Dr. Ivan Anton Scopoli. „Ti mož si bil zvest svojemu namenu. Učen, občepriljubljen, spoštovan, Priboril čast si svojemu imenu Z duha modrostjo, vstrajnostjo obdan.“ Lenski. .ne 22. junija t. 1. praznovalo je slavno rudniško mesto Idrija redko slavnost — stoletnico smrti I. A. Scopoli-ja, slavnega učenjaka in prirodoslovca. Da-si se Scopoli ni porodil in ne umrl v Idriji, kjer je le kratek čas bival, pridobil si je V" vender mnogo zaslug za slovensko Almadeno, še več pa za vso Kranjsko in so¬ sedne dežele. Da-si je bil mej Slovenci tujec, ipak smo mu mnogo hvale dolžni, ker je našo domovino znanstveno preiskoval ter njeno lepoto in zanimivosti razkril učenemu svetu. Zato izpolnimo pač le svojo dolžnost, ako se pri tej priliki hvaležno spominjamo slavnega moža ter se natančneje seznanimo z njegovim življenjem in delovanjem. 1. Scopoli,j <;yo življenje. Ivan Anton Scopoli porodil se je 3. junija 1. 1723. v tirolskem mestu Cavalese, ki leži v dolini Fleims.*) Njegov oče, Fran Anton, je bil doktor prava, častnik in vojni komisar tridentinskega knezoškofa. Njegovi materi je bilo ime Klavdija Katarina. Bila je hči Antona pl. Gramola, tridentinskega patricija. Scopoli je obiskoval gimnazijo v Cavalesi, pozneje v Tridentu in zadnjič v Hallu pri Inomcstu. Potem se je učil medicine na inomoškem vseučilišči. Tam so mu bili učitelji: Hironim Bacchettoni za anatomijo, Friderik Peyer za institutiones medicas, Karol Gessner za klinično medicino. Vender je bil medicinski pouk na inomoškem vseučilišči zelo nedostaten. Tako n. pr. ni bilo nikogar, ki bi predaval pri¬ rodopis, kemijo, materio medica, patologijo in terapevtiko. Zato je bil Scopoli primoran prebirati knjige odličnih zdravnikov, kakor Boerhavejeve, Hoffmannove, Sydenhamove itd. Na inomoškem vseučilišči je ostal Scopoli tri leta. Doktorat dobil je 1. 1743. Zdravniško prakso izvrševal je potem več let v bolnici svojega rojstnega mesta, nekaj v Tridentu pod vodstvom Zucchelina, nekaj pa v Benetkah pod slavnim zdravnikom Lothar Lotti-jem. *) Njegov rojstni dan ni določno znan; pisatelji navajajo 13. in 3. junij. Največ jih rabi zadnji podatek. 4 Scopoli se je oženil 12. febr. 1. 1749. z Albino pl. Miorini, hčerjo Karola Antona pl. Miorini, ki je bil zelo bogat mož in tajnik pri Magnifica Commita di fieme v Cava- lesi. Tako je postal sorodnik mnogim odličnim obiteljim. Rastlinstvo zanimalo je Scopolija uže v nežni mladosti. Takrat obiskoval je cesto lekara, ki je nabiral rastline, da tako pozve imena in porabo rastlin. Večkrat spremljal je tudi možč, ki so v inomoških pianinih kopali razne korenine. Na teh izletih nabral je mnogo rastlin, katere je posušil ter jim pridejal farmacajska in Bauhin-ševa imena. V Benetkah videl je več botaničnih vrtov, mej temi zlasti vrt slavnega Sesler-a 1.1745. Značaje rastlin učil se je po To urn efo rt-u, Ray-u in po prvi izdaji Linne-jeve knjižice: „Systema naturae", ki je tačas zelo iznenadiia znanstvene kroge ter storila v botanični vedi veliko premembo (1735.) Povrnivši se v Cavalese narejal je botanične izlete v Adižanske planine. Redkejše planinske rastline je tudi risal. V Tridentu ponujala se mu je ugodna priložnost, da je smel spremljati sekovskega knezoškofa v Gradec. To mu je pripomogel Peter Burser, ki je bil takrat zdravstveni predstojnik v Tridentu. Scopoli je nehal nabirati rastline in je potoval z Leopoldom grofom pl. Firmian-om v Gradec in Sekovo. Na Štajerskem je ostal kaki dve leti. V tem času pripravljal se je za izpit iz vsega zdravilstva, katerega je imel položiti na dunajskem vseučilišči. Takrat smel je namreč v vseh avstrijskih deželah izvrševati svojo prakso le isti zdravnik, ki je napravil izpit na Dunaji. Ko je grof Firmian ostavil svoj sedež v Sekovi, odišel je Scopoli 1. 1753. na Dunaj, da položi poprej omenjeni izpit. Izpraševalni komisiji, kateri je predsedoval van Swieten,*) odgovarjal je šest ur na mnogobrojna vprašanja iz vsega zdravilstva. Ko je še konečno javno zagovarjal nov rastlinski sestav (Methodus plantarum enumerandis stirpibus ab eo hucusque repertis destinata, Vindobonae 1754), dobil je potrebno dovoljenje. Nato je šel Scopoli k van Swietenu, da bi mu preskrbel fizikat, s katerim bi lehko preživil sebe in svojo obitelj. Swieten mu je obljubil, rekoč: „Prvi fizikat dobite Vi, ker ga zaslužite 11 , a vender mu ni mogel dobiti ravno prostega protofizikata v Linču na Zgornjem Avstrijskem. Scopoli je dobil mnogo slabejši in šele pred kratkim usta¬ novljen fizikat v Idriji, kamor je prišel 1. 