DELAVSKA ENOTNOST Četrtek, 4. avgusta 1966 Če diha s škrgami, res ne vidim razloga, da jo zdravimo za pljučnico. Karikatura: ANDREJ NOVAK Poziv ro sindikata delavcev družbenih dejavnosti ZA JAVNO RAZPRAVO S temeljito razpravo do temeljitega zakona prvi vrsti zato, ker le po tej poti izoblikovan zakon lahko zagotovi, da bodo v njem tudi najboljše rešitve, ker bo le tako zakon res vnesel v izobraževanje in vzgojo stabilnost. Gre za to, da bi v tej razpravi dali na tehtnico odločanja vse tiste slabe in V teh dneh je predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti naslovilo na vse delovne organizacije odprto pismo, v katerem jih poziva, naj organizirajo *ares temeljito javno razpravo o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v naši republiki. Predsedstvo RO tudi pristavlja, da so sindikalne organizacije, odbori za družbeno službo oziroma občinski sindikalni sveti, kjer teh odborov ni, dolžni organizirati lavno razpravo in vanjo vključiti čimveč proizvajalcev. Zah*3! sindikati vztrajajo pri htevi, da je treba organizirati res široko javno razpravo o jjjutku zakona o financiranju “braževanja in vzgoje? Prav tat 0 ne Sre le za to, da bi £ej0 tudi formalno zadostili na-demokratičnosti, temveč v ŽALOSTINKA vsakdanje brezbrižnosti Komaj so nad jeseniškimi plavži razobesili črno zastavo, so sirene v Zagorju odtulile svojo žalostinko. En Sam dan je terjal tri žrtve na fronti dela. Kolikokrat v letu so že odtulile sirene svojo žalostin-ko> kolikokrat se še bodo spustile zastave na pol droga? Statistični podatki izpričujejo, da pogostost nesreč pri delu upgda. Zadovoljni smo s statistiko — in sami s seboj. Trkamo se po prsih in sami sebe prepričujemo: skrbimo za varno delo našega proizvajalca. Mar res skrbimo? Se pred nedavnim se je mudila na obisku pri goriških sindikatih delegacija iz sosednje province Pordenone, da bi posredovala izkušnje tovarn in podjetij onstran meje, kako skrbeti za varno delo. In ugotavljali so, da pri njih število nezgod na delu sicer narašča, da pa se bistveno zmanjšuje težavnost teh poškodb. In pri nas? Število nezgod pri delu res upada, vsaj Proporcionalno, toda narašča težavnost nezgod, narašča lz leta v leto število nezgod, ki se končujejo s težko invalidnostjo ali smrtjo. Če pa bi na kratko povzeli izkušnje onstran meje v boju za večjo varnost pri delu, potem vsekakor tole: skrbjo organizirana državna služba za proučevanje varnosti delovnih naprav, temeljiti predpisi o tehnični zaščiti de-tavcev, razvita industrija zaščitnih sredstev, velika večina delovnih organizacij se more pohvaliti z močno preven-H>no službo za preprečevanje nezgod pri delu, z zakon-kimi določili je v primeru nezgod trdno precizirana odgovornost tako delavcev kot organizatorjev dela. Naše izkušnje so bistveno drugačne. Skorajda povsem asProtne onim onstran meje. ,.'Strokovnjak iz službe za tehnično in zdravstveno žarel-0 pr* delu iz podjetja Zanussi-Rex je v razgovoru iz-kei prepričljivo ugotovitev: varno delo se samo plačuje. za *?ržbas si bomo nekoč morali tudi mi to ugotovitev v Plsati med naša spoznanja. Ne samo v besedi — tudi dejanjih. Besed je pravzaprav bilo že doslej veliko iz-b^ih. Celo preveč, tako da je skrb za varno delo po-dla že nekakšna fraza naše vsakdanje brezbrižnosti do ujne9a dela. Da, brezbrižnosti, kajti iz leta v leto ugotav-Tno> da v ogromni večini delovnih organizacij samo-t^Vfni organi niti enkrat samkrat niso poskušali ugo-ljuri• ^ak° ie v podjetju poskrbljeno za varno delo. Ne e največkrat nas ne zanimajo in ne pretresejo niti mike o izgubljenih sredstvih zaradi nevarnega dela. Zn ^.a se bomo kdaj posuli s pepelom in si vendarle pri-brou smo P™ 'tem svojem ravnanju in v tej svoji mbrižnosti sila nehumani? u$0Zn če kdo, potem bi se morali zlasti v sindikatih z doi* Zlobnostjo zoperstaviti tej nehumanosti, ker je to znost, velika dolžnost sindikatov. ■A tudi tem je bilo doslej že veliko govorai Manj bol?K°yiče9° ukrePania. Tako tudi te besede postajajo brJ.,1171 bolj samo pripev v žalostinki naše vsakdanje ezbriznosti BOJAN SAMARIN ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 5 " ■ ■ ■ ■ E ■ ■ : E ■ ’ ■ ■ E E E H E E E E E E E 5 E E E E E E E E dobre rešitve, ki smo jih doslej imeli v šolstvu in vzgoji, skratka. da v tem prihodnjem razvoju povzamemo tisto kar je bilo v preteklosti dobrega, in preo-snujemo to, kar se je izkazalo za slabo. Zato je apel Republiškega odbora sindikata družbenih delavcev Slovenije razen prosvetnim delavcem še posebej naslovljen na predstavnike gospodarstva in predstavnike tistih panog, ki so že doslej organizirale izobraževanje za svoje in širše potrebe, " da posredujejo tako vse tiste izkušnje, ki bi jih veljalo uzakoniti v novem zakonu. Čas za to javno razpravo kajpak ni najbolj primeren spričo dopustniškega obdobja, vendar Republiški odbor meni, da bi ta razprava vseeno lahko postala osnova za razpravo na bazenskih posvetih, ki jih bodo sindikati organizirali v prvi polovici prihodnjega meseca. Razen tega, da bi bila ta razprava zares čimbolj javna, pa predsedstvo RO sindikata družbenih delavcev priporoča, da (Nadaljevanje na 2. strani) LJUDJE IN FASADE FOTO SLUŽBA DE • STR. 2: V SREDIŠČU DOGAJANJA • STR. 3: IŠČEJO NOVE OBLIKE DELA • STR. 4 NAŠ PODLISTEK • STR. 5: ŠE SREČA, DA JIH SINDIKAT PODPIRA S STR. 6: NIKAR NAČELNO! e STR. 8: ZA VEČJE DOHODKE, MANJ ČASA V SLUŽBI ZAPISKI IZ METLIŠKE TRIKOTAŽNE TOVARNE »BETU SONČNE PERSPEKTIVE Morda gre zgolj za naključje, vendar je res, da v Beti — Belokranjski trikotažni industriji — med zadnjim obiskom nisem slišala niti ene pritožbe, čeprav sem spraševala o vplivu gospodarske reforme na proizvodnjo in na ekonomiko podjetja ter se zanimala za izvoz. »Gospodarstvo se normalizira,« so mi rekli »nekatera podjetja napredujejo, druga hirajo, kakor drugod, kjer ekonomski zakoni sproščeno delujejo ...« Beti napreduje. Beti je premagala zadnje rivale v državi. Beti se kot enakovreden partner vključuje v mednarodno delitev dela. Domala v vseh tekstilnih tovarnah trdijo, da bi bila ozka specializacija vsaj za zdaj tvegana zaradi preskrbe s surovinami, tržnih oscilacij, neusklajenosti tekstilne proizvodnje nasploh itd. V metliški Beti pa svojo premoč nad več kot stotimi jugoslovanskimi trikotažnimi tovarnami pripisujejo prav svoji ozki specializaciji, ki so jo uveljavili v zadnjih treh letih. Kolektiv bo letos izdelal pol- rila drugi milijon čipkastih raztegljivih hlačk za domače in tuja tržišča. Milijoni kombinež, ukro- jenih iz modno pobarvane nylon pletenine, izdelane v tej tovarni, potujejo po vsej Jugoslaviji, na Zahod in na Vzhod. Pariz odkupuje spalne srajce iz sintetičnega deftina, vsi srajčarji se zalagajo z nylonom, izdelanim v Beti... Zdaj vodstvo podjetja okleva, ali naj sprejme še naročilo za 100.000 metrov jersyja, ko so stroji že preobremenjeni z pogodbenimi obveznostmi. Prodajna mreža se je razši-- J v Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, na Švedsko, Holandsko, v Švico. Italijanski kupci pravijo, da bi bili zado- voljni tudi s slabšo kvaliteto Betinih izdelkov, če to na pogled ne bi bilo očitno. Za Beti tako rekoč ni več meja med evropskimi državami, ne carinskih ovir, ne izvoznih izgub, ki bi ogrozile obstoj tovarne. »Izvozili bi, kolikor bi hoteli,« mi je dejal direktor Beti Peter Vujčič, kateremu gre v prvi vrsti zasluga za renesanso tega podjetja, ki so mu pred nekaj leti vsi poznavalci razmer upravičeno napovedovali žalosten konec, »pa moramo upoštevati velike potrebe domačega trga.« Ta uvidevnost do domačih potrošnikov seveda ne izvira iz sentimentalnosti. Domači kupci so boljši plačniki, doma je Beti premagala vse konkurente ne le v kakovosti, ampak tudi v cenah. »Velike serije, velika produktivnost, manjši proizvodpi stroški. ..,« je kakor iz gospodarskega učbenika ponovil direktor Vujčič. »Tovarne z razdrobljenim proizvodnim programom nam ne morejo več konkurirati.« (Nadaljevanje na 6. strani) Št. 30, leto xxn KAKO SKRBIMO ZA PREHRANO V DELOVNEM ČASU V tovarnah je premalo žlic Strokovnjaki industrijske proizvodnje so si edini, da s praznim želodcem ni mogoče dosegati visoke delovne storilnosti. V mnogih državah so za dosego tega cilja vložili precejšnja sredstva. Zakaj računi kažejo, da se investicije za prehrano v delovnem času hitro vračajo s povečanjem delovnega učinka. V ta namen so v nekaterih državah že z zakoni določili obvezne obroke med delovnim časom. Na Finskem imajo na primer delavci zagotovljeno redno prehrano v delovnem času v vseh industrijskih obratih. V ZDA so uvedli obvezno prehrano delavcev v vseh industrijskih obratih, ki zaposlujejo več kot 250 delavcev. Po statistični!! podatkih se hrani v Zahodni Nemčiji v tovarnah in podjetjih kakih 15 milijonov prebivalstva. Seveda pri tem ne smemo pozabiti, da imajo v teh državah deljen delovni čas in se njihov delavnik konča nekaj ur pozneje kot naš. Vendar nas naš delavnik ne odvezuje skrbi za redno prehrano v delovnem času. (Nadaljevanje na 4. strani) » »»»»a* »a a t» »4 ♦ «4-* fr > « » ♦ »♦♦ ♦ » ♦ » Mamica, očka, meni je lepo! Fotoreportažo z obiska našega novinarja pri otrocih celjskih proizvajalcev, ki letujejo na Gričku ob Savinji, objavljamo na 7. strani. 7 dni v sindihatiJi .• , •••, REZERVIRANI STOLPE® ■ POMENEK Z JOŽETOM POSPEHOM, PREDSEDNIKOM ObSS ŠENTJUR Jože Jaklič predsednik IO sindikalne podružnice Tesnilka, Medvode Če bi vam prepustili izbiro, o katerem problemu iz vašega kolektiva bi spregovorili? Mislim, da mi ne bo nihče očital, da sem se zmotil, če rečem, da družbena prehrana trenutno pomeni naš največji problem. Takole je s tem: v prejšnjih letih smo mislili predvsem na modernizacijo podjetja in razen vsega drugega zgradili tudi dva nova obrata. Ni pa bilo dovolj denarja, da bi poskrbeli tudi za vsakdanje človeške skrbi. Imamo sicer okrepčevalnico, ki pa je tako majhna, da tamkaj pripravijo zavitke z malico, ljudje pa jo nato pojedo na svojih delovnih mestih. Dolgo se pa že pogovarjamo o tem, da bi izboljšali našo družbeno prehrano in poskrbeli, da bi naši delavci vsaj malicali kot ljudje, da bi lahko sedli za mizo in da bi dobivali toplo hrano. Naš sindikat je zelo dolgo drezal, da moramo bolj skrbeti tudi za ljudi. Zdaj smo na najboljši poti, da to vendarle enkrat uredimo. Poslopje menze že gradijo in bo še letos pod streho. Hkrati pa bomo rešili še neki drug problem. Če se je naš 350-članski kolektiv kadarkoli hotel sestati, smo se zmeraj spraševali, kje naj najdemo primeren prostor. Zdaj bomo imeli tak prostor v naši menzi. Morda se vam zdi tole malenkost, za nas pa vseeno veliko pomeni! Rajko Doles -,r član sindikalne podružnice podjetja Transavto, Postojna Lahko odgovorite na dve vprašanji. Najprej: kaj boste storili tedaj, ko bo zgrajena koprska železnica, saj v glavnem prevažate tovor iz luke na železniško postajo v Kozino? Nato: kako se oblikujejo vaši osebni dohodki? Res je, da večino tovora iz koprske luke zvozimo na železniško postajo prav z našimi avtovlaki, ki jih imamo blizu sto. O tem, kaj bomo vozili potem, ko bo stekel promet iz koprske luke po železnici, smo šoferji mnogo razpravljali. A ne bojimo se, da bi ostali brez dela. Kajti znano je, da bo koprska luka ob zgrajeni železnici svoj promet še povečala. In približno prav toliko generalnega tovora, kot zdaj zvozimo vsega tovora, bomo še naprej prevažali iz luke direktno dobaviteljem po vsej državi. Po železnici bodo v glavnem vozili razsut tovor. Torej vidite, dela ne bo zmanjkalo, ne samo za naše, marveč tudi za druga prevozniška podjetja. In še odgovor na drugo vprašanje: moji osebni dohodki in tudi osebni dohodki mojih tovarišev so odvisni izključno od prepeljanega tovora, ali kot mi pravimo, od tonskih kilometrov. Razen tega, ker smo po cele dneve tn tudi noči zdoma, dobimo še dnevnice. Moram reči, da dobro zaslužim, toda premalo imam prostega časa. Doma sem namreč le ob nedeljah, pa še to bolj poredko. Ludvik Brce predsednik delovne skupnosti gostinskega podjetja Grad Mokrice Ugotavljamo, da je samoupravljanje v manjših delovnih organizacijah slabo razvito. Gostinstvo ni nobena izjema. Zato nas še posebej zanima, kaj menite o samoupravljanju v vaši delovni organizaciji? Ker smo maloštevilen kolektiv, smo vsi člani delavskega sveta. To pomeni,.da se sestankov delavskega sveta udeležujemo vsi zaposleni. Sestanke imamo redno vsak mesec, mnogokrat pa še pogosteje. Sicer pa tekoče stvari rešuje upravni odbor podjetja. Sestanki samoupravnih organov so izredno zanimivi in pestri. Morda k tej pestrosti in poglobljenosti sestankov prispeva predvsem to, da smo mlad kolektiv in v razpravah o še številnih problemih nihče nima predsodkov pred »starejšimi« šefi. Zavoljo tega so odnosi med nami odlični, kajti vse napake si na sejah samoupravnih organov povemo iz oči v oči. Čeprav smo v razpravah o medsebojnih odnosih zelo ostri, je kritika slehernega člana kolektiva vedno v mejah dovoljenega. Tako je pravzaprav lepo delati. Toda če bi govoril o težavah, gre le za to, da zaposleni, ki so s Hrvatske, še ne znajo najbolje slovensko. Vendar tudi ta težava ni tolikšna, da bi bila ovira tako pri delu samoupravnih organov, kot v sami stroki. Ne smem pa pozabiti povedati, da smo na zadnji seji delavskega sveta razpravljali o rekonstrukciji mokriškega gradu. Rekonstruirali ga bomo namreč s svojimi sredstvi. Ludvik Jakopin predsednik IO sindikalne podružnice tovarne Tuba, Ljubljana / Fluktuacija je bila pri vas do nedavna še zelo velika. Zlasti strokovnjaki so odhajali iz vašega podjetja. Kaj ste storili, da bi jo zajezili? Osnovni vzrok, zakaj smo imeli tolikšno fluktuacijo, je bil v tem, da smo pri spreminjanju pravilnika o delitvi osebnih dohodkov zviševali prejemke predvsem spodnjim kategorijam. Tako so se razponi v osebnih dohodkih hudo skrčili, to pa ni bilo več spodbudno za srednji in višji strokovni kader. Začeli so' odhajati ravno tisti, ki jih najbolj potrebujemo: tehniki, orodjarji. Na razpise pa se nihče ni priglasil, ali pa se je lepo zahvalil, ko smo mu povedali, kakšne osebne dohodke lahko nudimo. O problemu so večkrat razpravljali samoupravni organi, sindikat pa je sklical sestanek za ves kolektiv in delavcem pojasnil, zakaj moramo ob spremembi pravilnika misliti predvsem na stimuliranje strokovnjakov. Bilo je sicer slišati tudi mnenja, naj bi dohodke zvišali vsem za enak odstotek, vendar je večina podprla stališča samoupravnih organov in sindikata. Tako smo strokovnim kadrom zvišali osebne dohodke za 15 do 20 odstotkov. Posledica tega zvišanja je bila, da se je pri njih močno povečal interes za delo in probleme kolektiva, kar se je kmalu odrazilo v večjem gospodarskem uspehu. Hkrati smo zajezili fluktuacijo in postali zanimivi tudi za strokovnjake. POPRAVEK V tej rubriki prejšnje številke našega lista nam jo je tiskarski škrat zagodel s tem, da je ob prispevkih, s katerima smo predstavili tovariša Viktorja Kosa in inženirja Franca Vrhovca, zamenjal fotografiji, funkciji obeh imenovanih in njima namenjeni vprašanji. Bralcem, še posebej pa prizadetima predsednikoma sindikalnih podružnic tovarn STOL Duplica in INDU-PLATI Jarše se opravičujemo. ¥ središču dogajanja Kakor iz rokava je stresal novice iz šentjurskega konca. In zanimive številke, ki jih nemara veliko zve kot načelnik občinskega sveta za finance, izkoristi tudi kot predsednik občinskega sindikalnega sveta. Jože Pospeh je namreč »samo za nameček« sindikalni funkcionar. »Precej truda je liilo, da smo organizirali sindikalne športne igre,« je rekel, »uspeli pa smo. Sindikalne podružnice — predvsem večje — so se razživele. Zdaj na-meravamo razviti izletništvo. V lesnem industrijskem podjetju Bohor so del sred-stcv. namenjenih za rekreacijo, porabili za nakup avtobusa, ki ga bodo brez zasluž-karskih pretenzij posojali drugim kolektivom, kadar ga sami ne bodo potrebovali. Pri nas je veliko delavcev polproletarcev, ki zaradi poljskega dela ne hodijo na morje. Enodnevni ali dvodnevni izlet bi si pa privoščili, če ne bi bil predrag. Takile skup-ni izleti pa ljudi zbližajo, jih iztrgajo iz vsakdanjih skrbi.