DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE Druga, dopolnjena izdaja 1 KAZALO KRITERIJI ZA NAPOTITEV NA SVETOVANJE ZA DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV .................................................................4 POTEK ONKOLOŠKEGA GENETSKEGA SVETOVANJA .............................6 RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV .................................................................8 ZNANI NEVARNOSTNI DEJAVNIKI ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV .......................................................................................8 DRUŽINSKA OBREMENJENOST ..........................................................9 AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENI IN DEDNA OGROŽENOST ZA RAKOM ....................................10 GENETSKO SVETOVANJE − DEDNI POMEN IZVIDA GENETSKEGA TESTIRANJA ZA IZBIRO RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV ZDRAVLJENJA RAKA DOJK IN JAJČNIKOV .......................................14 MOŽNI PREVENTIVNI UKREPI PRI ŽENSKAH Z DEDNO OGROŽENOSTJO ZA NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV .....14 Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje je namenjena ONKOLOŠKO GENETSKO TESTIRANJE .............................................16 posameznikom in družinam, kjer se rak pojavlja pogosteje in ko je genetski izvid pomemben za načrtovanje zdravljenja rakave bolezni. DEDNI RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV Dejavnost izvaja multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo zdravniki AMBULANTA ZA ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE različnih specializacij (klinični genetik, genetski epidemiolog, Druga, dopolnjena izdaja kirurg, radioterapevt, internist onkolog, ginekolog, radiolog, Avtor: Mateja Krajc pediater ...), medicinska sestra, molekularni biolog in psiholog. Soavtorji: Srdjan Novaković, Janez Žgajnar, Ana Blatnik, Erik Škof, Alenka Vrečar, Natalija Klopčič, Amela Duratović Konjević Recenzent: Olga Cerar Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj, Studio Aleja d.o.o. Ilustracije: Katja Mulej Izdal: Onkološki inštitut Ljubljana Izdajo omogočila: AstraZeneca UK Limited, podružnica v Sloveniji, Verovškova 55, Ljubljana Tisk: Medium d.o.o. Naklada: 5.000 izvodov Leto izida: 2017 GENET/2017/1 3 KRITERIJI ZA NAPOTITEV NA sorodnica v prvem kolenu z dvema primarnima rakoma SVETOVANJE ZA DEDNI RAK DOJK dojke (vsaj ena diagnoza raka dojke postavljena pred 50. letom starosti), IN/ALI JAJČNIKOV sorodnica v prvem kolenu z rakom jajčnikov (histološko Posamezniki, ki so poslani na posvet v Ambulanto za onkološko serozni karcinom visoke malignostne stopnje), genetsko svetovanje, ne opravijo nujno tudi genetskega dve sorodnici v prvem ali drugem kolenu po isti krvni veji testiranja. Odločitev o testiranju sprejme multidisciplinarni tim z rakom dojk in/ali z rakom jajčnikov (vsaj ena diagnoza na rednem mesečnem konziliju. raka dojke postavljena pred 50. letom starosti), tri (ali več) sorodnic v prvem ali drugem kolenu po isti Na posvet je smiselno napotiti: krvni veji z rakom dojk in/ali jajčnikov. 