin 61. PO UGODNI ceni prodam eno leto star, skoraj nerabljen radio znamke Melos luxe Niš. Stane Humar, Gornja Straža 44 pri Novem mestu. PRODAM mlatilnico, trosi in reta. Čampa, Jelše 2, Mirna peč. PRODAM slive na drevju. Ivana Gorenc, Ratež 20 a, pošta Brusnice. PRODAM nov izkopalnik za krompir Potinger. Berce, Slepšek 6, Mokronog. PRODAM sedežno garnituro z jogi ležiščem. Lahko tudi na kredit. Rudi Deželan, Strojarska pot 3, Novo mesto. PRODAM konja težkega 600 kg. Gazvoda, Smolenja vas 50. PRODAM prikolico za osebni avto nosilnosti 800 kg. Naslov v upravi Usta (2873/78). PRODAM dve leti star kombiniran štedilnik (plin, elektrika). Tel. 23-245. PRODAM dva konja za vprego. Jože Tomič, Trebelno 31, Mokronog. PRODAM jedilni kot, polkavč, kuhinjsko mizo in preprogo 2 x 3,50. Kristanova 1. PRODAM električni radiator Super ser Iskra za 1.700,00 din. Tone Pungerčar, Volčkova vas 16, Šentjernej. UGODNO prodam enoosno prikolico za osebni avto in malo rabljeno trajno gorečo peč Tobi 6. Anton Možina, Dol. Prekopa 2 a, Kostanjevica. PRODAM plastični čoln Elan s prikolico in motorjem T 4 Elektronik, vse uporabljeno le v enem letu. Cena po dogovoru. V poštev pride tudi potrošniško posojilo. Informacije po telefonu (068) 22-562 ali na naslovu Troha, Mestne njive 12, Novo mesto, od 17. do 22. avgusta. PRODAM hrastov sod 30001. Anton Itočevar, Ponikve 23, Studenec pri Sevnici. UGODNO prodam rabljeno pomivalno dvodelno korito (nerjaveče--metersko) ter omarico za čevlje. Šmihel 37, Novo mesto. PRODAM skoraj novo mlatilnico. Alojz Koračin, Hudo 6, Novo mesto. PRODAM mlatilnico s trosili in reto. Polde Vire, Hudo 5, Novo mesto. KUPIM OB KOLPI, KRKI ali večjem potoku na Dolenjskem kupim zapuščeno hišo z nekaj zemlje. Po možnosti naj bi bila izven vasi. Zainteresirani pošljite ponudbo v tajništvo Dolenjskega lista. POSEST DULIBA, Senuše, Leskovec pri Krškem prodam 1 in pol ha zemlje in gozd z gradbenim materialom. Cena ugodna. Informacije pri Vinku Pirnatu, Senuše. PRODAM zazidljivo parcelo za hišo ali vikend malo ven iz naselja blizu Krke. Lep razgled. Naslov v upravi lista (2784/78). PRODAM dve parceli do en in pol ha, primerno za vikend z vrtom, ali vinograd ob cesti pri Rakovniku. Alojz Štangelj, Jama 1, Novo mesto. RAZNO POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! JIŠ0OJCt ^ MARIJA KUKOVIČIČ, Rožno 11, Brestanica, preklicujem neresnične besede in obrekpvanja Franca Medveška G. M., Leskovec 3, Brestanica. MARTIN PEČAVER, iz Nestoplje vasi 1 pri Semiču, opozarjam Terezijo Cesar iz iste vasi, da prekliče preklic, ki gaje objavila v Dol. listu z dne 10. avgusta 1978, ker jo bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. mmmm KVALITETNO izdelujem vse vrste rolet in jih montiram v kratkem roku. Naročila sprejemam pismeno ali telefonsko na naslov: Anton Škufca, Prigorica 35, Ribnica, telefon (061) 87-2)5 ali Škofljica 17. VOZNIKI POZOR! Menjavo, krpanje in centriranje gum vam strokovno opravi z najnovejšimi stroji FRANC BUČAR, Krško, ul. 4. julija (pri bencinski črpalki Istra benz). STANOVANJE Splošno gradbeno podjetje „PIOIMIR" — TOZD Strojno-prometni obrat Novo mesto, vzame v najem enosobno ali enoinpolsobno stanovanje za dobo enega leta v Novem mestu ali bližnji okolici. DRAGEMU očetu, staremu očetu in bratu JANEZU PUCLJU iz Gruče pri Šentjerneju za njegov 50. jubilej obilo sreče in zdravja v nadaljnjem življenju želijo hčerka Anica z družino, Jožica, sestra Tončka ter vnuk Marjanček, ki starega očeta toplo poljublja. Enako želijo tudi sestri in hčerki Jožici za njeg 19. rojstni dan, ki ga praznuje ravno te dni. SKRBNIMA atku JOŽETU ŽAGARJU in mamici DRAGICI iz Mačkovca 25 za 13. obletnico skupnega življenja želijo, da bi bila zdrava in vesela hčerki Jožica, Vesna, sinčka Boštjanček in Sandi, ate, mama in sestre. STANETU KOCMANU iz Vavte vasi za njegovo praznovanje 50. letnice želijo veliko zdravja in živ-ljenskih uspehov vsi Petriči in ostali. S« V 86. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in stari oče J02E BERKOPEC Pristava Isreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter sosedom za pomoč in spremstvo na zadnji poti in Lapu za opravljeni obred. Žalujoči: žena Frančiška, sino- vi Ivan, Alojz in Tone, hčerke Micka, Francka in Pepca z družinami ter drugo sorodstvo Šolski center Sevnica TOZD OSNOVNA SOLA TRŽIŠČE ponovno objavlja delo in naloge kvalificirane KUHARICE za kuhanje v šolski kuhinji za nedoločen čas Pogoj: Poklicna gostinska šola Nastop dela: 1. 9. 1978 Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! V preteklih obeh tednih so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 20. julija: Jože Novinec, Jože Berkopec, Franc Petan, Terezija Mlinarič, Jože Mlinarič, Metod Tisovec, Cveta Zupančič, Franci Luthar, Brane Mitag, člani Novolesa, Straža; Albin Golob, Andrej Abram, Martin Šime, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Boris Šobar, Marija Sučevič in Terezija Bogataj, člani Laboda, Novo mesto; Franc Kristan, član Iskre, Novo mesto, Marjan Golob, Karel Pezdirc, Jože Blatnik, Alojz Novak, Jože Novak, Janez Kužnik in Jože Turk, člani IMV Novo mesto; Milan Hudoklin, član Pionirja, Novo mesto; Anton Košele in Anton Košir, člana Gozdnega obrata Straža; Marija Slak, Ivan Bečaj in Emil Parkelj, člani Novoteksa, Novo mesto; Jože Mikec, član SVP Novo mesto; Janez Ajdič, član Novomontažc, Novo mesto; Anton Novak, član Gozdnega gospodarstva Novo mesto; Ivan Strojin, član Sekcije za vzdrževanje prog, Novo mesto; Cvetka Cezar, članica Laboda, Novo mesto. 25. julija: Lojze Avguštin, Marija Juršič, Dominik Avguštin, Alojz Pavček, Jože Rus, Vera Fifolt, Franc Rajer, Franc Grubar, Marija Dragman in Jože Avguštin, člani Novolesa, Straža;Magda Zupančič, Karolina Barbič, Alojz Medic, Draga Kajtazovič, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Novak, Milan Fir, Matija Golob, Martina Šašck, Marija Kulovec, Marija Čolnar, Marjana Ucman, Romana Mikelin, Sonja Jerič, Zoran Rifelj in Anton Kralj, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Alojz Primc, član Iskre, Novo mesto; Jože Zupančič, član Petrola, Novo mesto; Branko Trbanc, Ivica Knez, Tomislav Kocuvan, Ružiča Ivičič, Martina Plesničar in Marija Pugelj, člani Splošne bolnice, Novo mesto; Silvo Šercelj in Ivan Škufca, člana Novo-grada, Novo mesto; Janez Gazvoda in Janez Ravbar, člana IMV Novo mesto; Marija Zupančič, gospodinja iz Gotne vasi; Anka Avguštin, gospodinja iz Novega mesta; Franc Volf, obrtnik iz Metlike; Dušan Jovič, študent iz Ljubljane. 27. julija: Jože Šimenc, Matilda Kim, Štefka Zadravec, Dušan Kritine in Martin Sepalier, člani Novolesa, Straža; Albin Šašek in Dušan Jože Puš, Člana Novomontaže, Novo mesto; Janez Dular, Franc Krakar, Martin Može, Anica Potočar, Zdenka Kostadinovska, Bogdan Avbar, Anica Smole, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Potočar, član Splošne bolnice, Novo mesto: Danica Štukelj, Alojz Golob, Martin Lenart in Rudi Rozman. ZAHVALA Ob prerani smrti naše drage hčerke, sestre in tete MARIJE BRUDAR pred. učiteljice v pokoju se iskreno zahvaljujemo strežnemu osebju Doma upokojencev v Kranju in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za nesebično škrbin nego. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali v času njene zahrbtne bolezni in ji lajšali dneve trpljenja. Hvala vsem za poklonjene cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti, posebno še planinskemu društvu Kranj in kolektivu osnovne šole Staneta Žagarja Kranj, kakor tudi govornikoma Franciju Benediku in sošolki Francki Dular za ganljive besede ob njenem preranem grobu. Hvala tudi župniku iz Novega mesta za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni Gotna vas, dne 11. avgusta 1978 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil dobri, nepozabni mož, brat in stric JOSIP ANTONČIČ iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, delovnemu kolektivu Inkop, Društvu ukopojencev, vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Zagorka, sestre in nečakinje ZAHVALA Ob boleči in nenadomestijivi izgubi