«_______________________ da »Letos tudi veliko delavcev ne pojde k morju, ker jim več ne nese. Kako pa je pri vas s povračilom za K-15 in z regresi? »Sindikat je dosegel, da so koliktivi v celoti razdelili denar, ki ga ni bilo treba odvesti za K-15, in sicer tudi družinskim članom zaposlenih. Regresi so zelo različni. Na posameznega nosilca te pravice po 12 do 20 tisoč'starih dinarjev, na družinske člane pa po 2000 do 5000 dinarjev. V to delitev se nismo vtikali, pač pa smo zahtevali, da kolektivi namenskih sredstev ne uporabijo za nič drugega kot za rekreacijo. Sindikalna in samoupravna vodstva po podjetjih so to upoštevala. Regres pa ponekod dajejo le, če greš res letovat.« »Kako pa so delovni kolektivi odmerjali- dolžino letnega oddiha?« »Kakor so uzakonili v svojih pravilnikih o delovnih razmerjih. Pri sestavi le-teh pa so se precej lovili, kakor na splošno pri sestavi notranje zakonodaje. Zelo bi bili hvaležni, če bi nam Delavska enotnost posredovala izkušnje iz drugih krajev in podjetij. Ne gre za recepte, ampak za sugestije, za ideje, po kateri hi. bi morda lahko izboljšali svoje zamisli, kolikor sploh lahko govorimo o svojih zamislih. Manjše delovne organizacije, in teh je pri nas dosti, večinoma zaupajo sestavo osnutkov strokovnjakom iz večjih podjetij. Nekateri se že na pol poklicno ukvarjajo s tem delom: svoje pravilnike malo spremenijo in prilagodijo željam naročnikov, ti pa imajo premalo izkušenj, da bi presodili, ali so dobri ali ne. Pomanjkljivosti se pokažejo po navadi prepozno — ko začnejo delati po novih pravilnikih ...« Kolikor je mogel, je seveda občinski sindikalni svet tudi pri tem pomagal z nasveti, popolnoma nemočnega pa se čuti do nekaterih vprašanj, ki so se zaostrila po uveljavitvi gospodarske reforme. V šentjurški občini je precej upokojencev, ki bodo skupno odvedli kakih 10 milijonov dinarjev za stanovanja. Hočejo vedeti, kam pojde ta denar. Občinski sindikalni svet pa jim ne more pojasniti, ker tega ne ve niti Zavod za socialno zavarovanje v Celju, kamor se steka njihov stanovanjski prispevek. Dalje tov. Pospeh niti kot načelnik občinskega sveta za finance niti kot predsednik občinskega sindikalnega sveta ne ve, kako bodo poslej borci dobivali nova stanovanja. V občinski blagajni ni denarja, kreditni pogoji Komunalne banke v Celju pa so za vse interesente s povprečnimi mesečnimi prejemr ki nesprejemljivi. Deset let naj bi prosilec vplačeval po 10.000 starih dinarjev, da bi mu banka posodila 2,400.000 din. Kredit pa bi moral vrniti v desetih letih... Po 20.000 din na mesec in še obresti vrh tega. Za marsikaterega borca kakor za delavca, ki zasluži 60.000 starih dinarjev na mesec, je ta pot do stanovanja preveč trnovh. Zato je občinski sindikalni svet Šentjur zahteval, da se kreditni pogoji spremenijo. Opozoril pa je še, da borci — kmetje danes sploh ne morejo dobiti kredita za popravilo hiš... »Kakšne pripombe imate k spremenjenemu gospodarski mu inštrumentariju?« »Nekateri ukrepi se nam Z' jo preveč pavšalni. Mislim, gre prerazdelitev družbene akt' mutacije vsaj v naši občini Pre' več v škodo predelovalnih Pa' nog. Nesmiselno se nam, npr' zdi, da mora naša tovarna Alp0* plačevati za 32 % dražje alurri' nij, kot ga Kidričevo izvazaj Prvič je vprašanje, ali je sp*0, umestno izvažati surovine, ki f? jih lahko predelane izvozili. £" bi bile cenejše. Drugič pa p odri' žitev aluminija samo za naš trs povečuje konkurenčnost tuj1" odjemalcev na svetovnem tr8* kamor skušajo in morajo Pr°' dreti tudi naša podjetja. ' Premalo proučena politik* cen seveda vpliva tudi na živ' ljenjski standard zaposlen’ in na njihovo zadovoljuj Delavci vidijo pretirane r« like v osebnih dohodkih^ ’ negodujejo, če ob zahtevnejše^ in morda celo boljšem delu m5™ zaslužijo kot v sosednjem kolek tivu, ki ga novi gospodarski >*' strumenti niso prizadeli. Kar \ zame osebno najbolj mučno, J to, da jim ne moremo pomaga" Probleme signaliziramo pristal' nim mestom, to že, le rešeya' nje se včasih predolgo vleč®' M. * IZVOZNA PRIZADEVANJA ZASAVSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ Prvi koraki industrija na tuja tržišča Ni čudno, če se v prizadevanje za čim večji izvoz v vse večji meri vključujejo tudi sindikalne organizacije. Že lani in letos še posebej so občinski sindikalni sveti nekajkrat terjali od vodstev sindikalnih organizacij, naj problematiki izvoza posvečajo vso pozornost. Zato ne preseneča, da dobivajo v teh naporih sindikalne organizacije zelo pomembno vlogo, saj so v največ primerih mobilizatorji in v veliko oporo izvoznim prozadevanjem. Sedanji podatki kažejo, da na področju Zasavja izvaža kar šestnajst delovnih organizacij. Trem največjim in najpomembnejšim izvoznikom Rudisu, Steklarni in Strojni tovarni so se pridružile tudi druge delovne organizacije: Tovarna elektro-porcelana na Izlakah, Industrija gradbenega materiala, Lesnopredelovalno podjetje v Zagorju in druge. V malone vseh primerih pa delovne organizacije ugotavljajo, da se tako zahodne kot druge države močno zanimajo za njihove izdelke. Tuji kupci se celo zanimajo, vsaj v nekaterih primerih, za skoraj vso proizvodnjo, ki jo zmorejo gospodarske organizacije. To pa pomeni, da se bodo lahko zasavske delovne organizacije polno uveljavile na tujih trgih šele tedaj, če bodo lahko ponudile večje količine svojega blaga. Značilno pa je, da tako že ukrepajo nekatere večje zasavske delovne organizacije. Primer hrastniške Steklarne pa še posebej kaže, v prihodnjih letih bodo letno izvozili za približno tri milijone dolarjev svojih izdelkov, da so uspeli le zato, ker S temeljito razpravo do temeljitega zakona lahko kupcem ponudijo vel^, količine končnih izdelkov. ‘ tudi v izlaški Industriji elekjj porcelana, kjer že zdaj izva^J, več kot polovico svoje letne P?, izvodnje, povedo, da bi lA letos prodali vse svoje izd«*1' na tuja tržišča. Kajpak pa se vsi pomeri nejši izvozniki v Zasavju čd1,., lje močneje zavedajo, da bo j1*, hov izvoz v veliki meri odvijj od produktivnosti njihovega <», in izpopolnjevanja strojnih A prav. Brez sodobnih strojev , avtomatizacije stroški proizV?", nje ne bodo v sorazmerju, z A ' seženimi cenami na tujem triv O tem pa se proizvajalci vej, no bolj intenzivno dogovarj^ in razpravljajo na zaseda?* delavskih svetov delovnih 0’jj nizacij in kot že rečeno, tUj,. v sindikalnih organizacij^ Medtem ko so nekatera vj.j podjetja že sredi rekonstru j, in modernizacije svoje proizv£U nje, čaka ta naloga tudi ma?*" kolektive. , (inv) (Nadaljevanje s 1. strani) naj bi se usmerili v izmenjavo mnenj o nekaterih osrednjih vprašanjih novega zakona. Tako: • Temeljito je treba pretehtati, kaj vse naj bi se v prihodnje financiralo iz sredstev, ki se bodo zbirala v skladih izobraževalnih skupnosti; odgovoriti je treba na vprašanje, katere DELAVSKA -ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZSj za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani, List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 81 66 72. 31 24 02 ln 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 601-1-365 — Posamezna Številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina Je četrtletna N. 6,50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din ln letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In k!ISe11 CZP »Ljudska pravira« Ljubljane dejavnosti bo treba financirati v celoti in katere samo delno. • Odgovoriti je treba na vprašanje, kolikšna sredstva so nam potrebna za financiranje izobraževanja in vzgoje. To pa spet pomeni, da bo treba zbrati podatke o tem, kolikšna sredstva so nam bila že doslej potrebna, koliko sredstev bomo v prihodnje mogli zagotoviti po virih, ki jih določa novi zakon, in kako zagotoviti reden dotok manjkajočih sredstev. • Kako naj bi bili v prihodnje organizirane izobraževalne skupnosti. Se posebno pomembno bi bilo v tej razpravi opredeliti odnose med izobraževalnimi skupnostmi in konkretizirati njihove naloge. Vprašanje zase pa je, kakšno vlogo naj ima v prihodnje republiška izobraževalna skupnost, nadalje odnosi med izobraževalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. • V javni razpravi- pa bi bilo treba razčistiti tudi problematiko meril, po katerih bodo v Prihodnje izobraževalne skupnosti financirale dejavnost vzgojno izobraževalnih institucij. Sindikati namreč menijo, da bi morale biti v novem zakonu vsaj naj nuj nese osnove za oblikovanje teh odosov, da bi tako mogle izobraževalne skupnosti iz- delati svoje statute in izoblikovati svoja merila za delitev sredstev. To so kajpak samo nekatera osrednja vprašanja, na katera opozarja RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Se posebej pa sindikati opozarjajo prosvetne delavce, da bi bilo potrebno v javni razpravi spregovoriti tudi o nadaljnjem razvoju sistemov formiranj in delitve dohodka v vzgojno izobraževalnih institucijah. Sindikati pri tem vztrajajo, da se ni mogoče odreči osnovnemu načelu formiranja dohodka po delu. To je še toliko bolj pomembno zdaj, ko se bodo snovali novi odnosi med izobraževalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Predvsem pa je naloga sindikatov, poudarja predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da se z novim zakonom zagotovijo pogoji, ki bodo krepili samoupravne odnose v tej dejavnosti. Ta naloga pa bo v prihodnje toliko laže uresničljiva, ker smo doslej morali pogosto ugotavljati, da se samoupravni odnosi ne morejo razviti zaradi preskopih sredstev, prešibke materialne osnove vzgojno izobraževalnih institucij in zavoljo nerednega dotoka teh sredstev- 6. B. ® Gornja Eadgona: Ob koncu minulega rtjLjji > je sestal v Gornji Ra0A,^ zoirjeni plenum občins? « mJikalnega sveta. Osi« ema tega posveta sindik® ^ ia so bile naloge, ki čakal jrganizacijo v obdobju P° onskem plenumu. Člani 00 v' skega sindikalnega sveta razpravi utemeljevali Pj^č' po tem, da izvršni odbori "g|i no veliko bolj tesno sodel° s celotnim članstvom, da y stanejo sklepi sindikalni*1 ^ borov zares demokratičn0 .^ glasovani sklepi članstva v posamezni sind1 kalni podružnici. , Mimo tega pa so člani °^c' skega sindikalnega sveta udarili, da je ena izmed ^ pomembnejših nalog si?" ji tov v prihodnjem obdobN^e utrjujejo samoupravne < v kolektivih. Zato so se j fi svojih zaključkih zavze*’’flii' morajo vse sindikalne P0<; niče odločno vztrajati Pr’c,J ■ o»v hteVi, da samoupravni izvedejo decentralizacij0 ,j/ stemu formiranja in 0 A dohodka, da bodo tako P^e*1 vajalci zares lahko Pj ljlr' dolžnosti in odgovorno511 jtl ravljavcev. 7 dni v sindihatih A SINDIKALNE ‘ŠPORTNE IGRE Domžalski občini velja Gotovitev, da so bile zares inožicne in da so številna ERMOVANJA pritegnila ve- IIfO DELAVCEV. IN KO SO SE vRstila ze tekmovanja Srh EKIP V VSEH DISCIPLI-vAIi> SO SE POMERILI ŠE TELO-tADCI. NAŠ POSNETEK JE IZ So OVADNICE v MENGŠU, KJER 0 Nastopili tekmovalci v VAJAH NA DROGU Po delu šport m Razvedrilo j Letos so Domžalčani priredili toetje leto zapore^ sindikal-e športne igre. Po številu so-j e*uiočili so dosegli to pot re-Sodelovalo je kar 700 tek-0 °Vaicev, — številka, ki priča v Množičnosti. Vendar Domžal-M še vedno niso zadovoljni, katere športne panoge so še ^ Jn° zanemarjene. Pogrešajo ^udi več tekmovalk in mla-i-cev. Le ena sama mladinska Ma se je pomerila na letoš-'icni tekmovanju. . ^osebno pozornost vzbuja ^akoletna zaključna prireditev. Q "Misija za šport pri ObSS, kot f Naniza tor, je združila v pri-®por* *n razvedrilo. V j °večernem programu pokaže-občinstvu dosežene športne 1 ehe, zmagovalcem podelijo ale in diplome. Športni pro-'CM pa popestrijo še z zabav-i točkami v pesmi in besedi. O. L. NOV RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM BREŽIŠKIH SINDIKATOV IVANOM ŽIVlCEM w Z Ivanom Živicem, predsednikom občinskega sindikalnega sveta v Brežicah, smo se pogovarjali o delu sindikatov v tej občini. »Program dela, ki smo ga sprejeli v januarju letos, smo v prvi polovici leta v celoti uresničili,« je pripovedoval Ivan Živič. »Plenum, na katerem smo izvolili predsedstvo, komisijo za rekreacijo in razpravljali o dvainštiridesvturnem tednu, je imel izredno pozitivne posledice, ki se kažejo zlasti v tem, da komisija za prehod na skraj,-šan delovni čas pri občinski skupščini dela zelo aktivno...« Predsednik brežiških sindikatov je nato nadaljeval: »Menim, da je treba vedno znova poudarjati potrebo po tem, da pri sestavljanju načrtov za prehod na skrajšan delovni teden sodeluje celotni kolektiv. Ne mislim, naj načrt sestavlja celoten kolektiv, marveč bi moral kolektiv o tem razpravljati zategadelj, da se seznani s pogoji, ki jih mora izpolniti, če hoče uveljaviti skrajšan delovni teden. Misel, da samo vodstvo delovne organizacije ustvari pogoje za prehod na skrajšan delovni čas, zame ni zadovoljiva. Tak način dela namreč izključuje vpliv samoupravljavcev. Čeprav smo v kolektivih naše občine o tem veliko razpravljali in dosegli določen premik, vseeno ne smemo biti povsem zadovoljni zavoljo razlogov, ki sem jih omenil.« »Še posebej nas zanima, kako da imate v okviru občinskega sindikalnega sveta le dva strokovna odbora sindikatov, to je storitvenih dejavnosti in družbenih služb?