1754. Kakor bodemo pozneje videli, imel je Scopoli tu mnogo nezgod. Uže potovanje samo je bilo nesrečno. O tem nam piše Sco¬ poli tako-le: „Vrnil sem se v svoje rojstno mestice, da bi ženo in hčerko pripeljal naj- pred na Dunaj in potem na določeni mi kraj. V Hallu sem moral zaupati obitelj ladji na takrat zelo naraščenem Inu. Začetek potovanja bil je srečen. Ali drugi dan prebila se je ladija pri kraji Ungeroth na zgornjem Bavarskem, pripeljaje se na neko pod vodo skrito deblo, ter se je napolnila večjidel z vodo. Baš sem dremal, ko me prestraši tar¬ nanje nesrečnikov in ko zagledam okoli in okoli bobneče in razbiti ladji grozeče se va¬ love. Svoje opomnim, naj se z neoslabljeno srčnostjo prepuste previdnosti. V tej stiski približa se ladja, ki reši mene, soprogo, hčerko in deklo iz orkusovega žrela. V neki kmetski hiši so bili sprejeti na pol mrtvi v vodo plavajoči nesrečniki. Tu so ostali tako dolgo, da jih je voz spravil v Wasserburg, od koder sem odišel na Solnograško. Tam me je prijazno vsprejel dr. Rense, pri katerem sem ostal tako dolgo, dokler se mi ni ponudila ugodna priložnost priti, najpred v Line, potem na Dunaj. Pri razbitji ladje so se moje knjige in orodja premočila in večjidel je bilo vse uničeno. Ko je cesarica Ma¬ rija Terezija o tem slišala, podarila mi je 509 gld. in me tako saj nekoliko odškodovala. S to pomočjo odišel sem v Ljubljano in potem v Idrijo. Ta kraj, ki je dobil ime od *) Gerharda barona van Swietena; najslavnejšega učenca Boerhave-ja, poklicala je Marija Terezija 1. 1745. kot profesora na dunajsko vseučilišče. Kmalu potem postal je hišni zdravnik velike cesarice in ravnatelj vsega zdravilstva v Avstriji. 5 bližnjega lijaka, sestoji iz jako revnih, tja v hribe postavljenih koč rudarskih. Ko sem ga od daleč zagledal, polastila se je mojega srca slutnja vseh nezgod, ki sem jih potem skoro šestnajst let prebivati moral v tej ječi. Mesto plače je imel zdravnik samotrštvo z vinom; jezik kranjskega ljudstva mi je bil popolnoma neznan; želje rudarskega vod¬ stva*) o zdravniku niso bile izpolnjene z dvorno odločbo; pri tem pa dolžnost zdraviti 2000 ljudi brez vsacega plačila — koliko sitnosti sem imel, lehko vsak ume. Vrhu tega sem še dvakrat pogorel, ženo in otroke pokopal, lekarno moral vnovič napraviti ter še imel mnogo drugih neprijetnosti, katerih nisem mogel več prenašati.“**) Vse nezgode so ga zadele, kakor bi mu hotele potlačiti telo in duha. Svvietena pro¬ sil je Scopoli pismeno, naj mu preskrbi drug fizikat, katerega mu pa ni mogel pridobiti. Potem še-le, ko je sam potoval na Dunaj, poboljšal si je nekoliko svoj položaj. Dobil je 400 gld. letne doklade, za kar se je zavezal prevzeti rudninoslovska predavanja na rudarski šoli. V takih neugodnih razmerah je živel Scopoli. Z ljudmi je malo občeval. Uteho in pokoj je našel le v ogledovanji prirode, kakor sam tako lepo piše: „Memores estote semper, me Naturae theatrum non studii, sed animi causa colere ad lenienda nimirum tristissimae vitae fastidia". („Pomnite, da se v naravino življenje nisem uglobil radi po¬ klica, nego sem le nagnenju srca sledil, da bi si olajšal pezo prežalostnega življenja". — Glej „Entomologia caruiolica", predgovor"). — Da bi se v tej samoti čutil srečnejšim, oženil se je Scopoli v drugič 5. febr. 1. 1758. v Ljubljani z Katarino pl. Franchenfeldt. Scopoli je s svojimi deli, katera je za svojega bivanja v Idriji napisal in katera bodemo pozneje omenili, zaslovel v znanstvenih krogih. Ker je vedno želel Idrijo osta- viti, pač ni dolgo trajalo, da je dobil razne ponudbe. Tako je bil 1. 1763. po prizade¬ vanji njegovega prijatelja grofa Firmiana poklican k pasovskemu knezoškofu kot domači zdravnik. Ko je 1. 1766. umrl slavni rudninoslovec Lehmann, ponudila mu je isto sto¬ lico cesarska akademija v Petrogradu. (Glej „Deliciae“, Pars III, p. 81 in 82, kjer ste obe pismi ponatisnjeni). Vender Scopoli ni vsprejel dotičnih ponudeb, ker ni hotel osta- viti Avstrije. Ko je bil pa 1. 1767. Nikolaj baron pl. Jacquin na dunajsko vseučilišče po¬ klican, podelila mu je cesarica izpraznjeno profesuro za rudninoslovje in metalurgijo na rudarski akademiji v Ščavnici (Schemnitz). In Scopoli se je preselil v Ogersko, kjer pa, žal, ni našel zadovoljnosti, kakor se je nadejal. Tu je kmalu izgubil svojo drugo soprogo. Vsled napornega delovanja v kemičnem laboratoriji, ki je bil v nepovoljnih prostorih, je tudi sam obolel. V Ščavnici imel je mnogo raznih opravil kot rudarski svetnik in pro¬ fesor. Redko kedaj bilo mu je torej možno, baviti se s svojo najljubšo vedo, in še to le v urah, ki so bile počitku namenjene. V Ščavnici oženil se je Scopoli tretjokrat s Karolino pl. Freyenau iz neke odlične ogerske obitelji. Da-si je Scopoli tu v boljših razmerah živel nego v Idriji, želel si je vender mesta, kjer bi se ložje bavil s svojo najljubšo vedo — botaniko. Scopoli je živel uže deset let v Ščavnici, ko je pozvedel, da bode na dunajskem vseučilišči ustanovljena sto¬ lica za prirodopis. Scopoli je prosil za-njo zaman, ker je po nasvetu barona pl. S tor k bila podeljena Jakobu pl. Well. L. 1776. ponudili so mu stolico kemije in botanike na takrat avstrijskem vseučilišči v Paviji, katero je radostno vsprejel. Ogersko ostavil je 1. septembra istega leta, 15. oktobra dospel je na novo določeni mu kraj in z začet¬ kom sledečega leta je pričel svoja predavanja. Tu je živel do smrti. Vedno pa je ne- *) Takrat (1745—1764) je bil Anton pl. Sartorius rudarski svetnik in vodja rudokopa. **) Delicae, Pars III, p. 80. 6 umorno delal kot učitelj in pisatelj kakor v prejšnjih letih. Zlasti se mu je posrečilo v Lombardiji vzbuditi občno zanimanje za prirodopisne težnje. V Paviji je ustanovil bo¬ tanični vrt, kabinet za rudnine in malaco-zoologično zbirko. Njegova zasluga je tudi, da so v bogatih železnarijah v Cavarini začeli vnovič delati. Žal, da je neumorno delovanje starčku preprečila osoda. Po mnogih, zlasti mikro- skopičnih delovanjih oslabel je njegov vid, tako da je leto dni pred smrtjo oslepil na desnem očesu. V tretjem delu „Deliciae“ poslovil se je od učenega sveta, ki ga je s po¬ nosom svojega imenoval. Scopoli je umrl 8. maja 1. 