frfthdna ptečagg.v
McuHtonRI
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 261 Maribor, pondeljek 16. novembra 1931
»
JUTRA
u
izhaja razun nedel|e in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it. 11.403 velia mesečno prejemati v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta St 13
Oglati po Urifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica *t. 4
Fraaicoskoneraški
sporazum
bo odločil usodo Evrope. Tako se glasi parola vseh odličnih evropskih državnikov, tako je to parolo te dni zopet povdaril predsednik francoske vla de g. Laval. Včeraj pa je že tudi dospela iz Pariza zanimiva vest, da je Upati na uspešen zaključek predpoga-janj za novo reparacijsko konferenco. Želji Nemčije, da se prouči celokupni njen finančni in gospodarski položaj, le v glavnem ustreženo. Vidni so temeljni predpogoji za nemško-francos-ko gospodarsko sodelovanje. Delo nem ško-francoske gospodarske komisije, ki ima nalogo, da prouči vse zadevne Drobleme, bo razdeljeno na štiri podkomisije. Prva bo obravnavala vprašanja trgovskih odnošajev v zvezi z izgradnjo nemško-francoskih kartelov. Sestala sc bo 15. decembra v Berlinu. Druga podkomisija, ki se bo sestala 27. in 28. t. m. v Parizu, bo obravnavala prometna vprašanja, tretja bo zasedala istočasno s prvo v Berlinu in bo imela nalogo, iskati interese skupnosti med gospodarstvi obeh dežel, četrta pa bo pričela svoje razprave 18. in 19. decembra v Parizu in se bo bavila z raznimi problemi sodelovanja med obema/ državama.
Ni gol slučaj, da se je koncentriralo tekom zadnjih dni v Parizu vse, kar ttieri na reševanje francosko-nemške-?a problema: sestal se je francoski Darlameo.t, otvorilo se je zasedanje francosko-nemške gospodarske komisije in drže se pogajanj med francosko in nemško vlado. Od vseh teh čini-teljev je odvisna usoda nele francosko-nemških odnošajev. ampak tudi usoda Celokupnega svetovnega problema vojnih dolgov. Francoski parlament se bo tokrat bavil izključno s problemi francoske zunanje politike, s pogajanji 1 Nemčijo in z uspehi Lavalovcga pozvanja v Washington. ki je isto tako bilo v zvezi s pogajanji z Nemčijo. Uvalov sestanek s Hoovrom sicer ni Ponesel nobene definitivne rešitve. ?mpak je bil samo začetek poskusa, ko (ega rezultat je še nesiguren. Zakaj 'rancoski premijer se v Washingtonu Prav z ničim angažiral in niti v eni točki ni odstopil od francoskih zahtev, ^ač pa je celo uspel napram ameriški vladi z zahtevo, da se mora vprašanje ^naracij vrniti na podlago haaškega ^orazuma, s katere se je premaknilo ^sled Hoovrovega moratorija. Arneža vlada ie pristala na to stališče, ![! ie postalo baza za pogajanja z Nemčijo. Od rezultata teh pogajanj je tudi ^visen usoch ali neuspeh Lavalove Vnanje politike. Danes ima Laval še ,ecino v francoski zbornici, ali bo pri ^ ostalo, je odvisno od uspeha pokanj z Nemčijo. Ta pogajanja v J.^ciji niso popularna, ker je Franja v vsakem slučaju ona, ki bo mora-^iati koncesije.
.J^kor ie iz uvodoma omenjenih ve-
Priprave za volitve v senat
V NEKATERIH BANOVINAH SO ŽE SESTAVLJENE KANDIDATSKE LISTE. — VOLITVE 3. JANUARJA.
BEOGRAD, 16. novembra. Termin za volitve v senat še ni določen. Vendar pa se čuje iz poučenih krogov, da bodo volitve razpisane za 3. januarja 1932.
BEOGRAD, 16. novembra. V nekaterih banovinah že pričeli s pripravami za volitve v senat. V donavski banovini je že postavljen seznam volil
cev (volijo, kakor znano, vsi narodni poslanci, vsi člani banskih svetov in vsi župani.) Vseh volilnih upravičencev ie v tej banovini 845. V ostalih banovinah bo število volilcev manjše. Volilni imeniki morajo biti predloženi okrožnim sodiščem na sedežih banovin in nato objavljeni v Službenih no-vinah.
Sovjetska nota Japonski
LITVINOV OPOZARJA JAPONSKO VLADO NA NJENA ZAGOTOVILA. — GENERAL MA BO PRI CEL Z OFENZIVO?
«ti
rf>zvidno, se je stanje francosko-
MOSKVA, 16. novembra. Ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov je v soboto prosil k sebi japonskega poslanika Hirota in mu je podal sledečo izjavo, da jo sporoči svoji vladi.
Sovjetska vlada je primorana z občutkom najglobjega obžalovanja ugotoviti, da interesirani japonski vojaški krogi še naprej širilo izmišljene vesti o podpiranju kitajskih generalov s strani sovjetske Unije oelo.potom japonskih listov in brzojavnih agencij.
Litvinov opozarja na konkretne izjave japonskih funkcijonarjev v Mukdenu in Harbinu. Svojo izjavo zaključuje Litvinov:
Sovjetska vlada opozarja japonsko vla--do na to brezvestno protisovjetsko kampanjo, ki jo gotovi vojaški krogi v Mandžuriji sistematski izvajajo in ki kompli-cirajo odnošaje med Japonsko in Rusijo. Sovjetska vlada smatra potrebnim, da spominja na zagotovila japonskega poslanika, ki mi jih je dal, češ da interesi sovjetske Unije z dogodki v Mandžuriji nikakor ne bodo oškodovani. Opozarjam na to radi tega, ker imam iniormacije, da japonsko poveljstvo pripravlja prekoračenje vzhodnokitajske železnice v okolišu Cicikarja in hoče istočasno ukiniti ves železniški promet, kar bi naravno pomenilo materijalno škodo za sovjetsko Unifo. Sovjetska vlada računa s tem, da
bo zagotovilo japonske vJade ostalo v veljavi in da ne bo kršeno.
TOKIO, 16. novembra. Glasom vesti iz Harbina se je kitajski general Ma Han Sang odločil odkloniti japonske zahteve, ker so v nasprotju z interesi Kitajske. Ma Han Sang namerava danes pričeti s spiošno ofenzivo proti japonskim četam.
WASHINGTON, 16. nov. Japonski poslanik Debuči je izjavil podtajniku Cast-leju, da bodo japonske čete, ki stoje ob mostu pri Nonni nasproti kitajskim četam, ostade mirne, razen oe bi kitajske čete prešle v niapad. V tem slučaju bodo Japonci potrebno ukrenili. Ofenzive Japonci ne bodo pričeli. Po mnenju poslanika Debučija ni v Mandžuriji ruskih čet.
HARB1N, 16. novembra. Kitajski general Ma Čang San je japonsko ultimativno zahtevo, naj izprazni črto pri Ci-cikarju, odklonil z utemeljitvo, da bi to bilo istovetno s kršenjem kitajske suverenosti.
Ob reki Nonni divja že tri dni nova bitka. Kitajci so vrgli tja znatne nove sile in cenijo njihove čete, ki se udeležujejo bitke, na 150 tisoč mož. Japoncem se je po menjajoči se vojni sreči posrečilo potisniti levo kitajsko krilo in zasesti vas Čven-Hun-Anti. Izgube so na obeh straneh velike.
Hitler zmaguje
PRI VOLITVAH V HESSENU SE JE ŠTEVILO NARODNOSOCIJALI-STIČNIH GLASOV PONEKOD POTROJILO. — IZGUBE MEŠČANSKIH STRANK IN SOCIJALNIH DEMOKRATOV.