« »Prizadevamo si poiskati nove oblike dela tudi v sindikalni organizaciji. Že prej, ko smo imeli še več strokovnih odborov, so bili, žal, zapisani le na papirju. Ni bilo prave aktivnosti dela, še manj pa so se ti odbori pogovarjali o. tem ali onem problemu v občini. Zavoljo tega smo ubrali drugo pot. Za vsak problem. Ki ga zdaj kanimo obdelati v okviru sindikatov, sproti izvolimo občasne komisije. S tem da posamezne komisije konkretno zadolžimo z nalogami, smo skoraj prepričani, da jih uspešneje rešijo, kot pa če bi to delo slonelo na stalnih strokovnih odborih sindikata.« »Bi lahko to dokazali s konkretnim primerom?« : »Naj omenim delo komisije za rekreacijo v zvezi z letošnjo proslavo ob 1. maju. Mislim, da je ocena realna, če rečem, da smo letošnji 1. maj prav po zaslugi omenjene komisije dostojno proslavili v vseh delovnih organizacijah in večjih krajih občine: v Bizeljskem, Bobovi in v Brežicah. V zvezi s to proslavo so bila organizirana razna športna tekmovanja med občinami Sevnica, Krško in Brežice. V vse to je bilo vloženega veliko dela, vendar danes lahko ugotavljam, da trud ni bil zaman.« »Ko iščete nove oblike dela v sindikalni organizaciji, je slišati, da ste v minulem obdobju uspešno organizirali tudi aktualne razgovore za sindikalne aktiviste in članstvo?« »Doslej smo predvsem organizirali razgovore za člane sindikalnih vodstev v delovnih organizacijah. Omenjeni razgovori so vsebovali, take teme, ki so za člane sindikalnih vodstev izredno pomembne, na primer o nagrajevanju v družbenih službah, o notranji zakonodaji, o vplivih gospodarske reforme. Seveda vseh razgovorov, ki smo si jih zamislili, še nismo uresničili. Moram pa reči, da smo bili s tako obliko razgovorov vsi zadovoljni. Nekateri si želijo, da bi zato še naprej organizirali podobne razgovore. Sodim, da jih tudi lahko bomo, ker nas v tem podpira tudi republiški sindikalni svet s svojimi predavatelji. Povedati moram še to, da z udeležbo nismo bili zmeraj zadovoljni.« Uspehi, ki jih dosegajo brežiški sindikati v svojem delu, so nedvomno plod tudi zelo tesnega sodelovanja z drugimi družbeno političnimi organizacijami ter občinsko skupščino. Ni namreč redek primer, da ne bi o stališčih sindikata ob posameznih problemih in o najrazličnejših predlogih razpravljali tudi na svetih skupščine ali na zasedanjih skupščine same. M. Z. Obolelo znanko sem obiskala ravno, ko je prišel zdravnik k njej. Med pregledom sem se diskretno umaknila v predsobo in tam počakala, dokler ni napisal receptov za zdravila in se nato- v spremstvu bolničinega moža odpravil k izhodnim vratom. Mimogrede sem opazila, da mu je mož skupaj z roko ponudil še modro kupierto... »Navada je,« mi je potem rekel, »da dajemo za obisk na domu tisočak ali dva ...« Čudila sem se tej navadi, še bolj pa zdravnikom, ki so jo nemo sprejeli. Navsezadnje sem jo deloma razumela: za obisk na domu so slabo plačani. Zdravniki ne zahtevajo, da jih nagradiš, če morajo k tebi. In ko jih pokličeš, Uidi ne vedo, ali jim boš ob slovesu dal kuverto ali ne. Pozivu se vseeno zanesljivo odzovejo. Skrivnostne kuverte, namenjene zdravnikom, so sila nedolžna zadeva v primerjavi z drugimi, debelejšimi kuvertami, namenjenimi »zdravnikom« gospodarstva. Tega naziva v nomenklaturi poklicev ne boste našli, ker ga ni, pač pa je zelo vidno njihovo delovanje in tudi učinki te njihove dejavnosti. Kako, menite, dobi podjetje reprodukcijski material, ki ga v trgovskih skladiščih ni več? Po.zvezah. Te zveze so lahko: prijateljske, družinske, lahko pa samo denarne. Izročiš šefu prodaje ali dobavitelju kuverto, ali jo samo obljubiš, in zadeva je urejena. Kako, menite, prodaš izdelke, ki jih je dovolj na zalogi? Komercialista povabiš na »kozarček« z ocvrto piško ali z bogatim narezkom v prijetni gostilni, po možnosti v turističnem kraju ali v najboljšem hotelu, potem počasi napelješ razgovor na poslovne reči, ob petem ali desetem kozarčku pa obljubiš »majčkeno nagrado« za uslugo ali pa že kar stisneš novemu »prijatelju« kuverto v žep. Te kuverte imajo magično moč. Če jih ne bi bilo, bi včasih stroji obstali ali pa bi prevelike zaloge izdelkov vezale obratna sredstva. Gibanje tržnih zalog je odvisno od teh kuvert... In še nekaj: vzpon življenjskega standarda pri tistih, ki jih prejemajo. Tempo njihove gradbene aktivnosti, motorizacija, gospodinjska mehanizacija in tako naprej... Cim boljši »zdravnik« gospodarstva je kdo, tem hitreje raste njegov življenjski standard. —mo I Čudna pota investicij Sindikati v Makedoniji opozarjajo na malce čudna pota v investicijski politiki. Gre namreč za investicijo v skopslco Železarno, ki postaja največji industrijski objekt v tej republiki. Toda hkrati s skopsko Železarno se je začela tudi rekonstrukcija železarne v Smederevu, ki naj bi ob koncu rekonstrukcije imela približno tak obseg proizvodnje in tak asortiman kot skopska. Pri tem pa se poraja vprašanje, kaj bi zagotavljalo rentabilnejšo proizvodnjo: ali ena železarna z dvema milijonoma ton letne proizvodnje ali na nekaj sto kilometrih oddaljenosti dve železarni, vsaka z milijonom ton letne proizvodnje. In spet obratno: v bližini Titovega Velesa se gradi topilnica svinca in cinka, čeprav vsi podatki pričajo, da bi rekonstrukcija topilnice v Trepči bila znatno cenejša kot pa novogradnja v Titovem Velesu. Ob teh primerih pa se kajpak zastavlja vprašanje: ali res mora imeti vsaka republika vse objekte težke industrije ali pa bi tudi v tem primeru veljalo prisluhniti zakonitostim ekonomike. Zapostavljeni racionalizatorji V vsej kruševaški občini je občinski sindikalni svet zasledil en sam primer, da je delovna organizacija nagradila delavca za njegove predloge tehnične izboljšave in izume. Gre namreč za delavca gozdno industrijskega kombinata Greena zastava, ki je dobil nagrado 125.000 starih dinarjev, ker je njegov izum prinesel delovni organizaciji milijon in pol dinarjev prihranka. Od vseh drugih delovnih organizacij pa, kot rečeno, niti ena ni izplačala niti dinarja svojim racionalizatorjem. Tako so na primer trije mehaniki v kruševaškem podjetju Avto-prevoz prihranili delovni organizaciji samo v minulem letu 2,5 milijona starih dinarjev stroškov, ne da bi za ta svoj izum dobil en sam stari dinar. Niti dinarja ni dobil tudi šabloner v tovarni perila »Divna Gavrilovič«, čeprav so prav po zaslugi njegove tehnike krojenja povečali proizvodnjo moških srajc na 25.000 kosov ob enaki količini materiala, ki je poprej Zagotavljal le proizvodnjo 20.000 srajc. Primerov je še več. Zato so se tudi sindikati v občini Kruševac zavzeli, naj bi v delovnih kolektivih vendarle izoblikovali pravilnike za nagrajevanje izumiteljev in racio-nalizatorjev. Ne zato, ker jim ta del dohodka po vseh moralnih in družbenih normah gre, temveč tudi zato, da bi bol) navezali nase strokovnjake, ne pa da si morajo le-ti iskati zaslužek izven kolektivov ali celo v tujini. Previdno v skrajšani delovni teden Po podatkih, ki so jih zbrali v republiškem sindikalnem svetu Črne gore, je v zadnjih treh letih skrajšalo delovni čas le 12 delovnih organizacij v tej republiki. Zato tudi zaključek, da se v delovnih organizacijah z veliko previdnostjo lotevajo skrajševanja delovnega časa. Morda celo s preveliko previdnostjo, kajti rezultati v tistih podjetjih, ki so že uvedli 42-urni delovni teden, so vzpodbudni. Samo za primer: v podjetju Trgotekstil v Nikšiču so kljub skrajšanemu delovnemu času zadržali število zaposlenih, pri tem pa za 13 % povečali promet in za 16 % povečali skupni dohodek podjetja. V tobačnem kombinatu v Titogradu so ob skrajšanem delovnem času zmanjšali število zaposlenih za 2 %, obseg proizvodnje pa povečali za 22 %. Zato se tudi črnogorski sindikati zavzemajo, da bi samoupravni organi začeli odločneje ukrepati za skrajševanje delovnega časa, kajti samo apeli sindikalnih podružnic nikakor ne bodo zmogli zagotoviti uresničitev te velike naloge. Nekaznovana samovolja V Bosni in Hercegovini sindikati ugotavljajo, da so čedalje bolj številni primeri samovolje in kršenja pravic in dolžnosti. Kar pa je pri tem najbolj zanimivo, je to, da samoupravni organi v marsikaterem primeru ne prenašajo molče le samovolje, temveč tudi posledice, ki jih ima ta samovolja za ves kolektiv. Morda je v tem primeru še najbolj zgovoren podatek iz sarajevskega Zavoda za geologijo, ki se je 2 leti tožaril zaradi odpusta delavke, zato da jo je potem, ko je vrhovno sodišče potrdilo nezakonitost tega odpusta, moral delavko zaposliti in ji poravnati osebne dohodke v višini 900.000 starih dinarjev. Takih■ in podobnih sporov je še veliko. In večina njih dobi pred sodiščem svoj pravični epilog. Zal pa ta epilog nikoli ne pomeni popolnega epiloga, kajti skoraj praviloma »odnesejo celo kožo« tisti, ki so zagrešili samovoljno dejanje ali pa pahnili , delovno organizacijo v nesmiselno pravdarstvo. ****** XXxxxxxxx\\\>.xx\xxxxxxxxxvx>.xxxxxixx Prdvna posvetovalnica DE xXXXXXXXXVxXVXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXSXXXXXXXXXX\\XXXX^X'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXWXXXXXXXXXXXXX'v\XXXX\XX\XXXXXXXXXXV.XXX\XX ^ vprašanje tovg®11? invalid dela in sem na poklicni rehabilitaciji v Loški hladilnikov v Škofji Loki, kamor me je poslal Koniu-l86e pavo.d za socialno zavarovanje v Kranju dne 24. januarja i)odi"p*-okIicna rehabilitacija bo trajala eno leto. Drugi delavci v 6od.i, ’ ker Sre tu nadomestilo le delavcem, ki so v rednem de- m razmerju. MITJA STUPAN pj Vprašanjb >aeiji,e^c*r®m^ .meseci mi je prenehalo delo v delovni organi-RObnčm ] '{e Lilo ukinjeno moje delovno mesto. Sedaj je na poslovnem mestu, kot sem ga sam zasedal, prenehala z delom delavka zaradi upokojitve, na kar je delovna organizacija objavila razpis v časopisih za to delovno mesto in nanj sprejela, čeprav sem se na razpis javil tudi sam, nekega drugega delavca. Kljub temu, da imam pravico v primeru spraznitve podobnega delovnega mesta, kot sem ga zasedal, po zakonu znova stopiti na delo v delovno organizacijo, me ta noče sprejeti na delo, zatrjujoč, da ni vpeljala novega delovnega mesta temveč, da se je delovno mesto le izpraznilo. B. J. - Maribor Člen 100 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki mu je delo v delovni organizaciji prenehalo zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali poslovanja, pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo. če delovna organizacija v enem letu znova vpelje delovno mesto, oziroma če vpelje delovno mesto, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahtevam. Besedilo zakona sicer govori, da je to obveza delovne organizacije le v primeru, če delovna organizacija vpelje, kar pomeni, če odpre novo ali podobno delovno mesto, ne pa tudi v primeru, če se podobno delovno mesto, kot ga je zasedal delavec, kateremu je prenehalo delo zaradi ukinitve njegovega delovnega mesta ali zaradi trajnega zmanjšanja obsega poslovanja, izprazni zaradi prenehanja dela nekemu delavcu iz kakršnega koli razloga. Taka razlaga besedila določila 100. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih pa je le verbalistična, saj zakonodajalec ob sprejetju besedila zakona ni mogel predvideti vseh primerov, do katerih v praksi prihaja. Take praznine v zakonu se lahko razlagajo le s splošnimi načeli TZDR, eno teh temeljnih načel pa je vsekakor načelo stalnosti zaposlitve delavca v delovni organizaciji. Namen 100. čl. TZDR ni le v tem, da bi se onemogočio izigravanje pravic delavca s fiktivnimi razlogi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja obsega poslovanja, po prenehanju dela nezaželenega delavca pa bi se njihovo delovno mesto ponovno vpeljalo, temveč tudi zaščita in realizacija delavčeve pravice do stalnosti zaposlitve v neki delovni organizaciji. To zaščito po čl. 100 TZDR pa uživajo samo tisti delavci, katerim je de'c v delovni organizaciji prenehalo zaradi objektivnih, ekonomskih pogojev in za katere bi sama delovna organizacija morala težiti, da se po možnosti ponovno zaposle pri njej. saj so bili to člani njene delovne skupnosti, katere praktično ne bo potrebno s ponovnim sprejemom na delo vpeljevati v delo in delovno skupnost. To pravico do sprejema na izpraznjenem delovnem mestu pa imate le pod pogojem, da vaše delovne sposobnosti zadovoljujejo zahtevam delovnega mesta, ki je izpraznjeno. Delovne sposobnosti ne predstavlja le strokovna izobrazba, temveč tudi delovne izkušnje, splošna izobrazba, delovne navade itd., odvisno pač od delovnega mesta, ki je izpraznjeno. ALOJZ POLJANŠEK V TOVARNAH JE PREMALO ŽLIC "BT ~r Španiji se je nabralo m/ septembra in oktobra W 1936 nekaj tisoč pro- ” stovoljcev različnih na- rodnosti za prvo internacionalno brigado, pod vodstvom madžarskega generala Lukača in kasneje generala Klebra, ko je prvi prevzel že drugo mednarodno brigado. Prvi brigadi sta se uradno imenovali XI. in XII. internacionalna brigada. Dejansko pa sta bili to sploh prvi redni vojaški enoti, ki sta bili strogo podrejeni enotnemu vojaškemu vodstvu. Prva bitka, katere se je ude- Ivcm Kreft ležila XI. internacionalna brigada, je bila v neposredni bližini Madrida. Udeležili so se je: bataljon Dombrovsky, v katerem je bilo precej Slovencev, večinoma pa Poljakov, razen tega še nemški bataljon Thaelmann, v katerem je bilo mnogo Jugoslovanov, in bataljon Garibaldi, v katerem je bilo med poveljujočim kadrom nekaj Slovencev, predvsem iz Slovenskega Primorja. Decembra se je formirala še XIII. brigada, a v januarju in februarju še XIV. in XV. internacionalna brigada. Prostovoljci, ki so prišli kasneje, so izpopolnjevali razredčene vrste teh petih brigad in topništva, ki se je medtem tudi formiralo. Slovenci so bili po vseh bojnih enotah, v vseh brigadah. V topništvu, v aviaciji, v glavnem operativnem štabu, v orožarnah, v oddelkih za odprto in prikrito borbo s peto-kolonaši; povsod so bili in kjer so bili, so pokazali vzorno disciplino, organiziranost in borbenost. Od Santandre do Malage, od Guadarrame do Barcelone, povsod so bili predstavniki našega ljudstva, vedno pripravljeni spoprijeti se s sovražnikom. Večina Slovencev je bila v bataljonu Dimitrova XV. brigade in v Cankarjevi četi bataljona Djure Djakoviča 129 brigade... Z različnimi vojaškimi uspehi je minilo 1937. leto. Toda republikanska vojska je postopoma popuščala pritisku v tehniki nadmočnega sovražnika, ki sta ga z ljudmi in s tehniko čedalje bolj podpirala italijanski in nemški fašizem. V sto in sto bitkah so se borili najboljši sinovi našega ljudstva. Mnogo jih je padlo. Mnogi so se s krvavečimi ranami še naprej bojevali in vztrajno kljubovali sovražni- ku. Kamor so prišli Jugoslovani, so bili vedno dobrodošli: bodisi v krvavih spopadih s sovražnikom, bodisi v redkih trenutkih počitka v prijetni tovarišiji, v kulturno izobraževalnih krožkih, pevskih zborih, telesno-vzgojnih skupinah, nogometnih moštvih. Po teruelski bitki, aprila 1938. leta, pa je bila fronta razdeljena na dva dela: na centralni in severovzhodni del. Ker so fašisti prodrli do reke Ebro, je španska republikanska vlada zahtevala od Društva ■ narodov, naj odpokliče vse tu- ! je čete s španskega ozemlja. ■ ■ I m Franco je navidezno sprejel a predlog madridske vlade. De- H jansko pa so italijanske čete |j po ostrih bitkah, ki so trajale a več mesecev, nujno rabile po- ■ čitek. Francu je bilo potrebnih še B nekoliko tisoč italijanskih vo- . jakov, nekoliko sto tankov in g letal, da bi zadal odločilni uda- H rec španski republiki. Do prve j polovice oktobra je bilo vse g$ pripravljeno: vojaki spočiti, E nove okrepitve iz Italije in J Nemčije so prispele, orožje, n tanki in aviacija tudi. In n?