1. Bolnika1 z rakom: 3. Osebna ali družinska anamneza vsaj treh od v bolnik potrebuje genetski test zaradi načrtovanja zdravljenja, nadaljevanju naštetih obolenj po isti krvni veji, sploh če se znana mutacija v družini, pojavljajo pri mlajših bolnikih (diagnoza postavljena pred 50. letom starosti): rak trebušne slinavke, rak prostate, sarkom, rak dojk pred 45. letom starosti, adrenokortikalni karcinom, tumor možganov, endometrijski trojno negativni (TN) rak dojke pred 60. letom starosti, rak, rak ščitnice, rak ledvic, difuzni rak želodca, dermatološke dva primarna raka dojke (vsaj ena diagnoza postavljena posebnosti (trihilemom, palmoplantarna keratoza, papilopred 50. letom starosti), matoza, verukozne papule) − predvsem v kombinaciji z rak dojk in jajčnikov pri isti osebi, makrocefalijo in hamartomski polipi prebavnega trakta. rak jajčnikov (predvsem, če gre histološko za serozni karcinom visoke malignostne stopnje), V Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje lahko pacienta moški z rakom dojk, napoti osebni zdravnik ali zdravnik specialist, ki trenutno rak dojk pri bolnici s pozitivno družinsko anamnezo − vsaj obravnava posameznika. Napotni zdravnik mora jasno ena sorodnica z rakom dojk in/ali jajčnikov v prvem ali navesti razlog napotitve in to obrazložiti z vsaj enim od drugem kolenu (pri dveh bolnicah z rakom dojke v družini doslej naštetih kriterijev. mora biti vsaj ena diagnoza postavljena pred 50. letom). Na genetski test so po posvetu poslani le tisti posamezniki, 2. Zdrav posameznik s pozitivno družinsko anamnezo: ki ustrezajo kriterijem za testiranje (po sklepu multi disci­ znana mutacija v družini, plinarnega konzilija onkološkega genetskega svetovanja sorodnica v prvem kolenu z rakom dojk pred 45. letom in testiranja). starosti, sorodnik moškega spola v prvem kolenu z rakom dojk, 1 Besede bolnik, posameznik, preiskovanec ipd. v besedilu praviloma pomenijo obolelo ali preiskovano osebo ne glede na spol. 4 5 POTEK ONKOLOŠKEGA GENETSKEGA SVETOVANJA: KONTAKT: OSEBNO ALI PO TELEFONU: 1. Preden posameznik naveže stik z onkološko genetsko 01/5879 – 649 (pon., sre., pet., od 8. do 9. ure) ambulanto, mora pri svojem osebnem zdravniku, ginekologu ali lečečem specialistu pridobiti napotnico za genetsko PO EL.POŠTI: obravnavo oz. ga zdravnik prek e­napotnice napoti na genetika@onko­i.si onkološko genetsko obravnavo. Prvi stik pacienta z Za obisk naše ambulante potrebujete veljavno kartico Ambulanto za onkološko genetsko svetovanje je največkrat ZZZS in veljavno napotnico (izdana za Ambulanto za po telefonu. Medicinska sestra v prvem pogovoru pacientu onkološko genetsko svetovanje, Onkološki inštitut Ljubljana), na kratko razloži potek genetskega svetovanja in mu pošlje če za Onkološki inštitut (OI) Ljubljana še nimate veljavne vprašalnik za zbiranje družinskih podatkov (rodovnik) ter napotnice. informativno gradivo. Ko pacient vrne izpolnjen vprašalnik, sledi nadaljnja obravnava pacienta/družine. Pacient se pred dogovorjenim svetovanjem najprej 2. Pred genetskim svetovanjem medicinska sestra iz poslanih zglasi v sprejemni pisarni, stavba D/pritličje. podatkov nariše rodovnik − družinsko drevo, po dogovorjenih metodah oceni, ali so izpolnjeni kriteriji za genetsko svetovanje, s pomočjo računalniških aplikacij na podlagi preverjenih podatkov izračuna oceno ogroženosti in pripravi oceno (izračun) verjetnosti prisotnosti mutacije v družini. Zdravnik iz ambulante za genetsko svetovanje oceni, kako hitro je treba obravnavo speljati, in to zabeleži v dokumentacijo. 