DARMSTADT, 16. novembra. Včeraj so se vršile na Hessenskem volitve v deželni zbor. Vse stranke so razvile mrzlično propagando, vsi glavni voditelji Hugenberg, Hitler, Dingel-dey, dr. Briining in dr. Breitscheid so osebi n posegli v volilni boj. Udeležba na volitvah je bila i-redno velika in je
znašala povprečno 80%, ponekod celo 90%.
Dosedaj znani rezultati kažejo isto tendenco, kakor vse volitve v Nemčiji tekom zadnjega časa: znaten porast Hitlerjevcev, težke izgube nemške ljudske stranke in državne stranke ter znatno nazadovanje soci-
jalnih demokratov. Narodni socijalisti so ponekod število glasov celo podvojili in potrojili. Centrum se je obdržal, nemški nacijonalci so izgubili glasove na Hitlerjevce. Nemška ljudska stranka in državna stranka pa ste izgubil' do dve tretjini svojih postojank. Soci-jalni demokrati so izgubili 10 do 20% glasov, komunisti pa prilično toliko dobili.
Pevski zbor Glasbene Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice ima svoje pevske vaje v torek in petek ob 20. uri. Pevske vaje v sredo ni. — Zboro-vdja.
Samo še 2 dni
imate priliko zasigurati si srečo potom srečk državne razredne loterije. Žrebanje se bo vršilo že 19. in 20. t. m. Le še malo srečk je na razpolago v upravi Juha in Večernika v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Novinarski klub.
Drevi ob 20. uri važna klubova seja v Aljaževi sobi hotela »Orel«.
Tragična smrt pod vlakom.
V zgodnjih jutranjih urah se je razširila tragična vest, da je povozil vlak med prehodom pri Feličevi gostilni in zapornico na Ptujski cesti na Teznu upokojenega orožnika in občinskega tajnika g. Janka Aprisnika, posestnika na Teznu. Pokojnik je bil splošno priljubljen in kot občinski tajnik marsikomu v pomoč. Ka« ko se je dogodila nesreča, bo težko ugotoviti. S težko prizadeto družino sočustvuje cela občina.
Iz policijske kronike.
V noči na pondeljek so bili aretirani Franc M. zaradi splošnega suma in Peter M. zaradi tatvine. Čevljarskemu pomočniku pa so odnesli iz neke gostilne nov dežnik in čepico. Leonu Danku, na« takairju v Grajski kleti, je izmaknil neznanec jopič, vreden 300 Din. čez ograjo Državnega mostu- sta za slavo ska* kala Martin P. in Viktor V. ter poškodovala nasade na serpentinah, ki vodijo pod most.
Tajinstven skok v Dravo.
Kmalu po polnoči je začul stražnik na Državnem mostu klice: Straža! Straža! Stražnik je takoj prihitel do sredine mosta, kjer sta mu naznanila Jurij Zolger in Marija Regorškova, da sta videla, kako je moški, srednje postave, oblečen v črno suknjo, obesil svoj dežnik na ograjo in skočil na glavo v vodo. Poklicali so reševalce in pregledali obe obali Dravet toda za neznancem, ki je v samomorilnem namenu skočil v vodo, ni bilo nobenega sledu več. Navzlic vestnemu poizvedovanju še niiso mogli ugotoviti nje* gove identitete. Policijsko predstojništvo prosi, komu bi bilo kaj znanega, naj sl na policiji ogleda dežnik, ki ga je nežna*-nec obesil na ograjo, da bi se tako moglo ugotoviti Ime nesrečneža, ki je obupal nad življenem.
nemških porajanj vendarle povoljno razvilo. Dočim si je v početku stalo nasDroti dvoje različnih stališč, dočim je Francija stala strogo na stališču primene haaškega sporazuma in je dopuščala samo možnost proučitve nemških financ v smislu odgoditve pogojnega dela reparaciiskih anuitet, dočim je na drugi strani Nemčija zahtevala, da se proučevanje raztegne tudi na breznogojni del reparacij in celo na celi kompleks nemških dolgov, tudi privatnih, pa se je v zadnjih dneh na obeh straneh popustilo ter je prišlo do uvodoma omenjenega sporazuma.
S tem bi bila tehnična stran problema speljana v dobro smer. Seveda pa je vse v tesni zvezi s politično strujo, ker morata i francoska i nemška vlada računati z razpoloženjem svojih mas. V francoski javnosti se — z ozirom na izid včerajšnjih volitev na Hessenskem zelo upravičeno — pojavlja bojazen pred nemškimi nacijona listi in njihovimi zahtevami po brisanju vseh prevzetih obveznosti in se svetuje vladi opreznost v davanju koncesij. V nemških krogih pa, ki so prepričani pristaši sodelovanja s Francijo, seveda zopet trde, da bi francos-
ka nepopustljivost bila voda na mlin nacijonalistične agitacije, dočim bi ši-rokogrudnost in pravilno pojmovanje nemških gospodarskih prilik onemogo čila ekstremistično propagando. Oboji imajo prav, vendar pa ostane odprto vprašanje, ali bi Francija vkljub vsemu svojemu bogastvu bila v stanu rešiti zamotani problem nemške gospodarske in finančne krize.
Vsekakor bode pa nadaljevanje francosko-nemških pogajanj znatno olajšalo atmosfero in približalo Evropo nomirjenju in konsolidaciji njenih gospodarskih prilik
Sumljivi agenti iščejo žrtve
V ZNAMENJU BREZPOSELNOSTI. — PRODUKCIJA IN KONZUM. — LOV ZA »ZASTOPNIKI«. — 200 DIN NA DAN! — 360 DIN KAVCIJE ZA STROJ. -
ZNANJE NEMŠČINE POTREBNO. — INOZEMSKI AGENTI MILO IN BU-
DILNIKI. - POTEGAVŠČINE V MARIBORU IN OKOLICI.
Dan za dnem poročajo listi o naraščajoči brezposelnosti. Res je sicer, da se razmere pri nas ne dajo primerjati z brezposelnimi v drugih državah, kjer šteje njih armada že milijone. Vendar se z bližajočo zimo veča število odpuščenih delavcev tudi po naših obratih. Vse prognoze pa ugotavljajo s precejšnjo verjetnostjo. da gospodarska kriza še ni dosegla viška...
V	veliki meri so s krizo pri nas prizadeti predvsem srednji sloji. Delavec še za silo najde delo kje na deželi, kjer ie pomanjkanje služinčadi še danes veliko. Toda družinski oče, zaposlen do sedaj kot pisarniška moč, pisarniški sluga, trgovski uslužbenec itd., — kaj naj počne?! Zima z neusmiljeno trdoto grozi, deca plaka brez obleke in kruha... žena bolna stoka za zdravili, ki jih ni...
Nenormalne gospodarske prilike v produkciji skušajo proizvajalci zboljšati s čim večjo ponudbo svojega blaga. Porast konkurenčne borbe za tržišča onemogoča uspešno prodajo na veliko, zato se industrija zateka tudi že k malemu kon-zumentu. Dočim ima naša utrjena industrija že dobro organiziran štab zastopnikov — poklicnih agentov, se marsikatero »podjetje« obupno lovi za »zastopniki«, obljubljajoč jim dokaj lahek zaslužek. To je seveda zelo zapeljiva stvar za brezposelne ljudi, ki pa radi svoje lahkovernosti padejo navadno kot žrtve rafiniranih goljufov. Žalostne sličice iz mesta in okolice naj pokažejo par nesrečnih slučajev!