- n mesto da bi se. nemške in Ita- ! lijainske enote po sklepu Dru- gg štva narodov umaknile, so pri- IB šle nove okrepitve. Konec oktobra 1938 seje zače- S la močna ofenziva s severozaho- gg da proti jugovzhodu in z juga na B sever preko Ebra, da bi ob- ® kolili severozahodne armade gg republike. Hkrati je bil zabit B oster klin proti Barceloni. Raz- ® dvojiti so hoteli severni del g fronte od enot, ki so branile, a reko Ebro, da bi jih tako uni- ® čili posamično. Posebno ostre J borbe so se razvijale okrog B Caspe. Ogromno izgub je bilo ® na obeh straneh. Vlada re- y publike je zato v najbolj kri- Ea tičnem stanju zaprosila demo- B bilizirane interbrigadiste, naj g se ponovno prijavijo na fronto, m In ponovno gredo interbriga- j| disti v boj, le da niso bili več g v sklopu internacionalnih bri- b gad, temveč ena sama močna ■ bojna enota, pripravljena pre- g liti še zadnjo kapljo krvi. Toda b nič več ni pomagalo: fašistične ■ horde so bile v zagonu. Ni jih J bilo več . mogoče zaustaviti. | Junaški odpor je le zaviral J njihovo naglo napredovanje, g ni pa ga mogel več preprečiti. ■ Skoraj štiri mesece trajajoča I orjaška ofenziva je pritisnila g republikansko armado na fran- b cosko mejo, kjer so jo po na- 8 logu francoske vlade čakali g francoski orožniki in kolonial- b ne čete z naperjenimi strojni- B cami. (Nadaljevanje s 1. strani) S PRAZNIM ŽELODCEM NI MOGOČE DELATI Prehrana precejšnjega števila naših delavcev še vedno ni takšna, da bi z njo lahko dosegali večjo storilnost. Po podatkih, ki smo jih dobili, ne zajtrkuje pred delom še vedno kakih 60 % zaposlenih.' Tople obroke med delom dobiva v slovenskih podjetjih približno 56 % zaposlenih, 22 % zaposlenih pa se zadovoljuje s hladnimi malicami. Sredstva, ki so jih delovne organizacije v Sloveniji namenile za prehrano delavcev, niso majhna, težko pa bi trdili izkoriščena. V Sloveniji je v deda so v vseh primerih najboljše lovnih organizacij al 169 prehrambenih obratov. V letu 1963 so dale delovne organizacije obratom družbene prehrane na voljo 1,9 milijarde starih dinarjev, leta 1964 pa 2,9 milijarde dinarjev. Povprečno odpade na leto na delavca 10.400 dinarjev za prehrano, ki jih podjetja namenjajo, da zaposleni ne bi delali »s praznim želodcem«. Sredstva niso tako majhna, vprašanje pa je, kako jih izkoriščamo. Pri ocenjevanju prehrane v delovnem času imajo strokovnjaki pogosto kopico pripomb. Znano je namreč, da naša hrana ne kaže v kalorijah primanjkljaja, ker dosegamo biološko vrednost hrane ' z veliko količino kruha, krompirja in maščob, medtem ko povsod Ugotavljamo pomanjkanje živalskih beljakovin in zaščitnih Snovi, kot so vitamini, rudninske soli. Posledice nestrokovno pripravljene hrane se na delovnih mestih kažejo v znižani delovni sposobnosti in v različnih obolenjih. Ljudje, ki v tovarni pripravljajo hrano, za to delo ni dovolj strokovno usposobljeni. Nimajo temeljitega znanja o pravilni prehrani. Po navadi pripravljajo hrano za vse skupaj v skupnem loncu in ne upoštevajo razlik na posameznih delovnih mestih. Pred kratkim / Je bilo v Novi Gorici strokovno^po-svetovanje, na katerem so strokovnjaki za industrijsko prehrano iz sosednje Italije, govorili o organizaciji prehrane v nekaterih italijanskih mestih, v Milanu, v Genovi, v Torinu in v Bologni. V Italiji pripravljajo v tovarniških menzah obroke za delavce tako, da delavec prejme vedno zadostno količino hranil, potrebnih za zadovoljitev njihovih bioloških potreb. Obroki so točno izračunani ob upoštevanju kompleksnih zahtev: težine dela, klimatske razmere, starost, spol, pa tudi prehrambene navade delavcev. V hrani sta združeni dve težnji: kvalitetna hrana — za poceni denar. Hrana je pestra, saj imajo na spisku v sezoni kar 50 do 70 jedil. Menza tovarne Zlatorog v Mariboru velja za eno izmed boljših v mariborskem koncu. Stranke, ki prihajajo v tovarno po opravkih, trdijo, da takšne hrane ne dobijo v nobenem gostinskem podjetju! Predsednik sindikalne podružnice Zlatorog Rudi Šorgo nam je o prehrani med delovnim časom povedal: »Pri nas smo razmišljali, kaj bi napravili, da bi ljudem olajšali delo. V tovarni je precej delovnih mest, ki so zdravju škodljiva. Sklenili smo, da zaposlenim na težkih delovnih mestih zagotovimo malico zastonj. Razen tega imamo v tovarni topel obrok. Topli obrok jemlje 42 % zaposlenih. Jedilnik pa sestavlja kuharica.« Sestavine hrane v tej tovarni niso najbolje izbrane. Ker dobivajo enkrat mesečno izvide z zavoda za zdravstveno varstvo, kjer proučujejo njihovo hrano strokovnjaki, ni težko ugotoviti, da je njihova hrana pomanjkljiva. Glavne sestavine niso enakomerno zastopane. Občutno je pomanjkanje Vitaminov. Nič čudnega ni, če je hrana enolična, saj jedilnik sestavlja kuharica brez strokovne pomoči. KAKO / IZBOLJŠATI PREHRANO Topli obrok med delom pri nas še ni pravilo. Celo v tako veliki tovarni, kot je MTT, jemlje enolončnico ali topli obrok 4od 5800 zaposlenih samo kakih 2000 d el a Vite v. Dobra tretjina. Na težjih delovnih mestih dobi- vajo razen tega zaščitno hrano. Vendar je izbira te hrane nestrokovna, ker si jo izbirajo delavci sami, niso pa znanstveno proučili, katere sestavine delavci na takšnih delovnih mestih najbolj potrebujejo. Irena Repolusk, socialna delavka v MTT, pravi: »V naši tovarni kuhamo enolončnice in kosila. V poletnih mesecih ugotavljamo, da jemljejo delavci vedno manj obrokov. Zadovoljujejo se s ceneno malico. Ker je med njimi precej vrtičkarjev, je zelenjava poleti njihova glavna prehrana. Vprašanje pa je, če s takšno hrano v tovarni lahko delajo.« Marsikaj bi se dalo v prehrani med delovnim časom izboljšati. Ze dejstvo, da vsaka tovarna pripravlja hrano po svoje, ovira boljšo prehrano, čas je že, da bi začeli združevati sredstva za prehrano z nekaterimi skupnimi službami za več podjetij. Znano je, da živila hitro izgubljajo svojo uporabno vrednost. Zato je dolgo vskla-diščenje, slab prevoz in posredništvo povezano s precejšnjimi izgubami. Kakšni so nabavni stroški, ko vsak prehrambeni obrat sklepa kupčije, namesto da bi skupaj nabavljalo več tovarn. Strokovnjaki bi tudi morali izreči svojo besedo, kakšno hrano naj uživajo zaposleni na posameznih delovnih mestih, saj prav gotovo ni mogoče kuhati enakih jedil za livarje in za tkalke. O tem ni nobenega dvo- 9 #"■ Zakoni nimajo samo 1°' kenj, ampak tudi nesmisle I Tako pravijo v Ilirski Bi' | strici, ki je najbolj znan3 j po lesni industriji. V pred' pasih o maksimiranih ce" i nah za hlodovino je nart1' I reč določilo, ki dovoljuj6 zaračunavanje stroškov' prevoza lesne mase sam3 | najbližjemu kupcu. Tako gozdno gospodarstvo, & gospodari in izkorišča g03-dove v bistriški občini, no-če dobavljati hlodovirt6 Topolu v Ilirski Bistrici, ker ima podjetje Javor lZ j Pivke svoj obrat kakšni*11 15 kilometrov bliže surv vinski bazi in v kupčija*1 z njimi gozdarji lahko z®' računajo tudi stroške Pre' voza, za nekoliko oddali6- ! nejše podjetje pa tega P° : zakonu ne morejo. Vprašanje, če najbliži* j kupec in predelovalec les® res zagotavlja tudi najrert' tabilnejšo proizvodnjo i*1 predelavo, je seveda P6-stranskega pomena. Ker rt® splošno hlodovine primati!' j kuje, znajo gozdarji iztrži*1 najugodnejšo ceno, ki j° [ plača naj bližji kupec. Kak® pa je z oskrbljenostjo trži' j, šča, se seveda njih ne tič®1 J ZDRAVKO TOMAŽEJ SLIKI BI LAHKO ZAPISALI V PODPIS: DVA LJANSKA KONTRASTA. PRVI POSNETEK JE F0', REPORTER NAPRAVIL V OBRATU DRUŽBENE HRANE LJUBLJANSKE KARTONA2NE TOVAP‘j( DRUGI PA JE NASTAL OB OBISKU V PODJ® »ZlCNICA«. KOMENTAR JE KAJPAK ODVEČ ji FOTO SLUŽBA llllllllllllll [lli:!ll!lll!!llllllil!ll!lll!ll!l|[IIIIIIIIIIBI!llllll ~XtlŠ pOclHstefe 'Illfllllli11*1* Internacionalne j brigade v Španiji j -------------------------- m B Ob 30. obletnici španske revolucije Prof. dr. Stojan Pretnar UVODNO RAZMIŠLJANJE Dr. Stojan Pretnar, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani za gospodarsko pravo je mednarodni strokovnjak za industrijsko rastlino in teorijo podjetja. Je član Mednarodne arbitraže pri Mednarodni trgovinski zbornici ter član in tehnični svetovalec komisije za mednarodno pravo industrijske rastline pri Mednarodni trgovinski zbornici, vrhu tega predava vsako leto v Luxemburgu, dvakrat pa je v Kairu predaval na dokto-rantskem kurzu. Njegova predavanja v šolskem letu 1964—1965 o obči teoriji podjetja s posebnim poudarkom na jugoslovanskem pravu bodo v kratkem izšla v arabščini kot samostojna strokovna knjiga. Tokrat objavljamo nekaj njegovih splošnih pripomb k naši gospodarski zakonodaji, posamezne zakone pa bo za bralce Delavske enotnosti posebej obravnaval in opozoril na njihove odlike, zlasti pa na pomanjkljivosti, ki imajo, ali utegnejo imeti, kakor sam pravi, daljnosežne posledice med izvajanjem gospodarske reforme. Splošna problematika naše gospodarske zakonodaje, ki jo bomo obravnavali, se kaže pravzaprav v vsej zakonodaji v naši državi. Vendar pa ima problematika gospodarske zakonodaje, zlasti njeno pretirano in pogosto spreminjanje, specifične značilnosti in tudi posledice. V čem so kritični problemi naše zakonodaje na splošno in gospodarske posebej? , Najprej naj omenim neko paradoksnost,' ki se kaže v miselnosti, da se vsakokratni problem lahko reši z zakonitim predpisom. Skoraj bi lahko rekli, da gre za preveličevanje pometla predpisov, kot da bi le-ti lahko sami po sebi reševali probleme, ki se morajo dejansko rešiti samo v teku družbenega razvoja. Posledica te pretirane zakonodajne mentalitete so nešteti predpisi in nepreglednost nad tem, kaj naj velja kot zakonita norma in kaj ne. Od tod tolikšna pravna nezanesljivost v naši državi. Drugi problem, tu pa je težišče naše kritike, je trajno spreminjanje gospodarskih zakonov. Kaj bi bilo, če bi na primer vsako leto ali dve menjavali kazenski zakonik ali zakon o zakonski zvezi ali celo ustavo? Naši zakonodajni organi prav dobro čutijo, da bi vsako naglo in površno spreminjanje teh zakonov in ustave povzročilo nepopravljivo škodo v našem družbenem življenju. Zato se je treba toliko bolj čuditi, da jih ta zavest ne preveva takrat, ko gre za gospodarsko zakonodajo. V zakonodaji, ki naj ureja gospodarstvo, moramo predpise ločiti v dve skupini: eni naj bi imeli trajen pomen in značaj, drugi pa naj bi oblikovali in usmerjali neposredno ekonomsko politiko v državi, zato bi morali ustrezati bolj ali manj vsakokratnim razmeram. Prvo skupino imenujmo temeljno gospodarsko zakonodajo, to je tisto, ki daje ali- mora dajati trden okvir celotnemu gospodarskemu življenju kot materialnemu temelju našega družbenega življenja. Zato mora imeti ta zakonodaja prav tako trden, nespremenljiv in perspektiven značaj kot ustava sama. Zavedati se moramo, da je, to lista zakonodaja, ki pomeni konkretizacijo in vsebinsko dopolnitev ustavnih določil. V tej zvezi utegne biti zanimivo podčrtati, da je v buržoaznih državah ta zakonodaja celo trdnejša in stalnejša od vseh ustavnih in državnih sprememb. V Franciji velja še vedno,1 čeprav z dopolnitvami in spremembami, trgovinski zakonik iz leta 1807, v Nemčiji iz leta 1897 itd. To velja tudi za temeljno civilno zakonodajo. Do naše revolucije je bil celo v Sloveniji in Dalmaciji veljaven avstrijski o'očisdržavljanski zakonik iz leta 1811. Iz kapitalističnih držav navedimo še delniško zakonodajo, ki mora biti bolj fleksibilna kakor trdne osnove trgovinske in civilne zakonodaje, saj mora spremljati neposredne razvojne tendence kapitalizma in kapitala v teh državah. Kljub burnemu razvoju kapitalistične ekonomike pa lahko ugotavljamo, da v evropskih državah resda približno vsakih trideset let zajame reformni val delniško zakonodajo, toda vsak novi zakon se leta in leta skrbno pripravlja in ga sprejmejo šele po vsestranski in izčrpni analizi in diskusiji. Tudi drugi temeljni zakoni, zlasti trgovinski zakoniki so v rokah strokovnih komisij, preden jih reformirajo. V Franciji takšna komisija že od 1948. leta obravnava posamezna področja trgovinskega zakonika in uveljavi spremembe, do končne reforme pa je še daleč. Vsega tega ne navajamo zato, da bi tudi pri nas morali čakati desetletja na nove zakone ali na njihove spremembe, ampak zato, da prikažemo skrajno previdnost drugih držav pri sprejemanju novega zakonskega projekta. Ta previdnost se morda v pretirani meri kaže na primer tudi v Sovjetski zvezi, kjer se je vse do leta 1964 oliranila takšna zakonodaja o pravnem statusu podjetij, kot je bila uveljavljena takoj po začetku prve petletke leta 1927! Da bomo konkretni, med temeljno gospodarsko zakonodajo štejemo pri nas predvsem Temeljni zakon o podjetjih, Zakon o združevanju v gospodarstvu, Zakon o ureditvi poslovnih razmerij na trgu. Temeljni zakon o zadrugah, zakone s področja ,flJi strijske lastnine (o patentih in tehničnih izboljšavah; o vz° ^ in modelih; o blagovnih in storitvenih znamkah). Izredno P°^C' ben je tudi zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, saj nava pravi status proizvajalnih sredstev. Za mnoge izmed navedenih zakonov lahko ugotovimo, solidno izdelani vsaj po zakonodajno tehnični strani, da P®. gostokrat niso bili dovolj domišljeni, preden smo jih uveljavi*■ f Pri tem mislimo na primer Zakon o združevanju v gosP? f stvu, ki osrednjega vprašanja poslovnih združenj ni tako rešil bi to ustrezalo zahtevam in perspektivam našega gospodi Potreben je torej sprememb. Vsi ti zakoni naj bi bili konkretizacija ustavnih načel fh J ni n rl rti r>ll A r/n Irrtvt /-iai or\ Jm‘7« oPTll * .IV ločil. Cela vrsta določil iz zakonov, ki so bili uveljavljeni letom 1963, je prešla v tekst naše sedanje ustave. Prav zo£°> rf novno poudarimo, ti zakoni terjajo temeljito analizo, izčrpno ^ pravo in jasno določeno perspektivo za dolgo dobo, sicer naL(fl zanimivo protislovje, da preveč spremenljiva zakonodaja P°v* / občutek njene začasnosti, nezaupanje, izigravanje itd. Koren zakonitosti tiči prav v tej pretirani zakonodajni vnemi. Izmed naštetih zakonov gre vsekakor osrednje mesto T6y nemu zakonu o podjetjih‘, vendar pa je prav ta zaradi VreV.ep f1 naglice pri njegovi redakciji in uveljavitvi poln določb, ki Pjjfl mogoče sprejeti brez kritike. Za zdaj se omejimo samo na vitev, ker bomo v prihodnje posvetili poseben članek samo %al' , o podjetjih. Vse te kritične pripombe seveda ne pomenijo, naj bi bili pri nas grajeni za stoletja. Prav dobro se je treba zavedati a J mičnega gospodarskega in družbenega razvoja, ki postavijo- ! jii; zakonodajne organe zelo odgovorno nalogo, da so zakoni, izdajajo, izraz in hkrati instrument tega razvoja. Prav to temeljito strokovno, gospodarsko in pravno analizo, preden memo zakone ali njihove spremembe. jn Vse povedano se nanaša na skupino, ki smo jo označili k°. $ meljno gospodarsko zakonodajo. Drugače je seveda s tistiFr^r konitimi predpisi, ki dopolnjujejo in tako rekoč operativno f? pil1 Ijajo in usmerjajo naše gospodarstvo. Za te predpise p® priporočljivo, da jih ne bi izdajali v obliki zakonov, ki imajo težo in daljnosežnost in morajo predvsem preiti dolgotrajno rj-ceduro, ampak naj bi jih izdajali v obliki tako imenovanih ^J zakonskih tekstov, kot so uredbe, odredbe jn pravilniki, a®, * to zakonodajo velja samo eno temeljno priporočilo: biti F1 skladu z okvirno in temeljno zakonodajo. 