3. Ko so vsi družinski podatki zbrani in analizirani, vodja multidisciplinarnega tima družino predstavi ostalim članom konzilija na rednem mesečnem sestanku. Člane tima opozori o manjkajočih ali nezanesljivih podatkih, o posebnostih družine ter o željah pacienta glede svetovanja in testiranja. Glede na navedeno se tim dogovori, ali je smiselno opraviti genetsko testiranje in pri katerem članu družine bi testiranje opravili ter katere preventivne ukrepe oziroma program kontrolnih pregledov bi pacientu priporočili glede na ocenjeno ogroženost za raka in kasneje glede na genetski izvid. 4. Pacienta nato povabimo na svetovanje in mu posredujemo mnenje multidisciplinarnega tima. Posvet vodi zdravnik, sodeluje pa tudi diplomirana medicinska sestra, ki zapisuje potek pogovora. 6 7 RAK DOJK IN/ALI JAJČNIKOV dojk, vendar le takrat, ko ženska začne z uporabo v mladosti, pred prvo nosečnostjo, in jo uporablja dalj časa (dlje od 8 let). ZNANI NEVARNOSTNI DEJAVNIKI ZA Večjo ogroženost za nastanek raka jajčnikov pri ženskah NASTANEK RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV opažamo: Ogroženost za nastanek raka dojk in/ali jajčnikov je povezana s – pri neplodnih ženskah, zlasti ob uporabi hormonske številnimi dejavniki: kontracepcije (slednja pri zdravih ženskah zmanjša ogroženost). Nasprotno pa so ženske, ki so rodile večkrat, Starost manj ogrožene za nastanek raka jajčnikov kot tiste, ki Ogroženost za nastanek raka dojk in/ali jajčnikov raste s niso imele otrok. starostjo. Med ženskami je ogroženost za nastanek raka Nadomestno hormonsko zdravljenje dojk do starosti 30 let 1­odstotna (od 100 žensk bo ena zbolela za rakom dojk), do 75. leta starosti pa 8­odstotna Je ob dolgotrajni uporabi prav tako povezano z večjo (zbolela bo vsaka 13. ženska – po podatkih Registra raka ogroženostjo za nastanek raka dojk, še zlasti ob kombinaciji Republike Slovenije). Ogroženost za nastanek raka jajčnikov estrogenov in progesteronov. Pred odločitvijo za uvedbo do starosti 70 let je 1­odstotna in do 85 let 1,4­odstotna. nadomestnega hormonskega zdravljenja velja pretehtati pozitivne in negativne posledice takšnega zdravljenja. Reproduktivni in hormonski dejavniki Imajo pomembno vlogo pri razvoju raka dojk − večja ko je namreč izpostavljenost dojk hormonom (estrogenom), večja DRUŽINSKA OBREMENJENOST je ogroženost za nastanek raka dojk. Dojke dosežejo dokončno Ženske, katerih krvni sorodniki so zboleli za rakom dojk in/ali zrelost šele pod vplivom hormonov med nosečnostjo in po jajčnikov, so bolj ogrožene, da se tudi pri njih pojavi rak dojk in/ porodu. Po porodu je tako dojka manj občutljiva za vse vplive, ali jajčnikov. Ogroženost je še večja, če so sorodnice zbolele ki lahko prispevajo k nastanku raka dojk. pred menopavzo in če gre za sorodnice v prvem ali drugem Večjo ogroženost za nastanek raka dojk pri ženskah opakolenu (mati, sestra, hčerka; teta ali babica ­ sploh po očetovi žamo: krvni veji). Še posebno močno družinsko obremenjenih je okoli – pri tistih, ki so prvo menstruacijo dobile pred 12. letom 5 do 