*
♦Dvesto dinarjev na dan zaslužite lahko, ako pošljete 10 Din v pismu, nakar dobite podrobna navodila za takojšnji pričetek dela. Strokovna izobrazba ni potrebna! Ponudbe pod šifro »Siguren dohodek« na upr....« To mamljivo reklamo je prineslo časopisje v neki nedeljski številki. Med tistimi neštetimi, ki so v skrbeh za vsakdanji kruh, je zava-lovalo... »200 Din na dan!« Marsikdo ti je sposodil 10 Din, če jih ni imel sam,
* tolažbo, da jih bo lahko vrnil, saj ga čaka zaslužek 6000 Din mesečno... To ni karsibodi! Še isti dan so odpošiljali pisma, Počasi so tekle ure, dnevi, tedni...
fiČez dobre tri tedne je »podjetje« brez navedbe kraja in imena poslalo par predlog za izžaganje okvirjev z majhno ža-gico. Priložen dopis priporoča pridno žaganje »mladim in starim«, ker se dnevno prav lahko izdela ID okvirjev za fotografije s prodajno ceno a 20 Din. »V vsaki hiši boste zlahka našli odjemalce in upamo, da nam boste hvaležni za naša navodila in nasvete!« Tako pravi pustolovec, ki je vtaknil v žep lepo število
»kovačev«
petami!
Oblasti so mu baje že za
Mamljiva reklama je pred tedni iskala zastopnike za nekak nov stroj, ki gre prav dobro v promet in obljublja prodajalcem lahek in dober zaslužek. Mlad fant se je priglasil za to zastopstvo. »Šef« tvrdke je zahteval 360 Din kavcije in mu za ta denar izročil majhen strojček, ki se pritrdi na pisalni stroj in baje olajšuje delo. Fant je hodil s strojčkom od stranke do stranke, nikjer pa ni mogel prodati niti enega. Obupan se je zatekel k »šefu« nazaj in je zahteval vrnitev kavcije. Ta mu pa priporoča, da denar zahteva direktno od tvrdke v Zagrebu. Fant je strojček posla1 v Zagreb, odtam pa so mu ga vrnili. Tvrdka mu je pisala, da strojčka ne vzame več nazaj, ker ga je fant pravilno kupil, imenovani »šef« pa ni noben šef, ampak le potnik tvrdke. Ta ima le nalogo, čim več takih strojčkov razpečati v Sloveniji in sicer na kakršenkoli način. Ta potnik si je izbral tak način, da išče sam nove zastopnike, jemlje od njih kavcijo, ki jo potem smatra
za kupnino za stroj.
*
»Spretni ljudje, s perfektnim znanjem nemščine, dobe takoj službo!« Res so se mnogi priglasili. Sprejemal jih je dunajski žid in jim podelil to le službo, kdor jo je seveda hotel sprejeti: Prodaja nogavic od hiše do hiše na ducate in pare. Provizija od para 2 Din, od ducata 30 Din. Povsem vabljiva stvar, toda čemu pa znanje nemščine? Zato, da se je on sam mogel razgovoriti z ljudmi o prodaji!
Mariborski in dneoni drobiž
Pred hišo se ustavi eleganten avto. Dva nemško govoreča gospoda izstopita, vprašata za stranko N. N., češ da sta dobila nalog od prijatelja X., naj obiščeta g. N., ki se zelo zanima za pristne izdelke firme Y. Med tem časom šofer prinese v stanovanje obširen kovček z najlepšimi svilenimi srajcami, pidžama-mi itd. Neverjetno nizke cene! Stranka naroči nekaj garnitur, podpiše fakturo in agenta izgineta. Ko pride blago, ga spremlja carinski plačilni nalog z visoko vsoto, poleg tega povzetje za pošiljko, kar znaša končno silno pretiran znesek. Za isti denar bi stranka dobila v Mariboru še enkrat več blaga! Intervencije ne pomagajo, ker tvrdka grozi s tožbo. Paket je treba prevzeti in še z dodatnim plačilom 24 Din za ležarino...
Glasbena Matica v Murski Soboti
Ni malenkost v takem dežju in doko-lenskem blatu iti v Prekmurje na turnejo.
V	največjem nalivu smo v soboto popoldne dospeli v Mursko Soboto. Navzlic temu pa smo nastopili pred polno sokolsko dvorano in pred izbrano publiko, ki se ji je že po prvi pesmici videlo na iskrečih očeh in jasnih obrazih, kako dobrodošla jim je krasna slovenska in kaj šele prekmurska pesem. Glasbena Matica je zapela vsega skupaj 12 mešanih zbo rov ter dva ženska in dva moška zbora, g. Živko pa je z globoko občutnostjo podal 4 zelo srečno izbrane solo-točke. Koncert je vseboval torej 20 lepih pesmih, med njimi 4 prekmurske in 2 medji-murski narodni. Pokazalo pa se je tudi tukaj, kakor povsod drugod in najsibo to že v Beogradu ali ZUrichu: narodna pesem, zlasti še prav domača, si prva dogazi pot do razvnetih src. Podčrtati pa je še treba, da smo v M. Soboti, kjer še razen Adamičevega šolskega zbora ni nastopil noben večji zbor, izredno hitro našli duševni stik med publiko in sabo. To pripominjam zavoljo tega, ker smo že večkrat nastopali pri koncertih, kjer nismo mogli najti toliko potrebne poti do svojih poslušalcev. Koncert je bi! zelo dobro obiskan, škoda le, da mu okoličani niso mogli prisostvovati. Glavna zasluga za to pa gre v prvi virsti Sokolu, ženskemu društvu in sploh vsem narodnim krogom, ki so se potrudili za čim večji uspeh Matičnega koncerta. Po kon certu pa so sedeli z nami še dolgo, dolgo, ker mi spioh nismo šli spat. Vlak odhaja namreč zelo zgodaj, pa smo ga raje kar v kavarn: pričakali. Bilo je še dovolj pesmi, plesa, vina, dima in zaspanih. Lepo pa je le bilo!
Znana je še zadeva mila in budilnikov: »Kdor naroči za 110 Din mila, dobi uro!« Lahkoverneži so plačali vsoto naprej, a nikoli niso več videli ne denarja, ne mila in ne ure! Tudi potnika ni več na spre gled...
Kralj na Betajnovi
Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« je bila pred tridesetimi leti sprejeta z zelo deljenimi čustvi. Bila je preveč resnična, da bi vsi spoznali in priznali Ujeno resničnost. Danes gledamo nanjo vse bolj usmerjeno, zato bolj objektivno in vemo: ostala je, umetnina je. Moč vsake prave umetnine pa je prav v tem, da se^ ne postara, da ostane vedno ali vsaj še zelo dolgo aktualna. »Kralj na Betajnovi« je danes morda še bolj sodoben kakor je bil tedaj, ko ga je Ivan Cankar napisal. To je pokazala tudi letošnja premiera v našem gledališču v soboto, katero je mnogoštevilno občinstvo izredno toplo sprejelo.
Režiser g. Jože Kovič je znova pokazal, da pozna Cankarja zelo dobro in je to svoje temeljito poznavanje vtisnil tudi celotni predstavi, ki nam je pokazala ,vse tako kakor mora biti in kakor je. Zato smo s »Kraljem na Betajnovi« lahko zadovoljni. Najmočnejši lik je bil pač Kantor, »kralj« na Betajnovi. Vanj je g. Pavle Kovjč položil vso svojo moč. Ne-prekosljiv je pa bil tudi v maski. In ma-la^ nesrečna Nina gdč. Elvire Kraljeve! Bila je zares štirinajstletno dekletce, vse zbegano in zlomljeno v svoii nemi boli. Maks g. Vladimirja Skrbinška je bi! pra-
va živa vest brezobzirnega Kantorja in njegov oče, stari Krneč g. Pavla Rasber-»erja je bil ves živ in plastičen lik zapitega in izgubljenega bivšega štacu-narja in krčmarja.