0s/; Vse pripombe v tem kratkem zapisu zadevajo tudi našo v * darsko reformo, ki je postavila dolgotrajne perspektive. S° ff bilo, če ne bi uspela zato, ker bi bila podvržena prevelik-* hanjem in spremembam v naši zakonodaji. Kaj je razburilo kolektiv Cateških toplic ŠE SREČA, DA JIH SINDIKAT PODPIRA Za uvod tale informacija: na zadnjem plenumu občinskega sindikalnega sveta Brežice smo slišali, da je delavski sveta Cateških Toplic že v marcu letos zahteval od Službe družbenega knjigovodstva v Krškem, naj pregleda njihovo finančno poslovanje. Komisija SDK pa je prišla v Cateškc Toplice šele čez tri mesece. Toda še to na posredovanje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Toda: zakaj je delavski svet Cateških Toplic zahteval, da njihovo finančno poslovanje pregleda SDK. Zavoljo tega smo se tudi oglasili v tem zdravilišču. nezadovoljstvo med KOLEKTIVOM ' 2e pogovor z vratarjem, ki “as je sprejel, je bdi zanimiv: "• •. da, da, pred nedavnim ®mo prvič brali na oglasni de-zapisnik delavskega , sveta, direktor je preveč izkoriščal ®v°j položaj, je pisalo. Mi pa te§a sploh vedeli nismo. Samo ^ februarju letos je prevozil J°liko kilometrov s svojim avtomobilov, da je za to dobil trenda kar 160.000 starih di-forjev kilometrine t.. Izračuni sem, da je moral voziti na oan vsaj po osem do devet ur« v. Tudi drugi člani kolektiva, tt smo se z njimi pogovarjali, s° se spraševali, kako je to Mogoče. "-Člani delavskega sveta, zla-^1 Pa njegov predsednik, so že ®red novim letom postali po-?°rni, zakaj direktor toliko po-lPje^ s svojim avtomobilom na otroške podjetja,« nam je pripovedovala članica delavskega Veta Tončka Urek. »Predvsem Jas je zanimalo, koliko je di-®ktor dobil lani in letos v pr-, m treh mesecih izplačane ki-ometrine? Da bi si bili takoj ji® jasnem, smo v marcu izvodi posebno komisijo, ki naj bi hSe pregledala in poročala deškemu svetu. Komisija je ,elo opravila in zvedeli smo, A je direktor dobil lani izplake kilometrine nič manj kot piljen in devetinštirideset ti-starih dinarjev. V prvih vah mesecih pa se je izplačana Uometrina gibala na mesec j?.® do 160.000 starih dinarjev. 1,’v čudnega, ko pa si je od režic do Cateških Toplic in j^aj zaračunaval tudi 18 ali k kilometrov, v resnici pa je v, relacija dolga le blizu šest "Oornetrov- Vidite, zavoljo te-^ smo zahtevali, naj pride , r®gledat poslovanje posebna . fisija SDK.« j "Ta pa ni prišla vse do 23. "hi j a,« pojasnjuje predsednik Pjavnega odbora dr. Nanko-"Šele ko smo prosili ob-Ern®ki sindikalni svet, naj po->, e?uje, je komisija SDK le - lsia- Toda na žalost PROTISLOVJA V NAGRAJEVANJU Toda kot so nam pripovedovali še drugi člani kolektiva Cateških Toplic, slabe volje ne povzroča samo direktorjeva kilometrina. So še drugi vzroki, pravijo, predvsem v delitvi dohodka. Tončka Urek ni zamolčala številnih protislovij, ki so posledica njihovega pravilnika o nagrajevanju: »Res je, da imamo vsako delovno mesto ocenjeno s točkami in določeno, po kakšnih kriterijih naj bi delili gibljivi del osebnega dohodka. Toda ti kriteriji so po mojem nemogoči, saj nekvalificirani delavci na določenih delovnih mestih prejemajo mnogo večje osebne dohodke kot tisti, ki imajo kvalifikacijo. Predvsem pa je nerazumljivo, da računovodkinja, ki po mojem med drugim sploh ne opravlja v redu svojega dela, dobi mesečno 140.000 starih dinarjev, kvalificirani natakarji, medicinske sestre celo zdravniki pa zaslužijo mnogo manj.« Tončka Urek pa nadaljuje: »Občutek imam, da so pravilnik o nagrajevanju, ki velja od 1. januarja letos, sestavili po obrazih, saj drugače ne bi bilo mogoče, da so v pravilniku enostavno izpustili merila za nagrajevanje v dežurni službi sobaric in medicinskih sester. Menda se je kar direktor spomnil, da dobijo sobarice za dežurstvo po 500 starih dinarjev. Kar pomislite, koliko jih ostane, če si morajo iz tega denarja plačati tudi hrano, dežurajo po skoraj vsak tretji dan in noč.« Delavski svet se je že v marcu letos odločno uprl takemu početju direktorja in nekaterih njegovih sodelavcev. Toda na žalost drugje ni dobil podpore kot samo pri občinskem sindikalnem svetu. Podpora občinskih sindikatov pa je vlila članom delavskega sveta Cateških Toplic novih moči, da bi čimprej razrešili probleme svoje delovne organizacije. Vsa prizadevanja članov delavskega sveta in upravnega odbora pa tudi sindikalne organizacije so že usmerjena v to. Kot so nam zatrjevali člani kolektiva, si zdaj tudi oni upajo opozarjati na napake, pa naj jih dela direktor ali kdorkoli. NA NOVO ZASTAVLJENI ODNOSI Tako je šele z novo mandatno dobo, ko so lani izvolili nov delavski svet Cateških Toplic, krenilo na bolje Člani kolektiva pripominjajo, da sta k temu največ pripomogla mlada zdravnika, ki sta lani prišla v kolektiv in sta si — prvi kot predsednik delavskega sveta, drugi pa predsednik upravnega odbora — upala stopiti na prste direktorju in njemu najbližjim. Predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah Ivan Zivič takole ocenjuje delo samoupravnih organov pod vodstvom obeh mladih zdravnikov: »Izredno je pozitivno, da samoupravni organi Cateških Toplic postajajo zrelejši in že dejansko odločajo o stvareh, ki sodijo v njihovo pristojnost. O tem pričata dva konkretna primera. Prvi, da so zahtevali komisijo SDK, naj pregleda njihovo neurejeno finančno poslovanje, in drugi, da so takoj ugotovili slabosti pravilnika o nagrajevanju. Kot vem, je delavski svet - že izvolil posebno komisijo, ki naj bi v najkrajšem času izoblikovala nova, realnejša merila nagrajevanja« Toda... na nekaj bi le radi opozorili. O tem nam je pripovedoval predsednik upravnega odbora dr. Nankovič: »Poštali smo že malodušni, ko tri mesece ni bilo komisije službe družbenega knjigovodstva. Potem je prišla, zapečatila dokumente in zdaj je že več kot mesec dni spet ni... Tako se naše malodušje stopnjuje. Lahko bi rekel, še sreča, da nas sindikat tako odločno podpira.« MILAN ZIVKOVIC RAZPRAVLJATI POMENI TUDI UKREPATI ~1 --«*• X VUti. Ud ZetlUBl nj II1V- j6a ftičesar ugotoviti. Vse, kar t komisija storila, so zapeča-ni dokumenti o finančnem ,slovan ju podjetja. Menda o materialnem in fi-ncnem poslovanju 1*5« vodene že od podjetja januarja Na eni zadnjih sej občinskega sindikalnega sveta v Zagorju so govorili tudi o vlogi zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Zlasti pa o vlogi, ki jo imajo odborniki tega zbora v svojih delovnih organizacijah. Praksa namreč kaže, da še ni v celoti dosežena tista nujno potrebna povezanost odbornika zbora delovne skupnosti s svojimi volivci v delovnih organizacijah, kot jo terja naš sistem neposredne demokracije, predvsem pa tudi sedanje izvajanje gospodarske reforme. Na drugi strani pa bi kazalo bolj poudariti tudi vlogo zbora delovnih skupnosti kot celote, 'saj ni dvoma, da predstavlja ta zbor bistveno vez občine z delovnimi organizacija- \ mi, zlasti pa z njenimi problemi in obratno. Občinski sindikalni svet se je zavzel za to, naj bi v prihodnosti zbor delovnih skupnosti po-, gosteje obravnaval zadeve, ki SIGNALI imajo pomen za celotno zagorsko gospodarstvo in občane nasploh. Ne gre za to, da bi se zbor shajal zavoljo shajanja samega, pač pa za to, da bi razprave o pomembnih zadevah pomagale in prispevale k takim odločitvam, ki bi bile v največjo možno korist bodisi posamezne delovne organizacije, ali komune kot celote. In ravno ob takih skupnih dogovorih in razpravah bi lahko prišla do polne veljave vloga odbornika zbora delovnih skupnosti, ki bi prenašal predloge, nasvete in priporočila med svoje volivce oziroma samoupravne organe. Glede na to bi kazalo v večji meri upoštevati tudi pomen zborov neposrednih proizvajalcev. Doslej so bili taki zbori sila redki, v glavnem zavoljo tega, ker so pač morali biti sklicani. Vsakdanje življenje, vsakdanji problemi pa terjajo, da bi se delovni ljudje v svojih gospodarskih organizacijah več in bolje pogo-membne za okolico, v kateri vorili tudi o zadevah, ki so pomembne za okolico, v kateri žive. M. V. PORTRETI IN SREČANJA nririje mostovi na novi gorenjski cesti od Podtabora [_ do Črnivca so sestavljeni. Železno ogrodje mostov so sestavili monterji mariborske Metalne. Cesta, dolga šest in pol kilometra, je prava železna cesta. Na njej so trije viadukti, predor, šest premostitev in deset propustov. Vsi trije železni mostovi so daljši od sto metrov, most nad Peračico pa je s svojimi 376 metri naj večji v Sloveniji. S tem se je končalo važno poglavje mariborskih monterjev, ki so s prekinitvami skoraj dve leti sestavljali mostove. Vsi, ki so videli delo mariborskih monterjev, so navdušeni. Mariborski monterji so pravi mostiščarji. Njihovi mostovi pa naj več ji dosežek tehnike in znanja. V skupini monterjev, ki je s svojim znojem polila mostove, je tudi Alojz Mušič. Prišel je med prvimi na delovišče. Na gorenjskih mostovih je delal skoraj dve leti. Postavljal je, spal na zasilnem ležišču in urejal skladišče. Alojz Mušič, doma iz Do-kležovja v Prekmurju, namreč ne more biti več pravi monter. Na desni roki sta mu ostala za delo samo še palec in mezinec. Tri prste je izgubil pri delu. Pobrala mu jih je žaga- Zato so ga na gorenjskih mostovih zaposlili v skladišču. delu rabili, in jih odpeljali v Maribor. Dela na mostovih so končana. Potem je z roko pokazal na klanec, po katerem so s težkimi tovornjaki spravljali železno ogrodje za mostove: »To je balo peklensko delo. Si lahko mislite, kako smo spravili dolge železne nosilce po tako ozkem klancu in med številnimi hišami. Včasih smo posekali drevo, razširili cesto, odkrivali pa smo tudi strehe. Toda škode vaščanom nismo delali. Vse je zavarovano in kmetje bodo dobili denar na roko.« Začela sva zopet od začetka. Zvedel bi rad, kaj več o njihovem delu: »Kdaj se vam je zdelo delo na gorenjskih mostovih najtežje?« OSKRBNIK TREH MOSTOV Alojz Mušič ima dolg seznam delovišč. Sam pravi, da je v dvanajstih letih z Metalno preromal vso državo: »Bil sem na gradbišču hi-drocentrale Vuhred, deial sem v termoelektrarni Šoštanj, gradili smo most na Muri v Cmureku, potem je prišla na vrstvo novo termoelektrarna v Kolubari, postavljali smo most v Veržeju, ko smo ga končali, nas je že čakalo delo na hidrocentrali Mavrovo v Makedoniji. Od tam smo odšli naprej, na druga gradbišča. Težko je našteti, kje vse sem dc-lal. Gradil sem železniški most v Bosanskem Novem, tovarniško halo Boris Kidrič v Studencih, žičnico 'ha Slje-me, zagrebški velesejem, železniški most v Litiji pa različne objekte v Šibeniku, na Reki, v Piočah, v Bakru in tako dalje. Dve leti in pol sem delal sto metrov globoko pod zemljo.« Hodil je po domovini in dobil povrhnico na rokah trdo kot kamen. Mušič je našteval gradbišča, kot bi molil rožni venec. O njem še nikoli niso pisali reportaž, zato na gorenjskem mostu ni vedel, kako bi se vedel. Sprva je kazalo, da bi najraje skočil z mostu. V pogovoru pa se je kmalu ujel. Najbrž zaradi tega, ker so na Ljubnem tjsti dan mariborski monterji naložili na tovornjak zadnje ostanke, žimnice, železne postelje in druge predmete, ki so jih pri 5*111111111 lili Pogovori z upravljavci # Pogovori z upravljavci ll|l||||!lll|||l!!|||||]llll lllllll IMII OBROČ SE ZOŽUJE Celjska Industrija finome-haničnih aparatov se je znašla v težavah. Ta naš edini proizvajalec tehničnih risalnih desk, grelcev na mazut in še nekaterih finomehaničnih izdelkov se duši v komercialnih in proizvodnih problemih. Dlje ko jih razpredava s Predsednikom lO sindikalne Podružnice Otom Tanškom, ki je sicer planer proizvodnje v Pripravi dela, bolj in bolj odkrivava, da imajo vsi problemi silno malo skupnega s splošnimi poreformnini težavami, ampak so posledica slabih mnranjih odnosov in neodgovornosti strokovnih služb. »Letošnji plan proizvodnje smo toliko časa pacali,« pripoveduje Tanšek, »da ga je delavski svet sprejel komaj ju-vija. Skoraj istočasno pa smo vSotavljali polletne proizvodne rezultate. Dosegli smo komaj IS 5 predvidenega letnega Plana. Hkrati pa že danes vemo, da t,0 tretjina letne pro-mvodnje sploh izpadla zaradi komercialnih zapletov.« »Za kakšne zaplete gre?« »Omejitev investicij smo seveda občutili tudi mi. Prej smo prodajali z lahkoto, kupci so prihajali v hišo in sproti odvažali vse, kar smo naredili. Potlej jih ni bilo več, mi pa tudi nismo šli k njim. Zadovoljili smo se s tem, da naši izdelki pač doma ne gredo. Začeli smo graditi na izvozu — vendar pozno, prepozno. Z Avstrijci so se naši komercialisti domenili za izvoz tisoč risalnih desk. Od marca do decembra bi jih morali poslati vsak mesec po sto. Julij gre h kraju, vendar še nismo izpolnili niti enomesečnih obveznosti. Medtem so namreč Avstrijci po ogledu prvih risalnih desk ugotovili, da niso dovolj precizne. Rekli so — za ta denar dobimo deske z zahtevano natančnostjo, kjer hočemo. — Torej? Ne vem kakšno pogodbo so naši sklenili, nekaj pa z njo ni v redu. Čemu nas komercialisti niso pravočasno opozorili, da naše deske ne ustrezajo. Ves čas smo mislili, da delamo dobro, saj smo jih doma na tisoče prodali. No, ravnokar smo končali prvih nekaj desk za Avstrijce. Baje so dobre, baje jih bomo še delali. Vendar natančno ne vemo, ali se ,je že ali se šele bo komercialni dogovoril z Avstrijci. Vsak dan sprašujem, ali naj delamo naprej ali ne.