SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 10 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 25 de maržo - 25. marca 1999 Anton Drobnič in gospa Lidija nami med Dobrodošla, draga gosta! To nedeljo bo v jutranjih urah pristal 113 letališču v Buenos Airesu bivši gene- ^ni državni tožilec Republike Slovenije Drobnič s soprogo gospo Lidijo. S terri Se mu bo izpolnila dolgoletna želja, ki je večkrat izrazil, da bi spoznal našo ^Pnost, a tega ni mogel, dokler je bil na | °ki državni funkciji. Izpolnila pa se bo te tudi številnim argentinskim Sloven- ki so zvesto zasledovali delo Antona fobniča, tako ob nastanku in razvoju alo' 3Mca, tako ob nastanku in ženske zaveze kot v političnem udejst- v°Vanju in v vlogi generalnega tožilca. * prejšnji številki smo na kratko že penili nekatere točke obiska obeh gos-v- Danes za naše bralce objavljamo po-°ben program, v kolikor je predviden v enutku, ko naš list stopa v tisk. Obisk r‘rgariizira, vodi in koordinira SKD za Sentino in Južno Ameriko. Koordinacij-skupini pa načeljuje prof. Tine Vivod. Nedelja 28. marca: Prihod v Buenos [rres’ sv. maša in srečanje z rojaki Slom- IVega doma v Ramos Mejia. Ob 19.30 v ženski hiši predavanje. Ponedeljek 29. marca: ob 10.30 ^rejem na veleposlaništvu RS. Ob 17.30 ,e£anje z urednikom Svobodne Sloveni-' Tinetom Debeljakom. Ob 20. srečanje z lijaki v Našem domu v San Justo in ^erja istotani. ^ Torek 30. marca: Ob 13 kosilo pri slovenskih mater in žena v Slovens- Khiši. tiif. steč. Ob 15. predavanje dr. Lidije Drob- »Slovenija danes in žena”. Ob 20. at\i(' z rojaki na Pristavi v Castelarju. Sreda 31. marca: ob 20. srečanje z Jaki v Slovenskem domu v San Martinu. , četrtek. 1. J?1 . ji a v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. * 10 v Slov. hiši sestanek z borci. ^tek. 2. aprila: Ob 19.30 obredi vel. a v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski Ob 20.30 srečanje z rojaki v Hladnem domu. aprila: Dopoldan obisk v Lujanu. Ob 19. obredi vel aprila: Zvečer polnočnica Dogovori s Hrvaško ^aški zunanji minister Mate Granič je ca* z novinarji predstavil stališča J«® diplomacije do hrvaško-slovenskih iyj°Sov, predvsem vprašanju Piranskega 1Va. LB in JEK. Za Piranski zaliv je ^čno dogovorjeno, da bosta strani žaro Za svetovalno mnenje tretjega, nista ^Se še dogovorili, kdo bi lahko svetoval, ^strani ne bosta sprejeli svetovalnega A ki ni obvezujoče, obstaja le še j^0st arbitraže, je poudaril Granič. ot je dejal glede premožerysko-pra-°dnosov, obstajajo vsi pogoji, da bo sestanek obeh strani tudi zadnji, * >dabo sporazum parafiran, saj sta obe 'dali soglasje. d0„ zadeva vprašanje LB, sta se strani 60vr • 0rili, da bosta zahtevali svetovalno *^e IMF, pri tem pa je pomembno, da ttia ;iSarVie ne pogojuje podpisa sporazu- vile tudi v provinci Santa Fe, pa jim je ^ nator Reutemann prav tako negativno °0' govoril. Mnogi peronistični veljaki ga jo, on pa se pretežno posveča svojemu^ lju in organizira kampanjo za guverne*6 kandidaturo. IZ DEŽJA POD KAP Najhnjši udarec pa ni prišel od str^ opozicije, marveč od tam, kjer si je pre^ dnik največ obetal: iz province Catama*1^ Na nedeljskih volitvah je bil namreč Pet**. nar Bill Gates. Vsi so nestrpno pričako kakšne bodo novosti ob povratku. SP dejstev vsakdanje stvarnosti je vsako uPjjj, je na ponovno izvolitev vedno boij u no. Zadnje dni je tudi vrhovno zavrnilo vrsto tožb (nazadnje kar šttf ■ dan) s katerimi so privatniki zahteval* a litacijo Menema. Res je bil odgovor f0*1 ^ ne narave (da privatniki niso pristaj^^^. tako zahtevo), opazovalci menijo, da je vni sodniki skušajo pokazati, kakšn0 njihovo razpoloženje do te zadeve. p Kaj bo sedaj storil predsednik? JgO ga poznajo, trdijo, da se ne bo tako ,f udal. Večina resnih strokovnjakov P ^ mnenja, da še taka trdovratnost ne ^ ^ premagati množice nasprotnih dejstev- .j, navajo tudi, kako se določeni mene’^'\]j nio fukncionarji že pripravljajo na odn oblasti. In kadar miši zapuščajo lati)0"' ■»»■■■■■■IMBilllWMI II III III . I. 01 ,,Brez meja“ Slovenci v Argentini Srečanja v Slomškovem domu kjer radost in veselje nam krepi srce! SAN MARTIN Šolo, hej, smo odklenili! Tinka, tonka, tinka, tonka... Nestrpno sem se veselil prvega šolskega dne. (Kakor tudi vsi učenci, seveda.) V šolski omari bi se kmalu zadušil. Končno sem v soboto, 13. marca, ob 8,15 uri zaslišal živžav pod košatima lipama sanmartinskega doma. V razredu je čakala nova voditeljica Rožmanove šole Saša Golob in vpisovala otroke. Kar 69 jih je zabeležila. Samo še malo in okoli devete ure sem dal glas iz sebe: tinka, tonka... Otroci so se lepo uvrstili v spodnji dvoranl. Na levi najmlajši, proti desni so se postave večale. Malčki so se tesno držali svojih mamic in ugibali, kaj se bo zgodilo. Starejši so teh poslov vajeni in se popolnoma predajajo neizbežni usodi šolarjev. V tišini smo pozdravili slovensko zastavo, ki jo je nosila Monika Mavrič, in zapeli Slovenija v svetu. Ga. Saša je pozdravila starše in otroke in se predstavila kot nova voditeljica šole in navduševala otroke za slovensko besedo. Kot vsako soboto smo začeli z molitvijo k sv. Duhu. Tinka, tonka sem na tiho zapel kot navček. V molitvi smo se spomnili pokojnega Toneta Jermana, očka Natalije in Pavli j a. Četa učenjakov se je podala v razrede: mlajši počasi D starejši hitreje. „Tinka, tonka.. Novo leto naj bo plodno kakor r\jiva.” Na tej njivi bodo z ljubeznijo sejali božjo in slovensko besedo: katehet Franci Šenk, veroučiteljica Olga Kociman, Danica Petkovšek in Zofija Kastelic (otroški vrtec), Nina Pristovnik (1.razred), Regina Leber (2.r.), Irena Peršuh (3r.), Marta Škulj (4.r.), Vera Podržaj (5. in 6.r.), Saša Golob (7. in 8. r.) in Lučka Kastelic (pelje). Starši so se zbrali v gostinskem prostora in imeli kratek pomenek z učitelji. Voditeljica je orisala cilje slovenske šole in želela: „Naj ta šola vzgoji dobre in plemenite sadike, ki bodo obrodile lepe, bogate in dobre sadove. Slomšek je rekel, da so za živ]jer\je potrebna domača hiša, šola in cerkev. Ta trinom ne smemo nikoli raztrgati ali ločiti”. Predsednica Odbora staršev Magdalena Belec je prosila vse starše za pomoč pri delu. Tinka, tonka... šolsko leto ima kar tri devetice, Rožmanova šola pa tri podobne si fantiče. Trije korenjaki D trojčki Jožko, Jani in Matija Filipič so torbice vzeli in prvič v šolo šli. Tinka, tonka... malo sem žalosten. Letos ni več v šoli Katice Dimnik, ki me je toliko let