drage mame ANE HROVAT iz Gor. Straže 30 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Anici Tisovec za poslovilne besede ter sosedi Danici Kavšek in ostalini sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali ob tem težkem trenutku. Žalujoči: hčerke Jožica, Olga, Mimica in Anica z družinami in drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), B°' jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago RusU*’ Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik rp' loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Kunc. . IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej -inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti > - Devizni račun. 52100-620-107-32000-009-8-9. x . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določen strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na.Pr'l strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadalJnJ“ beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do ‘ cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata . * informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjsm list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem nM****’ 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, U*1. talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 680U Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Ne03* čenih rokopisov in fotografij nc vračamo - Časopisni stavek, filnV * prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Lju ska pravica, Ljubljana. < DOLENJSKI LIST Št. 33 (1514) - 17. avgusta 1g7j* ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre MARIJE PLUT roj. 0GUL1N z Vinjega vrha 9 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo dr. Kohnu iz Semiča, zdravnikom in osebju novomeške bolnišnice, ki so poskusili vse, da bi drago pokojnico ohranili pri življenju. Prisrčno se zahvaljujemo tudi sindikalni organizaciji in sodelavcem Iskra Semič, IMV obratu v Semiču, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, posebno pa družini Jakša iz Kloštra. Najlepša hvala tudi številnim darovalcem cvetja in vencev, črnomaljski godbi, govornici Nežki Bezek iz Semiča za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kaplanu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: mož Matija, otroci: Mimica, Zdenka, Slavko, tašča Marija, oče Matija, mati Katarina, bratje Stanko in Matija ter Martin z družino, sestra Olga in drugo sorodstvo Vinji vrh pri Semiču, dne 10. avgusta 1978 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat ŠTEFAN ERPE iz Uršnih sel Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam ustno izrekali sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni LD Dolenjske Toplice, GD Uršna sela, Dobindol in Dolenjske Toplice, hvala govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, tov. Francu Sobarju, tov. Antonu Simončiču in tov. Francu Sajetu, vsem kolektivom, DO, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene vence in cvetje. Hvala tudi kaplanu za opravljeni obred, in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Se enkrat hvala! Žalujoči: žena Rezka, hči Zdravka, sinova Bogdan in Iztok, mama, brata in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče ALOJZIJE KRŠTINC iz Hruševca 4 pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom za pomoč, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njeni prezgodnji zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivom Novoles, Iskra Kranj, Krka, KZ Krka, pevcem Gorjanci, tov. Venceslavu Mervarju in Ivanu Virantu za poslovilne besede, posebno pa vaščanom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mož Jakob, otroci: Milan, Tine, Slavica z Ivanom, Jaki, Zdenka, Silva in Anica z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi drage hčerke, mame in stare mame FANIKE MIŠJAK iz Regerče vasi 25 se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice, posebno pa dr. Huebscheiju za pomoč in lajšanje v dnevih njene bolezni, vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in rože