1788. v 65. letu ovoje starosti, obža¬ lovan od vseh učenih vrstnikov. O osobnem občevanji Scopolija pripoveduje nam Maironi Daponte to-le: Sco¬ poli je bil strogo kreposten, nenavadno postrežljiv, v občevanji zelo ljubeznjiv mož, ki ni poznal ni prevare ni hlinbe. Bil je skromen in brez vsake baharije. Bilo je treba posebnega povoda, da je kaj o sebi spregovoril. Vender je tudi Scopoli nalik drugim učenjakom našel zavist in literarično ljubosumnost. Da bi se zagovarjal, ni se mu zdelo dostojno. In zares mu je v zadnjih letih razno razcepljanje na stranke, v katero je vse¬ učilišče propadlo, zelo ogorčilo njegovo življenje. Ali Scopoli je prenašal vse tihoma in nikdar ni tožil o tem. Bili so celo vzgledi, da se je svojim sovražnikom prisrčno zahva¬ ljeval, ako so kako pomoto v njegovih delih, seve časi na zopern način grajali, in da je to pomoto pri prvi priložnosti popravil. Na vseučilišči zbiralo se je okoli Scopolija mnogo odličnih mladih mož. Kot naj¬ boljše svoje učence imenoval je botanika D. Nocca, ki je bil pozneje njegov naslednik, zoologa J. Volta in J. Ti ne o, kemika A. Brugnatelli in S. Borda, mineraloga J. Martinenghi, farmacajte Marabelli, Mantagazza in Visconti. Njegov sin (rojen 2. avg. 1774 v Ščavnici, umrl 1. 1854.) je bil na glasu kot statistik. Scopoli dopisoval je vsem znamenitejšim učenjakom iste dobe. V njegovi zadnji knjigi „Delicae“ priobčen je imenik njegovih dopisovateljev (123 imen), mej njimi mnogo slovečih. Tu omenimo le sledeče: Adanson, Allioni, Arduin, Banks, Dolo- mieu, Fabricius, Gessner, Gleditsch, Gmelin, La Grange, Haller, N. de Jacquin, L. de Jussien, Lapeirouse, Linneaus I„ II., Mygin d, Senebier, Schaeffer, Schreber itd. Scopoli je seve na svojih mnogih izletih nabral dosti prirodnin. Da je imel zbirke, zvemo iz predgovora njegove knjige „Einleitung zur Kenntniss und Gebrauch der Fos- silien 11 in iz jednega mesta pri Hacquetu. Kam so prišle njegove knjige in zbirke, ni znano. V obče se je mislilo, da se hranijo na vseučilišči v Paviji. Vender jih tam ni, kakor je prof. V. Vossu javil njegov dopisatelj dr. K. Pirotta, profesor botanike na rimskem vseučilišči, ki je bil poprej asistent tajnocvetnega laboratorija v Paviji. Najbrž je bilo pri dvakratnem požaru v Idriji marsikaj uničeno. Scopolijevi rokopisi so bili neki posojeni tudi v Jeno. Neko pismo, katero je H. Freyer pisal Tommasiniju 1. 1840. in katerega prepis hrani kranjski deželni muzej, pravi o tem. Dotični del pisma glasi se v prevodu tako-le: „Škoda, da je moj rajni oče Scopolijeve rokopise v letih 1809. in 1813. poslal v Jeno, komu?-— Bil sem še premlad, da bi zamogel to zabraniti. To sem zvedel še-le leta 1827. iz njegovih ust“. — Po Freyerju preskrbljen prepis nima datuma in leži mej pismi, katera je Freyer 1. 1840. od Tommasinija prejel ali njemu poslal. — Večna škoda, da so se Scopolijevi spisi tako izgubili. Marsikaj spisov kupili so najbrž bogati zasebniki. Tako piše grof Lev Henckel pl. Donnersmark v spisu „Reise - Bemer- kungen botanischen Inhalts 11 v »Flora oder botanische Zeitung* 1 (Regensburg), 1. 1820., str. 43, da je v Milanu videl v knjižnici učenega grofa Luigi Castiglione mnogo izbornih 7 botaničnih knjig, mej njimi pa več Scopolijevih rokopisov z risarijami. Od kod jih je dobil in kam so prešli, ni znano. 2. ScopolijeTO znanstveno delovanje v Kranjski. Scopoli prepotoval je Kranjsko deželo za svojega bivanja v Idriji v raznih mereh, da prouči' njene prirodopisne odnošaje. Tako je prehodil 1. 1755. Idrijski okraj, 1. 1756. Ljubljanski okraj, 1. 1757. Nanos, 1. 1758. Loški, Kranjski okraj, Kokrško dolino in Storžič v Karavankah. Da so bili omenjeni izleti zelo težavni, pač lehko umemo, če pomislimo, da še takrat ni bilo tako dobrih občil nego dandanes. Slušajmo, kaj piše Scopoli v svojih „Deliciae“, Pars III. str. 81 o teh potovanjih: »Sam, spremljan samo po jednem človeku, blodil sem po planinah, spaval v mrzlih nočeh pod milim nebom, živel dneve in dneve ob kruhu in mleku, prišel nad Trstom celč roparjem v roke in nekdaj s Storžca nazajgrede visel sem tri ure v smrtni nevarnosti". Leta 1759. preiskal je gozde mej Ljubljano in Ribnico, Grintovec, Kočno, Greben, 1. 1760. Planino in Cirkniško jezero, 1. 1761. zopet Nanos in hribovje pri Senožečah, Kras in obali Jadranskega morja, 1. 1762. Gorenjsko, zlasti Bohinj, 1. 1764. Goriško in Devin ob zalivu Jadranskem. Z navedenimi potovanji razkril je botanična bogastva naših divnih krajev ter naše pokrajine predstavil učenemu svetu. Na navedenih izletih nabral je Scopoli toliko gradiva, da mu je uže 1. 1760. bilo možno izdati njegovo epohalno »Flora carniolica". Knjiga je izišla na Dunaji in je po¬ svečena veliki cesarici. V njej je opisanih 756 fanerogamov in 256 kriptogamov. V naštevanji rastlin sledil je prirodnemu sestavu, kolikor je bil baš razvit. Karakteristika plemen je večjidel po Linneju, katerega pa ni povsod posnemal. Ako se mu je dozdevalo, da je najdel kaj boljšega, napravil je po svoji misli. Zlasti pri križnicah uvedel je natančnejše znake, ker so mu bila pojedina plemena premalo določno označena. Posamezne vrsti nimajo posebnih imen, nego so s kratkimi popisi in diagnozami označena, kakor je to Linne storil v prvi izdaji »Spiecies Plantarum". V sinonimiki je segel nazaj do Tourneforta. Kakor je dr. Egger prvi poudarjal,*) postavil je tu Scopoli pleme Sesleria, ločeno od Cynosurus; šele vrstno ime coeruleaje od Arduina.