Pa kaj bi naštevali vse. Tudi ostali interpreti poedinih vlog:	Zakrajškova
(Hanah gdč. Starčeva (Francka), g. Fu-rijan (župnik), ga. Savinova (Lužarica), g. Tovornik (Bernot), g. Grom (sodnik), ga. Dragutinovičeva (sodnikovka), g. Ha-rastovič (oskrbnik), g. Medven (Koprivec), g. Gorinšek (prvi kmet), g. Blaž (drugi kmet) in g. Nakrst (tretji kmet) so skoraj brez izjeme izrabili svoje sile in sposobnosti ter doprinesli svoj del do celotnega uspeha. Premiera »Kralja na Betajnovi« je bila za naše gledališče časten večer.	 r
Pondeljek, 16. novembra. Zaprto-Torek, 17. novembra ob 20. uri »Konec poti« ab. B.
Sreda, 18. novembra. Zaprto.
Četrtek, 19. novembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Ab. C.
Iz gledališča. V četrtek, 19. t. m. bo prva repriza Cankarjeve dramske umetnine »Kralj na Betajnovi«, ki je pri svoji sobotni premijeri dosegla zaslužen uspeh- - Koncem tedna pa bo premijera ni'/'eve melodijozne in vesele operete »Ptičar« v režiji g. P. Rasbergerja.
Te dni smo razposlali opomine vsem našim naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku, in jih tem potom še enkrat prosimo, da nam označeni znesek čim prej plačajo in si s tem zasigurajo redno dostavljanje lista. Le onim, ki bodo imeli naročnino plačano, se bo list redno dostavljal, vsem drugim pa bomo ža. primorani s 30. novembrom pošiljanje ustaviti.
Uprava »Večernika«.
Poroka.
Včeraj sta se poročila v Magdalenski cerkvi g. Juriča Zadravec, sin veleindu-strijalca iz Središča, in gdčna Ila Pivko-va, hčerka narodnega poslanca dr. Pivka. Priči sta bila g. svetnik Knop in sodnik dr. Boris Mihalič. Novoporočencema iskreno želimo obilo sreče!
Poroke v Mariboru.
V zadnjem času so bili v Mariboru po-ročenh Anton Drevenšek, zidar, z gdč. i rančiško Poličevo, voditeljico pralnice; Karol Kaiser, knjigovodja, z gdč. Margareto Siegelovo, zasebnico; Anton Krajnc, vlakovodja, z gospo Marijo Volavčniko-vo, roj. Pacher, gospodinjo; France Leskovar, železničar, z gdč. Marijo Šauper-lovo, šiviljo; Valentin Senčar, čevljar, z gdč. Kristino Kovačevo, prediljo; Alojzij Hočevar, ključavničar drž. žel., z gdč. Ivano Žejnovo, tkalko; Ivan Hart, zidar, z gdč. Julijanoi Mohorkovo, delavko; Ludvik Rusi, mizar, z gdč. Frideriko Vo-lovšekovo, pletiljo; Fran Kerček, pilot mariborskega aerokluba, z gdč. Justino Heinrichovo, zasebnico; Juriča Zadravec, ifldustrijalec, z gdč. Ljudmilo Pivkovo, zaseb. uradnico; Reinhold Giinther, zavarovalni inšpektor, z gdč Margareto Bergmannovo, hčerko strojevodje.
Sveži grobovi.
V visoki starosti 85 let je preminula na Glavnem trgu zasebnica Neža Halek-ker v soboto popoldne. _ V Delavski ulici - je umrla 4 in polletna hčerkica brivskega mojstra Zdravka Polegeg. - V Vičavi pri Ptuju je umrl v noči od so-
n/ri6 na "edc!?<> PO daljšem bolehanju g. Mi.an Gregorič, brat direktorja pošte v Ljubljani. __ Danes zjutraj je preminula
m v ma*istratnega uradnika Manja Kranjčeva. Pokopljejo jo v sredo na pobreškem pokopališču. — Pogreb tragične preminulega Janka Aprisnika, posestnika in občinskega tajnika na Tez-nu. bo v sredo ob pol 16. uri na magdn-lenskem pokopališču. Blag jim spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
Lj'udska univerza v Mariboru.
_ Danes zvečer ob 8/4 guslarski večei Črnogorca Barjaktaroviča. Poje srbske junaške pesmi. V petek, dne 20. novembra pa nadaljuje akademski slikar g. B. Jakac svoje zelo toplo sprejeto predavanje o Ameriki. Sedaj bo predaval o za-padni Ameriki. Mnogobrojne projekcije.
Oddaja sirot v oskrbo.
Stranke, ki so voljne prevzeti v oskrbo sirote proti delni povrnitvi oskrbnih stroškov, naj se zglasijo v socijalno-po-litičnem uradu mestnega načelstva v Mariboru, Rotovški trg 9, od 8. do IZ ure.
Letošnj’e knjige Vodnikove družbe
bodo danes 16. t. m. po pošti in železnici odposlane za vse sreze bivše mariborske oblasti. Družbina pisarna prosi vse gg. poverjenike, ki še niso vposlali svojih nabiralnih pol, naj jih takoj nanjo odpošljejo.
Nove poštne in brzojavne pristojbine.
Na podlagi zakona o poštah je prometni minister odredil, da se s 1. decembrom t. 1. uvedejo nove poštne in brzojavne pristojbine, za zavoje nad 5 kilogramov pa s 1. marcem 1932. V tuzemskem prometu je ostala dosedanja pristojbina^ za navadna pisma, za priporočene pošiljke, za pisma z označeno vrednostjo, za denarne nakaznice in čekovne nakaznice. Povišala se je za odprte dopisnice na 75 par. Pri brzojavkah znaša pristojbina za besedo 60 para; pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina za brzojavko je 6 Din. V mednarodnem prometu znaša pristojbina za priporočena pisma 4 Din. V glavnem pa ostanejo vse dosedanje pristojbine v veljavi.
Internacionalni variete spored v Veliki kavarni — restavraciji Dancingu.
Cerkveni koncert.
Pri cerkvenem koncertu, v sredo 18. t. m. bo pelo Cecilijansko pevsko društvo oratorij »Stabat Mater« italijanskega skladatelja Rossinija, ki ga v Mariboru še nismo slišali. Lansko leto ie pel »Maribor« Dvorakov oratorij »Stabat Mater«.
Tujski promet.
V	prvi polovici novembra sta bila v Mariboru zglašena 822 tujca, od teh 201 inozemec. Od inozemcev je bilo 77 oseb iz Dunaja, 27 iz Gradca in 97 iz drugih i ozemskih krajev.
Prodaja cenenega mesa.
Jutri dne 17. t. m. od 8. ure naprej sfi bo prodalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 190 kg govejega
mesa po Din 6 za 1 kg.
Kongres Zveze pekovskih organizacij.
Včeraj se je vršil v Beogradu tretji kongres Zveze pekovskih organizacij. Na kongresu so razpravljali o maksimiranju krušnih cen in o cenah pšenice. Delega* ti so orisali novo nastali položai, ter pojasnili prilike, ki vladajo v posameznih delih države. V ostalem so skoro vsi govorniki povdarjali, da je njihov zaslu* zek pri sedanjih cenah minimalen in da ogroža njihovo eksistenco. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki so jo predložili na merodajno mesto. Mariborska pekovska zadruga je bila zastopana po pooblaščenem tajniku zveze zagrebških pekov.