ter spremili mamo na njeni zadnji poti. Žalujoči: mama, sin in hči z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA NOVAKA iz Podturna pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Trebelnega za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in btat JANEZ TURK z Vrha pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence in vso pomoč, ki so nam jo nudili. Hvala delovnemu kolektivu Iskre Šentjernej, osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice ter kaplanu za opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji Poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Pepca, Martina, Fani, Štefka in sin Ivan z družinami P. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi moje žene MILKE TOMEC in sina TONČKA TOMCA Grintovec št. 1, Osilnica se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih in nam izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste jima darovali toliko lepega cvetja ter ju spremili na njuni zadnji poti v premnogo prerani grob. Iskrena hvala tov. Ovnu in mladinki za ganljive poslovnilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: mož Tone, hčerka Janja z možem Jožetom in sinom Robertom ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA PETERLE iz Mirne vasi pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu IMV Novo mesto, pevcem ter župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož Tone, hčerka Alibna, sin Tone z družinama, sin Franci, bratje, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame JOŽEFE VIDIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Kočevje za izkazano skrb v času njene bolezni, delavski godbi za spremstvo, govorniku tovarišu Stanetu Letonji za ganljive poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: hčerki in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo Kočevje, Kanal, Beograd dne 21. julija 1978 llllllllllllllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllililillllllllllllllllllllllllllllllllillH w zofka kveder NA KMETIH 15 . „Eh, pusti me, vrag!“ je zagodrnjal Reich j**no, neprijazno sunil berača v stran in kma-^ izginil na cesti v gozd. . »Glej jo glej, pošasti prevzetne!44 se je jezil ~«ha. „He, kaj jaz nisem človek kakor ti, ti »°sposka suhljad ošabna! E no, posvetil bi ti, bi me pomnil vse žive dni in še nekaj časa ™ smrti. Samo ziniti mi je treba, pa bi videl, ?esar še nisi doživel, kar plaziš okrog. Le ča-**j!44 in preteče je vzdigal pest. ,, No, kmalu se je pomiril in zadovoljno nada-feval svoj pomenek. , .£ no, srečo imam, srečo! Ravno tako je, ^kor bi ležal pod sodom. Samo pipo malo gSuknem in vse mi kar samo teče v želodec. j;'1, le čakaj me, ti gosposki dolgin, še maris-^terikrat se boš tipal za žep in jaz ga bom °stikrat brez skrbi treskal na tvoje zdrahe.44 i^č 33 (1514) - 17. avgusta 1978 Berač je zaljubljeno ogledoval desetak, ga skrbno zložil in še skrbneje zavozljal v ruto. „Malo bi še tukaj okrog pogledal,44 je modro vaL ,,Škodilo bi gotovo ne, če zvem kaj več o tem. Ali je samo ona v kaši, ali tudi nje stari, kar bi malo težko verjel.44 „No, pa bom že videl, zdaj še malce lahko počijem, saj spati mi ni treba.44 In Miha se je spet skobacal nazaj rta svisli. „Hm, dobro je pa le, da sem se napil včeraj, drugače gotovo ne bi bil kolovratil prav sem na konec vasi iskat strehe,44 je modroval pri sebi. „En desetaček, to ni kar tako! Pa to je še samo takole za aro! He, he, včasih ga že še pocukamo, tega fabriškega gospoda! Nak, pa kdo bi si mislil! Šmentana reč, ta Pavlovčevka sveta! No, čedna baba! Postavlja se, zato so se mu menda sline cedile!44 Vežna vrata so se spet odprla in na prgu se je pokazala malo zaripljena, a vendar čila gospodinja. Stopila je k hlevu, kjer so bila naložena drva v velikih skladovnicah. Toliko, da je dela nekaj polen na roko, je Miha sklenil, da stopi dol k njej, jo kaj popra-ša, ali pa še malo podraži. Prav leno in zaspano se je pomikal po lestvi navzdol. Prestrašila se je, ko je začula škripanje lestve in ugledala del človeka, ki se je pokazoval s svisli. Spustila je polena na tla in vsa bleda je postala v obraz. „He, he! Ali si se ustrašila, mamica? 