10 % žensk z rakom dojk in nekaj več kot 10 % žensk z sta rosti in prišle v menopavzo po 50. letu starosti; rakom jajčnikov (nekaj več kot 20 % pri seroznem raku jajčnikov – pri tistih, ki so prvič rodile po 30. letu starosti (nasprotno visoke malig nostne stopnje). pa prvi porod pred 30. letom in v nekoliko manjši meri doje nje prispevata k zmanjšani zbolevnosti za rakom dojk); – nekatere raziskave kažejo, da uporaba hormonske kontracepcije nekoliko zviša ogroženost za nastanek raka 8 9 GENI IN DEDNA OGROŽENOST ZA RAKOM GENA BRCA1 IN BRCA2 Po natančnem pregledu družinske anamneze je mogoče V družinah, kjer se deduje mutiran (okvarjen) gen BRCA1, oceniti, kakšna je verjetnost, da ima posameznik okvarjen gen, praviloma najdemo več članov družine, ki zbolijo za rakom dojk ki poveča ogroženost za zbolevanje za rakom dojk in/ali in/ali jajčnikov že pred 50. letom starosti. Pri nosilcih okvarjenega jajčnikov. gena je tako verjetnost, da bo oseba zbolela za rakom dojk v svojem življenju, kar 60­ do 85­odstotna (pri ženski brez Molekula deoksiribonukleinske kisline (DNK) je nosilka naše mutacije okoli 10­odstotna) in za rakom jajčnikov 20­ do dedne informacije. Gen je del dednega zapisa, ki ustreza 40­odstotna (pri ženski brez mutacije 1­ do 2­odstotna). osnovni enoti dedovanja in v večini primerov vsebuje zapis za določeno beljakovino. V genih nosimo zapis za vse naše Tudi pri nosilkah mutiranega gena BRCA2 opažamo povečano značilnosti (npr. barva oči, las itd.), ki jih podedujemo od staršev. zbolevanje za rakom dojk (ogroženost podobna kot pri BRCA1) Večino genov imamo ljudje v parih, eno kopijo podedujemo od in jajčnikov; pri slednjem je ogroženost nekoliko nižja kot pri matere in eno od očeta. Nekateri med njimi uravnavajo rast in BRCA1, in sicer 10­ do 20­odstotna. Vendar pa je mutacija gena delitev celice, spet drugi skrbijo za nevtralizacijo snovi, ki bi BRCA2 lahko povezana s povečano ogroženostjo za nastanek lahko poškodovale celico. Nemoteno in usklajeno delovanje raka dojk in prostate pri moških. Zdi se, da je mutacija BRCA2 genov je nujno za normalno rast ter življenje celice in celega povezana tudi s povečano ogroženostjo za nastanek nekaterih telesa. drugih vrst raka: trebušne slinavke, melanoma, želodca in raka ustne votline. Celica postane rakava v zapletenem procesu, v katerega so vpleteni različni geni in dejavniki iz okolja, ki vplivajo drug na Kot smo že omenili, ima vsak od nas dve kopiji genov drugega. Vzemimo kot primer rak dojk. Ta lahko vznikne zaradi BRCA1 in BRCA2. Ko torej podedujemo po enem različnih vzrokov. Večinoma (90 do 95 %) je rak dojk posledica od staršev okvarjeno (mutirano) kopijo, je pridobljenih okvar (t. i. somatskih mutacij) večjega števila genov, verjetnost, da bomo zboleli za nekaterimi raki, do katerih pride sčasoma in zaradi vplivov iz okolja. Mnogo večja kot pri tistih, ki imajo obe kopiji gena redkeje je rak posledica dedne genetske okvare, ki se na normalni. potomce prenaša od staršev. V primerih, ko gre za dedno genetsko okvaro, opažamo pri več družinskih članih enako rakavo bolezen ali značilen vzorec pojavljanja sicer različnih rakov. Takšni raki so posledica dedne genetske ogroženosti in ta ogroženost se lahko prenese tudi na potomce. Danes poznamo že več genov, ki so lahko vpleteni v razvoj dedne oblike raka dojk in/ali jajčnikov. Pri nosilcih okvar v teh genih je verjetnost, da bodo zboleli za rakom dojk in/ali jajčnikov, občutno višja kot v splošni populaciji. Med njimi sta klinično daleč najbolj pomembna gena BRCA1 in BRCA2. 