crkljala. Pozdravljena pa spet med nami ga. Nina, ki je učila že pred leti. Tinka, tonka... bom vsako soboto zvonil in pozvar\jal k delu in počitku. Vsem pa želim, naj „semena vzkalijo in rodijo kakor klasje zrna zlata, da bo ob letu D tinka tonka, vaša žetev bogata." IBBMililllllllllllliriiW- Ker se gore ne premaga, dokler se ne Mde v dolino, smo se pričeli odpravljati t'a^l proti koči! Previdni smo bili še bolj, ^ Se največje nezgode pripetijo, ko človek da je nevarnost za njim. Po isti poti 0 se vrnili brez težav, le s to razliko, da sonce ogrelo sneg in smo se vdirali 0r^j do kolen. Gamaše nad obleko in so eprečiie, da bi se nam sneg nabiral v sk°n\jih. , ^opoldne smo prišli vsi srečni nazaj v tako ponosni, da si sami nismo mogli eijeti. Mladi, ki smo jih srečali, so nam ^vnost zavidali; tudi oni bi si želeli biti ^' Kjer smo bili mi. Komaj smo se inalo Počili in se preoblekli, že smo začeli , r*Pravljati nahrbtnike. Seveda, sedaj je 0 treba peš do Pampe Linde. Uro in pol y re hoje, skoraj teka in bili smo tam. «o smo si imeli povedati, ko smo se je v gostilno. Vsi smo bili srečni, vsak v Nttel nasmejan obraz. Obdajal nas je hu viti občutek... in doumeli smo besede finske himne, ki pravi „zato pa le hiti-, na gore, kjer radost in veselje nam srce!”... j ^ozn° smo se vrnili domov. Dan je bil v u bili smo utrujeni, a zadoščenje je bilo Vol ° na Tronadorju je bil preizkus ’ Potrpljer\ja in premagovanja svojih Mirko Špacapan in župan Hadrijan Koršič Nad. na 6. str. Monika vivod (6) - konec Zato pa le hitimo na gore, trem. Tisto noč smo sladko in mimo spali. Vedeli smo, da smo intenzivno preživeli vsak trenutek na gorah. Le dve besedi, ki vsaka v svojem pomenu vsebujeta vse: SREČA in HVALA. ZAKLJUČEK TEČAJA Naslednji dan smo spali dolgo in se zbudili sredi poldneva. Popoldne smo šli v mesto malo zapravljat, saj dosedaj spoh nismo imeli te prilike. Razvili smo slike in znova doživeli vse trenutke tečaja! Zvečer smo bili povabljeni na asado, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo, in se tam srečali z slovenskimi rojaki, s televizijsko ekipo in s planincem Silvom Karom. Pozdravil nas je g. Andrej Duh, nam na kratko razložil, kako je nastalo društvo in njegov namen, obenem pa nas vzpodbudil, da nadaljujemo s sodelovanjem. Bine se je zahvalil organizatorjem in sodelavcem za pripravo tako odlične dejavnosti z originalnim govorom, nato smo v imenu tečajnikov poflelili simbolične poklone v priznanje za požrtvovanje in dobro voljo. Zahvaljujemo se na prvem mestu dvema: Borisu Kambiču, pobudniku in organizatorju tečtya, in Dinku Bertonclju, da sta nas skupaj vodila po vzponih, nas nav- Depresion na Tronadorju duševala za plezanje in nam vedno stala ob strani. Oba sta bila duša te dejavnosti in njihove očetovske nasvete bomo še dolgo upoštevali. Odkrili smo v njih prave zglede poštenosti, odkritosrčnosti in velikodušnosti. Prepojila nas je njuna ljubezen do hribov in narave in spoštovanje vsega, kar je v njej božjega. Zato jima lahko rečemo le HVALA. In v tej besedi je vključeno še več, kot si morda še sama moreta predstavljati... Z vodjema so sodelovali še Marjan in Martin Mavrič, Matjaž Kambič (Miško), Milan Magister ter Andrej in Bogdan Bertoncelj. Postali smo prijatelji in dobili ob njih izkušnje v plezanju, ko so nas varovali na stenah, nas vodili in nas vedno vzpodbujali za naprej! Vrednote, ki smo jih odkrili v naravi in v skupini, ko smo gojili prijateljstvo, bodo ostale zasidrane globoko v srcih in zapečatene v najlepših spominih! Namen tečaja je bil pridobiti izkušnje osnovnega plezanja v andskih vzponih, ohraniti stik človeka z naravo in gojenje čuta za ohranjanje neokri\jene narave v prijateljskem vzdušju. Vsi vemo, da se je cilj polno in uspešno dosegel! In to naj bo vsem organizatorjem v priznanje! V nedeljo smo se srečali z buenosaire-ško mladino pri slovenski maši in si izmenjavali dogodivščine. Lepo je bilo in kar nismo hoteli od tam. Na srečo smo podaljšali počitnice za dva dni in šli na jezeri Steffen in Martin lovit ribe. Tam smo se odpočili od „napomih” počitnic ob pekočem soncu in prijetnem kopanju v jezeru. V grlu nas je nekaj stiskalo, ko smo se poslavljali na postaji. Težko se je posloviti od prijateljev, še teže pa, ko smo toliko stvari skupaj preživeli. Kambičevi so nas povabili na poslovilno kosilo, tako, da smo imeli vsako sekundo prešteto, predno smo vstopili na avtobus. Poslovili smo se od bleščečega Nahuel Huapija in veličastnega Tronadorja, Catedrala in njegovih stolpov, Lopeza in Campanaria ter od vse prelepe narave. V srcih pa nosimo spomin na prelepe trenutke... In da zaključim, si drznem uporabljati podobne besede Dinka iz njegove knjige Dhaulagiri:...”Ali bi šel znova na Trona-dor?” Brez pomisleka odgovarjata misel in želja: „Da.”... Konec je rad odgovarjal na razna vprašanja udeležencev, ob slovesu pa se zahvalil za misijonski dar iz mašne nabirke in se priporočil za duhovno in tvamo pomoč tudi v bodoče. OBISK Z GORIŠKE: DR. BERNARD ŠPACAPAN IN HADRIJAN KORŠIČ V nedeljo, 28. februarja sta obiskala Slomškov dom goriška rojaka: zdravnik dr. Bernard Špacapan, deželni predsednik stranke Slovenske skupnosti v Italiji, in Hadrijan Koršič, župan v Števerjanu. Po maši je bilo srečanje z gostoma, kjer ju je pozdravila podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc, gosta pa izrazila svoje veselje ob srečanju z rojaki. Dr. Špacapan je bil rojen v Slovenski vasi v Lanusu, po materi je nečak pok. msgr. Janeza Hladnika, po očetu pa je z Goriške, kamor se je z družino že trinajstleten preselil, ohranil pa spomine na mladost, ki jo je preživel v slovenski skupnosti v Argentini. V svojih izvajanjih je orisal življenje slovenske manjšine v Italiji in politična prizadevanja za uveljavitev njenih pravic. V marsičem se da primerjati položaj manjšine s položajem zdomskih Slovencev, vsaj v dnevnem naporu proti asimilaciji, a zavest, da so zamejci na svoji zemlji, ki se povrh še dotika Republike Slovenije, jim daje veliko prednost, ki pa ni dovolj izkoriščena. Samostojna slovenska država v evropskem okviru nudi nova izhodišča tudi za zamejske Slovence, a sedanja vlada v Sloveniji se zdi, kakor da nima izdelane dolgoročne strategije, kako bi vključila zamejske Slovence v vseslo- LOVRO TOMAŽIN 1 ,, v nedeljo, 21. februarja je obiskal ro-jake v Slomškovem domu jezuit p. Lovro Jotnažin, misijonar v Zambiji. Po soma-sevanju s prelatom Jožetom Škerbcem