Narodni guslar Milovan Barjaktarovič.
Narodni guslar Milovan Barjaktarovič si je pridobil sloves Širom cele Jugoslavije in je poznan kot najboljši guslar. Te dni se mudi v Mariboru. V petek in soboto je pel po šolah naši mladini, ki je i zanimanjem poslušala njegove pesmi-Danes zvečer ob 20. uri pa nastopi pod okriljem Ljudske univerze v Apolo kinu. Guslar Barjaktarovič je rodom iz Beran v Crnigori. Gusle in narodna pesem so mu že kot dijaku prirasle na dušo in je že takrat prepotoval Jugoslavijo. Barjaktarovič ni samo guslar, on je pevec, ki * strunami gusel interpretira narodno Pe' sem, katera izžareva dušo naroda. Odlično pozna našo južno narodno poezijo. Ne uide mu najmanjši etični moment. Z ie' kom svojih gusel vzbuja globoke slutnje in z različnimi varijacijami se ogiba mo' m onosti. Z milo zvenečim glasom Pri' pravi poslušalca zdaj na vrhunec razpoloženja, ali pa ga gane do solz s svojo otožno pesmijo. Barjaktarovič se je odločil. da ponese našo iužno pesem pre!{0 naših mej in da pokaže tiuinl našo narodno svetinjo. Zato mu želimo na njegov' turneji na inozemstvu, ko* naJi«u»j£i a**'**
Stanovanjsko vprašanie in državni nameščeid
STANOVANJSKO VPRAŠANJE - EMINENTNO SOCIJALNO IN DRŽAVNO
VPRAŠANJE.
Stanovanje je najvažnejša življenska potrebščina za vsakega človeka. Doma najdemo okrepčilo in počitek po napornem dnevnem delu, tu preživimo večji del svojega življenja in samo doma more obstojati in uspevati rodbinsko življenje. Kdor nima primernega stanovanja, tie more opravljati redno svojega poklica Še več: stanovanja so največjega Pomena za narodno zdravje, za moralo in za javno varnost, skratka za obstoj 'n za materijelni in kulturni napredek vsakega posameznika in celokupnosti. Iz tega izhaja, da je stanovanjsko vprašanje velevažno socijal.no vprašanje, ki se ne tiče samo hišnih gospodarjev in najemnikov, temveč tudi javnosti. Zato pa imajo oblasti pravico in dolžnost, da posvetijo temu vprašanju vso pozornost in da urejujejo razmerje med hišnimi gospodarji in najemniki tako, da ščitijo nepristransko koristi obeh strank.
Zal, da se je ravno v tem velevažnem vprašanju drugod in pri nas mnogo grešilo in da se napake še sedaj niso popravile. Stari stanovanjski zakoni so preveč enostransko ščitili najemnike v škodo hišnih 'lastnikov, ki so večkrat imeli le dolžnosti in skoraj nikakih pravic
čitnic in še za nešteto drugih potrebščin. Vrh tega naj podpira najrazličnejša strokovna, kulturna, športna in druga društva, ki bi često brez njegovih prispevkov ne mogla obstojati, kupuje naj leposlovne in znanstvene knjige, naročen naj bo na liste itd. Pri vsem tem naj bo stanu primerno oblečen, ne sme biti »umazanec« i. dr. Kako pa naj državni nameščenec izpolni vse te rodbinske, stanovske in družabne obveznosti, ko mora izdati velik del svojih dohodkov samo za stanovanje? Posledica tega je splošna proletarizacija in vedno večje uboštvo nekdaj tako uglednega in vplivnega stanu.
Jasno je, da teh razmer niso zakrivili samo hišni lastniki, temveč neštete druge okolnosti, predvsem težka gospodar ska kriza. Prav tako gotovo pa je tudi, da pospešujejo ta propadov veliki meri gospodarji, ki zahtevajo od državnih nameščencev najemnine, ki niso v skladu z niihovimi dohodki, če pa se mora državni uslužbenec neprenehoma boriti za svoj gmotni obstanek, če ga tarejo ne' štete materijelne skrbi in če vidi, kako trpi pod takimi razmerami njegova rodbina, ne more več redno in dobro oprav-
Najemnine niso često zadoščale, da bi i ]jati svoje službe. Tako pa trpe škodo lastniki popravljali poslopja in plačevali j vsi, predvsem pa hišni lastniki sami. davke. To je tudi eden izmed najvažnej-j Kajti:	kdo varuje hišnim gospodarjem
Ših vzrokov, da so najemnine tako po-1 njihovo imetje, kdo ščiti njihove pravice skočile, ko je bila zaščita najemnikov! jn skrbi za njihovo varnost? Sodnik, dr-ukinjena. Drugi vzroki stanovanjske dra- j žavni pravdnik, upravni uradnik (oz gin je so splošna gospodarska kriza, znat- J podrejeno osobje vseh), policist in žan-ne obresti za hipoteke, visoki davki in i darm, torej državni nameščenec! Kdo
obč. doklade, pa tudi dejstvo, da nekateri hišni gospodarji, gledajo preveč na svoj dobiček, ne pa na interese najemnikov in celokupnosti. Tako so mnogokje izročeni gospodarsko šibkejši najemniki na milost in nemilost svojih hišnih gospodarjev. Seveda so tudi gospodarji, ki čutijo soeijalno, ki se zavedajo svojih dolžnosti in ki se vsled tega zadovoljujejo z najemninami, ki odgovarjajo premoženjskim in pridobitnim razmeram najemnikov. Ti gospodarji zaslužijo pohvalo in priznanje. Marsikje pa so rfajemni-ne za stanovanja mnogo pretirane, tudi Če upoštevamo lojalno vse okolnosti, ki so povzročile silen porast najemnin. Tako je postala zakonita ureditev najemnin neizogibna. To pa se mora čimpreje zgoditi predvsem v interesu državnih nameščencev.
Težko gospodarsko krizo, ki je zadela vse sloje, občutijo namreč v prvi vrsti državni nameščenci, ki so navezani skoraj izključno na svoje skromne mesečne prejemke, ki so se — kakor je splošno znano — v zadnjem času celo znatno znižali. Ti dohodki znašajo sedaj mesečno: za delavce, sluge in dnev-ničarje 750—1500 Din; za uslužbence srednjih kategorij 1500 do največ 4000 Din; za višje uradnike — ki'so seveda redki — 4000 do 5300 Din. Ni pa izključeno, da se bodo ti dohodki še znižali.
O	postranskih zaslužkih skoraj ni govora, deloma, ker jih zakoni izrecno za-branjujejo,, deloma, ker so uslužbenci z delom preobloženi, deloma radi velike konkurence. Morda zasluži ta ali oni s komisijami, inštrukctjami itd. par dinarjev. Državni nameščenci pa, ki bi imeli znatnejše zasebno premoženje, so zelo redki. V splošnem znašajo dohodki državnih nameščencev — preračunani v zlati valuti — 'A do V* dohodkov, ki so jih imeli pred vojno. Izdatki za hrano, obleko, vzgojo otrok' itd. pa niso padli, deloma se celo (vsled draginje) zvišali. Posebno občutni pa so izdatki za stanovanja. V Mariboru moramo plačevati mesečno povprečno za sobo s kuhinjo 300—500 Din, za dvosobna stanovanja | 700—1C00 Din, za stanovanja s 3 do 4 sobami pa 1 (XX) do 1500 Din in še več. Iz navedenega izhaja, da znašajo najem r‘ine često več kot polovico vseh dogodkov. v vsakem slučaju — z redkimi ■zjemami — pa naimanje Vi. Z ostankom mora nameščenec kriti vse* druge izdatke kakor za hrano, obleko in perilo, *l>rjavo, razsvetljavo, nabavo knjig in drugih pripomočkov, ki jih neobhodno D°trebuje v službi, v slučaju bolezni za
skrbi za vzgojo njihovih otrok in jim omogoča tako bodočo eksistenco? Učitelj in profesor, torej državni nameščenec! Kdo skrbi za njihovo korespondenco, pošiljatve itd. Poštni uslužbenec, torej državni nameščenec! Če hoče hišni gospodar kam potovati i. dr., kdo mu to omogoči? Železničar, torej državni nameščenec. Tako bi lahko naštel še mnogo drugih slučajev. Zadostujejo pa naj t v dokaz, kako odvisen je hišni gospodar od državnih nameščencev v vsakem po ložaju življenja in da mora torej on v prvi vrsti imeti interes na tem, da more državni nameščenec primerno ' živeti, Njegov lastni interes zahteva torej, da se zadovoljuje z najemnino, ki odgovarja dohodkom državnega nameščenca.