44 seje zasmejal Miha. . „A ti si?44 je odvrnila z oddihom. „Da jaz,44 prav jaz! Pa pridni smo, pridni! Hm, kje je pa on?44 „Tone? 44 „1, kdo neki!44 ..Vozarit je šel.44 „Kdaj pa? Saj sva še sinoči pila skupaj. He, he, ti je pa postal skrben!44 „Saj je tudi treba!44 ..Seveda je treba, prav gotovo je treba. Kdo pravi, da ne. I. kdaj je pa šel in kam je šel, če se sme vedeti?44 „Saj veš, kdaj hodijo vozniki najrajši z doma. O polnoči je že šel, ker je zdaj podnevi tako vroče. Ponoči je vsaj hlad in prej pride potlej domov.44 „Hm, hm, o polnoči že! Pa te ni nič strah samo? „Kaj me bo strah? !“ ,,Hi, hi, če bi bil jaz tvoj mož, bi se pa le malo bal iti na noč z doma. Vraga, morda te je rado strah, ah pa vsaj sami biti ti ne ugaja. Kdo ve? ! Jaz — i saj veš, take mlade ženske ...“ „Eh, molči mi, ti staro kljuse ti!44 „Saj molčim, kaj bi ne molčal! Pa kar je res, je res.. Jaz sem že star, pa dosti vem, prav dosti, več kot si ti misliš! Hi, hi, veš, jaz sem Miha, tisti Miha, ki je povsod, kjer bi ga ne bilo treba. Hi, hi, to smo mi, Miha!44 Stari berač se je zasmejal široko in se ponosno potipal po prsih. Pavlovčevka je zardela. Tako čudno je zatijeval, da ve, da dosti ve. Če bi bil kaj videl, kaj zvedel! Kri ji je zastala. Berač jo je gledal in dobro se mu je zdelo, da je postala tako zmedena. „Aha, boji se me,44 si je dejal na tihem in pristavil, ,;pa le naj se boji, babnicam to ne škodi prav nič 44 „No, pa kako Je še drugače kaj? 44 je začel povpraševati in sedel na drva. Rada bi se ga bila znebila, a bala se ga je užaliti, zato je potrpežljivo obstala in nadaljevala pomenek ž njim. „1 kako naj bo? Dobro ni posebno. Delaje dosti Žetev je. Predvčerajšnjim sem imela žanjice in jutri pridejo spet. Prav težko jih je dobiti in drage so. Prihodnji teden pridejo mlatiči, pa bo spet dela čez glavo.44 „Kaj pa Tone dela zdoma? Saj zdaj ima dosti pravkov na polju.44 „E veš, z vozaijenjem je zdaj bolje. Nekaj vendarle zasluži. In fabrišld so mu zdaj dali, da kupuje gozde za njihov račun po okolici. Malo s tem, malo z onim, saj nam je treba, saj veš.44 „Ej, vsakemu je treba. Kaj je pa s tisto komedijo?44 je vpraševal dalje in pomežiknil. Ni ga precej razumela ali pa ni hotela razumeti, na kaj cika. ,yS katero komedijo? 44 „1 s tisto dražbo? Nekaj sem slišal takrat, zdaj je pa spet v*e tiha Menda Reich vendar ni taka živina, da ne bi prav nič prijenjal, če se ga kaj prosi. Slišal sem, da ni preslab.4 „No, sam o siten je včasih, kakor so že ta gospoda. Zdaj bo menda vse dobro. Rekel je, da počaka, in Tone zdaj tudi nekaj zasluži. Pri vozarjenju mu je malo primaknil in tisti procenti pri gozdni barantiji tudi nekaj zaležejo.44 „He, he, saj sem dejal, da bo še vse dobro,44 se je zasmejal berač, potem pa povpraševal zlobno: „Kaj poznaš mladega Reicha? Veš, tistega z očali? Ni napačen, bogme, da ni. Meni je prav všeč.44 Spet je zardela. Bog, če kaj ve! Komaj je odgovorila: ^..Malo ga pozna, malo!44 'a/ > DOLENJSKI LIST 23 NESREČO — V Krakovskem Že ponoči je voznik avtobus gozdu blizu Krškega se je v nedeljo, 13. avgusta, a iz Svetozareva zapeljal s ceste in se prevrnil na me, 10 m3 gradbenega lesa, W vprežni vozovi in ved krneči orodja. Med gasilci iz Novega me* Zbur, Grmovelj in Škocjana je tudi domačin Ivan Brulc, ki * med gašenjem poškodoval in moral pomoč iskati pri zdrav«’ 0 sopotnicah s polic O knjigah je slavni Petrar-ca že pred šeststo leti zapisal, da so mu najboljše prijateljice in njihova družba nadvse draga. „Čeprav jih je učenost obsula s častmi, je tako lahko občevati z njimi Vedno so pripravljene odgovoriti na vsa vprašanja, ki jim jih zastavljam. Kako naj živim, kako umrem. Odganjajo skrbi in spodbujajo duha, kadar klone. Na njihovo pomoč pri pridobivanju znanja se lahko povsem zanesem. ” Te misli velikega poeta in začetnika evropskega humanizma do danes niso izgubile veljave, ohranile so svojo sočnost in prepričljivost. So ključ do