je , bilo srečanje z misijonarjem, ki se ga je ; beležilo lepo število rojakov. Najprej je p. i blazina pozdravila podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc, nakar je ■ lnisijonar orisal svojo življenjsko pot. Kot . ^ad fant je bil med nami zelo poznan kot > lavdušen športnik in kot predsednik Slo-j Venske fantovske zveze, delaven pa tudi v 1 %gih odsekih naše skupnosti. Po študiju v r ^venskem semenišču v Adrogueju smo ! Pričakovali, pa tudi on sam, da bo kot duhovnik deloval med skupnostjo, iz kate- > re je izšel. A Veliki Misijonar je imel z njim i druge načrte med ljudstvi afriškega konti-' nenta, kjer že 35 let blagoslovljeno deluje v 1 Libiji. Misijonar je orisal razvoj krščan-stva v tej deželi, kjer je „žetev velika, a predalo žanjcev”, o upanjih in zaprekah, s katerimi se srečuje Cerkev v Afriki. P. Lovro IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA SLOVENSKE UČITELJE IN UČITELJICE - SLOVENIJA 1999 V mesecu januarju seje skupina sedemnajstih slovenskih učiteljev udeležila seminarja za izobraževalce slovenskega jezika in kulture. Povabljeni so bili tokrat iz Argentine in Avstralije. Organizatorja sta bila: Ministrstvo za zunauje zadeve (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu) ter Ministrstvo za šolstvo in šport v Sloveniji. Udeleženci so bili učitelji iz raznih argentinskih provinc ter iz Avstralije. To so bili: Evica Draksler (Krekova šola - Tucu-man); Graciela Mravlje (Slovensko podporno društvo - Cordoba); Erika Raj d a, Vladimir Žumer Šmon (šola sv. Cirila in Metoda - Mendoza); Veronika Razinger por. Grohar in F. Marija Osojnik (Aljaževa šola -Bariloche). Iz Buenos Airesa: Marcel Brula, Lučka Vombergar, Mateja Hribar por. Šmalc (Slomškova šola), Cecilija Grbec slovenskih ljudskih panjev. Naslednja obvezna postaja je bila domačija Šerc. Saj smo bili že pošteno lačni! Sprejel nas je prijazen gospod ter nam za dobrodošlico nazdravil z domačim žganjem ter s kruhom, soljo in poprom. Nato nas je popeljal v majhno sobico, kjer smo si lahko po volji izbrali izmed raznih dobrot: prekajene medvedje, jelenove, svinjske salame, ocvrte polže, okusne sire, slanino, hren, domači kruh in vino, itd. Okusili smo tudi zelenjavno in gobovo juho, kuhano v črni kuhinji. V gostilni nas je pa čakala cela ohcet. Na izbiro smo imeli najmanj pet vrst mesa, kislo repo in zelje, štruklje, pražen krompir, domač kruh, itd. Prav nič ni manjkalo. Po tako okusnem in bogatem kosilu smo se odpeljali proti Planici. Sneg! Takoj smo se odločili, da gremo na sprehod v dolino Med seminarjem (Jegličeva šola- ABC po slovensko), Malovrh Veronika (Balantičeva šola), Ana Skar-lovnik por. Markež (Jurčičeva šola), Olga Sladič por. Fink (Baragova šola), Lili Tušek por. Kopač, Sonja Zarnik (Prešernova šola), Tatjana Panaino (Tečaj Triglav). Iz Adelaide v Avstraliji Stanka Sintič. Seminar se je pričel v soboto, 9. januarja v Radovljici s prisostvovanjem mentorice tega seminarja ge. Dragice Motik iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter Mihaele Černelič iz Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg imenovanih so nas pozdravili iz Sindikalnega centra za izobraževanje Radovljica, direktor Brane Iskra, iz Ministrstva za zunanje zadeve Vesna Gornik ter iz MŠŠ Irma Veljič. Seminar smo pričeli sredi popoldneva. Ga. Dragica nam je predstavila program, cilje, oblike in metode dela ter nam dala navodila za izdelavo glasila seminarja. Zatem so sledile socialne igre, katere je spretno in prijetno vodila Irma Veljič. Predstavitev ter dinamične in zanimive igre so nas popeljale v svet čustev in vprašanj. Naslednji dan, 10. januarja smo imeli celodnevni izlet na Gorenjsko. Žal v celotnem programu seminar ja ni bilo omenjenih nedeljskih svetili maš. Zato smo sami poskrbeli in se zgodni zjutraj pri sv. maši priporočili Bogu v radovljiški cerkvi. Pot nas je popeljala preko Jesenic, Mojstrane in Martuljka v Kranjsko Goro. Spremljale so nas zasnežene Kamniške, Savinjske in Julijske Alpe ter reka Sava Dolinka. Prečudovit je bil najvišji vrh Triglav! V tej zasneženi vasi smo obiskali najstarejšo kmečko Lizt\jekovo hišo. V njej smo si lahko ogledali izbo (hišo), črno kuhinjo, kmečke ornamente ter podstrešje z raznimi starimi predmeti. V njeni kleti so istočasno razstavljali mnogovrstne prednje stranice Tamar. Štiri kilometre tja in štiri nazaj. Vrnili smo se v poznem mraku, utrnjeni a veseli snežnega doživetja. V ponedeljek, 11. januarja sta nas voditeljici Dragica in Inna povabili na razgovor ob okrogli mizi. Pogovarjali smo se, kaj delamo v lastnem okolju za ohranjevanje slovenske samobitnosti, s problemi, ki ob tem nastopijo, izmenjava izkušenj m idej za delo s starši ter pogoj za uspešno delo z učenci. Pri tem srečanju je sodelovala Melita Steiner, svetovalka ministra na MŠŠ. Delali smo po skupinah ter izmenjavali izkušnje med kolegicami. V torek, 12. nam je predavala Martina Križaj Ortar, ki nam je razložila, zaknj učimo slovenski jezik in kaj moramo obvladati, če se želimo sporazumeti v danem jeziku. Zato je potrebno, da imamo razvite različne sposobnosti, ki nam bodo pomagale pri delu z učenci. Za nalogo smo razvijali slovarske in slovnične vaje. Popoldne nam je Mihaela Černelič z agilnostjo predstavila celo vrsto zanimivih učbenikov za slovenski jezik kot drugi/tuji jezik. Dala nam je celoten seznam ki\jig in nas povabila, naj si jih natanko ogledamo ter izberemo za nakup. Naslednji dan nam je ga. Dragica predstavila in obrazložila učni načrt za slovenščino kot drugi/tuji jezik in cilje dopolnilnega pouka slovenskega materinega jezika in kulture v tujini. Nato je Mihaela Černelič dinamično predavala o sodobni komunikaciji. Navdušeno in kreativno smo dopolnjevali naloge in izmenjavali izkušnje. Tudi ob igrah smo se mnogo nasmejali in marsikaj naučili. Po večerji smo večkrat raziskovali in odkrivali vsemogoče zanimivosti o kraju, kjer smo stanovali. Sneg nas je spremljal že od prvih dni, zato si lahko predstavljate naše navdušenje ob zasneženi naravi. Ke- panje, valjanje po snegu je bila prva stopnja. Potem smo gazili po njem, ga pokusili in se ga nagledali. Čudovito! V četrtek 14. nas je navsezgodaj obiskala Mateja Pezdirc. Zaposlena je na Filozofski fakulteti kot profesorica za slovenščino za tujce. Pripravila je teoretično predavanje o umetnostnem besedilu pri pouku. Zakaj ga uporabljamo, kako naj ga izbiramo in kako naj bi potekala razna priprava nalog. Za