— Pri znanih rastlinah je pri- dejal še slovenska narodna imena, pri zdravilnih rastlinah pa kratke zapiske, ki so bili navadno posledki medicinske prakse. Da-si je imela knjiga v primeri z drugimi iste dobe mnogo vrlin, ipak je bila nedostatna v tem, da se ni ozirala na planinsko floro, ki znaša velik del deželne vegetacije. V knjigo vrinilo se je tudi mnogo tiskarskih hib, ker je pisatelj živel daleč od tiskarskega kraja. To je tudi Scopoli obžaloval v nekem pismu na Haller-a (Epistolae eruditorum, t. IV., p. 316—317). Leta 1772. je izišla »Flora carniolica“ na Dunaji drugokrat v dveh zvezkih. Posvetil jo je svojemu prijatelju Albertu pl. Haller, švicarskemu pesniku in priro- doslovcu. Druga izdaja je mnogo bogatejša od prve, ker je Scopoli mej tem preiskal še druge kraje Kranjske in Primorskega ter se oziral tudi na planinsko cvetano. Sedaj poznal je skoraj vse dele Carniolije, samo Dolenjskega se je ogibal, ker so tam straho¬ vale roparske Čete. To knjigo je izdal — rekli bi — kot v slovo in zajedno v zavr- šetek svoje botanične delavnosti v Kranjski. V drugem natisu »Flore carniolica" je Scopoli opisal 1251 javnocvetek in 384 tajno- cvetek. Kritično sestavljena sinonimika sega do Bauhin-a. Razporedba rastlin ni več po prirodni nego po Linnejevi sexualni sistemi. V to se je odločil Scopoli iz sledečih *) Verhandlungen des k. k. zoolog.-botan. Vereines in Wien, Bd. I., p. 149. 8 razlogov: 1. Radi silnih skokov, katere mora napraviti Aorist pri prirodnem uvrstenji. 2. Pojedina vrst zastopa časi celo pleme. 3. Vsi herbari bili so po Linneju uvrsteni. 4. Ni Aoristova naloga, da postavlja nove vrsti, nego samo, da rastline temeljito opiše in dobro določene v dotično pleme spravi. — Tu pač vidimo, kakega pomena je bila Linnejeva razporedba rastlin. Po njegovem potu sledili so še dolgo privrženci Linnejeve šole, h kateri nam je prištevati tudi Scopolija. Druga izdaja „Flore carniolica" sodrževala je pa 97 javnocvetek in 44 tajnocvetek (excl. fungi), katerih niti sam Linne ni poznal. Mislimo si torej lehko, kako velikansko pozornost je vzbudilo mej učenim svetom napominano delo. Res je sicer, da se nekaj vrsti pri temeljitejšem pretresovanji ni obdržalo, vender večina jih je ostala. Nekatere rastline prenesle so se v druga plemena, pod druge avtore. — V tej izdaji oziral se je Scopoli povsod na Tournefortova plemena. Medicinske zapiske je izpustil, na 64. me¬ denih podobah vpodobil pa je precej dobro nove vrsti. Od dobro znanih in razširjenih rastlin, ki še sedaj nosijo Scopolijevo avtoriteto, omenimo naj sledeče: Glaucium luteum, A rabiš hirsuta, a r e n o s a, D raba ciliata, S i s y m - brium officinale, Cakile maritima, Evonymus latifolius, verrucosus, Genista sylvestris, Cytisus prostratus, purpureus, Viciagrandiflora, Spiraea ulmifolia, Alchemilla arvensis, Callitriche stagnalis, Siler trilobum, Myrrhis odorata, Sedum roseum, Galium Cruciata, vernum, Senecio lanatus, Cirsium carniolicum, Erysithales spinosissimum, oleraceum, lanceolatum, eriophorum, palustre, arvense, Centaurea Karschtiana, Campanula caespitosa, Gentiana pannonica, Pedicu- laris acaulis, Carpinus d u i n e n s i s, Ostrya carpinifolia, Salix glabra, Pinus Mughus, Asphodelus liburnicus, Carex glauca, m a x i m a, alba, pilosa, ferruginea, Agrostis alpina, Poa dura itd. Scopolijeva „Flora“ je klasično delo iz Linnejeve dobe, katero so Aoristi tedaj in tudi še dandanes prebirali in rabili. Da-si je uže nad sto let minilo, kar je izišla, vender je še jedino zanesljivo delo, ki nas seznani s kranjsko vegetacijo in njenimi razmerami. S tem pa ni rečeno, da ustreza tudi današnjemu stanju znanosti. Pretečeno stoletje je zelo vplivalo na razvoj botanike. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se kranjska cve- tana vnovič predelala. Seve bi se morala nekatera plemena n. pr. Hieracium, Mentha, Rosa, Rubus itd. popolnoma predelati. Istega leta kakor druga izdaja „Flore“ izišlo je tudi delo „Dissertationes ad histo- riam naturalem pertinentes 11 , ki sodržuje za botanično vedo jako zanimivo in važno raz¬ pravo „Plantae subterraneae". Scopoli je tu, sploh prvi, opozoril na podzemske rastline, nahajajoče se v rudniku Idrijskem in v raznih rudnikih ogerskih, kakor: Ščav¬ nica, Špani dolina in Kraljevec. Tu je opisal 75 rastlinskih tvorov. Podobe so sicer nekoliko surove, vender po prirodi posnete, tako da se dotične oblike lehko najdejo in spoznajo. Scopoli je imenoval le rudniška okna in rovi, ne pa rudokopov. Iz Antoni- jevega rova in Terezinega rudniškega okna je opisanih 15 tvorov, vse drugo je iz Ogerske. Dvajset let kasneje lotil se je istega dela Aleksander pl. Humboldt ter je posledke svojih študij objavil v sloveči knjigi „Flora Fribergensis 11 . Leta 1811. izdal je pa v Norimbergu Hoffmann svoje krasno delo „Vegetabilia in Hercynide Subter- rancis collecta", ki ima 34 velikih strani (Imperial-Folio) in 18 barvanih bakrenih tabel. Leta 1763. dal je Scopoli mej ljudi knjigo: „Entomologia Carniolic a“, kjer je opisal 1153 kranjskih žuželk. K tej knjigi jel je pozneje izhajati atlant s podobami, a Scopoli ga je pri 43. bakreni tabli ustavil, ker mu menda slike niso dopadle ter je 9 baje vse uničil. Omenjeni atlant ni prišel v knjigotrštvo in uže 1. 