10 11 Kakšna pa je verjetnost, da se bo okvarjen gen prenesel da zbolijo za rakom dojk, v primeru pozitivne dru žinske na potomce? anamneze pa je ogroženost lahko tudi višja ­ mutacije v genu Ker potomec dobi po eno kopijo gena od matere in eno od PALB2 so tako v družinah s povečano pojavnostjo raka dojk očeta, je torej verjetnost, da bosta sin ali hči podedovala povezane z visoko ogroženostjo za to bolezen. Na ogrože nost okvarjen gen po enemu izmed staršev, 50­odstotna − govorimo pomembno vplivajo dejavniki okolja, zelo verjetno pa tudi o t. i. avtosomno dominantnem vzorcu dedovanja. Na teh nekatere dodatne, trenutno še neznane ali nezadostno raziskane pravilih temeljijo tudi nekateri statistični modeli, s katerimi različice v dednem zapisu. Smernice za spremljanje nosilk izračunavamo verjetnost, da je preiskovana oseba lahko nosilka genetskih sprememb v genih, povezanih z zmerno ogroženostjo okvarjenega gena. za pojav raka dojk, se pomembno razlikujejo od tistih, ki veljajo za nosilke mutacij BRCA. Ker je o omenjenih genih vsako leto na voljo več podatkov, pričakujemo, da se bodo navodila za spremljanje nosilcev v prihodnosti spreminjala, zato jih je treba redno posodabljati. Poleg že omenjenih genov so spremembe v genih, ki so značilne za različne dedne sindrome (npr. TP53, STK11, PTEN, CDH1, NF1), prav tako povezane z občutno večjo ogroženostjo za pojav raka dojk pri nosilkah. Nosilci okvar v teh genih pogosteje zbolevajo še za nekaterimi drugimi raki (npr. difuzno obliko raka želodca, različnimi sarkomi, rakom ščitnice, maternice, jajčnikov, črevesja ...). Pri njih se maligne bolezni praviloma pojavijo prej kot v splošni populaciji. Okvare nekaterih genov so jasno povezane s povišano ogroženostjo za raka jajčnikov, ogroženost za pojav raka dojk pa je pri nosilkah manj jasno opredeljena ali podobna kot velja za splošno populacijo (npr. BRIP1, RAD51C, RAD51D, MLH1, MSH2, MSH6, PMS2 in EPCAM). Okvare določenih izmed teh genov so sicer povezane z dedno obliko raka debelega črevesa in maternice (MLH1, MSH2, MSH6, PMS2 in EPCAM). DRUGI GENI, POVEZANI Z VIŠJO OGROŽENOSTJO ZA RAK DOJKE IN/ALI JAJČNIKOV Če je pri posamezniku, ki obišče našo ambulanto, treba opraviti genetsko testiranje za izključevanje dednega sindroma raka V nekaterih družinah, kjer se rak dojke pojavlja pogosteje, gre dojk in/ali jajčnikov in v njegovi družini ni znane družinske lahko za posledico okvar v genih, povezanih z zmerno zvišano mutacije, bolnikovo DNK testiramo na mutacije v genih BRCA1 ogroženostjo za pojav te bolezni. Med tovrstne gene prištevamo in BRCA2 ter po potrebi tudi na spremembe v nekaterih drugih npr. CHEK2, ATM in NBN. Nosilke patogenih sprememb v teh in genih, ki smo jih že navedli. nekaterih drugih genih so približno 2­ do 3­krat bolj ogrožene, 12 13 POMEN IZVIDA GENETSKEGA TESTIRANJA vanju. Na posvetu se pogovorimo tudi o možnih preventivnih ZA IZBIRO ZDRAVLJENJA RAKA DOJK IN ukrepih. V okviru delovanja