dinamiko je uporabila znano po-vestico Rdeča Kapica, s katero smo obdelali raznovrstne vaje. Drugo polovico dneva smo preživeli z Andrejo Markovič, ki nam je predstavila učbenik „Slovenska beseda v živo”. Na podlagi različnih poglavjih smo delali po skupinah in prilagodili tekst za svoje potrebe. Ob koncu smo vsi predstavili delo in izmenjali mnenja. Za kratek oddih so nam sporočili, da je odprt Čebelarski muzej. Nekateri smo ga tudi obiskali. Po večerji je vsaka skupina na iznajdljiv način predstavila raziskovanje Radovljice. Prva skupina je poročala o vseh gostilnah na vasi, druga je poročala o policiji, tretja o ljudski univerzi in o trgovini saclja, četrta je poizvedovala o Linhartu, peta o vrtcu in osnovni šoli, šesta je raziskovala Grajski Dvor. Predstave so bile skrbno pripravljene, čeprav smo imeli premalo časa za raziskave na terenu. Naši poslušalci so bili presenečeni nad delom, saj so stalno vzklikali: „Enkratno, enkratno!” V petek, 15. nas je čakala v predavalnici Marjanca Klepač, ki nam je predstavila svojo knjigo ..Slovenščina skozi letne čase”. Gospa je več let poučevala v Švici, od koder nam je vedela povedati marsikatere izkušnje glede poučevanja v zdomstvu. Z Mihaelo Černelič sta razložili delo, katerega smo skupaj obravnavali. Po kosilu nas je obiskal g. Vlado Donaj, ki nam je tudi predstavil svojo knjigo „Dober dan, slovenščina!”. Skupaj smo imeli pedagoško delavnico. Po večerji nas je čakal prijeten literarni večer. Na seminar je bila povabljena Polonca Kovač, pisateljica otroških po-vestic. Prebrala nam je nešteto humorističnih, hudomušnih in zabavnih. Nastalo je lepo razpoloženje, saj smo z radovednostjo in navdušenjem poslušali njene pravljice pozno v noč. Cel teden smo preživeli v Centru, Kjer smo spali, jedli, poslušali predavanja, kjer smo se večkrat v odmorih dobili v glavni veži in popili kavico, zvečer pa še kakšno zapeli in poklepetali. Naslednje jutro smo se poslovili. Sindikalni center Radovljica je ostal za nami. Odpotovali smo proti Postojni. Obiskali smo Postojnsko jamo, znano po svojih lepotah. Občudovali smo prekrasne in mo- gočne stalaktite in stalagmite. H kosilu smo bili povabljeni v gostilno Jadran v Postojni. Proti popoldnevu smo se odpeljali v Lipico, kjer smo si ogledali svetovno znane kobilarne. V letu 1580 jo je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel II. Še danes uspešno nadaljuje in razvija več kot 400 letno tradicijo v vzreji lipicancev. Nato smo odšli v Piran, kjer smo prenočili v hotelu Tartini. Kljub utrujenosti so nekateri odrajžali na sprehod, drugi pa v gostilno k praznovanju rojstnega dne našega Vladka, ki nam jc večkrat kakšno zapel pod okencem. V nedeljo, 17. nas je vodstvo popeljalo na ogled Pirana. Hodili smo po ozkih to dolgih ulicah, katere so se zvijale in neprenehoma nadaljevale po neznanih potek Ogledali smo si arhitekturo ter zanimivosti kraja. Obiskali smo tudi krajinski Par*( Sečoveljske soline ter muzej solinarstva Ta obsega dve obnovljeni solinski hišk njima pripadajoči solni polji in nekoč pl°' vni kanal Giassi, glavni kanal za dotok morske vode. V muzeju je skladišče za sol ter preprosto opremljeni sobi in kuhinj" namenjena bivanju zaposlenih na muzejskih solnih poljih. Solna polja sestavljaj0 bazeni različnih stopenj izparevanja in kris- talizacijski bazeni, kjer poleti nabirajo sol Po zanimivem izletu smo se vrniliv Piran, kjer smo kosili: morske živali, špage te, ribe ter okusen posladek. Popoldne s®0 pa imeli prosto za zasebne oglede, spreh0' de do Portoroža in občudovanje narave. P° celodnevnem izletu smo se odpeljali k Portoroža proti Ljubljani. Namestili smo s« v hotelu Turist. Že pozno v noč smo sc udeležili svete maše v frančiškanski cerkvi- Naslednje jutro smo se odpeljali z mest' nirn avtobusom v Osnovno šolo Danil6 Kumar (mednarodni oddelek) v Ljubija"1 Hospitirali smo v prvem in drugem razred" Nato so nam razkazali razne učilnice to nam pripovedovali o njihovih funkcijah. ^ kosilu smo imeli okroglo mizo z učitelji"8’ ma o učnih urah. Analizirali smo delo P" pouku ter se razgovarjali o uporablj""1 metodi in didaktiki. Skupni z Dragico Mol" ter z Urško Margan smo se poglabljali ° možnostih uporabe posameznih element0' pouka v danih pogojih v tujini. Po kratke"1 odmoru nas je obiskal predstavnik Efekt, ki nam je podaril razne diriaktič"6 igrače za slovenske šole. Ponudil nam Je tudi katalog za naročbo še kakšnih drug® igrač. Nato smo poslušali še predava"le Simone Krai\jc, ki nam je govorila o razv" ju govora in učenja jezika v predšolski obdobju. V torek, 19. januarja - zadnji dan p"eC*3 vanj. S Koroške je predavala Rezka Ish*8! ki nam je predstavila delo z didaktični"11 gradivi, ki so nastala pri pouku slovenšči"e kot drugi jezik. Nato smo pripravili nov" didaktično gradivo. Skupaj smo navduše"0 sledili predavateljici. Nadaljevanje prihodu)1 Skupina na slovenski obali SVOBODNA SLOVENIJA > mam—r nuiuimi m, jiinwiuMnmimujijjiimu PISMA BRALCEV Da ne bo dvomov Te dni je izšla v Ljubljani izpod peresa Leona Marca knjiga Kristjani za tehnokracijo. Založili so jo SKD ob desetletnici svoje ustanovitve. V obširnem delu je Mor zbral vrsto zanimivih podatkov, ki bodo gotovo služili tudi prihodnjim zgodovi-^tjem za poznavanje dogodkov v prvem desetletju slovenske povojne demokracije. 0 pripravi knjige me je gospod Marc obvestil in me prosil za nekaj podatkov glede ^vezave naše zgodovinske SLS-SKD s tedaj novo SKD. Njegovi prošnji sem ustregel in loko je v knjigi nekaj podatkov iz mojega pisma, ki ima datum 15. februarja tega leta. Seveda je avtor tu in tam kaj skrčil, do cesarje imel vso pravico. Vendar je na ta način Upadlo ime kakega zaslužnega moža iz vodstva SLS-SKD, nekatere odločitve pa, ki so Mie sad posvetov in pogovorov, je mogoče razumeti kot osebne, kar utegne ustvariti *3rešen videz glede načina vodenja stranke v emigraciji. Da ne bo dvomov, prosim Ur?dništvo Svobodne Slovenije, da objavi kopijo omenjenega pisma avtorju knjige v Pdoti, razen prvega odstavka, ki je osebne narave. Hurlingham, 15. februarja 1999 Kako je prišlo do združitve med zgodo-v'nsko SLS in SKD? Ko tole pišem, si želim, ('a bi bilo kmalu mogoče govoriti v preterm času tudi o združitvi strank, ki danes ■rišita gornji imeni. Kot izhodišče naj Vam stoŽi članek „Odkod zaklad”, ki sem ga Poslal Slovencu in ki je bil objavljen 3. 