1785 se na Dunaji ni več dobil (Fuesli, Neues Magazin f. Entomologie, 1785, t. II., p. 364). H. Ha g en je podobe obširno opisal v „Stett. ent. Zeitschr., 15. letnik (1854), str. 81 — 91. Na str. 83. pravi Hagen: „0 nenavadni redkosti teh bakrenih tabel priča še okolnost, da jih še, kolikor je meni znano, ni noben entomolog, celo v specijelnih monografičnih delih, ni spomenik Znabiti je ta po meni ogledati eksemplar jedini rešen pred ugonobljenjem". K temu naj pridenemo, da je v prirodopisni zbirki ljubljanske velike realke 1 izvod iz zapuščine J. Ferd. Schmidt-a, jeden pa v knjižnici c. kr. zool. dvornega kabineta na Dunaji. Kako so vrstniki Scopolija kot entomologa častili, vidimo najbolje iz Linnejevega pisma, kjer pravi, da je iz te kranjske entomologije, „ki jo je dobil z velikim trudom iz Belgije in dal za same podobe 3 cekine, zajemal več veselja, nego iz sto cekinov" . . . („Post varia frustranea tentamina tandem accepi tuam Entomologiam Carniolicam, cam- que ex Belgio et quidem sumptibus trium fere ducatorum aureorum pro solo Tabellario adducente; neque hoc doleo, cum ex eo plus oblectamenti hauserim, quam ex centum du- catis. Obstupesco ad infinitum laborem in colligendo, describendo et disponendo, quem nullus alius intelligere unquam potest, nisi qui ipse manum labori admovit".)*) Tudi poznejši učenjaki vedeli so ceniti visoko vrednost omenjene knjige. Dr. R. Schiner piše o tem: „Scopolijeva dela so tako izborna, da se je čuditi, zakaj se no¬ vejši dipterologi niso bolj ozirali na-nja. Angleži imajo zaslugo, da so zopet obrnili po¬ zornost na-nje. Scopolijevi opisi so večjidel zelo popolni in natančni, da brez pomisleka boljši od Fabricijevih". Istega leta, ko je izišla ,, entomologija", napisal je tudi razpravo: „Introductio ad diagnosim et ustim fossilium", nemški pod naslovom: „Einleitung zur Kenntnis und Gebrauch der Fossilien; fur Studirende". Riga in Mitau 1769, gr. 8°. Za svojega bivanja v Idriji je Scopoli napisal znamenito knjigo: „De Hydrar- gyra Idriensi. Tentamina Pbysico-Chemica-Medica. Venetiae 1761, 8°,“ kjer govori: O idrijskem živem srebru, idrijskem vitrijolu in o boleznih rudokopov v Idriji. Tam je dokončal tudi: „Annus historico naturalis", ki je zbirka manjših sestavkov, prirodopisne, kemične in ekonomične vsebine, kateri sodržujejo mnogo dobrega in poučljivega. Sestavki o Morus alba, o razširjanji gozdov, nasveti glede poljedelstva v Kranjski, o bučeli in njenem varstvu itd. bili so sposobni, pospeševati obdelo¬ vanje zemlje. Zlasti zadnji članek je bil pač vzrok, da se je bučelarstvo jelo tako lepo razvijati na Kranjskem. Scopoli pa je izdal razen teh del, ki se tičejo ožje naše domovine, še mnogo dru¬ gih, katere bodemo pozneje omenili. Iz zgorej navedenega vidimo, koliko zaslug si je stekel Scopoli za Kranjsko in sosedne pokrajine. Ako še uvažimo, da so bile takrat slabe prometne in druge razmere, da je bilo malo skrbljeno za javno varnost, ako dalje po¬ mislimo, da je nedostajalo zanimanja in pojma za znanost, potem se moramo pač čuditi pogumnemu Tirolcu, ki je pred več nego 100 leti razkrival prirodna čuda v klasični obliki, da je ves učeni svet strmel. Scopoli vzbudil je občno pozornost za neusahljive prirodine lepote slovenskih dežel, prenašajoč pri razkrivanju hude težave in neprilike. Zato smo mu dolžni večne hvale! *) „Deliciae“, p. 81. 10 3. Scopolijevi spisi v kronologičnem redu. 1. Dissertatio de affectibus animi. Tridenti 1753, 4°. 2. Methodus plantarum enumerandis stirpibus ab eo repertis destinata. Vindo- bonae 1754, 4°. 3. Flora Carniolica exhibens plantas Carnioliae indigenas et distributas in classes naturales cum differentiis specificis, synonymis recentiorum, locis natalibus, nomi- nibus incolarum, observationibus selectis, viribus medicis. Vindobonae 1760, 8°. 4. De Hydrargyra Idriensi. Tentamina Physico-Chemico-Medica. Venetiae 1761, 8°. Sodržuje: I. De Minera hydrargyri. II. De Vitriolo Idriensi. III. De Morbis fos- sorum hydrargyri. — Dr. J. Schlegel provzročil je, da se je ponatisnilo, Jena 1771, 8°. Po K. Meidinger-u v nemščino prevedeno, Monakovo 1786, 8°. 5. Entomologia Carniolica exhibens Insecta Carnioliae indigena et distri- buta in ordines, genera, species, varietates. Methodo Linnaeana. Vindobonae 1763, 8°. 6. Introductio ad diagnosim et usum fossilium. Vindobonae 1763, 8°. — Nemški pod naslovom: „Einleitung zur Kenntnis und Gabrauch der Fosilien; fiir Studirende". Riga und Mitau 1769, gr. 8°. 7. Annus I. Historico Naturalis. Lipsiae 1769, 8°. — II. et III. Ibid. eod. — IV. Ibid. 1770. — V. Ibid. 1772. — Prvi letniki izišli so v nemškem prevodu pod na¬ slovom: „Bemerkungen aus der Naturgeschiche“, erstes Jahr, vvelches Vogel enthalt. Aus dem Lateinischen v. Dr. Giinther. Leipzig 1770. Zweites und drittes Jahr. Uber- setzt von K. Meidinger. Ibid. 1770, 8° in Wien 1771, 8°. — V tem (Annus IV.) naha¬ jajoča se razprava ^Dissertatio de Apibus“ je tudi Meidinger v nemščino prevel pod naslovom: „Abhandlung von den Bienen und ihre Pflege“. Wien 1787, 8°. 