odgovorov, zakaj človek sega po knjigi, zakaj ji odmerja prostor v stanovanju in potovalnem kovčku, zakaj knjiga ni nikoli v napoto. Zakaj človek brez knjige ne more, pa naj si, denimo, v navalu potrošništva še tako dopoveduje, da ima za nadomestilo strip, ' kino, televizijo ali kaj drugega. Ne more, ker bi njegov duh ostal brez hrane in zakrnel kot cvet po hudem mrazu. V tako razmišljanje sva se zapletla s Fritzovo Vido onega avgustovskega dne, ko so se mnogi Krčani še odpravljali v hribe ali proti morju zaužit tiste prepotrebne dneve letnega oddiha. Ko človek odloži z ramen breme vsakdanjika in se potopi v sonce in svež zrak, je kot prerojen. ,Ampak ne boste mi verjeli," je nadaljevala Fritzova, „da so mnogi vzeli za sopotnice knjige iz naše knjižnice. Prišle so cele družine in si izbrale za vsakega člana nekaj. Ne nekaj, kupe knjig Užitek jih je bilo gledati, v vnemi, da bi si naložili kar največ in kar najlepših knjig. ” Valvasorjeva knjižnica ima na policah lepo izbiro literature, ki izhaja na Slovenskem. Tudi obiskovalcev ima vse leto dovolj. Razveseljive ugotovitve veljajo predvsem za desni breg Krškega. Za ta del mesta knjižnica povsem zadošča, drugače pa je onstran Save. Fritzova, ki je na upravniškem mestu nasledila Uršičevo Marjanco, toži o nemoči, da bi odprli izposojevališče na levem bregu Save in zadovoljili ondot-ne bralce. „Z besedami vsi pomagajo, z dejanji pa nihče." Meni pa, da tako stanje ne more trajati večno. Knjižničarstvo je namreč zaostalo v razvoju, prehitele so ga malone vse dejavnosti in je krepko na repu republiške lestvice. Odreši ga lahko le radikalen korak naprej. „ Odgovornost za knjigo in knjižničarstvo bi morali čutiti vsi enako, ne pa samo me, ki smo zaposlene v Valvasorjevi knjižnici Občani bodo morali spoznati, da jim revna knjižnica ne bo mogla dati vsega, kar pričakujejo od nje zase in svoje naslednike." Dela je že s knjigami in vodenjem knjižnice dovolj, Fritzova pa mora skrbeti še za galerijo. “To je preveč, ” pravi, „če hočemo, da bo galerija napredovala v dejavnosti in poslanstvu, si bo treba umisliti posebnega človeka zanjo.” Tu pa je tudi družina, tu so otroci in tu so-nenazadnje - tudi trenutki navdiha, ko moraš vse poriniti na stran, sesti in zapisati, kar ti je prišlo iz srca in se pregnetlo v možganih. Vida je namreč tudi ženska peresa in mora skrbeti za svojega Pegaza enako skrbno kot za svoje otroke. Pot na Parnas je strma in stari dobri pesniški konjiček se ne sme izbositi L ZORAN NESREČA PRIKLIČE NESREČO - V Krakovskem zgodila dvojna nesreča. Že ponoči je voznik avtobus: streho. Med 56 potniki, ki so se vračali iz Trsta, je eden umrl, 34 pa je bilo lažje in huje poškodovanih. Okoli 10. ure se je na istem mestu zgodila še ena nesreča. Voznik avtobusa iz Poreča je zaviral in si ogledoval prevrnjen avtobus, medtem pa sta zavirala tudi dva osebna avtomobila. Tovornjak-vlačilec, ki je vozil za njim ni uspel zavreti, zato je trčil v osebna avtomobila in zapeljal s ceste. Potnica Soka Krajačič v zagreb&em osebnem avtomobilu nesreče ni preživela. Več o nesreči na 7. strani DL. (Foto: Janez Pavlin) MLAČVA GA JE STALA ŽIVLJENJE V soboto je v novomeški bolnišnici zaradi hudih poškodb moganov umrl 47-letni Jože Zamuda iz Pol-hovca pri Šentjerneju. Zamuda je tri dni poprej pomagal pri mlačvi pšenice Antonu Lužaiju. Med delom je stopil na prostor, pokrit s smrekovimi okroglicami, ki pa niso bile pribite. Razmaknile so se. Zamuda je skozi nastalo odprtino padel dva in pol mestra globoko, kjer je z glavo udaril na beton. Po nesreči ni kazal nikakršnih znakov poškodb in je celo sam odšel domov. Stanje se mu je poslabšalo naslednjega dne. Šel je k zdravniku, od tam pa v novomeško bolnišnico, vendar mu ni bilo več pomoči. Pri 78 letih na Triglav 200-letnico prvega vzpona na očaka slovenskih gora je počastila čila Dolenjka z vzponom na njegov vrh Želja, da bi videla Triglav in se povzpela nanj, se je Jožefi Mesojedec iz Klinje vasi pri Kočevju uresničila pri 78. letu. Jožefa Mesojedec se je rodila 