12. Z gospodom Lojzetom Peterletom sva Se prvič srečala v Parizu po maši, ki jo je daroval v slovenskem središču prelat Nace letnik, ko sem bil na poti na kongres KD v Budimpešti. Tja sem bil povabljen kot D^elnik SLS-KD (tako je bilo nekako zadn-™ 15 let pred združitvijo uradno ime stranke) s prošnjo, naj pripeljem s seboj Poleg delegatov iz zdomstva tudi kake Somišljenike iz domovine. To sem sporočil ■ Andreju Capudru, ki sem ga poznal od Prej, in predlagal, da bi se dobili z njim pa * Omanom in s Peterletom v Parizu in tako opolnili delegacijo. Že prej smo se dome-®ui v SLS-KD, da me bosta spremljala na »ongres dr. Peter Klopčič, podnačelnik franke za Kanado in Marjan Struna iz mncije, ki sta že nekaj let predstavljala v Srednjeevropski in nato v Evropski 2vezi KD. Oba sta že prišla v Pariz, da odpotujemo skupaj v Budimpešto. Prof. , "Puder mi je predstavil Lojzeta Peterleta j? Povedal, da Ivan Oman ne more priti, ■sto noč sem predsedel v sobi, ki sta si jo eula pri prelatu Čretniku Capuder in Pe- teri, , e> do pozne ure. Formalna seja, na ateri smo bili navzoči vsi omenjeni preds-,_vuiki obeh strank, pa je bila drugi dan. K ^eva na kongres, da bo vodil delegacijo eterle, ki bo tam prebral besedilo, katero tej smo sklenili, da z dr. Klopčičem ne StTlo Pripravili v SLS in bi ga sicer povedal da ga mora spremljati na kongres Ivan yrin in da ju bo predstavil drugim delega-ctlam na kongresu Marjan Struna. Izražena z obeh strani tudi želja, naj bi prišlo Je biia ciiti “srn, v°ril; Prej do združitve vseh treh krščansko Urjenih strank.* O tem sva kasneje go- j. a tudi z Ivanom Omanom, ki je imel is-ijtarnen. To mi je zagotovil tudi v telefons-Pogovoru, v katerem mi je sporočil še Pojasnilo Bariloche, 21. marca 1999 D erijeni glavni urednik Tine Debeljak! ie t)refizadnji številki Svobodne Sloveni-TOU. marca 1999, št. 8, str. 4) sem v ru- ■Pisma bralcev” zaznal v nekem ods-tnoje ime v neugodni luči. Želim -Razi hiti samo to, da se tisto nanaša na moj m . Kovor z Andrejko Mrak”, kot je bil Jav«en lansko leto v Svobodni Sloveniji ^ evilkah 30. in 31. (ob datumih 30. julija •avgusta) na 4. strani. Sj[0 , v b‘Pa hvala za uvidevnost za že r^šr\jo objavo in tople pozdrave! Dr. Stane Žužek S. C. de Bariloche - R. Negro v Argentino, da je nujno registrirati ime SLS in vse mogoče različice, da se imena ne polasti bivša nomenklatura. Zagotovil mi je, da bo ime SLS uporabljeno le po združitvi strank. Dal sem mu privoljenje, ker praktično ni bilo možnosti, da bi zgodovinska SLS pravočasno dobila v Sloveniji status pravne osebe. Oman je besedo držal. SLS je stala od vsega pričetka pogovorov z SKD na stališču, naj bo dosežena združitev strank le na podlagi programa. Njena programska stališča so bila postavljena v ..Deklaracija SLS ob 90 letnici”, ki jo je decembra 1982 podpisal kot prvi tedanji načelnik stranke Miloš Stare, za njim pa podnačelniki: za rojake iz ZDA dr. Puš Ludvik, za Argentino jaz, za Kanado Mar-keš Peter, za zah. Evropo Sekolec Franjo, pa glavni tajnik stranke Melaher Jože iz Clevelanda, nato pa vseh 14 članov načelstva iz Evrope, Kanade, ZDA in Argentine. Ta izjava je pomembna, ker se v njej stranka prvič popolnoma jasno opredeli za slovensko državno samostojnost v odstavku, ki pravi: „Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države. Zato SLS stremi in dela za tem, da narod to svojo pravico uveljavi in se ves združi v slovenski državi. Posebna in trajna skrb slovenske države naj bo posvečena tistim članom naroda, ki živijo zunaj njenih meja.” Njen drugi programski temelj P a je bil nov in obširen program, ki so ga izdelovali člani načelstva iz vseh celin s pomočjo nekaj vidnih članov med leti 1987 in 1989. Zadr\je mesece tega leta je bil program sprejet po vseh članih načelstva, objavljen pa je bil decembra z datumom: januar 1990. Program vsebuje 86 členov. Predgovor zaključuje misel, da predlaga „SLS v prelomnih časih, katere doživljamo, rojakom svoj posodobljeni program kot doprinos k skupnemu iskanju pravične in uspešne družbene ureditve, s katero naj slovenska država zagotovi našemu narodu notranjo in zunanjo svobodo.” Na tej podlagi je SLS sodelovala s SKD že pri izdelavi njenega prvega programa, ki je bil sprejet ob koncu januarja 1990. Intenzivnejši pogovori o združitvi so se ponovno pričeli v drugo polovici 1991. Z datumom 28. aprila 1992 sem poslal vsem „Članom zbora zaupnikov Slovenske ljudske stranke po svetu” okrožnico glede združitve strank, ki pravi v prvih odstavkih: „V skladu z mandatom, ki ga je Zbor zaupnikov dal Načelstvu stranke, smo bili skoraj dve leti v razgovorih z vodstvom Slovenskih krščanskih demokratov glede združitve obeh strank na podlagi istih načel in skupnega Programa ter Statuta. Zadi\ja inačica omei\jenih dokumentov nam je bila poslana pred dobrim mesecem. Komisija za Statut in Program, ki jo sestavljajo poleg podpisanega še člani načelstva: arh. Jure Vombergar, dr. Katici Cukjati, dr. Andrej Fink, Marjan Loboda, dr. Julij Savelli in Marjan Schiffrer, je po daljšem obravnavanju poslala vodstvu SKD opombe na oba dokumenta, od katerih so bile nekatere bistvenega značka. Z zadovoljstvom ugota- Čigave so narodne pesmi? Naslednji članek nam je poslal predsednik SKD Lojze Peterle, ki je bil že velikokrat med nami in pozna naš odnos do slovenske narodne pesmi. Kot lahko razberemo iz tega članka, je v Sloveniji položaj popolnoma, drugačen, celo nasproten. Angelos Baš: Še o usodi slovenske ljudske pesmi Pred dnevi sem prebral knjigo 10. kongres ZSK, Ljubljana 1987. V njej so objavljeni predvsem prispevki, ki so bili prebrani na kongresu ZKS 1. 