8. Memoria che riporto il premio sopra il questo proposto della Ces. Reg. Societa di Gorizia e Gradišča. 1769, 8°. Nemška izdaja: „Preisschrift iiber die von der k. k. Ackerbaugesellschaft zu Gorz und Gradišča im Jahre 1769 aufgevvorfene Frage: Von den Ursachen des Mangels an Diinger in den besagten Grafschaften und den Mitteln zur Vermehrung und rechten Gebrauch desselben“. Wien 1771, 8°. 9. Mineralogische Vorlesungen fiir die Bergakademie zu Schemnitz. Wien 1771,8°. 10. Flora Carniolica exhibens plantas Carnioliae indigenas et distributas in classes, genera, species, varietates, ordine Linnaeano. Editio secunda aucta et reformata. Vindobonae 1772, 2 torni, c. 65 tab. 11. Disserlationes ad scientiam naturalem pertinentes. Pragae 1772. — Poleg manjših razprav o ogrskih rudninah sodržuje še: Plantae subterraneae descriptae et deli- neatae. P. 84—120, c. tab. I—XLVI. 12. Principia mineralogiae systematicae et practicae succinctae exhibentia structu- ram telluris, systemata mineralogiae, lapidum classes, genera, species, cum praecipuis varietalibus eorumque characteribus, synonymis etc. nec non regulis nonnulis generalibus ad docimasiam et pyrotechnicam metallurgicam pertinentibus. Pragae 1772, 8°. To delo izišlo je v laškem prevodu z opombami od J. Arduin-a (Venetiae 1778) in v nemščini po Karolu pl. Meidinger-u. Ibid. 1786, 8°. 13. Crystallographia hungarica. Pars I. exhibens Crystallos in dolis terrae cum figuris rariorum. Pragae 1776, 4°. 14. Introductio ad historiam naturalem, sistens genera lapidum, plantarum et ani- inalium haetemus detecta, characteribus essentialibus donata, in tribus divisa, subinde ad leges naturae. Ibid. 1777, 8°. 11 15. Fundamenta chemica, praelectionibus publicis accodata. Ibid. 1777, 8°. Editio altera aucta et emendata. Papia 1780, 8°. — Nemški prevod. Wien 1780, gr. 8°. 16. Primae lineae systematis naturae adfinitatibus corporum inaedificatae. Pragae 1776, 8°. 17. Fundamenta botanica, praelectionibus publicis accomodata. Papiae 1783, 8° maj. 18. „Dictionnaire de chemie" par Pierre Jos. Macquer. 10. vol. Venetiae 1784, 8°. 19. Deliči a e FloraeetFonnaeTnsubricae sen novae et minus cognitae species plantarum et animalium, quas in Insubria Austriaca tam spontaneas quam exoticas vidit, descripsit et aeri incidi curavit. Pars I—II. Ticini 1786 do 1788, fol. maj., c. 75 tab. To je zadnje večje Scopolijevo delo, ki je prekrasno opravljeno in tiskano na celih listih. Izišlo je v treh zvezkih. Vsakemu delu je pridejanih 25 krasnih bakrenih tabel. V tej izborni knjigi opisal je Scopoli tudi redkejše rudnine, katere je na izletih nabral. — Naslovna podoba vsakega dela kaže razvalino v renesanci, katere krožni obloki kažo morsko pokrajino — najbrž obrežje Genove. Na zidovji sedeči orel drži v kljuno trak, na katerem vidimo s cveticami okrašen medajlon, ki ima napis: „Deliciae Florae et Fannae Insubricae". V desnem ospredji naslonjena je kamena plošča z napisom: „Docti novi, nec trita, Actis suis inserant 11 . Linne, Syst. Nat. — Glavni naslov dela kaže vi¬ njeto, ki predstavlja del Pavije. Prvi list vsakega predgovora je tudi okrašen z vinjeto, ki kaže botanični vrt. 20. Exeman de quelques espčces de bois de pin de la terebinthine, d’huile on larme de sapin, de la poix noire ou navale, de la resine de pin. Turin 1788. 4°. 21. Anfangsgriinde der Metallurgie; z 20 bakreni tablami. Mannheim 1789, gr. 4°. Kakor vidimo iz navedenih samostojnih znanstvenih knjig, bil je Scopoli jako delaven. Po navadi iste dobe pisal je latinski, nekoliko tudi nemški. Največje važnosti pa je za nas to, da se njegova najlepša dela tičejo domovine naše ter so slavo njeno raznesla po vsej Evropi. Razen imenovanih del imamo od Scopolija še več manjših spisov, ki so bili tiskani v raznih strokovnjaških časnikih. N. pr.: I. Abhandlungen und Beobacbtungen der okonomischen Gesellschaft in Krain. Jahrg. 1771, 2 Th., Nr. 1. „Von den Kohlenbrennen". — Posebni natis v Bernu 1773, 8°. II. Crells chemische Annalen. „Ueberden verschiedenen Gehaltdes atzenden Sublimatesan Quecksilber“. 1784, l.Stiick. „Untersucbungen einer Holzarten aus der Gattung der Fichte, des Terpentins, des Kienols, des schvvarzen oder Schiffpechs, des Harzes“. 1788, 8 Stiick. III. Crells, Beitrage zu den chemischen Annalen. „Versuche, den verdorbenen Wein betreffend“. I. Band, 1 Sttick, 1785. „Gedanken iiber das Phlogiston". Ibid., 4 Stiick. „Ueber die Bestandtheile der Gallen- und Blasensteine". II. Band, 3. Stiick. 4. Scopoli odlikovan. Da je Scopoli po svojih izbornih delih zaslovel po vsem učenem svetu, pač ni bilo drugače pričakovati. Vsi njegovi znanstveni vrstniki slavili so ga kot velikega učenjaka. Njegove zasluge za botanično vedo bile so pa najlepše s tem ocenjene, da je njemu v čast največji botanik vseh časov, Karol pl. Linne, imenoval neko rastlino Hyosci- amus Scopolii. Ta rastlina je iz plemena razhudnikov in raste po kranjskih gozdih, kakor tudi drugod jako češče. Prvi jo je najdel Scopoli. Jacquin hotel jo je imenovati Scopolia carniolica. V „Flora carniolica 11 ed II., t. I., str. 159, piše o tem Scopoli 12 nastopno: „Pro novo genere sub Scopolae nomine proposuit cl. Jacquinianus. Veram tamen merita mea in re herbaria non ea esse fateor, quae me viris illis adnumerare queaut, quorum cognomina novis plantarum generibus data fuerunt. Alii sunt his hono- ribus longe dignioves.