« »Medtem, ko smo izpopolnjevali risalne deske, pa smo izvedeli, da nam je spodletela kupčija z Vzhodnimi Nemci,« nadaljuje Tanšek. »Zanje bi naj naredili večjo količino orodja in ofset plošč — oboje pomeni znatno postavko v proizvodnem planu. Ze lani smo sodelovali z Vzhodnimi Nemci in naši komercialisti so se zanašali, da bodo Nemci obnovili pogodbo. Vendar ko so se pred nedavnim odpeljali v Nemčijo, so se vrnili praznih rok.« »Ofset plošče izdeluje in z uspehom prodaja tudi celjska Cinkarna ?« »Da. Tudi proizvodnja ofset plošč ima'svojo zgodbo. Imeli smo zelo sposobnega inženirja, kemije, ki je lani pri nas razvil proizvodni postopek za ofset plošče. Potlej pa je zaradi nesoglasij odšel v Cinkarno in odnesel s seboj tudi postopek.« »Kot planer proizvodnje pa morate vendar vedeti, kje se pravzaprav zatika?« »Kdo pa tega pri nas ne ve! Vsi se sprašujemo, kaj bo z nami. Zastoji so veliki. Orodjarna stoji v celoti, galvanski oddelek' ne dela, v drugih delavnicah se vrti še tu in tam kak stroj. Osebni dohodki padajo, delavci čakajo na delo, vendar nihče ne upa nobene reči, vsakdo se boji za svoj kruh. Vodilni si prizanašajo, vsi pa vemo, da se je zataknilo i' strokovnih službah, zlasti v komerciali. Ničkolikokrat smo postavili to vprašanje na sejo delavskega sveta, vendar smo se vselej razšli z izgovorom, zdaj bo boljše. Sprejemamo sklepe, vendar jih nihče ne spoštuje. Pred dobrim mesecem smo imeli sestanek delovne skupnosti. Zahteval ga je direktor, da bi razložil, v kako težavnem položaju smo. Pri tem je potožil, da nekateri vodilni delavci ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Ko so pa delavci zahtevali imena in sankcije, jih je direktor pomiril — počakajmo še.« In tako gre v IFI že lep čas. Zdaj bo, počakajmo še. Delav,-ce boli glava od čakanja in skrbi, medtem pa se vodje strokovnih služb trapljajo po ramah. Samoupravni organi niso kdove kako odločni. Sicer pa, kako naj bodo, ko pa vodijo njihove seje vodje strokovnih služb. Predsednik DS je analitik, predsednik UO pa tehnični vodja. Vsi se pa v IFI gredo veliko razvito podjetje, saj imajo vse službe izpopolnjene, imajo celo svoj razvojni oddelek, vseh režijcev pa je celo več kot je proizvod-njih delavcev. Vsi skupaj pa štejejo komaj 250 zaposlenih. I. VRHOVČAK ™™iiiiiiiiiimmiiimmiiiiiiiiimmiiiimmiiiiiiimmiiiimmmiiimiimimmiiiiiNiiiiiiiimiiiwiiiiuiimiii!iiiimmi!iii!imiiiiiiimmiiiimiiiiiimmiiiiimmiii!iiiimiiiiimmiimiiii* Odgovoril je brez pomi-slekel! »Najhujše je bilo tisto nočj ko smo prišli skupaj s krakoma mosta na Peračici. Nekaj dni smo delali po 15 ur na dan. Pa tudi z vremenom nismo imeli sreče. Ves čas je deževalo. Saj ima človek zaščitno obleko, pa kaj pomaga, ko si v dveh urah premočen. « Veliki most nad Peračico je bil njihova največja preizkušnja. Pa tudi preostala dva nista bila lažja. Most na Desnici so najprej sestavili in ga šele sestavljenega zapeljali na betonske podstavket Na posebnih vozičkih so 280 ton težek most prevažali 200 metrov daleč. Prevoz so opravili šele v desetih dneh,« »Takrat so se mi monterji zasmilili- Dvigali so kot konji. Pa to še ni bilo najhujše. Tudi žičnico na Sljeme smo v glavnem znosili na goro na ramenih.« Monter je dobil žalostne oči. Hotel sem ga nekoliko razvedriti z novim vprašanjem: »Kakšni ljudje so monterji?« »Veseli, vendar nismo pijanci. Pri delu moramo biti trezni. Dobro pa se počutimo tudi v gostilnah. Spodaj na Posavcu in v Podvinu nas poznajo, da znamo zapeti.« Pri delu na mostu pa so bili monterji tihi. Takšni so vsi, Koper, Šaraban in drugi, ki so sestavili in zakovaii gorenjske mostove. Mušič je kmečki fant. Ima ženo in tri otroke v Prekmurju, ki jih vidi vsake kvatre. Ima ped zemlje. Obrača jo žena in otroci. Zasluži osemdeset do devetdeset tisočakov na mesec, In to s trdim delom. Za ločeno življenje to ni veliko. O monterjih se je na veliko razgovoril- Vrste starih monterjev, s katerimi je prekrižaril toliko gradbišč v državi, se redčijo. Mnogi so odšli na delo v tujino, kjer boljše zaslužijo. Z njimi je preživel mnogo dobrega in zla, zato jih pogreša: »Včasih mi pišejo iz Nemčije, da bi prišel za njimi. Pa ne grem. Zaslužil bi več, pa to ni vse. Monterji so v tujini dobro plačani. Pri nas v tovarni pa imajo vsi drugi boljše zaslužke. Koliko velikih stvari smo že zgradili v državi. Tisti, ki so odšli v tu-jmo, so bili dobri delavci. Zakaj takšnih ne bi doma dobro plačali, ko smo vendar zgradili veliko stvari. Z mladimi, ki prihajajo, pa st- križi in težave. Ne znajo prijeti. Delajo samo osem ur, potem pa se razkropijo. Delo je zanje samo nujno zlo, mi stari pa smo se v mostove in hi-drocentrale zapičiti z dušo in telesom.« Šestdeset monterjev mariborske Metalne se bo v teh dneh ločilo od gorenjskih mostov. Mušiču in drugim so mostovi všeč. Na njih so preživeli težko in prijetno leto-ZDRAVKO TOMAZEJ -Kako gospodarimo MRini!itnifnHiiiM)fliiiiniiBiiMiiiniiiti]ii[iiiiii!BiiuiiBiiiniiiiiitinni^wnHiiifliiiiiRnniiiiiiiiniiiiiniHiiiffliiiiHiiiiiujiiiiMiiiRifflinintHi8iuifflniii(iflnuiii(itiiiRiiiiQ_ »Brionski plenum pomeni zmago progresivnih sil, pomeni obračun z birokratizmom, z nedemokratičnimi metodami gospodarjenja itd. Tudi mi v celoti odobravamo njegove sklepe.« Takole načelno so v zadnjih dneh v mnogih kolekti-tih zaključili razpravo o vsebini in pomenu 4. plenuma, med njimi tudi v tistih, kjer. bi se morala razprava čele po tej načelni ugotovitvi prav razživeti. Zastavlja se vprašanje, zakaj so sklicateljem razprave o 4. plenumu v nekaterih kolektivih ne zdi vredno niti potrebno razglabljati in konkretizirati njegove vsebine. Iz zelo konkretnega razloga: mnogi med njimi nimajo povsem čiste vesti. V mnogih delovnih organizacijah oblikujejo proizvodne odnose še vedno pod močnim vplivom upravno tehničnega vodstva, ki si prizadeva obravnavati razmere v kolektivu s »čvrsto roko« in z nedemokratičnimi metodami in s slabim posluhom za samoupravne pravice delovnih ljudi. Tako odločajo o vseh vprašanjih v imenu neposrednih proizvajalcev, namesto da bi svoje dela stalno prilagajati samoupravnim odločitvam kolektiva in njegovih izvoljenih organov. Ta »boj za oblast«, ki si jo prizadevajo obdržati upravno tehnična vodstva v gospodarskih organizacijah, je povsem razumljiv, če vemo, da ima pri nas 45 % direktorjev samo osnovnošolsko izobrazbo ter da imajo tudi komercialisti, tehnični direktorji in drugi v mnogih primerih strokovno izobrazbo samo priznano, niso se pa za te poklice šolali. Dovoliti NIKAR NAČELNO! FOTO SLUŽBA DE erspektive mladim ljudem, ki so končali šolanje, da pridejo v podjetje in zasedejo svoji izobrazbi ustrezne položaje, pomeni za vodstveni kader z nepopolno šolsko izobrazbo »spodkopati tla pod nogami«, posloviti se od nezasluženih ugodnosti, ki jih uživajo zaradi vodstvenega položaja. Zato ni čudno, če si ti ljudje na vse kriplje prizadevajo obdržati v svojih rokah vse niti vodenja v podjetju, kakor tudi vrsto pravic, ki že po ustavi in pozitivni zakonodaji sodijo samoupravnim organom. (Nadaljevanje s 1. strani) če vas začnejo posne- Očitek pa so mi zamerili. Kako jim uspe v praksi uresničiti ta cilj? Predvsem s pridobivanjem vodstev družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov delovne skupnosti »na svojo stran«. Ob volitvah vodstev političnih organizacij in predsednikov delavskih svetov podpirajo oziroma predlagajo »svoje ljudi» ali »svojega človeka«, ker pa imajo v rokah navadno tudi merila delitve, pravico premeščanja s slabše plačanih na bolje plačana delovna mesta in še druge pravice, ki bi morale biti v pristojnosti delovnih enot, se lahko za kasnejšo podporo teh organov njihovim zamislim in sklepom oddolžijo tudi materialno, na primer s premestitvijo sekretarja osnovne organizacije ali predsednika DS na bolje plačano delovno mesto, z znižanjem njune normirane delovne obveznosti itd. Ali pa nasprotno: lcdor ne »igra v dobro uglašenem orkestru«, bo slej ko prej dobil v roke knjižico. Upravna vodstva si pogosto obdržijo v rokah tudi pravico »prekvalifikacije« zaposlenih iz neposrednih proizvajalcev v pisarniške službence, ker pa je pri nas pisarniško delo bolj cenjeno in plačano kot delo pri siroju, marsikdo zamiži pred napakami in je raje tiho, kot bi govoril. »In mati?« »Kar naj. Če nam ozka specializacija v ženski konfekciji spodleti, bomo sami konfekcio-nirali moške srajce, sploh pa — na naših strojih lahko izdelujemo vse, od odej do najbolj finega ženskega perila. Če bo kazalo, pa kamgarne.« »Ob povečani proizvodnji bruto produkt se bo prihodnje LETOS SPET 50 % ČISTEGA DOHODKA ZA SKLADE Z opisanim načinom »vodenja« gospodarske organizacije uspe sčasoma upravno tehničnemu vodstvu zadušiti vsako demokratično razpravo, ki je edina porok za stalno poglabljanje proizvodnih in samoupravnih odnosov v kolektivu. Namesto da bi ljudje demokratično razpravljali, se vključujejo v skupine, ki vsaka zase skuša pridobiti naklonjenost tistih, ki imajo v podjetju besedo, in s tem materialne privilegije, ki ne temelje na delitvi dohodka po delu. Čeprav vladata v takšnem kolektivu na videz mir in sloga, se navadno zgodi, da je »tihožitje« res le navidezno. Prdv v takšnih delovnih organizacijah izbruhnejo slej ko prej izredno močni konflikti med skupinami zaposlenih, prav v takšnih se srečujemo z najbolj grobimi kršitvami samoupravnih pravic delovnih ljudi. Prav zaradi pojavov, ki smo jih opisali, je treba pribiti: marsikdo, ki zdaj, v delovnih kolektivih načelno izjavlja PRI NAS SMO VSI ZA SKLEPE 4. PLENUMA, BI RAD VSEBINSKO RAZPRAVO O POMENU 4. PLENUMA CK ZKJ POTISNIL NA STRASKI TIR. Bolj kot besedam, ki jih moraš dobesedno jemati, če jih kasneje kdo' drug ne obrne, pa lahko verjamemo številkam, ki neizprosno kažejo gospodarsko stanje vsakega podjetja. Številke, ki so jih navedli v Beti, opravičujejo besedno samohvalo. Ta tisočlanski delovni kolektiv bo kljub povečanemu izvozu — letos v prvem polletju so izvozili za 188.000 dolarjev vložil, tako kakor lani, 50 % čistega dohodka v svoje sklade. Naravnost idealna delitev za tekstilno tovarno! Če bi vse svoje izdelke eksportirali, bi po izjavah Betinih strokovnjakov 'še vedno ustvarjali . tolikšne sklade kot druge tekstilne tovarne. Z drugimi besedami rečeno: izvažajo z dobičkom ... leto povečal s 6 na 10 milijard starih dinarjev — moramo imeti več obratnih sredstev, še zdaj smo prisiljeni jemati za približno 450 milijonov občasnih kreditov. Obrestno mero verjetno poznate. Ta bančna pomoč ni gospodarna. Preveč nas stane. Tovarno smo razširili z lastnimi sredstvi, z lastnim denarjem bi radi čimprej tudi poslovali. Do konca leta bomo predvidoma zbrali 500 milijonov za poslovni sklad.« »Pa vaši delavci uvidijo, da gre za gospodarsko nujo? Verjamejo, da se jim bo ta naložba rentirala?« V svojo korist in na škodo samoupravnih pravic delovnih ljudi. VINKO BLATNIK \ • Manj razveseljiv pa je podatek, da v osebnih dohodkih dosegajo komaj povprečje slovenske tekstilne industrije in da si kolektiv, ki je v produktivnosti in v kakovosti dela prekosil vsa sorodna podjetja, še vedno zateguje pas. To sem rahlo očitajoče omenila vodilnim. Vsi niso takšni kaveljni V italijanski tovarni Alpina, ki nas zalaga s kosilnicami, bi najbrž precej debelo pogledali, če bi zvedeli, da jih je pri prodaji žetvenih priključkov v Jugoslaviji izpodrinil 31-članski delovni kolektiv, v katerem nima nihče zaključene niti srednje strokovne izobrazbe. No, za delo v obrtnem servisu niti ni potrebna večja šol-ška izobrazba. Omenjenih 31 »zmagovalcev« pa dela V Obrtnem servisu Semič. Žetvene priključke so začeli izdelovati brez industrijskih pretenzij. Kot servisno podjetje so popravljali tudi uvožene italijanske kosilnice in prikjučke zanje, med drugim žetvene naprave. Kmetje so se pritoževali, da so vse te naprave drage, da morajo včasih sami v inozemstvo ponje in jih plačati z devizami. V servisu pa so videli, da so vsaj žetveni priključki tako preprosti, da bi jih lahko s svojo skromno mehanizacijo ceneje izdelovali. In letos so res že izdelali in prodali kakih 260 žetvenih priključkov z znamko: Obrtni servis Semič. Predvsem v Sloveniji. V prihodnje pa bodo poskušali zalagati z njimi še druge republike. Najbrž se jim bo poskus obnesel, kajti manjkajoči poslovni ugled bodo odlično nadomestile veliko ugodnejše cene, kot so cene inozemskih konkurentov. Žetvene naprave italijanske Alpine so kmetje plačevali po 45.000 starih dinarjev, kosilna kolesa, ki sodijo zraven, pa po 23 do 24.000 starih dinarjev; obe napravi, izdelani v Obrtnem servisu Semič, pa staneta z dostavo vred komaj 44.000 starih dinarjev. Alpina je poskušala jugoslovanske konkurente, takoj ko je zvedela zanje onemogočiti s tem, da je znatno znižala cene, vendar jim, vsaj za zdaj, še ni kos. Semičarji trdijo, da jim tudi ne bo... Mogoče so malce preveč samozavestni, drži pa, da so delavci iz tega podjetja še leta 1961 pobirali pesek po cestnih jarkih za gradnjo svoje delavnice, in pripeljali iz jeseniške železarne kamion starih strojev, namenjenih za plavž in za katerega so dali 150.000 dinarjev, letos pa so v prvi polovici leta ustvarili s temi starimi stroji že 65 milijonov bruto produkta in imajo v skladih 40 milijonov dinarjev. Poleg žetvenih priključkov izdeluje Obrtni servis Semič motike. Edini na Dolenjskem. In povrhu še odlične. V času, ko kmetijstvo uporablja vedno več kmetijskih strojev kovinske tovarne izločajo ta izdelek iz svojih proizvodnih programov, mnogi kmetje pa motike še zmeraj uporabljajo in potrebujejo. Trt j a in marsičesa drugega še dolgo ne bo mogoče okopavati s stroji. Zlasti ne v kršnati Beli krajini ... »Iščemo in mašimo vrzeli na tržišču,« pojasnjujejo svojo usmeritev v tem neznatnem podjetju, ki še sedaj, ko so smotrneje uredili delo in ga mehanizirali na videz komajda zasluži ta naziv. »Zavedamo se pa, da bo vedno težje delati, ker se bo konkurenca najbrž povsod zaostrila.