1986. Od teh neposredno zadeva etnologijo samo eden, pa še ta le delno. Gre za t.i. razpravo Bojana Adamiča v Komisiji za naloge ZK v materialnem, znanstveno-tehnološkem in kulturnem razvoju. V svoji t.i. razpravi pričuje Bojan Adamič mdr. o usodi ljudske pesmi (str 631) v nekem kraju „prav blizu Ljubljane” (imena tega kraja ne omenja). Usoda ljudske pesmi, kakršno spričuje Bojan Adamič, resda ni bila pogostna, za etnološko vedo pa obsega podatke, vredne upoštevanja. Adamičevo pričevanje je tukaj ponatisnjeno v etnološke namene. „...Jaz hodim po Sloveniji s precej popularno oddajo Veseli Tobogan, ki po raznih šolah vse Slovenije izbira pevce in recitatorje in dela z njimi program za radijsko oddajo ob nedeljah zjutraj. Sem torej prisoten pri avdicijah in izbiranju solistov. Pevci v krajih zunaj Ljubljane zapojejo kako I'Wll-BWIWIMI«« ljudsko (odvisno od staršev in deloma tudi od šole), ki jo poznajo. To pesem potem instrumentirano damo v program. Zgodilo pa se je na neki avdiciji prav blizu Ljubljane, da otroci - in precej jih je bilo na tej preskušnji - niso zapeli in poznali niti ene narodne. To nas je precej presenetilo in smo seveda vprašali, kako to. Vzroki so lahko različni. Otrokom jih ni pela mama, v šoli niso imeli pevskega pedagoga, preveč poslušajo radio ali gledajo TV, ali pa jim je bolj ideal — Polko plešem, valček plešem, tudi rock-and-roll. Toda odgovor, ki smo ga dobili, je bil ne samo drugačen, nego predvsem nepričakovan. Narodne pesmi so med vojno peli belogardisti, torej so belogardistične. In kdo je to rekel? Njihovi politični vodilni možje! To je resda le majhen, ekstremen detajl, ki pa kar dobro pokaže, koliko in kakšno politiko (če smemo to tako imenovati) vodimo komunisti v nekaterih primerih...” Traditions, Ljubljana 1998 Slovenska izseljenska matica Slovenska izseljenska matica (SIM) je 19. marca v Ljubljani izvolila novo vodstvo. Štiri leta bo njen predsednik dr. Anton Bebler, profesor na fakulteti za družbene vede, podpredsednik Peter Kovačič Peršin, profesor slavistike, urednik revije 2000. Z jasnim namigom na našo politčno emigracijo in na druge slovensko zavedne izseljence so govorili, da je več kot 80% Slovencev, živečih v tujini, tujih državljanov in je zato preživeta politika države, ki je Slovence po svetu jemala kot del slovenskega političnega prostora. Pri SIM kaže, da imajo rajši Slovence, ki se zanimajo le za polko in klobase. Dr. Bebler pa je dejal, da ni dobro, da se z izseljenci neposredno ukvarja država, saj se zato v to problematiko vpletajo ..medstrankarske razprtje”. Zarje je bilo gotovo boje v časih „enounja”, diktature. Predlagal je, da bi ustanovili javno fundacijo, neodvisno od države, kjer bi gotovo levičarji spet imeli monopol in nadzorstvo. v jamo, daje Svet SKD večino naših predlogov upošteval, kakor je razvidno iz priloženega faksa glavnega tajnika SKD g. Petra Reberca.” Sledilo je pismeno glasovanje članov „Zbora zaupnikov SLKS” po svetu, ki je imel podobno vlogo, kot jo ima v stranki SKD Svet, za ali proti združitvi. Dne 11. maja 1992 je bilo glasovanje končano. Na 114 prejetih glasovnicah (89% upravičencev) se je 109 članov Zbora zaupnikov (85% upravičencev) izrekla za združitev. To smo sporočili članstvu, pa tudi predsedniku SKD. Od takrat je prešla iniciativa postopka združevanja v roke SKD. Skupno izjavo za javnost sva o tem podpisala z Lojzetom Peterletom z datumom 16. maja 1992, to je dan, ko je kongres SKD združitev odobril. V dejstvu, da do takrat ni bilo mogoče doseči, da bi prišlo tudi do združitve z Omanovo Kmečko Zvezo-LS, vidim največji politični neuspeh vseh prizadetih in se čutim zarj, kjub naporom v tej smeri, soodgovoren. Izgovori, da bosta stranki ločeno imeli večji uspeh, so se mi vedno zdeli neutemejeni. Dr. Marko Kremžar * Mišljene so bile zgodovinska SLS, Kmečka zveza in SKD Glavni tajnik SIM Janez Rogelj je potožil nad njihovim ..podrejenim položajem" v primerjavi z drugimi takšnimi organizaci-jimi, in da je delež denarja, ki ga ministrstvo za kulturo namerja za kulturno dejavnost Slovencev po svetu, vse mar\jši, zato se bodo pritožili na ministrstvo. Ob 50-letnici SIM, ki bo leta 2001, želijo izdati obširno knjigo o Slovencih po svetu. Med programi za prihodnje leto ima Izseljenska matica na programu poleg obiskov po svetu in v domovini tudi obisk folklorne skupine Maribor iz Carapachaya, kakor poroča Delo v soboto, 21. marca. Srečanja... Nad. s 3. str. venski projekt. Dr. Špacapan je poudaril pomembnost samostojnega političnega nastopa v Italiji in duhovito pristavil, da pri tem delu sodeluje tudi slovenska skupnost v Argentini: kar dva goriška vodilna politična delavca sta izšla prav iz te skupnosti (glej pogovor na str. 6). Zupan Hadrijan Koršič je najprej orisal gospodarski položaj na Goriškem in v Trstu s posebnim ozirom na slovensko manjšino, pojasnil okoliščine propada slovenske banke v Trstu ter pogubnost prejšnjega jugokomunističnega poseganja med Slovence v Italiji tako v kulturnem in političnem kot gospodarskem oziru. Župan Koršič, ki je eden izmed treh slovenskih županov na Goriškem, je nato predstavil štever-jansko občino v goriških Brdih kot deželico vinogradov in vrhunskih vin. Slovenski vinogradniki so ne le umni gospodarji, temveč tudi dobri trgovci, suj svoja najboljša vina z zaščitno znamko izvažajo po svetu. Kot župan ima na skrbi tudi občinski vodovod, kjer rado pride do kakšnih nevšečnosti „menda tudi zato, ker imamo v Šte-verjanu več vina kot vode" je hudomušno pristavil župan Koršič. Gosta sta nato odgovarjala na vprašanja navzočih, ob slovesu pa povabila rojake iz Argentine, da jih obiščejo na Goriškem. Srečai\ja se je udeležil tudi mag. Tomaž Kunstelj, opolnomočeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu. J.T. DR. BERNARD ŠPACAPAN Vem, da je to Slovenci v Argentini se radi pohvalimo (malo za šalo, pa ne preveč...), da so iz naših vrst izšle marsikatere osebnosti, ki so bile in so še na vodilnih mestih v Sloveniji. Pa tudi v zamejstvu. Eden takih je dr. Bernard Špacapan, ki je preživel otroška leta v Slovenski vasi, dokler se nista oče Mirko in mati Angela odločila, da se družina preseli v Gorico. Dr. Špacapan je poročen z go. Nadjo roj. Fabris in ima dva otroka (stara 15 in 17 let). Zdaj se je kratek čas mudil v Argentini na obisku pri. sorodnikih in privolil, da mu stavimo nekaj vprašanj. S kakšnimi občutki se vračaš v Argentino po tolikih letih? Vračam se po več kot šestintridesetih letih z velikim veseljem in ganjenostjo, ker pač je le moj rodni kraj. In tudi srečam polno ljudi, ki sem jih takrat poznal in verjetno, če bi jih na cesti videl, ne bi več spoznal. Ampak ko se usedemo skupaj, ugotovimo, da imamo marsikaj skupnega. Torej občutki so drugačni od tistega, ki prvič pride v Argentino, ker pač skupnost poznam, nekaj ker sem v njej živel, drugič pa zato, ker sledim, kolikor morem, preko živa skupnost tiska dogajanju v Argentini. Vem, da je to živa skupnost, da skuša ohranjati neke vrednote, ki so jih starši prinesli s seboj iz Slovenije, in vidim, da to zelo uspešno. Med občutki je tudi veliko spominov na očeta... Veliko spominov na očeta. Tudi to me prijetno preseneča. Sicer vem, da je bil oče član tiste generacije, ki je vso to reč ustvarila in je to z velikim veseljem, mislim, delal. Ampak vidim, da se ga vsi spominjajo kot nekoga, s katerim so nekaj skupaj ustvarili. To je, mislim, tista najlepša reč, ki je argentinske Slovence karakterizirala, da so se znašli vsi - enaki: visoki, nizki, srednji sloji, vsi so se tukaj dobili konec štiridesetih let in pač morali začeti z niča. Druga stvar, ki mi jo je oče vedno pravil in vidim, da je res: koliko so oni v tistih letih žrtvovali za te Domove in za šole, ko so sami ustvarjali družine, sami si hiše gradili, pa so vseeno še več dali za skupnost kot zdaj, vsaj v Italiji, damo (ne vem, kako je zdaj tukaj z mlajšimi generacijami). Ker pri nas med Slovenci v Italiji je postalo vse tako uradno: tudi kultura, športna dejavnost, vse spada v organizirano, plačano deja- laiiinii ii ii .