ambulante za spremljanje visoko JAJČNIKOV ogroženih priporočamo in omogočamo v nadaljevanju naštete ukrepe. Izvidi genetskega testiranja so lahko v nekaterih primerih pomembni za načrtovanje nadaljnjega zdravljenja pri pacientih, Zdravnik, ki spremlja posameznike, pa se glede na zadnje izvide ki so že zboleli za rakom. lahko odloči za morebitne spremembe ukrepov, saj se lahko trenutno veljavne smernice v prihodnosti tudi spremenijo: 1. Pomen izvida genetskega testiranja za načrtovanje mesečno samopregledovanje dojk (10. dan od začetka zad­ kirurškega zdravljenja bolnic z rakom dojk nje menstruacije); Raziskave kažejo, da je pri nosilkah mutacij BRCA, ki so zbolele 2­krat letno klinični pregled dojk; za rakom dojk, v sklopu kirurškega zdravljenja smiselno opraviti 1­krat letno mamografija v kombinaciji z UZ­preiskavo dojk obojestransko odstranitev tkiva dojk, saj tovrstno zdravljenje pri in 1­krat letno MRI dojk (pregled dojk z magnetno resonanco njih lahko podaljša dolgoročno preživetje. Obojestransko od 25. leta starosti dalje, letno mamografija od 30. leta odstranitev dojk priporočamo tudi bolnicam z rakom dojk, ki so starosti dalje oz. glede na priporočila in mnenje radiologa nosilke mutacij v genih CDH1, PTEN, TP53 in PALB2. glede na zadnji klinični izvid), izmenjaje na 6 mesecev; 2. Pomen izvida genetskega testiranja za načrtovanje možnost preventivne operativne odstranitve dojk (mastek­ sistemskega zdravljenja raka jajčnikov tomije) z rekonstrukcijo ali brez (po predhodnem posvetu z Ob ponovitvi raka jajčnikov, ki se odziva na preparate platine, zdravnikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko lahko internist onkolog bolnici z znano mutacijo BRCA predpiše genetsko svetovanje); tarčno zdravilo olaparib (LynparzaTM), ki je iz skupine t. i. PARP2­krat letno ginekološki pregled s transvaginalnim ultrainhibitorjev. To je nova skupina zdravil za zdravljenje raka, ki so zvokom; se pokazala kot učinkovita proti tisti vrsti raka jajčnikov, ki spremljanje tumorskega označevalca CA 125; nastane zaradi mutacije na genu BRCA. Olaparib uporabljamo/ možnost preventivne kirurške odstranitve jajčnikov in jajcepredpišemo kot vzdrževalno zdravljenje po tem, ko je bilo vodov po končanem rodnem obdobju (po posvetu z zdravpredhodno zdravljenje s kemoterapijo na osnovi platine nikom iz multidisciplinarnega tima za onkološko genetsko učinkovito. O zdravljenju z olaparibom se je treba pogovoriti z svetovanje); lečečim onkologom. drugi preventivni ukrepi glede na najdeno genetsko okvaro. MOŽNI PREVENTIVNI UKREPI PRI ŽENSKAH Ženske imajo možnost spremljanja v okviru ambulantnih Z DEDNO OGROŽENOSTJO ZA NASTANEK pregledov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Prav tako vse, ki RAKA DOJK IN/ALI JAJČNIKOV bi rade opravile preventivne operacije, napotimo k ustreznim specialistom na posvet. Ženske imajo tudi možnost obravnave Ko pri posameznici odkrijemo mutacijo na genu, ki je povezan pri psihologu. z večjo ogroženostjo za rak dojk in/ali jajčnikov oz. drugimi raki, jo s to informacijo seznanimo na onkološkem genetskem sveto14 15 ONKOLOŠKO GENETSKO TESTIRANJE Za oceno ogroženosti pri posamezniku potrebujemo družinsko drevo z natančnimi podatki o zbolevanju posameznih družinskih Za genetsko