Slednjič: ali ni krivično, da se državnim nameščencem znižujejo dohodki; medtem ko zahtevajo hišni lastniki vedno isto ali celo zvišano- najemnino? Mi državni nameščenci se ne bomo upirali, da se nam krčijo naši prijemki, če zahtevajo to državni interesi. Odločno pa zahtevamo, da se razdele bremena pravično in da prevzamejo del bremen, ki jih moramo nositi mi, tudi gospodarsko gotovo močnejši hišni gospodarji! — Vprašanje, kako se naj določijo najemnine, prepustimo zato poklicanim oblastim. V splošnem pa naj najemnine ne prekoračijo 20% celokupnih prejemkov državnega nameščenca. Mnogoletna iz kušnja uči namreč, da je samo tako mogoče redno gospodarstvo tistega, ki je navezan na mesečno plačo.
Državni nameščenec.
Razkrajanje atoma
V	laboratoriju visoke napetosti v Ber linu so napravili poizkus, da bi razkro jiii atom z napetostjo 2,400.000 voltov, in so dosegli zelo povoljne uspehe. Verjet no je, da se bo na ta način posrečilo sistematično razkra anje atoma, kar bi bi
lo	velikega pomena za znanost in tehni ko. Značilno pri teh poizkusih je, da ima jo katodni žarki isto moč, kakor tisoč kilogramov radija. Tako velike množine radija vobče ne premore svet. Računajo, da se bo moglo doseči razkrajanje atoma z napetostjo 4 milijonov voltov. Ko se to posreči, bo začrtana znanosti in njeni praktičnosti povsem nova smer in mar sikateri aksijomi kemije se bodo zrušili
Malo smeha
— Ah, to poljubovanje. Vse mogoče se lahko dobi od tega! —
Prav imaš, Marjanca. Francka je
Športna nedelja
Temovanje za pokal medklubskega odbora
SK ŽELEZNIČAR ZMAGA PO ŽREBU. — DOBER OBISK.
Na igrišču ISSK Maribora se je vče-ra,- vršil turnir za prehodni pokal MOLNP, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel. Sodelovalo je četvero moštev, in sicer SK Železničar, SK Svoboda, ISSK Maribor in SK Rapid. Turnir je bil organiziran tako, da so tekme trajale po 45 minut. Igrišče je bilo zaradi dolgotrajnega deževja zelo mehko in razmočeno, tako, da so igralci morali napeti vse sile, da so obvladali teren.
Kot prva tekmeca sta nastopila
SK Železničar:SK Svoboda 2:0.
Svobodaši so bili pridno na delu, podlegli pa so zaradi raztrgane igre napadalne vrste. Precej krivde na rezultatu nosi tudi vratar, ki se ne zna dobro plasirati. Železničarji so imeli najboljše moči v ožji obrambi, dočim krilska in napadalna vrsta nista bili na običajni višini. Gola sta padla v 20. in 31. minuti. Sodi! je g. Nemec.
V drugi tekmi sta se srečala
ISSK Maribor:SK Rapid 2:1.
Maribor, ki je nastopil s štirimi rezervami, je ugodno iznenadil. Predvajal je lepo kombinacijsko igro in si ustvaril ne-broj zrelih situacij, od katerih pa je samo dve izkoristil. Po dolgem času je zopet nastopil Prevolnik v krilski vrsti. Čeprav leto dni ni igral, je rešil svojo nalogo zelo dobro. Napadalna vrsta se je nekoliko pregrupirala in je igral srednjega napadalca Konič. Bil je dober vodja, včasih pa je bil malce prepočasen. Mnogo se je opazilo, da manjka Bertoncelj, zaradi česar napad ni imel običajne prodornosti. V krilski vrsti je bil neumoren Kirbiš, izvrstna pa sta bila branilca ih vratar.
Rapid je bil fizično na boljšem, v kombinaciji pa je za Mariborom zaostajal. Srednji napadalec Heller se je brezuspešno trudil najti kontakt s svojimi soigralci. Krilska virsta ni bila na običajni višini. Obramba je bila sigurna, golman dober ter je nekajkrat uspešno interve niral.
Spočetka izmenjajoči napadi. V 16. minuti pa se Rapidu posreči doseči vodilni gol. Maribor pritisne in v 25. minuti izenači. V 35. minuti pade iz prostega strela drugi gol za Maribor. Vsi poizkusi, da bi eden ali drugi dosegel nadaljnje uspehe, ostanejo brezuspešni.
Sodil je izvrstno g. dr. Planinšek.
Pred pričetkom tekme je izročil načelnik nogometne sekcije ISSK Maribora g.
Nerat jubilantu Priveršku, ki je odigral svojo 100. tekmo za barve ISSK Maribora, lično spominsko darilo. Čestitamo!
V	finale sta se torej plasirala
ISSK Maribor :SK Železničar 0:0.
Boj med starima nasprotnikoma je ostal neodločen. Obe moštvi sta položi-
li	v igro vso energijo in skušali doseči svojemu klubu zmago. Priznati se mora, da se je tekma odigrala fair in brez nepotrebne preostre igre. Če vzamemo igro samo, bi morali prisoditi pičlo zmago Mariboru, ki je bil kombinatorno in tehnično za mal plus pred Železničarjem. Njegovi napadi so bili lepo izpeljani — do 16meterskega prostora. Tu pa je prave odločnosti zmanjkalo. Opaža se pri Mariboru pomanjkanje energičnih zvez, ki bi imele predvsem nalogo eksekutorja v za strel zrelih pozicijah. V splošnem pa je njegovo moštvo zaigralo dobro, vkljub temu, da so bili v moštvu rezervisti.
Železničar na drugi strani je predve-del igro, ki ni bila preveč vezana na kombinacije. Njegovo moštvo je izvajalo hitre napade, podprte z vsemi silami. Nasprotno pa je Maribor v kazenskem prostoru prepustil žogo le enemu izmed napadalcev. To je seveda otežkočilo siguren uspeh.
Tik pred koncem igre je bravurozno branil vratar Koren 11 metrovko, ki jo je diktiral sodnik zaradi roke.
Po propozicijah bi se moral zaradi neodločnega izida odigrati podaljšek 2krat 10 minut, ki pa je bil zaradi nastale teme nemogoč. Sporazumno se je potem žrebalo in žreb je odločil za zmagovalca SK Železničarja.
Sodil je g. Nemec.
SK Železničar mIad.:SK Rapid mlad. 3:3.
Na igrišču SK Rapida se je včeraj odigrala prvenstvena tekma med mladino SK Železničarja in mladino SK Rapida-Tekma je ostala neodločena 3:3.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb:	Concordia:Gradjanski 1:0
(1:0).