-.-i mmm i mm m Slike z obletnice SPD ........i. Sliki akad. slikarja Milana Volovska na razstavi SPD-SKA Pogled na razstavni prostor v Bariločah SPD je prazn svoj0 obleti*1 z izleto" na Capi110'. Na slik' druščin na vrl"1’ zadaj Nahue1 Huapi- vnost, kar ni zmeraj najbolj prav. Ti si zdaj deželni predsednik Slovenske skupnosti. Slovenska skupnost je nastala leta 1975, potem ko sta se združili stranki Slovencev: iz Gorice Slovenska demokratska zveza, iz Trsta pa Slovenska skupnost. Ti stranki sta se združili takrat ob nastanku dežele Furlanya-Julijska krajina in tej novi deželni politični organizaciji je bil moj oče prvi predsednik. Sploh pa bi rekel, da so argentinski Slovenci tej stranki precej dali, ker je do preteklega decembra bil njen deželni tajnik skoraj osem let Martin Brecelj, ki je tudi član naše-vaše argentinske skupnosti. Jaz sem pa sedaj že drugo mandatno dobo deželni predsednik. Prej sem bil več let občinski svetovalec v goriški občini. Torej naša stranka je pred velikimi spremembami, ker imamo sedaj večinski sistem. Mi kot majhna stranka se borimo za to, da bi imeli zagotovljeno zastopstvo v občinskih, pokrajinskih, deželnih svetih (za Rim se niti ne upamo vprašati...), ampak večinski sistem nam tega ne omogoča, zato moramo iti stalno v neke koalicije. Enkrat smo v koaliciji z levico, se skregamo, potem smo v koaliciji s sredinskimi strankami, nekako se sproti prilagajamo politični situaciji. Vsekakor pa našo stranko ka-rakterizira izbira slovenstva, politična avtonomija, pluralizem in seveda smo za najožje stike s Slovenijo, za kar na primer naša levica ni. In kakšne so tvoje naloge kot predsednik stranke? To je bolj reprezentativna funkcija, ker v Italiji so tajniki strank tisti glavni, ki so najbolj odgovorni za politično linijo stran- smmm ■■ am ■mm hm hm hbbmmb Križ na vrhu Capille. Prvi je bil postavljen leta 1952, drugega (na sliki) so postavili Slovenci deset let pozneje. ke. Jaz delam po možnosti, kolikor morem, ker mi moj poklic ne dovoljuje, da bi zmeraj hodil okoli. Ampak kolikor morem: je treba pač v Ljubljano, imeti stike z drugimi strankami, kdaj iti v Rim, zdaj imamo neke stike na evropski ravni. Je veliko dela. Ce bi mogel, bi ga bilo še več. In s čim se ukvarjaš? Kakšen poklic si izbral? Jaz sem zdravnik, specializiran v psihiatriji in se ukvarjam zdaj že skoraj deset 1® z vsemi boleznimi odvisnosti: alkoholizem, mamila, kajenje, odvisnosti od hrane, od tablet. Vse to področje v Italiji sestavil* takoimenovano službo za odvisnosti. J32 vodim to službo za odvisnosti v goriški pokrajini, torej imam kar precej odgovorno funkcijo. Hvala lepa! Pogovarjal se je Gregor Bata8e^ Zgodilo se je v Sloveniji PRVA DELA NOVE TOŽILKE Generalna državna tožilka Zdenka Ce-rar je na seji kolegija svojim sodelavcei” predstavila program dela. Pravosodnem11 ministru Tomažu Marušiču je za svojež3 namestnika predlagala vrhovnega državne' ga tožilca Franca Mazija. Skupino državn® tožilcev za posebne zadeve bo tudi v prih0' dnje vodila vrhovna državna tožilka Barb3' ra Brezigar. Cerarjeva je umaknila Drobničevo P11' tožbo o pravomočnosti sodbe, s katero s° bili obsojeni škof Rožman, Leon Rupnik Ervin Roesener, Lovro Hacin in ostali soo^ sojenci. Zahteva za obnovo postopka zopcr škofa Rožmana pa je še vedno v postopa pred pristojnim sodiščem. DRNOVŠEK O KOSOVU Slovenija si zelo želi mirne in deinoW3' tične rešitve kosovskega vprašanja ter v svojih močeh tudi aktivno sodeluje P1' ^ kanju takšne rešitve. Vendar pa je prem Janez Drnovšek izrazil nmei\je, da trenu111 „na žalost kaže, da je mirna rešitev m®1 verjetna kot vojaška opcija”, obenem V tudi upanje, da še lahko pride do preobr9 ta. POKLON PADLIM V I. SVET. VOJS# Slovenski veleposlanik na Bojan Grobovšek se je med uradnim kom v mestu Rzeszow na jugovzhodu jske v spremstvu krajevnih oblasti vojaškem pokopališču poklonil sporni”11 Slovencev in drugih padlih v prvi sveto'1*1 vojni. Tokrat se je prvič po prvi sveto'111 vojni kakšen predstavnik Slovenije p°^ nil spominu teh padlih Slovencev, ki j^|f nekaj tisoč, po nekaterih ocenah pa ce več kot desettisoč. —— _ — Novice iz Slovenije Pisali smo pred 50 leti... LJUBLJANA - Po več letih je ljubljansko podjetje Slovenijavino letos na hrvaških sodiščih uspelo s tremi tožbami proti podlem, ki so jih tožili zaradi poneverjanja blagovne znamke Cockta. Na Hrvaškem so ^di poneverjar\ja blagovne znamke tožili U podjetij, trenutno pa so v postopku še “Ue primeri. Tožena podjetja poneverjajo ime kot tudi vsebino pijače Cockta. Ponaredke pa po bistveno nižji ceni proda-M)° pod imeni kot so Kokta, Coctaco in Podobno. Surovina za ponarejeno Cockto stane šest mark za kilogram, za originalno surovino pa licenčni partnerji plačujejo 20 d° 21 mark. POČE K - Letalstvo in zračna obramba Slovenske vojske (SV) se je skupno urilo z letalstvom zveze NATO. Vajo v obliki simu-ciie bojnega delovanja na višinah od 600 do 3000 metrov so izpeljali nad območjem očka in letališča Brnik. Namen usposab-tat\ja in urjenja pilotov SV je pridobivanje a'at\j o organizaciji in izvajanju letenja s simulacijami bojnega delovanja z letali po ^čah na zemlji. PTUJ - Mesto Ptuj je na mednarodnem tekmovanju mest v Al Ainu v Združenih ^abskih emiratih zmagalo v svoji kategorija Prvo mesto pa so dosegli tudi na pod-upravljanja z dediščino. Tekmovanje Ze ^to let poteka pod pokroviteljstvom °ko\jevarstvenega programa pri ZN in se ga Je v prvem delu letos udeležilo 40.000 mest ^ ysega sveta. V kategoriji B, kamor sodi ^li se je v finalni izbor uvrstilo šest mest, Pri čemer je v celotnem finalnem tekmo-Vai\ju sodelovalo skupaj 18 mest. LJUBLJANA - Razstavo Podoba vojaka "likovne upodobitve in fotografije generala «Udolfa Maistra, ki jo je mariborski Pokra-Jirvski muzej lani pripravi ob 80-letnici bo- jev za Maribor in slovensko severno mejo, so v odprli tudi v Križankah, razstavišču Mestnega muzeja. V dveh prostorih je razstavljenih na desetine fotografij in umetniških upodobitev generala ter dokumentov iz tistega obdobja, razstavo pa dopolnjujejo tudi osnutki z natečaja za spomenik Rudolfa Maistra na konju. LJUBLJANA - Evropska komisija je ob ponovni potrditvi datuma zaprtja prostoca-rinskih trgovin (letos 1. julija) v državah članicah Evropske zveze tudi opozorila Slovenijo, da mora podvzeti enake korake. Slovenska vlada pa smatra, da še ni dolžna zapreti teh trgovin, ker še ni polnopravna članica; le-to bi storila do leta 2.002, ko bi Slovenija povsem uskladila svoj pravni red z normami Evropske zveze. Z brezcarinskimi prodajalnami Slovenija privablja turiste, goste obmejnih območij in tranzitne potnike. V teh trgovinah na meji z Avstrijo in Italijo je zaposlenih okoli 14.000 ljudi. LJUBLJANA - Veliko povpraševanje poslovnežev in raznih pockety po gradbenih in drugih zemljiščih stalno dviga cene. Še bolj pa naj bi se dvignile po mesecu juliju, ko bo uveden davek na dodatno vrednost (IVA, op. ur.) V nekaterih primerih so cene višje od cen v raznih evropskih mestih (Dunaj, Rim). Naj dražja zemljišča so v Ljubljani (za Bežigradom stane kvadratni meter zazidalnega zemljišča tudi po 15.000 tolarjev), sledijo pa v Kranju, Novi Gorici, Kopru in Postojni. MONS, Belgija - Na 15. mednarodnem filmskem festivalu ljubezenskega filma, ki je letos prvič imel tudi tekmovalni značaj, je slovenski film Ekspres, ekspres Igorja Šterka prejel posebno nagrado žirije. Za Šterkov film je bila to že 13. nagrada na mednarodni ravni. Maribor - Na snežnem stadionu na ohorju je bil v okviru prireditve Snežna postavljen nov svetovni rekord za uiftnessovo knjigo rekordov. 322 smučarje oblikovalo smučarski vlakec, kot ga svetu še ni bilo. Valovita kača je segala ^ko po snežnem stadionu, sicer znanem borišču smučarskih tekem za Zlato lisi-Nov svetovni rekord za Guinnessovo "pl'go rekordov sodi v okvir vseslovenske-Projekta Leto rekordov. Gre za četrti , °rd v okviru omenjenega projekta, s želijo organizatorji čim večjemu v l/ Slovencev omogočiti, da se vpišejo Nigo rekordov, jj CROMWELL, Nova Zelandija - Bojan J^vat je osvojil 3. mesto v svetovnem po-^ u v razredu C-l v spustu na divjih vodah. Potrditev 3. mesta mu je bilo na reki Ka-aU dovolj že 3. mesto na sobotni tekmi ‘talyanoma Panatom in Spellijem, ki sta . _ °jila tudi 1. in 2. mesto v skupnem se-» Panato je slavil tudi na naslednji ^terski tekmi, Horvat pa je bil peti. MARIBOR - Boštjan Nachbar, košarkar lt|aribi *%al 'orskega ZM Lumarja, bo 28. marca .-—za mladinsko košarkarsko reprezen-c° Sveta, ki se bo v Tampi že petič po-•ua z vrstniki Združenih držav Amerike. ro santa maria capua vetere - Ev- jjj^ki prvak med kolesarji do 23 let Zoran ^Jenčič je na dirki Tirreno Adriatico k ,e^fl enega svojih največjih uspehov v eri. Kot član italijanske poklicne ekipe fl7a ^a^(^r°la Je v ciljnem šprintu 2. etape tiQ ) zaostal le za zmagovalcem Italija-Massimom Strazzerjem. ^^^BLJANA - Košarkarji Uniona Olim-f]K 80 v tretji, odločilni tekmi osmine evroPs*80“ .... tako da butarice dobivajo tudi nove vsebinske, pomenske razsežnosti. Razvila sta se predvsem dva načina izdelovanja oziroma povezovanja oblanja v butaro: vsak oblanec koničasto ali polkrožno zavijejo. Ljubljanske butarice se razlikujejo tudi po razmerju med okrasnim oblanjem in zelenjei«. V tridesetih letih so tako imeli prodajalci ljubljanskih butar že svoje stalno prodajno mesto, in sicer vsako leto nekaj dni pred cvetno nedeljo na ograji pri Tromostovju in na Cankarjevem nabrežju. Tako je bilo vse do leta 1948, ko so prodajo ljubljanskih butaric prenesli na Pogačarjev to prebarvali v barve slovenske tribarvnice, trg za Stolnico. NOVICE S PRIMORSKE 29. REVIJA otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih je imela svoj zaključek na pomorski postaji v Trstu. Vsako leto množično obiskano revijo prireja od leta 1971 Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Trsta z namenom ovrednotiti in razviti zborovsko petje med slovensko mladino v zamejstvu. Letos se je revije Pesem mladih udeležilo 13 otroških in mladinskih pevskih zborov, od katerih je bilo 12 s Tržaškega, eden pa z Goriškega. Letos so nastopili nekateri otroški in mladinski zbori, ki jih že dolgo ni bilo več na odru. Tu gre predvsem za oživljeni otroški zbor Virgil Šček iz Nabrežine pri Trstu, otroški zbor Glasbene matice in mladinski zbor Srečko Kosovel z Opčin pri Trstu. Prvič pa sta na reviji nastopila otroški zbor Kraški cvet iz vasi Trebče in dekliška pevska skupina Fran Venturini iz naselja Dolnjo. Letošnje revije Pesem mladih se je udeležilo več uglednih gostov, med niimi predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, škofov vikar za tržaške slovenske vernike Franc Vončina ter slovenska svetovalca v tržaškem občinskem svetu Igor Dolenc in Andrej Berdon. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) Trst je krstilo novo slovensko komedijo Klinika Kozarcky avtorja Dušana Jovanoviča. Zaradi obnovitvenih del v tržaškem Kulturnem domu je bila tudi ta premiera slovenske novitete v Gorici v tamkajšnjem Kulturnem centru Lojze. Tržaške ponovitve Klinike Kozarcky bodo predvidoma od 27. marca do 1. aprila v italijanskem gledališču Miela. RADIJSKI ODER je razpisal nagradni natečaj za izvirno radijsko igro in prejel 44 del iz Slovenije in zamejstva. Prvo nagrado za delo, ki opisuje življenje ob meji, je dobil Slobodan Šembera iz Ljubljane za delo Terasa. Drugo nagrado je dobil Andrej Arko iz Ljubljane za igro Odhod. Prvo nagrado za znanstveno fantastično igro je prejel Dimitrij Kralj iz Izole za delo Grand Prix Galaxy. Dve drugi nagradi sta dobila -Henrik Gruden in Rihard Sluga iz Trsta za igro Vožnja ter Lucijanu Vugi iz Nove Gorice za igro Jutri ne bo vremena. Osebne novice Poroka. V cerkvi Don Bosco v San isidru sta sklenila zakonsko zvezo Gabrijel Rant in Cintia Frontini. Poročil ju je ženinov stric Anton Rant SDB ob somaševanju g. Francija Šenka. Priče so bile Mirjam in Danijel Rant ter Albin Frontini in Marta Roj. Uršič. Čestitamo! Smrt: Umrla je v Capitalu Ljudmila Derman Kavčič (91). Naj počiva v miru! PAGADOl '° 7211 Mali oglasi TURIZEM el. 4441-1264/ 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n