testiranje se vsak posameznik odloča članov za več generacij. Če ugotavljamo večjo ogroženost samostojno in svobodno. Obravnava v genetski ambulanti svetujemo genetsko testiranje (odvzem vzorca krvi), najprej še ne pomeni, da bo posameznik moral opraviti genetsko najmlajšemu zbolelemu družinskemu članu, saj je pri njemu testiranje. verjetnost prisotnosti genetske okvare največja. Zaradi zanesljivejšega vrednotenja rezultatov testa je namreč PREDNOSTI pomembno najprej testirati, če je to seveda mogoče, že Posamezniki, ki se zavedajo večje ogroženosti za nastanek zbolelo osebo v družini. Če pri njej najdemo okvaro gena, rakave bolezni in vedo, da so nosilci mutacije na genih, ki so pri ostalih preiskovanih sorodnikih pa ne, imajo slednji odgovorni za pojav dednega raka dojk ter jajčnikov, lahko lažje bistveno manjšo verjetnost, da so nosilci okvarjenega in z večjo gotovostjo soodločajo pri programu kontrolnih gena (populacijsko). pregledov ter načrtovanju zdravljenja. Posameznikom, ki so bolj Rezultati genetskega testa omogočajo natančnejšo oceno ogroženi za razvoj raka dojk in jajčnikov, svetujemo redne ogroženosti kot jo omogoča samo analiza osebne ali družinske kontrole, ki se začnejo bistveno prej ter izvajajo bolj pogosto kot anamneze. Z opravljenimi testi včasih pridobimo tudi informacije to velja za splošno populacijo. Po drugi strani pa lahko o verjetnosti za pojav nekaterih drugih zdravstvenih težav (ne posamezniki, ki niso nosilci ogrožajoče mutacije, opustijo zgolj rakavih obolenj). pogoste kontrolne preglede in preiskave ter druge preventivne ukrepe. Negativen izid testa lahko predstavlja olajšanje tako za POTEK GENETSKIH PREISKAV preiskovano osebo kot za njene sorodnike. Genetske preiskave za dedne oblike raka dojk in/ali jajčnikov Pomembna sta tudi zdrav način živ­ najpogosteje opravimo iz vzorca DNK, ki ga izoliramo iz ljenja in sprememba življenjskih periferne krvi (DNK izoliramo iz belih krvničk). Po odvzemu navad z namenom zmanjšanja vzorca sledijo testiranje, analiza in interpretacija rezultata. Pred ogroženosti za razvoj rakavih dokončno izdajo izvida rezultat tudi potrdimo. Zato je proces bolezni. genetskega testiranja od odvzema vzorca krvi do izdaje izvida dolgotrajen in lahko traja tudi več mesecev. REZULTAT GENETSKIH PREISKAV Z rezultati genetskega testa posameznika vedno seznanimo na posvetu, torej osebno in ne po telefonu ali pošti. Izvid genetske preiskave je lahko: pozitiven: prisotna je znana bolezenska sprememba v genu, povezanem z dednimi raki. Preiskovanec je bolj ogrožen, da zboli za nekaterimi vrstami raka; 16 17 Naj opomnimo, da lahko ob testiranju ugotovimo okvaro v Vsaka diskriminacija na podlagi izvida genetskega testi­ genu, ki je povezan z drugim genetskim sindromom kot je tisti, ranja (genetska dediščina) je v Sloveniji prepovedana. za katerega je bila oseba testirana. Če ocenimo, da bi bilo to Izvid testiranja izdamo samo za testirane gene in na pomembno za preiskovančevo zdravje, ga o tem obvestimo. podlagi trenutnega znanja. S testiranjem ne moremo negativen: preiskovanec ni nosilec bolezenskih sprememb iz klju čiti prisotnosti okvar v genih, za katere danes ni v pregledanih genih. Negativen izvid ne more povsem dokazano, da bi bili povezani