Sarajevo: Sašk:Hajduk 2:1 (2:0).
Beograd: BSK:Jugoslavija 2:1 (2:1).
Rim: Italija :Češkoslovaška 2:2 (0:0).
Dunaj: Rapid :WAC 4:2 (3:2); Admira: Wacker 4:1 (2:1); Austria:Hakoah 6:1 (4:0); Vienna:FAC 6:2 (2:1); Slovan:Ni-cholson 2:0 (1:0).
... __________________ _______ dobila kožuhovinast plašč, Tončka dva
Pravila in zdravniške stroške, za vzgo-: para rokavic, Fricka prstan z dijaman-Jo (Šolanje) otrok, za oddih v času po- lom >0 Lenčka celo — ziblje.
Zanimivi iznajdbi
Med ameriškimi učenjaki ni krize. Ti gredo svojo pot in vsak dan poroča ameriško časopisje o novih iznajdbah. V poslednjem času so se spravili nekateri ameriški učenjaki na ubogo človeško stvar. Za inženjera Whitemana je sodoben človek preslab, zato je konstruiral avtomat, človeka, ki bo v bodoči vojni zamenjal vojaka in prevzel njegove dolžnosti, Ustvaril mu je močno srce, motor 70 konjskih sil. Umetni človek je mnogo večji in močnejši kot navaden zemljan. Edina napaka pri Whitemano-vem človeku, »Golemu«, kakor ga sam naziva, je ta, da ne zna in ne more sam misliti. Za njega misli njegov ustvaritelj s pomočjo radiotelegrafije. Na komando Golem koraka, strelja, meče granate, pa tudi za borbo na nož je sposoben. Za vojsko je Golem veliko bolj pripraven kot človek, ker ne beži pred sovražnikom in ni tako občutljiv. Strupeni plini mu tudi ne morejo do živega, in ne potrebuje nobene maske. Umevno pa je, če ga zadene kroglja v srce, pogine tudi Golem, toda s to razliko, da mu srce lahko popravijo.
Ameriški učenjaki so iznašli že marsikateri automat, ki nadomešča človeka. Vsekakor pa je najnovejši Adam zanimiva prikazen na polju novodobne tehnike.
Za drugega ameriškega učenjaka pa je zopet na svetu vse premalo duhovitih in pametnih ljudi- Da se rodi tako malo , genijalnih mož, to mu očividno ni všeč.
I	Prišel je pred kratkim do zaključka, da v-o mogoče v bodoče take genije izdelo-
vati v laboratorijih in bioloških zavodih. Vsakega otroka, pravi učenjak, pa Če je še tako bedast, bo mogoče z malo operacijo izpremeniti v genijalnega Človeka. Poskusi so namreč dokazali ,da je telesni in duševni razvoj človeka odvisen od žlez. Zato bo treba samo to ali ono žlezo precepiti pri otroku, pa bo dobil otrok ali sijajen spomin, ali pa kakšno drugo duševno sposobnost v, največji meri.
Če se bo uresničilo, kar napoveduje profesor, bo napočila zlata doba za parlamente in univerze. Po svetu bodo hodili sami modrijani.
Berlin ne pleše in se net. zabava.
Običajno so vsako leto v jeseni berlfn-ski časopisi prinašali programe vseh večjih zabav in plešoč, ki so bili napovedani za sezono. Mnoge agenture in po-edini umetniki so imeli polne roke dela, da izmislijo nove atrakcije. To jesen pa, kakor da je Berlin izumrl. Nikdo ne misli na zabave in plese. Težko skrb tare Berlinčane, ko je pet milijonov ljudi brez dela, a 30 milijonov komaj životari. Do danes ni bil najavljen noben ples in nobena zabava. Velike dvorane pri Adlonu, v Kaiserhofu in Esplanadi čakajo... Tudi novinarskega plesa, ki je bil tradicijo-nalna in najelitnejša prireditev, baje ne bo. Berlin dela pokoro.
— Francelj je strašen človek. Pomisfl, jaz sem trdno sklenila, da mu bom dala košaro. Ali misliš, da me je ta grdoba zasnubil?
= Potolaži se, Dragica, tudi z menoj je tako napravil;
Stran 4.	fffarffiorsSl	V	E	C	E	R	N	I	K	Jutra	V	M	nrlSot	u,	'dne	16.	XI	1931
V	drugem činu je bilo še huje. — grajskimi strežniki je bil sluga v žolti
i"Pavle Lutkar
(Pole Poppenspaler.)
Pripovedka.
Teodor Storm. — Prevedel L. L.
Strelski dom na Južni cesti poznaš; na .vežnih vratih se je tedaj še košatila lepa slika orjaškega strelca s šopom peres na glavi in s puško v krepki desnici; sicer pa se je stara bajta tedaj še huje podirala nego dandanes. Društvo se je bilo že tako skrčilo, da je štelo le še tri člane; srebrne kope, prahovnice in častne verižice, ki so jih'bili nekdaj poklonili društvu stari deželni vojvode, so strelci že davno po malem zapravili; prostrani vrt — saj veš, da sega do drevoreda — so bili dali v najem kot pašnik za drobnico. Stara hiša z dvema nadstropjema ni rabila nikomur več ne za stan ne za delavnico; veter jo je bil zrni-kastil in zmajal in napol porušena je dremala med bodrimi sosednjimi hišami; le v pusti beli dvorani, ki je zavzemala skoro vse drugo nadstropje, so kazali včasih orjaki in glumci svojo umetelnost. Tedaj so velika vežna vrata s sliko strelskega bratca zabreščala in se s treskom odprla.
Po malem se je zvečerilo in zmračilo. Kako sem bil nestrpen, kako hudo mi je bilo! Oče ie bil odloči), da smem v Strelski dom šele pet minut pred začetkom predstave; sodil je, da sem take vaje v potrpljenju hudo potreben, ker bi sicer v gledališču povzročal nemir in bil ljudem v nadlego in napotje.
Končno sem stal pred vhodom. Velika vrata so bila na stežaj odprta in razni ljudje so drveli v hišo. Tedaj so namreč meščani še radi zahajali k takim zaba-
vam. Do Hamburga je bila dolga pot in le malo jih je bilo, ki bi se jim bile priskutile domače skromne prireditve le zato, ker so bili nekoč v, velikem mestu na razkošnih veselicah. — Ko sem se pririnil do vrha hrastovih polžastih stopnic, sem uzrl Liziki«,o mater, ki je sedela tik vrat in prodajala vstopnice. Prav zaupno sem stopil k njej, misleč da me bo kot starega znanca prav po domače pozdravila; toda tiho in togo je obsedela in mi odvzela listek, kakor bi ne imel prav nobenega stika z njeno rodbino. — Potrt in poparjen sem stopil v sobano. Ljudje so čakali na začetek predstave in se tiho pomenkovali; vmes jim je godel naš mestni muzikant s tremi tovariši. Najprej so mi obvisele oči v ospredju dvorane. Tam sta bili naslikani na rdečem zastoru vrh sedežev za godce dve dolgi troblji, ki sta križema ležali na zlati liri; in to se mi je tedaj jako čudno zdelo, da je visela na vsakem dulcu krinka, kakor da so jo bili obesili za prazne oči; ena je grdo gledala, druga se je smejala. — Tri prva mesta so bila že zasedena; zagozdil sem se v četrto klop, kjer sem bil zagledal vrstnika, ki je tam ždel poleg svojih staršev. Za nami so se poševno višala mesta tako, da je bila galerija, kjer so vsi stali, nekako za moža nad podom. Zdelo se mi je, da je bilo tudi tam precej ljudi, natančno nisem videl, ker so le slabo svetile lojene sveče, ki so brlele v pločevinastih svečnikih po lesenem opažu; tudi je požiralo luč težko stropno tramovje. Moj sosed mi je hotel povedati nekaj o šoli. Nisem mogel pojmiti, kako je mogel take marnje v misel jemati; gledal sem le na zastor, ki so ga svečano razsvetljevale svetilke na odru in na pod-stavcih za note. In zdaj se je nekaj za-
«a—sbhi     ii 'wnnBZMn—RMimuftimm.