« Skrbi jih pravzaprav samo to, kako bodo potem, ko jim poidejo zaloge dekapirane pločevine, prišli do nje. Lastnih deviz namreč nimajo... To pa je že novo poglavje v tej zgodbi. Ma— Ali veste .. .da se je razmerje med zaslužkom kvalificiranega delavca in univerzitetnega profesorja po vojni zelo spremenilo. Nekdaj je univerzitetni profesor zasluzil osemkrat več kot delavec, zdaj zasluži 2,3-krat več, Primerjava velja za SER Jugoslavijo; .. .da leži v Jugoslaviji milijon 200.000 patentnih spisov neizkoriščenih — deloma tujih deloma domačih in da je od 18.000 raziskovalnih organizacij in oddelkov samo 33 naročenih na Patentni vestnik; .. .da Jugobanka najmanj 30 dni manipulira z devizami, preden jih izroči lastnikom. .. .da je znašal letni plan dohodkov in izdatkov Sklada za urejanje mestnih zemljišč pri občini Center v Ljubljani lani po rebalansu 1.067,820.000 starih dinarjev, realizacija t>n 776,112.408 starih dinarjev ali 72,5 % predvidevanj. Mnogi investitorji so namreč odstopili od gradnje, nekaj pa jih je dobilo dovoljenje, da prispevek kasneje nakažejo zaradi težav, v katere so zašli po gospodarski reformi; ... da zdravstvene raziskovalne organizacije izdajajo po ameriških podatkih 12.000 publikacij letno, po evropskih 6000 do 7000 in po podatkih Sovjetske zveze 5000. Vsekakor pa drži, da nobena izmed njih ne more redno spremljati vseh novosti in jih sproti posredovati zdravstvu. ... da je izmed 163 hlevov za prosto rejo krav, zgrajenih v Sloveniji, večina praznih ali pa so jih investitorji adaptirali v klasične hleve ali uporabili v druge namene, ...da stanovanjska gradnja tudi zato tako močno zaostaja za potrebaini, ker jo preveč obremenjuje komunalni prispevek. Ta prispevek predstavlja v ljubljanskih občinah 30, 40 in več odstotkov cene novega stanovanja; MOČAN štab STROKOVNJAKOV BO ŠE MOČNEJŠI Vendar moramo takoj dodati, da vse zasluge za Betin uspeh le ne gredo direktorju tovarne. Beti ima močan štab strokovnjakov, ki razvijajo in vodijo proizvodnjo, in dobre, disciplinirane delavce. Dva diplomirana in pet obratnih inženirjev, dva diplomirana ekonomista, kakih 70 tehnikov in eno profesorico, ki bo vodila oddelek za konfekcio-narje — organiziran v novo urejenih tovarniških prostorih kot sestavni del poklicne tekstilne šole v Kranju. Vrhu tega pa Beti štipendira 44 mladih ljudi na različnih strokovnih šolah. Sodobni stroji, ustrezna kvalifikacijska struktura — delavce strokovno izpopolnjujejo s tečaji — posluh za trg in gospodarska priložnost — perspektive Beti so torej sončne. MARIOLA KOBAL 0 » V. s E P 0 V S O p Uspeh je rezultanta treh elementov: ozke specializacije, modernih strojev ter ustrezne strokovnosti in spretnosti tistih, ki jim strežejo »Verjamejo. V zadnjih dveh letih so se osebni dohodki potrojili, ta čas smo kupili že 58 stanovanj, letos smo dali dolgoročne kredite za odkup 27 dvojčkov, zgrajenih do tretje faze ... Topla malica stane pri nas samo 120 dinarjev, kosilo s pečenko pa 250 • dinarjev — celo metliški profesorji in učitelji jedo pri nas, čeprav hotel sprejema abonente — vsega tega ne bi bilo, če se nam dosedanje naložbe ne bi rentirale. Zaupanje je zraslo iz dejanj, ne iz neizpolnjenih obljub ... Prihodnje leto si bomo pa že lahko privoščili tolikšne osebne dohodke, kot jih naše delo moralno opravičuje. In še kakih 100 milijonov starih dinarjev bo za stanovanja.« Verjetno bo načrt za prihodnje uspel. Beti namreč v kratkem dobi moderni apreturni stroj, ki bo, razumljivo, povečal kakovost izdelkov. Za surovine kolektiv ni v zadregi. Če z domačimi ni zadovoljen, jih pač uvozi. Deviz ustvari, kolikor jih potrebuje. Supermoderni stsoji bruhajo med drugim kilometre nežnega čipkastega blaga za zavese, pri katerih se bolje zasluži kakor pri kamgarnu čeprav stane meter tega že blizu dvajset tisoč dinarjev meter blaga za zavese pa približno sedem tisočakov ... Pri uvozu sintetične kodranke so dosegli ekskluzivne cene veliko ugodnejše kot pri domačih ponudnikih za — slabšo prejo. To pa zagotavlja boljšo prodajo in večji zaslužek. Do na-daljnega... Če se prodaja zatakne, bodo pač stroji začeli bruhati kaj drugega, donosnejšega in bolj zaželenega... Kako »pogruntajo*, kaj se splača izdelovati? »Raziskujemo tržišče,« je s prekanjenim nasmehom nedoločno odgovoril direktor Vuj-čič, ki je do nedavna opravljal tudi vse komercialne posle. Sam je kupil tudi stroje. »NI vsakdo za to,« pravi, »stroje moraš imeti rad in vedeti, kaj hočeš z njimi. Jaz si ne utegnem med takšnimi nakupi ogledovati trgovin z drugimi rečmi.« Tolmin: Že vrsto let opozarjajo 1,3 Tolminskem na precejšnja i*1' hanja kvalitete kruha, ki 6® pečejo družbene pekarne v Tolminu, Kobaridu in BovcU; Resnici na ljubo je treba tudi povedati, da je kruh, ki speče edini zasebnik na Slap** ob Idrijci za približno 3.0™ občanov, neprimerno boljši i® okusnejši. Ta mnenja so Prl' drla tudi do sej občinske skup' ščine, vendar pa se kljub te®u ni »vprašanje« nikamor p'-e‘ maknilo. Vsa tri podjetja, zla' s ti pa tolminsko, so pojasnjC vala, da nimajo skladov *3 modernizacijo postopkov, z’8 remont peči, poudarjali pa f0 tudi, da peči niso bile grajen6 za tolikšne napore in da 3e pač zato kruh slab Zatorej so se mnogi v Tol' minu razveselili ponudbe ai' dovskega podjetja MLINO-TEST, ki je pripravljeno adap' tirati prostore nekdanje mlf karne in sirarne v Tolminu i® vanje postaviti parno peč precejšnjo zmogljivostjo. P®1 kar n a bi tako z lahkoto kril8 vsa povpraševanja po vseh^vt' stah in oblikah kruha. še preden je prišla najrčf nejša ponudba MLINOTESTA so se dvignili nekateri zag°J vorniki domačih podjetij. M®8 prvimi prav gotovo vodilni d? lavci teh delovnih organizacij’ PEKARNA v Tolminu je 1,8 primer zagotovila, da bo n drl kasneje v petih letih preuri' dila svoje prostore in nabavil3 novo opremo. Takšnega »zagovora« s e v6' da ni mogoče sprejeti. Pet 1®! je le predolgo obdobje. A tud1* na predloge MLINOTESTA S6 resni pomisleki. Lahko se namreč primer1 da bi podjetje iz Ajbovšči*1* dalo v pogon parno pekarn® ki se je bojda slabo odrezal* že v Sežani in je zdaj napi'® daj. In razen tega: doma^ podjetja bi se sčasoma uma* niia močnemu konkurentu, t8’ ko da bi MLINOTEST pra^, tično dobil monopol v Go®; njem Posočju. Monopol in k v® liteta, monopol in konkurenci ne cene pa ne gredo najbolj*! skupaj! , Zatorej nekateri v obči^j predlagajo vsem trem peko'" skim podjetjem, da bi se int® grirali. Integrirano podjetje \ imelo močnejše sklade, zmani' šali pa bi se tudi režijski str6! ški, mimo drugih prednosti,31 bi jih imela ta integracija. Boljši kruh za skoraj ce! Iotno Zgornje Posočje se tor6 mesi. Le da bi bil iz te tudi dober kruh! T. M* Kosovo: Kosovski energetski komi* nat je sklenil dolgoročno P1 godbo o sodelovanju z Zel* žarno v Skopi ju. Gre nam*1 za sporazum med obema d* lovnima organizacijama za n* dalnjih 25 let. Po tej pogor postaja Železarna v SkoPj glavni odjemalec lignita, ga bodo vplinjevali na Ko5* vem. Ker pa bo postala žel* žarna tudi eden izmed na j v® jih potrošnikov elektrik energije v tem predelu dri* ve, pogodba predvideva gr®* njo posebne termoelektrarn na Kosovem s kapaciteto 2 megavatov letno, pri čemer 5 federacija zagotovila 60 % P, trebnih investicijskih sreds‘6 vsak od obeh partnerjev PaS 20 %. Ta centrala naj bi dograjena do 1. januarja l9, leta. Dolgoročni dogovor o P slovnem sodelovanju, izpoP. njevanju tehnologije in ušlo jevanju kapacitet obeh paf nerjev pa je zelo podroh® Tako so v njem predvid® tudi take podrobnosti, kot ta, da bodo vsakokratni * monti potekali v obeh orga® zacijah istočasno, da tako J bi bilo oškodovano katero'6 od obeh podjetij. Razen tc pa je ta pogodba o poslovi)8 sodelovanju tudi že preči?-1*1 la ceno električne energij e> jo bo energetsko kemični k0? binat na Kosovem prod®* železarni in ki bo za pril**j: njih 25 let veljala 7,30 S'®! na Izhodnem kablu trans* matorske postaje kombinat^ Ta sporazum pa je za partnerja izredno pomernPj Ne samo, da sta uskl® • medsebojne interese v na“ njem razvoju, da je prvi gotovil drugemu konsta*8 dotok energije in da je df( zagotovil prvemu konsta^ odvzem energije, obe del® organizaciji sta si s to P0®# bo zagotovili tudi štabih*0",, poslovanju v prihodnjem ( dobju, saj imata že zdaj v ( kah najpomembnejše elebj te gosnodarienia v nasled te gospodarjenja v nas petindvajsetih letih. Beli nsei ©iraki eelpklia pr©iKva|aIeev na l@B*i£kn ob Savinji - Mamica, očka, meni je lepo! S?’ TO NI ČETA! TO SO SKORCEVI IN KIKEROVI OTROCI. »TAKO LE-111 POČITNIC PA SE NE!« SO REKLI. »DOSLEJ SMO BILI SE VSAK DAN NA GRIČKU.« NA JASI JE GLAVNI TABOR. DVA MESECA SE BODO PO NJEJ PODILI CELJSKI OTROCI. VSI NAJPOMEMBNEJŠI DOGODKI V DNEVU SE TU ZVRSTIJO. KDO BI VEDEL NAŠTETI IN PREŠTETI VSE IGRE, KI SO JIH ODIGRALI. IN KOLIKOKRAT SO SE ZAVRTELI V KOLU. TU JE TUDI KONEC DNEVA »GALA PREDSTAVA« Z RECITATORJI, PEVCI, KOMIKI IN BALETKAMI. . . rjnnčetrt ure hoda iz Celja so jaso sredi gozdička zasedli mladi Celjani. Na Gričku se 1 reče njihovi počitniški koloniji.' Iz vseh celjskih osnovnih šol so. In ko jih povprašate, čigavi so, vam ob imenu stegnejo kazalec proti celjskim tovarniškim dimnikom. Aha! »Tam delajo naši starši,« hočejo povedati. In res. Zveza DPM in ObSS, ki sta si segla v dlan pri organizaciji dnevnega letovanja celjskih otrok, hranita tele podatke: od 250 otrok, kolikor so jih prijavili IO sindikalnih podružnic ali starši za oba počitniška meseca, je 80 odstotkov otrok od neposrednih proizvajalcev. In zdaj bolj razumemo odgovor na vprašanje, čigavi so, in uperjen kazalec proti celjskim delovnim organizacijam. Kako čudovito je celjskim otrokom narava zgrnila na enem samem prostoru vse svoje bogastvo: gozd, jaso, vodo Savinje in čist zrak. In kadar jim ponagaja z dežjem — potlej prepustijo gozd in breg Savinje gozdnim gospodarjem, sami pa smuknejo pod šotore. Deset jih je. V polkrogu so jih postavili, ob vhodu v tabor pa zastavo. Zjutraj ob prihodu jo po raportu dvignejo, da zaplapola nad krošnjami dreves, zvečer, ob odhodu pa jo snamejo. Da, to je pravcati tabor. »CE SMO SREDI GOZDA DOMA, PA MENDA JA NE BOMO SE DRV KUPOVALI!« — ZA TO OPRAVILO IN SE ZA ŠTEVILNA DRUGA, IMENUJEJO VSAK DAN DEŽURNO ČETO. VENDAR SAMO OD SUHLJADI SE VODA NE POGREJE. IZ TAKSNEGA DEBLA PA SE NAZA-GA POLEN ZA CELO KOSILO. VENDAR, DA SE RAZUMEMO: KAR PO MILI VOLJI NE ŽAGAJO DREVES V GOZDU. CE ZIVIS DVA MESECA V NJEM, SE NAUClS TUDI SPOŠTOVATI VSE NJEGOVE LEPOTE. ZATO SO IZBRALI DREVO, KI MU JE NEURJE ODNESLO KROŠNJO liiiiS jufNES Ni DAN ZA KOPANJE. DEZ JE OHLADIL VODO IN OZRAČJE. V TABORU PA SO SE NABRALE Lf-AKUZE. TODA OTROCI BODO NABRALI KAMENJA IN' ZRAVNALI VSE LUKNJE. NAJBOLJ OČIŠČENE ' Najbolj ploščate najdeš v strugi, in Se eno prednost imajo: da lahko za njimi sto- piS do kolen v vodo za cel tabor, in kdor je neučakan, napne pa so otroci izdelali toliko, da bi jih bilo DOVOLJ ZA POL INDIJANSKE VOJSKE NAJBOLJ ZANIMIVE SO PARTIZANSKE ZGODBE IN LE REDKOKDAJ JO LAHKO SAM PREBEREŠ Tl .a Gričku ima ura drugačno ohišje, kot ga imajo navadne ure. Kajti kot bi se zme-] V nili, držijo vsi otroci vsak dan ob istem času v rokah žlice in sklede za h kosilu. »Oh, ta naša mam’ca,« pravijo navihano, »kaj le daje v kotel, da se moraš vedno znova postaviti v vrsto...« Prostoren paviljon za kuhinjo in jedilnico je podarilo celjskim otrokom podjetje Obnova. Na občinskem sindikalnem svetu pravijo, da se niso doslej še nikdar tako hitro sporazumeli za nobeno prostovoljno akcijo. Petminuten pogovor s tehničnim in. že tistega dne s° delavci Obnove postavili objekt. Vanj sta se vselila kuhinja, ekonomat in še je nekaj Prostora za jedilnico. Če pod streho ne morejo vsa lačna usta, si pač poiščejo prostor pod milim nebom. Kdo ve, če tam še bolj ne tekne. v V taboru skrbijo, da je hrane vedno dovolj. Nabava je silno preprosta. Ekonom preseje zjutraj na zbirališču vse otroke in kmalu spremeni številke v kilograme kruha, mesa, fižola, klobas, ali kar je že pač ta dan na jedilniku. Če ob dopoldanski malici ali ob kosilu kaj ostane, izpraznijo lonce in pladnje na večer, predno se vrnejo domov. Vt?C AKn V A »?OSILO! NAJTEZ POVELJE V DN ' “»VEDA NAJHITREJE I POLJBNO. LE BOLJ NA DNU ZAJEMI, DA BO VELIKO MESA, KROMPIRJA IN EI20LA, 3\AKP, ha bo stala žlica v skledi pokonci. ?a omako v S.S MMfiE EfifiSISS. SS KMES KDO BO ČRNI PETER? TODA, NOBENEGA GOLJUFANJA! NAVADITI SE JE TREBA PRAVIČNO IGRATI, TAKO KOT TERJAJO PRAVILA IGRE 7> ed mora biti, četudi so /t počitnice. Če bi se že v kdo spozabil in napravil kaj po svoje, ga »obsodi« 150-članski kolektiv na najhujšo kazen, ki ga more doleteti: za en dan ne sme na Griček. To pa je huje, kot če bi dobil v šoli c vek. Zato je najlepše, če se ravnaš po dnevnem redu. Za vsak primer sla vedno pripravljena dva: za sončen in deževen dan. Če bi bilo danes sončno, bi za uro, dve čofotali po Savinji, tako je pač zdaj, ta čas odmerjen za ureditev tabora. Vsaka skupina si želi čim lepše urediti in očediti prostor pred svojim šotorom. Zamisel rodi zamisel: eni urejajo iz kamenja poti, vmes gredice z napisi, drugi ograjo in nanjo pritrjujejo ime šotora. Naj se ve, da je tu celjska čela, tam tabor Sutjeska itd. Po delu je na vrsti igra. Ne veš, h kateri skupini bi se priključil: ali k strelcem, ali odbojkarjem, ali kvar-tašem, ali bralni skupini, ali k plesalcem, ali — alb — za vsakogar se najde nekaj. Če pa je dež — potlej pa vsi pod streho. In če ni v taboru strica Vase, pripovedujejo partizanske zgodbe drugi partizani. MLADI VZGOJITELJI SE POSVETUJEJO: KAKO JE USPEL DANAŠNJI DAN, KAKO BI PRIPRAVILI JUTRIŠNJEGA, DA BI BIL SE BOLJ PESTER IN ZANIMIV UPRAVNIK IN PEDAGOŠKI VODJA STANE LESKOVŠEK IN PREDSEDNIK OBČINSKE ZVEZE DPM DRAGO PREDAN UGOTAVLJATA: OTROKOM JE POTREBNO DATI SE VEC SADJA T^redno se dan nagne h kraju, sedejo mladi vzgojitelj k posvetu. Prerešetajo vse kar se Jr je zgodilo in pripravijo program za naslednji dan. Breda, Beba oba Marjana Bojan Jelka, Jolanda, Ciril, Štefka, Mojca so celjski srednješolci. Le dve vzgojiteljici ’sta študentki prvega letnika ekonomske fakultete. Resno, požrtvovalno in z vso odgovornostjo vzgajajo svoje mlajše prijatelje. Marsikdaj bi prej razvozlali kak vzgojni problem če M imeli ob sebi vsaj enega poklicnega pedagoga. Vendar so celjski pedagogi pustili’na cedilu svoje šolarje. Vkljub večkratnim pozivom obeh organizatorjev po radiu in časopisu se ni nobeden od približno 300 celjskih učiteljev prijavil za vzgojitelja niti za en sam dan In ko na koncu dneva povprašate koliko stane tak bogat oskrbni dan, vam v taboru porečejo: me in veliko. Kako? Da nič?! Vsi otroci, brez izjeme preživljajo brezplačne počitnice, da so lahko njihovi starši brezskrbni in zbrani pri delu. In tega edinstvenega dnevnega letovanja otrok sta se domislila celjska zveza društev prijateljev mladine kot organizator m celjski občinski sindikalni svet kot plačnik. \ SLIKE IN TEKST: IVANKA VRHOVČAK Utrinki ob prehodu na skrajšan delovni čas v prometnem podjetju Ljubljana - transport Debelejši elaborat, kakor bi bil včasih potreben za utemeljitev več milijardne investicije, so v Ljubljana-transportu pripravili za prehod na skrajšan delavnik. To je njihov »centralni« program, ki ga dopolnjuje še devet nekoliko manjših, vendar nič manj natančnih in podrobnih programov posameznih poslovnih in ekonomskih enot tega podjetja. »Zadeva je preveč resna, da bi se igračkali!