15. februarja 1901. Njeno trdo delo in zmernost pri hrani stajo ohranila čilo in zdravo. V sebi je skrivala veliko željo, ki je zaradi svoje skromnosti ni nikoli izrazila. Slišala je, da se ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav pripravljamo na pohod tudi mi, nove proge in o zamislih o izkorišča' nju Kolpe (jezovi in električne centrale, plovna pot Donava-Sava-Kolpa-podzemni kanal-morje itd.). J. PRIMC Železnica ob Kolpi do morja Hrvaška zamisel, ki zadeva tudi nas O zamislih Hrvatske za gradnjo železniške proge Zagreb— Karlovac—Reka po dolini Kolpe smo pred leti že poročali. Zdaj je storjen velik korak naprej: objavljen je že natečaj, s katerim železniško transportno podjetje Zagreb išče skupino strokovnjakov, ki bo pripravila tehnično dokumentacijo za to progo, ki naj bi bila popolnoma dokončana že čez približno 7 let, se pravi okoli leta 1985. Po zadnjih zamislih naj bi proga, ki bo dvotirna, od Karlovca dalje potekala predvsem po nižinskem območju, za kar bi uporabili tudi dolino reke Kolpe. Tako bi imela proga manjše vzpone, le do 5 promilov, medtem ko jih ima sedanja tudi do 25 promilov. Izognili bi se vzponom na Gorski Kotar in nato strmemu spustu proti morju. Potreben bi bil 25 km dolg predor pod Risnjakom, ki bo najdaljši predor v Evropi. Po tako speljani progi bi lahko vozili vlaki tudi do 160 km na uro. Za vožnjo od Zagreba do Reke bi potrebovali le 75 minut ali trikrat manj, kot potrebuje zdaj najhitrejši vlak na tej progi. Nova proga bo izrednega pomena za hrvaško gospodarstvo in tudi za nekatere druge evropske države. Seveda bo gotovo vplivala tudi na Slovenijo, predvsem pa na ob-kolpske občine. Ni nam znano, da bi v zvezi z gradnjo te progp kaj posebnega pokrenili v Sloveniji. Gotovo pa bodo oživele razprave o podaljšanju kočevske železnice do te Magda Primon, Milan Tomc in Viktor Koloba. Zaupala nam je, da bi se nam rada pridružila in ustregli smo ji- Na pot smo se podali 28. julija Pri Aljaževem domu smo stisnili roko naši mami, ki ni mogla veijeti, da gleda domovino z vrha slovenskega očaka. Ob povratku se je na Kredarici vpisala v knjigo najstarejših obiskovalk Triglava. Mesojedčeva mama je dolgo in naporno pot vzdržala pogumno in brez težav. Bila je srečna ob pogledu na prelepo naravo. V. KOBOLA Z iglo zoper bolečino V Šmarjeških Toplicah bodo začeli z akupunkturo, starodavnim kitajskim zdravljenjem, ki je osvojilo Evropo V Šmarjeških Toplicah bodo v okviru tako imenovanega zdraviliščnega turizma kmalu uvedli zdravljenje z akupunkturo. Vodstvo ambulante bo prevzel dr. Emil Lučev, nevropsihiater iz Novega mesta, ki se je učil pri prof. dr. Antoniju Škokljevu, vodilnem jugoslovanskem strokovnjaku za aku- punkturo. Akupunktura je 3.000 let stara kitajska metoda zdravljenja najrazličnejših obolenj. Poglavitni pripomoček pri zdravljenju so poleg znanja igle najrazličnejših dolžin. Iglo zabode zdravnik v natančno dolo- V PTUJU SPET FESTIVAL VIZ Na desetem jubilejnem festivalu domače glasbe v Ptuju od 25. do 27. avgusta bo nastopilo 24 narodnozabavnih ansamblov iz vse Slovenije, od katerih sc jih bo 12 najboljših potegovalo za devet nagrad. Prireditev bo združena s praznovanjem 15-letnice ptujskega radia in 30-letnice izhajanja temkajšnjega lokalnega časopisa Tednik. Medvedjnšpektoij Kosmatinci obiskali grad' telje ceste Kočevje — Dvo( Okoli Kočevja se sprehajajo vedje. Videli so jih na Moravi in cel v Mestnem logu, ki je že del ntfstJ Kočevja. Zelo pa so bili 1. avgustf okoli 9. ure presenečeni dela*” Cestnega podjetja Novo mesto, ® posodabljajo cesto od Kočevja Pr° Dvoru, ko je prišla na ,,inšpekcijo medvedja družina. Medvedka z dvema mladičem8)1 prečkala cesto okoli 50 m 01 odcepa proti Strugam pri Mali g°f prav tedaj, ko so delavci malicali nekaj metrov vstran. Med tem j*f* cesti pripeljal avto opel. Soft* f hitro zavrl in preprečil trčenj« medvedko in mladičema. Čez sta se napotila najprej mladiča,na pa še njuna mati. Te dni, po zadnjem dežju, je gozdovih okoli Kočevja veliko g° predvsem lisičk. Vendar je