“ („Za neko novo pleme predlagal je slavni Jacquin ime Scopolia. Moje zasluge za botaniko vender niso take, reči moram, da bi me stavili v vrsto istih botanikov, katerih imena dajo novim rastlinskim plemenam. Saj so še dragi, te časti mnogo vrednejši".) Iz teh besed vidimo pač, kako je Scopoli kot pravi učenjak in ple¬ menit človek bil skromen ter ni poznal nobenega napuha. — Ker se je pa pozneje zve¬ delo, da „Scopolia“ ne raste izključivo le v Kranjski, pokazala se je potreba, vrstno ime „carniolica“ prekrstiti, ker ni več pravo. Zato je imenoval J. A. Schultes ono rastlino: »Scopolia atropoides (tollkirscheuahnliches Tollkraut, volčji češnji podobna Scopo- lija), katero ime se sedaj v obče rabi. — A tudi drugi botaniki so Scopoliju v čast imenovali več rastlin. Tako: Hoppe —- Scrophulariea Scopolii in Hladnik — Ribes Scopolii. — Njegovo težnjo pa, da razširi znanje o podzemskih rastlinah, ocenil je Persoon s tem, da je neki rastlinski tvor, katerega je Scopoli našel v Antonovem rudorovu idrijskih rudnikov, ime¬ noval Polyporus Scopolii. Pa tudi učena društva slavila so učenjaka. Bil je častni član petnajstih znanstvenih družeb, tako: c. kr. poljedelske družbe v Gorici, Ljubljani*) in Gradcu (1766), lužiške družbe za varstvo bučel (1767), kmetijske’ družbe v Berni (1769), prirodoznanske societat v Berolinu (1774), Jurijeve družbe v Padovi (1777), kmetijske družbe v Petrogradu (1780), domoznanske družbe v Milanu (1780), kraljeve družbe znanosti v Neapolju in Turinu (1781, 1783), Societate v Toskani (1784), poljedelske družbe v Turinu, kr. kmetijske dražbe v Parizu in kr. družbe znanosti v Tuluzi (Toulouse) 1. 1785. Pa tudi Pavijsko mesto in vseučilišče potrudila sta se, da ohranita Scopolijev spomin poznejšemu rodu. Mesto nadelo je ulici, ki vodi k botaničnem vrtu, ustanovljenem po Scopoliju, ime: „Via Giovanni Antonio Scopoli". Vseučilišče pa je za svojo dvorano Scopoliju v čast preskrbelo nastopni napis: Joanni Antonio Scopoli Qui Naturae mirabilia scrutatus Montibus undecunque lustratis Botanicam innumeris ditavit Plantis Ghimicam ferme proscriptam Suae dignitati restituit Tantumque in koc Athenaeo docendo Profecit Ut exteris gentibus utriusque Scientiae Doctores Italia non amplius invideret Aloysius Brugnatelli, Syrus Borda Franciscus Marabelli, Dominicus Nocca Praeceptori optimo S. A. M. P.**) *) Takrat se je imenovala: c. kr. družba kmetijstva in koristnik umetnosti. **) Ivanu Antonu Scopoliju, | ki je čudese narave zasledil | gore povsod obhodil | botaniko z mno¬ gimi rastlinami obogatil | kemiji, skoraj zaničevani | k poprejšnji dostojnosti pripomogel ] in tako mnogo, v tem Atheniji učeč 1 koristil | da Italiji ni trebalo več zavidati drugih narodov radi njihovih učenjakov v obeh vedah | Alojz Brugnatelli, Syrus Borda | Fran Mirabelli, Dominik Nocca 1 najboljšemu učjtelju | bodi mu večni spomin. 13 V „Muzeo civico" v Roveredu visi' na odličnem mestu oljnata slika slavnega učenjaka, katero je darovala njegova obitelj. A tudi Inomost, glavno mesto njegove do¬ movine, ohranilo mu bode spomin s tem, da postavi v novo sezidanem muzejalnem pi slopji „Museum Ferdinandeum" njegovo doprsnico.*) V začetku sedanjega veka, ko je vladalo živahno zanimanje za znanost, zložil je Scopoliju v čast Petruzzi krasni nemški sonet, ki je bil tiskan v „Laibacher Wochen- blatt" 1. 1818., št. 32. Glasi se: „Wer ist der Mann, der auf dem grauen Riicfeen Der Alpen, die mit Stolz der Aar umscbwebet, Gleich dem, der nach vergraVnen Schatzen strebet, Das Felsenreich durchfliegt mit Sebnsucbtsblicken? Heil dir, den hebre Weisbeitsstrahlen schmitcken, Dir Scopoli, den Flora’s Gluth belebet, Um dessen Haupt der Ruhm die Blumen webet, Die im Elysium Flora’s Hande pfliicken. Du lebst — mit bunten Zauberfarben glanzet, Von dir erhellt, so wie der Iris Scbleier — Der Kranz, womit du Krainslands Haupt gekranzet. Du lebst — nocb weht dein Geist in stiller Feier Auf Krainlands Felsenhob’n; sie sind hienieden Stets deines Ruhmes ew’ge Pyramiden. Dne 8. maja 1. 1888. minilo je sto let, kar je neusmiljena smrt znanosti odtrgala njenega najmarljivejšega pijonira. Prav umestno je bilo torej, da se ta dan dostojno slavi. In zares, rudarsko mesto Idrija, za katero si je Scopoli pridobil velikih zaslug, praznovalo je 22. junija preredko slavnost. Da se je svečanost preložila ravno na 22. junij, pripisati je temu, ker se dan sv. Ahacija v Idriji uže od nekdaj svečano obhaja. Pred večimi stoletji namreč mislili so rudokop opustiti, kar so naenkrat na dan sv. Aha¬ cija našli bogato nahajališče rude, da so zamogli delo nadaljevati do danes. Ta dan je torej velik praznik rudarskemu mestu. Zato se je spominska plošča, katero je c. kr. poljedelsko ministerstvo povodom stoletnice Scopolijeve smrti posvetilo, baš ta dan odkrila, da se te svečanosti udeleže rudarski uradniki in rudokopi. Mnogo gostov prihitelo jo torej 22. junija na vabilo rudarskega ravnateljstva v slovensko Almadeno, ležečo v globini sredi zelenih gora in temnih gozdov. Ob uri zbrali so se gosti v zbornici rudokopa. Od tod podali so se k hiši, kjer je nekdaj bival Scopoli in katera je bila okusno nakinčena z zastavami in zelenjem. Rudokopi