z dednimi raki. S testom ne izključiti genetskega vzroka za bolezen pri preiskovancu/v moremo izključiti morebitnih drugih genetskih obolenj, družini, saj je lahko sprememba prisotna v katerem izmed za katera nismo opravili genetskih testov. genov, ki ni bil pregledan ali pa je z uporabljeno metodo ni mogoče zaznati (tehnična omejitev); ZAUPNOST IZVIDOV nejasen: zaznana je bila sprememba oz. variacija, katere Podatki o izvidu testiranja so zaupni, osebje pa je zavezano k pomena trenutno ne znamo opredeliti. Tovrstne spremembe molčečnosti v skladu z zakonom. Podatkov o izvidih genet­ se lahko sčasoma izkažejo za vzrok dednih rakov ali pa se skega testiranja nima od preiskovancev nihče pravice kasneje odkrije, da gre za normalne, neškodljive različice. zahtevati, sami pa jih niso dolžni nikomur posredovati. Vsem preiskovancem z nejasnimi izvidi priporočamo, da enkrat letno obiščejo našo ambulanto za ponovno oceno HRAMBA VZORCA KRVI OZ. DNK ZA RAZISKOVALNE najdenih sprememb, včasih pa so smiselne tudi dodatne NAMENE preiskave pri svojcih. Vzorec krvi po opravljeni analizi s preiskovančevim dovoljenjem Vse pozitivne in nekatere negativne izvide (ob testiranju shranjujemo v našem laboratoriju predvsem zato, če bi bili v za znano družinsko mutacijo) preverimo s ponovnim prihodnosti potrebni dodatni testi. Soglasje za hrambo lahko odvzemom vzorca. preiskovanec kadarkoli prekliče. V primeru tehničnih zapletov pri izvedbi testa je včasih Vzorce krvi, ki jih hranimo v našem laboratoriju, včasih treba ponoviti tudi odvzem krvi. uporabimo za standardizacijo in razvoj novih testov, pa tudi v raziskovalne namene. Tovrstno testiranje lahko poteka le s TVEGANJA IN OMEJITVE preiskovančevo privolitvijo in v anonimni obliki. Dovoljenje za Za osebe, ki vedo, da so za določene rake dedno zelo ogrožene, uporabo vzorca v raziskovalne namene lahko preiskovanec je takšna informacija lahko zelo obremenjujoča. Še posebej kadarkoli umakne. obremenjujoča je tedaj, ko ni na voljo ustreznih ukrepov za preprečevanje razvoja bolezni. ČE SE ZA TEST NE ODLOČITE Tudi osebe, ki niso podedovale družinske obremenitve za dedne Odločitev za genetsko testiranje je svobodna, morebitna rake, lahko pogosto spremlja občutek krivde (še posebej, če so odklonitev testiranja pa je vaša pravica in ne sme v ničemer sorojenci podedovali okvaro). vplivati na vaš odnos z zdravnikom. Če se ne odločite za genetsko testiranje, vam bomo svetovali program kontrolnih pregledov glede na vašo družinsko obremenjenost. 18 19 OSTALI ČLANI DRUŽINE MOJI ZAPISKI Priporočamo, da vsak član obravnavane družine opravi pogovor z zdravnikom, ki se ukvarja z onkološkim genetskim svetovanjem. Odločitev o tem je povsem svobodna in vsakdo ima tudi pravico »ne vedeti« in odkloniti tako pogovor kot morebitno genetsko testiranje. O vseh naštetih možnostih se boste lahko temeljito pogovorili z zdravnikom v času svetovanja in izbrali ukrep, ki vam najbolj ustreza. Če bo pri vas opravljeno genetsko testiranje, boste podpisali ustrezno soglasje, s katerim potrjujete, da ste seznanjeni z vsebino tega informativnega gradiva. 20 21 MOJI ZAPISKI KONTAKT: OSEBNO ALI PO TELEFONU: 01/5879 – 649 (pon., sre., pet., od 8. do 9. ure) PO EL.POŠTI: genetika@onko­i.si 22 23 GENET/2017/1