nabil* cev gob razmeroma malo, saj m*1' kje naletite na tablo „Pozor P1*; medvedi", ki je nagnala strah v mnogim gobarjem. FOLKLORNI VEČER V NOVEM MESTU V soboto, 19. avgusta, ob 2® uri bo v novomeški športni dv» rani nastopil folklorni ansaml^ „Mlada srca“ iz Bratislave. Sk#' pina, ki šteje 80 članov, V nastopila s sporedom madS*' skih in slovaških ljudskih pes®11 in plesov. ______________________A 15 STARIH MILIJONOV V PLAMENIH Požar, ki je v ponedeljek nej pred polnočjo nastal na kozolcu• žeta Peterlina iz Hrastulj pri Sk<* nu, je po prvih nestrokovnih vitvah povzročil škode za blizu starih milijonov. Vzrok za nastal požara še raziskujejo. Ugotavljal da je pričelo goreti pod kozol#! kjer je bila vskladiščena slama. > gorelo ie 22 vozov sena, 6 vozov* me, 10 m3 vprežni vozovi m orodja. Med gasilci Zbur, Grmovelj in tudi domačin Ivan čene točke (točk je 1270) in bolečina izgine. Z akupunkturo lahko brez ijovenja rujejo zobe, pomaga zoper astmo, težke migrene in glavobole, sindrome, nespečnost, bronhitis, neredne menstruacije itd. Na Kitajskem je akupunktura, oplemenitena z dosežki sodobne medicine, temelj zdravljenja zoper bolečine, veliko pa jo uporabljajo tudi v anesteziji. V tej deželi so z anagclzijo, kot imenujejo uporabo akupunkture v anesteziji, operirali že več kot 800.000 bolnikov. Pri taki operaciji bolnik ne čuti bolečin, je pa pri popolni zavesti in lahko sodeluje s kirurgom. Šmarješko zdravljenje s kitajskimi iglami bo seveda predvsem v okviru zdraviliškega turizma. Za začetek bodo igle pomagale zoper migrene, glavobole, astmo, bronhitis in podobne nadloge. Pripovedujejo, da je pacientov, ki bi zdravju na ljubo trpeli v svoji koži tudi kakšno kitajsko iglo, že pred začetkom šmarješkega zdravljenja več kot preveč. Akupunktura namreč ni samo resen način mravljenja, je tudi moda. išče UJV NOVO MESTO radi suma storitve več dejanj Janeza ŠVALJA, roj-, 11. 1952 v Novem mestu, S*J no stanujočega v Orehovcu a la na poklicnega voznika motoi 7, pošta Kostanjevica na vozil, brez zaposlitve, ki se nekaj časa skriva pred de'" javne varnosti. Kdor bi karkoli vedel o rt*1 naj to sporoči najbližji PM UJV Novo mesto. od 15. avgusta do 9. septembra 1978 U «A\^ ŽENSKI ■' OTROŠKI MOŠKI KONFEKCIJI PERILU PLETENINAM OBUTVI USNJENI KONFEKCIJI Režka ne more brez torbe Najbrž je 79-!etna Žnidaršičeva Rezka s Planine edinstven primer v poštni službi — Še vedno je red* _________________na poštarica_____________ V Planini pod Mimo goro že iz predvojnih let živi sama zdaj 79-letna poštarica. Polnih triindvajset let opravlja poštarsko službo in kljub temu še vedno trikrat na teden pešači v Rodine po časopise in pošto in jih prinese v vas. Tudi vso pošo iz doma na Mimi gori odnese Rezka v dolino. Zenska kočevarskega rodu je izredno trdoživa, prijazna in splošno priljubljena. Sama pa se ne šteje za posebnost. Takole pravi: „Tudi drva si še sama napravljam v hosti in jih zvlečem domov. Zdrava sem še kar, najbrž od redne hoje in trdega dela. Letos pozimi sem bila sicer mesec dni bolna in nisem mogla raznašati pošte, sicer pa se na vreme ne oziram. Če je sneg, dež ali vroče sonce, vzamem torbo na rame in pot pod noge. Trikrat na teden grem v dolino. V slabem vrenemu obujem gumijaste škornje, oblečem moške hlače in jih spodaj zavežem, pa sem napravljena, da mi mokrota in mraz ne moreta do živega . ..“ Rezka se rada smeji, bere S»' sopise, brklja po hiši in okrog nje, hodi v vas k sosedom ali on1 k njej. Na Planini, v znani parti' zanski vasi, je Žnidaršičeva R**' ka najbolj znana osebnost. * njej se vračajo na obisk tu* tisti, ki so iz vasi odšli v svet. Ce se vas spreminja, prihajajo novi ljudje in odhajajo mladi, Rezk® pa je vedno na svojem mestu. 1 istim nasmehom jo srečaš, z ena' kimi besedami te pozdravi. Ko* bi se ob njej čas ustavil! R BAČE* POŠTARICA REZKA: Z* svoja leta nenavadno okref' na, pa tudi pozabljivost seJF ni lotila kot mnogo mlaj^jl od nje. Slikana je v vasi p°a kažipotom k Mirni gori. © i trgovska hiša maximarket LJUBLJANA Trg revolucije 1