zibalo preko zavese, skrivnostni svet, ki je bil za njo, se je zganil; še en sam lup in zvonček je zapel. Kakor bi trenil, so utihnili pomenki zgovornih gledalcev in zastor se je jadrno dvignil. — En sam pogled na oder me je pomaknil za tisoč let nazaj. Videl sem dvorišče srednjeveškega gradu s stolpom in mostom; dva možica sta stala na sredini v živem pomenku. Črnobradec, ki je nosil perjanico na šlemu in z zlatom izvezen plašč preko rdeče oprave, je bil palatin Vojmir; odpravljal se je na vojno, da ukroti črne nevernike, in je velel mlademu hišniku Golu, ki je stal v modrem, s srebrom obšitem suknjiču poleg njega, naj ostane v gradu in varuje palatinko Genovefo. Nezvesti Golo se je delal strašno divjega, ker je odhajal dobri gospodar brez njega v ljuto igro z orožjem. Ko sta se tako prerekala in pričkala, sta obračala glavo na desno in levo in sta močno in sunkoma krilila z rokami. Mahoma so zazveneli zunaj na mostu tanki zategnjeni zvoki troblje in hkrati je izza stolpa pridrvela v sinji obleki lepa Genovefa in vrgla roke preko ramen svojega soproga: »O moj Vojmir, ti presrčno ljubljeni, ko bi te Je kruti neverniki ne posekali!« Pa to ji ni nič pomagalo; še enkrat so troblje zapele, in grof je korakal prešerno in oblastno preko mostu z dvorišča: razločno se je čul hrupni odhod oboroženega krdela. Zlobni Golo je bil sedaj gospodar gradu. —
In zdaj se je igra nadaljevala tako, kakor je zapisano v tvoji čitanki. — Sedel sem na svoji klopi kakor uklet; te čudne kretnje, ti drobni in hreščeči glaski, ki so zares prihajali lutkam iz ust — groza je bila pogledati tajinstveno življenje v malih kipcih, ki so neodoljivo privlačevali moje oči.
nankinški obleki, ki so mu pravili Pavliha. Če ta fant ni bil živ, potem sploh nikdar ni bilo nič živega na svetu; uga-njal je take burke in zbijal take neverjetne šale, da se je vsa dvorana tresla od smeha; v svojem nosu, ki je bil velik kakor klobasa, je moral vsekakor imeti kak zgib; ker če je hahljavec tako iztresal svoj glupi in lokavi smeh, je k.mka! konec nosu, kakor bi od same objesti in razposajenosti ne vedel, kaj bi naj začel; obenem je zeval negodnik s svojimi velikimi usti in poka! s svojimi čeljustmi kakor stara sova. »Hopsasa« je zavpilo; tako je vselej tresn.il na oder; potem se je prav moško postavil in je govoril najprej le s svojim velikim palcem; tako ga ie znal izrazito kretati, da je bilo prav tako kakor v tisti igri: »Tu nič, pa tam nič; če nič ne ujameš, pa nič nimaš!« In potem tisti škiljavi pogled; — tako zapeljiv je bil, da so stale v hipu vsemu občinstvu oči navzkriž v glavi. Ves zaverjen sem bil v ljubeznivega navihanca!
Končno je gluma minila. In sedel sem spet doma v izbi in sem tiho obiral bedrce, ki mi ga je bila dobra mati postavila v toplo peč. Oče je sedel v naslonjaču in kadil pipico. »No, fant.« me je poklical, »ali so bile žive?«
»Ne vem, oče,« sem dejal in obiral kost; bil sem še ves zavzet in zbegan.
Nekaj časa med je motril s svojim preudarnim nasmehom. »Čuj, Pavle,« je menil potem, »ne smeš prečesto v tisto lutkovno omaro; tiste šeme bi utegnile na vse zadnje tekati za teboj v šolo.«
(Nadaljevanje sledi.)
Srečke za vse razrede državne razredne Soteriie dobite v
BančniposlevalnidJBezla^
_PooblažžeRž	prodajaiec	srečk	državne	razredne	Eoterije
Dobro ohranjen čevljarski stroj
radi smrti zelo ceneno na prodaj. Pobrežje, Vrtna ulica 6.	5252
Sobo
oddam.
Mlinska ulica 35.
Na prodaj!
Novo zgrajena vila ugledna hiša, 10 let davka prosta z 11 stanovanjskimi prostori, veranda, vrt, prahu prosta, 12% donosa, na Teznu, 2 minuti do avtobusa, za 220.000 Din. Vprašati v Mariboru, Smetanova ulica št. 54 v gostilni.	5039
Elektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih poslopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe.
Čedna moderna vila
v bližini parka Din 240.000.—. Trgovski lokal v centru z opremo; veliki mlin z večvagonsko dnevno kapaciteto, ceneno Din 15.000.—. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28.	5233
Vse vrste žarnic
za mesto Maribor prodajamo! Svetilke, motorje, likalnike, inštalacijsko blago, izvršujemo vsakovrstne inštalacije in popravila prompt po konkurenčni ceni. Ilič & Tichv, elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16, tel. 2756.	2075
Samostojna kuharica,
ki je služila 25 let pri isti družini v tej lastnosti, išče mesta pri dobri družini-Reflektira na dobro ravnanje. Ponudbe na M. Dolenc, Prečna ul. 3 I, Maribor.	5228
Dr. JAN JURO
advokat v Mariboru, je preselil svojo pisarno v
novo palačo OUZD; nasproti sodnije
SODNA ULICA št. 9
Soomnite se CliD
Inseriraite
v
..Veterniku"
Najprimernejše darilo Je
Trajno grelno peč
(Dauerbrandofen), skoraj novo, srednje .veliko, prodam po ugodni ceni. Klju-der, Dr. Medvedova ul. 14, nasproti Nassimbenijeve zvonarne.	5249
Sobo In kuhinjo
oddam. Stritarjeva ulica 3.
Sadno drevje
jablane, hruške, slive, črešnje, marelice, breskve, kutine, nešplje itd., je najboljše presaditi v jesen. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64. Telef. 2301,	5135
Mala družinska hiša
z lepim velikim vrtom na Teznu v Prešernovi ulici št. 13 takoj na prodaj.
 ________________________________________ 5252
Lepo stanovanje v prvem nadstropju v Prešernovi ul. 18, tri sobe, soba za služkinjo, predsoba, kuhinja, plin, električna razsvetljava in vsemi pritiklinami oddam boljši stabilni stranki. Vprašati Prešernova ul. 18. vrata 6.	5190
Sostanovalca
sprejmem v celo oskrbo. Naslov v m Pravi.	5230
Starešinsko društvo »Triglava" v Mariboru sporoča, da je umrl njega član, gospod
Milan Gregorič
absol. jur. v pok.
Pogreb se bo vršil dne 17. novembra ob 15. uri v Ptuju, Lahka mu bodi zemlja triglavanska.
Maribor, dne 16. novembra 1931.
Odbor.
lepo nalivno pero
Svojo veliko zalogo priporoča
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE. MARIBOR, Aleksandrova cesta H
Izdaja Konzorcij »Jutra« ® Liublfcni; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d edstavn^
STANKO DETELA v Maribor*