« je poudaril predsednik delavskega sveta podjetja tovariš Franc Hribar. »Potnikom in naročnikom drugih uslug ni prav nič mar, če bi tudi prometni delavci radi delali samo sedem ur dnevno. Vse naše dejavnosti: mestni, potniški in tovorni promet, servisne usluge in turistična dejavnost zaradi tega ne smejo trpeti. Nasprotno: biti mora vsaj enako ali še bolje! Zato smo tudi porabili toliko papirja in dobro leto dni časa, da smo analizirali vse možnosti, ki bi pripomogle k uresničenju naših želja, da pa zavoljo tega ne bi trpelo naše gospodarjenje. Hitro smo spoznali in še spoznavamo, da sc je ,ves red v podjetju' postavil na glavo, na boljše! Z drugimi besedami: prehod na skrajšani delavnik pomeni samo ure več prostega časa na dan, ampak in predvsem premišljen in učinkovit poseg na poti v intenzivnejše gospo- Kje se ali naj bi se skrivale rezerve, ki omogočajo prehod na skrajšani delavnik, je bilo vprašanje, o katerem ni bilo treba veliko premišljevati. Končno je bil tudi zanje odgovor precej podoben tistim, kakršne so iskali in našli v mnogih drugih kolektivih. Čisto nekaj drugega pa je, kako v njihovih pogojih uresničiti prihranek delovnega časa, kako izboljšati organizacijo poslovanja, kako vplivati na večjo produktivnost... kako, skratka, doseči zastavljene cilje. Zdaj, ko so za njimi prve proste sobote, delavci iz podjetja Ljubljana-transport radi povedo, kaj vse se je spremenilo pri njihovem delu, čeprav so bili vse dotlej prepričani, da je čisto ^ dobro tako, kakor je bilo skozi leta v navadi. KDOR HOČE — ZMORE! Tovariš Jože Lučovnik, vodja analitsko planske službe je povedal: »Po mojem morajo biti osebni dohodki takšni, da človeka spodbujajo, da se čimbolj potrudi v rednem delovnem času, da svojega zaslužka ne uravnava na račun nadur, ki jih je bilo pri nas neverjetno veliko. Gre torej za bolj efektivno delo in za zmanjšanje izgubljenega časa, l^ar pa mora biti ustrezno, hočem reči bolje nagrajeno, čeprav je ta dohodek ustvarjen v krajšem času. Ko smo se odločili za posebne premije, do katerih so upravičeni tisti, ki niso imeli izostankov z dela, se je v kratkem času močno popravil odstotek prisotnosti na delovnem mestu! V mestnem prometu so delavci prebili na delovnem mestu še pred letom dni 83,7 «/o delovnega časa. Za letos so predvideli 86-odstotno prisotnost, ob polletju pa so dosegli 88°/o. Na upravi podjetja smo od 81 prišli že na 87 odstotkov. Včasih je bilo nadurno delo v upravi nujnost, zdaj pa nadur, razen v izjemnih primerih, ne poznamo. Močno so se znižale nadure tudi v drugih^ enotah.« Rado Lipičar, generalni direktor, je dodal: »Veliko so prinesle drobne racionalizacije. Najprej smo proučili, potem pa bistveno skrajšali pot delovnih nalogov in aktov. V delavnicah pa se je dogajalo, da je delavec pustil vozilo in po mili volji hodil do darjenje. skladišča in nazaj po rezervne dele in material. Zdaj mu ta pripravijo drugi... Kolikor vem, pa je mogoče v najkrajšem času dobiti dokaj popolno sliko pri naši enoti v Prevaljah, ki vključuje prav vse naše dejavnosti in je zato morala najbolj konkretno izpeljati vse tisto, kar je bilo predvideno v centralnem programu podjetja. Tamkaj se je namreč najbolj izrazito pokazalo, da so tudi nemogoče stvari možne, če se ljudje dovolj potrudijo!« »ČE BO ŠLO TAKO NAPREJ, POTEM: OHO-HO!« Predsednik delavskega sveta prevaljske poslovne enote podjetja Ljubljana-transport tovariš Slavko Fajunt je takole posedal: »Če bo šlo tako naprej, kakor zdaj kaže, bo odlično. Ko pa samega sebe včasih vprašam, ali je vse to res ali pa morda sanjam, naposled sprevidim/ da nas je prehod na skrajšani delavnik enostavno prisilil, da smo uredili marsikaj, o čemer smo se dotlej bolj pogovarjali kot pa uresničevali. Naj povem nekaj primerov: v potniškem prometu imamo poleti največ dela. Druge rentabilne rešitve ni, kot da v tem času šoferji več delajo, na račun tega pa v izvensezonskih mesecih dobijo dodaten tlačan dopust. Zakon dovoljuje takšno kompenzacijo delovnega časa. Obenem pa gre za to, da so doslej naši šoferji porabljati tisti čas, ko niso bili na vožnji, za razna popravila in druga dela v delavnici, da so pač upravičili svoje ure. Istočasno je bil dohodek na delovnih mestih v delavnici odvisen predvsem od časa. ker smo .imeli le malo normiranih del in tudi cenikov za dela ni bilo. Odgovor na vprašanje, kako naj to uredimo, pa je logičen in enostaven: kadar so šoferji v službi naj predvsem vozijo! V delavnicah pa je treba normirati dela za posamezna popravila in določiti cenike del, da bi ljudje vedeli, koliko bodo zaslužili, če bodo opravljali takšno ali drugačno delo. Tega sicer še nismo uresničili v celoti, vendar pa sedanje skupinske oziroma posamične norme že dajejo možnost uspešnejšega dela za tiste, ki so za to tudi sami zainteresirani. Poleg tega smo za večino delovnih mest točno opisali njihov delokrog dela. Zdaj mojster v delavnici zlepa ne bo več podpisal delovnega naloga šoferju, ki bi rad sam popravljal svoje vozilo, če pa ima tudi svoje delavce, ki so za to specializirani in v tistem trenutku morda celo brez dela. Zaradi vseh teh in še drugih sprememb je namreč višina osebnih dohodkov neprimerno bolj odvisna od rezultatov dela posameznih enot in posameznikov v njih, kot pa je bilo to prej. Če je bila izplačana vrednost točke prej enaka za namenili, a še nismo uspeli. Gre za utrditev samoupravljanja, za vse dejavnosti, je zdaj zelo različna. Za junij smo na primer kot poslovna enota dosegli po pravilniku našega podjetja vrednost točke 17,45 S-din. Izplačali smo točko v vrednosti 16,30 din, preostalo pa dali v rezervni sklad. Nad povprečjem enote so izplačale vrednost točke skupne službe in potniški promet, delavnice Prevalje so ,bile na povprečju enote, spodaj pa tovorni promet in delavnica v Slovenj Gradcu. Še pred meseci pa bi dobili — glede na doseženi osebni dohodek — vsi enak odstotek učinka... Ta razlika ima daljnosežne posledice. Vemo namreč, kje zaostajajo ali odstopajo od plana in se zato ukvarjamo predvsem z njihovimi problemi. Delavci teh oddelkov, ki zaostanejo za najboljšimi ali celo za povprečjem enote, pa sami tudi zahtevajo odgovor na vprašanje, zakaj se je to dogodilo. Vse to pa se dogaja v času. ko ob pogojih skrajšanega delavnika ustvarjamo več kot smo prej! Prav vse postavke v naših planih so zdaj namreč višje, kot so bile prej, ko smo povprečno še delali po osem ur na dan ... Drži, da med več konkurenti vsi ne morejo biti prvi ali najboljši. Vendar smo vsi prepričani, da je nadvse pomembno to, da si ves kolektiv prizadeva za še boljše rezultate. Osebno menim, da so prav te spremembe povzročile, da se je zavest naših delavcev do kraja prebudila, ,shodila' pa vseeno še ni čisto zanesljivo. Še nas čaka delo, vendar je začetek, vsaj tisto najtežje, za nami!« KDO BI TO POMISLIL! O vsem drugem mi več pripovedujejo kot pa o skrajšanem delavniku. Vendar tudi ta »dru- ga dejstva« na samosvoj in prepričljiv način pojasnjujejo njihove poglede in uspehe v zvezi s prehodom na skrajšani delovni čas in intenzivnejše gospodarjenje. Ali — na primer — ni/zanimiva ugotovitev prevaljske enote, da so ob 100 °/o tehnični brezhibnosti in še tehnični rezervi avtobusov vseeno imeli v delavnicah prednost pred drugimi vozili, zlasti še tovornjaki? V tovornem prometu pa so bile prikolice bolj poredko tehnično brezhibne kot pa kamioni, čeprav so stroški za prevoženi kilometer s prikolico veliko nižji? Dokler niso napravili programa za prehod na skrajšani delavnik, . vsega tega niso vedeli. Prepričani pa so bili, da morajo najprej popraviti rezervne avtobuse, potem šele druga vozila. Ali pa druga ugotovitev: kakih 20 %> vsega delovnega časa strokovne službe porabijo za reklamacije v zvezi s pomanjkljivo dokumentacijo, za urgence znotraj poslovne enote. Če bi ta čas skrčili vsaj na polovico — to pa tako, da bi obračunske enote bolje uredile svojo dokumentacijo — zaradi tega delo skupnih služb ne bi bilo nič manj ažurno in v redu tudi ob skrajšanem delavniku! Takšnih in podobnih vzdihov: »Ja, kdo bi pa še na to pomislil!« je bilo še veliko. Marsikaj tega so tudi še uresničili, ali kakor se bolj učeno reče: na splošno izboljšali organizacijo dela in poslovanja. V zvezi s tem so še posebej poučne druge oblike skritih rezerv. O njih je pripovedoval direktor prevaljske poslovne enote tovariš Ivan Vodovnik: »Imeli smo na primer konsignacijsko skladišče rezervnih delov v Slovenj Gradcu. To nam je vezalo znatna obratna sredstva pa še dva delavca smo morali zaposliti samo s tem delom. Skladišče smo oddali podjetju Avto-Celje, sprostili sredstva in oba delavca. Trgovsko podjetje je hkrati odprlo še prodajalno in sebi nov trg, mi pa navzlic temu dobimo vse, kar potrebujemo, ceneje kot včasih, ko smo imeli skladišče v svoji režiji. V Slovenj Gradcu smo tudi imeli delavnico za popravilo motornih koles, ki ni bila rentabilna. Odstopili smo jo privatniku. Zato pa preostali del servisa razširjamo. Poleg vozil ZASTAVA in vseh vrst tehničnih pre- gledov bomo zdaj odprli še servis za vozila TAM. To je ugodno za tukajšnja podjetja, ki so bila doslej navezana zvečine na mariborski servis. Ugodno pa je tudi za nas, ker bi bil ta del servisa nerentabilen, če bi popravljali zgolj za naše potrebe. Ugotovili pa smo tudi nekaj drugega. Odkar je normirana večina del v delavnicah, se je v kratkem času povečala produktivnost dela. Ob povprečnih enakih cenah se je na primer že prvi mesec dvignila realizacija za 25 %>. Delali pa so prvič povprečno uro manj na dan ... Ali pa nekaj drugega: na manj frekventiranih progah šoferji izdajajo tudi vozovnice. S tem smo tudi prihranili na času, če računamo skupno število planiranih delovnih ur. Neto produkt na delavca je torej avtomatično višji. Zaradi vseh omenjenih in še drugih ukrepov se je v primerjavi z lanskim letom število zaposlenih zmanjšalo za 8,2 %, ustvarjamo pa za 17 odstotkov več. Četudi upoštevamo delni vpliv cen na realizacijo takoj po reformi, kar pa se obrne v našo škodo, če računamo tudi povečane stroške materiala in tujih uslug, prav gotovo tudi v pogojih skrajšanega delavnika ustvarjamo več, kot smo prej v , normalnem' delavniku. Povprečni osebni dohodki v prvih šestih mesecih znašajo 90.578 S-dinarjev, kar za naše pogoje in razmere ni slabo. Pa bo še bolje!« DRUGA STOPNICA Obisk pri 168-članskem kolektivu prevaljske poslovne enote podjetja Ljubljana-transport s tem lahko zaključimo. Podobne podatke, številke ali izkušnje bi lahko dobili tudi pri drugih enotah tega podjetja, ki so v času od letošnjega aprila naprej prešle na skrajšani delavnik. Na jesen, ko bo »več miru«, čakata le še PE Kamnik in PE medkrajevnega prometa. Razen podrobne analize dosedanjih rezultatov poslovanja ob pogojih skrajšanega delavnika, kar bo za vsako enoto še posebej opravil centralni delavski svet podjetja, pa v Ljubljana-transportu navzlic spodbudnim uspehom razmišljajo, kako bi se prebili še za stopnico naprej. »Po navadi se zgodi, da čez čas vnema splahne,« je poudaril Slavko Fajunt. »Zato moramo zdaj storiti vse tisto, kar smo $ nadaljnjo tipizacijo naših voz)' kar bi olajšalo vzdrževanje ‘J povečalo produktivnost dela; ' to, da naše ljudi dosledno & grajujemo po delu!« Jože Lučovnik pa je tak^! dopolnil njegove misli: -L i. irvuzjucu.1 aiuu ac uu itfgci, naši samoupravni organi ne ravna vaj o zgodovinskih poda kov, ampak so najstarejše ana1 ze stare največ mesec dni. * vseh številkah sodeč podje*! očitno in enakomerno napr‘ duje. Slej ko prej pa bomo m1 rali .ugrizniti' ,še v neko reZe! vo. Gre za skupno izkoriščati voznega parka. Vsaka erti* namreč nudi vse vrste usl®; predvsem pa vključuje potni* in tovorni promet. Radi pa 1 dosegli večjo koordinacijo \ dejavnostih, da se ne bi d o® jalo, da vozila neke enote s*jj jijo prazna, druga enota pa klanja naročila, ali pa po nep' trebnem konkurira neki dr1® enoti znotraj podjetja. Pri f? vornem prometu smo s temi tv njami že bolj ali manj uspe' pri potniškem prometu pa je deva neprimerno bolj zaplete*1' Šoferji drugih enot, ki na P1! mer vozijo na linijah, ki vod® z njihovega področja v Ljubil' no ali pa .ljubljanski' šoferji.' vozijo v razne kraje po Slov‘ niji in izven nje, se namreč trf rajo, da bi delali karkoli gega kot zgolj ,delo na svoji 11 niji'. Zaradi tega se dogaja, J-nekatera vozila stojijo na P*, mer od jutra do večera. medtdj ko se morajo šoferji drUPl, vozil dobesedno pretrgati, zmorejo delo. Vzrok pa je v v , čini primerov čisto človeški* bi šli šoferji na pot tudi v te primerih, bi imeli dodatne strI ške, na primer s prehrano, kal nekajurne odsotnosti ni moSc‘j plačati v obliki dnevnice ^ kako drugače. Vendar pa je r tudi to, da bi bil tak način P slovanja bolj rentabilen za P* jetje kot celoto. Ali z drul» besedami: povečal bi se t® delež za osebne dohodke, kef. z istim številom zaposlenih enakimi osnovnimi sredstvi r, segali večji promet. No, do® je to, da se tudi o tem že reS pogovarjamo...« Najsi bo tako ali drug3/ želim jim čimveč sreče na P" do še debelejših denarnic v P. gojih skrajšanega delovn® časa! MILAN GOVEf^ ■■■■■■■■■eeeeeeeeeeEeeeeaeaeeeeaeBBEegEEeEBieeeeEEEeieeeeeeeeeeeei Pred vašim odhodom na dopust še na ogled, kaj vam prinaša za vroče dni modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR AAA/V'7\AAAAAAAAAA/WWW\AAAAAA/VWVWVWVWVWWVW'A/WVSA E E E E E ' E 5 E E E E E E E E E E nama BEEDZEH V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, VVOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji vzmetnice, žimnice »jogi« kuhinjske in sobne mize, stoli šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTN1 POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI LJUBIJ AN A nama (Nj ^nniDNfBiniDininniiiiiiiimliiiuiiiiniMiiuiiimiiiuniniiniiiiiiiiiiiairiinnmiuiBiifflnnmnnnnniiniiiiiniiDiiininuiBnnniiinHamiiRiiitnnininiiBninHnniiiinN0 GOSTINSKO PODJETJE SIDRO Piran vab! v novo odprto restavracijo ki ima poleg 200 sedežev v sedežev na gostinskem vrtu rišče PUNTA, Piran, restavraciji še 200 ter urejeno parki' |lllllllll[!!lllljlllli!ll!llilllllllllllllllllilllll[|||||l||llllllll||||l|]||||||lIIII|||||lllI|l!l||||||[|l|||||||||||||[||||||||[|Il!||![|||!||li[Illl|||||j||l|[||||||||||||j]|||||ljllllH