v praz¬ nični obleki obkolili so prostor, kjer so se zbrali vladni zastopniki, vsi rudarski uradniki, povabljeni gosti in množica drugih ljudi. Prof. V. Voss imel je slavnostni govor, v ka¬ terem je omenil učenjakove zasluge kot zdravnik, učitelj, ekonom izsledovatelj ter na dostojnem mestu razkril spominsko ploščo. Potem je dr. Kaisersberger podal kratke črtice iz Scopolijevega življenja, ozi¬ raje se zlasti na dobo, ko je živel v Idriji. Po končanem govoru zasvirala je rudarska godba cesarsko himno, rudarski ravnatelj J. Novak pa je izrekel „hoch“ na Nj. Vel. cesarja. S tem je bila svečanost končana. Omenimo naj še, da je pri banketu popoludne razen drugih govornikov govoril tud' višji oskrbnik zalog g. Viljem Leithe, ki je omenil mnogo črtic iz Scopolijevega živ¬ ljenja, posnetih iz raznih listin rudarskega arhiva. *) Učenjakov portret ima tudi prof. V. Voss v Ljubljani. 14 Povodom svečanosti dobilo je rudarsko ravnateljstvo deležne dopise od c. kr. držav¬ nega geologičnega zavoda, od rudarskih akademij iz Ljubnega in Ščavnice. Od mnogih brzojavk tudi jedno od občinskega zastopa Cavalese, Scopolijevega rojstnega kraja. Spominska plošča je 60 cm visoka in 63 cm široka. Okusni načrt v renesančnem slogu izdelal je arhitekt Robert Mik o vi s c v Gradcu; bronovo litino pa je preskrbel Albert Samassa v Ljubljani. Napis se glasi: HANC. DOMUM DR. JOANNES. ANTONIUS. SCOPOLI CAVALESTUS. TIROLENSIS JNSIGNIS. RERUM. NATURALIUM. SCRUTATOR BOTANICES. IN. CARNIOLIA AUCTOR MDCCLIV - MDCCLXIX MUNERE. I. R. PHYSICI. FUNGENS INHABITAVIT. i. r. Ministerium in rebus agrariis d. d. 1888. Povodom opisane svečanosti v Idriji, poudarjali so tudi slovenski listi Scopolijeve zasluge za slovenske pokrajine. „Slov. Narod", št. 133, pa je prinesel lepo pesem, katero je zložil Vladimir Le n s ki „f Dr. Ivanu Antonu Scopoli-ju, naravoslovcu in rudar¬ skemu fiziku, v stoletni spomin njega smrti dne 8. malega travna 1788“. Glasi se: l. „Ko v našo tu preteklost se oziram, V preteklost davno že minolih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolesti srčnej se solzi. 7 . A ne osrčja zemlje le zaklade, Podzemni nisi preiskal le svet, Prehodil loge doma si, livade, Nabiral ko bučela s cvetom cvet. 2 . 8 . Može' v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, naše Slave kras, Značaje resne, nepremične vzorne, Može' mladostnih let in sivih las. 3 . Alj davno v hladnej zemlji že ležijo, Spomin njih le nad nami še bedi, In tam, kjer oni v sladkem miru spijo, Oj, dragi, tam prebivaš i že Ti! 4 . O da! Preteklo mnogo dolgih let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Glej, stokrat grob Ti kinčalo je cvetje, Že stokrat krasil svet pomladni raj. 5 . Ti mož si bil, zvest svojemu namenu, Učen, občepriljubljen, spoštovan, Priboril čast si svojemu imenu Z duha modrostjo, vstrajnostjo obdan. 6 . Spoznaval bisere si v dnu temine, Spoznaval si narave skrivno moč, Zato rudar motreč na te spomine Prošle, solzi se trpko vzdihujoč. Na Te Slovenija hvaležno gleda, Podal si šopek divnih jej cvetic, Po Tebi je čudeč spoznala veda Lepoto naših Vesne krasotic. 9 . Zato, ko tu v preteklost se oziram, V preteklost davno že minolih dnij, Pogled boječe in temno upiram, Oko v bolest srčnej se solzi. 10 . Može v daljavi vidim neumorne, Podpora naša, naše Slave kras, Značaje resne, nepremične, vzorne, — A vse zadel že smrtni je poraz. 11 . In tam si tudi Ti! Oj mnogo let je, Ko v zemeljski si legel naročaj, Iz groba pa pricvelo Ti je cvetje: V zahvalo Tebi venec splel je Maj. 12 . Alj dneve Tvoje davnega spomina Krasi najbolj Ti cvet, ko Tebi mož, Redak: — Atropoides Scopolina — V sredini venca krasno-cvetnih rož! 15 5. Književnost o Scopoliju. Od kar je Scopoli ostavil Kranjsko, pozabilo se je tu skoraj njegovo ime. V no¬ vejšem času šele nam je osobito prof. V. Voss podal obširen životopis in oceno njegovih del, katero smo tudi porabili za naš spis. Da-si je mnogo pisateljev pisalo o Scopoliju, ipak je njegovo življenje le malo opisano. Redko zvemo, kedaj in kje je živel slavni prirodoslovec; včasi pa si celo nasprotujejo razni podatki. Nekateri pisatelji so tudi ne¬ katere neresnice prevedene od Daponte-ja daleč razširili. Vse to je napotilo prof. V. Vossa, da je s posebno ljubeznijo študiral Scopolijevo življenje, primerjal razne podatke ter pozvedel mnogo novih iz pristnih virov. Na ta način sestavil je temeljite spise, za koje mu mora biti vsak hvaležen. Nastopne vrstice sodržujo književnost o Scopoliju v redu, kakor je ista nastala. 1. Baldinger E., Biographien jetzt lebender Aerzte. Jena 1768, Bd. I., St. 4, p. 160. Baldinger je Scopolijev vrstnik ter je opisal njegove doživljaje do bivanja v Idriji. 2. De Lucca, daš gelehrte Oesterreich, Wien 1778, Bd. I., St. 2., p. 123. Ta je ponovil po Baldingeru znana poročila in je je nadaljeval do časa, ko je Sco¬ poli odišel v Ščavnico. 3. Scopoli J. A., „Vitae Meae Vices“ v tretjem delu njegovih „Deliciae Florae et Fannae Insubricae", Ticini 1788, p. 79—87. 4. Maironi Daponte, Elogio storico d. Sig. Gio. Ant. Scopoli. Bergamo 1811. M. Daponte je Scopolijev učenec in prijatelj ter je ta obširen životopis objavil 23 let po Scopolijevi smrti. V podlcgu spisa rabili so mu dogodki, katere je Scopoli sam napisal („Vitae Meae Vices“). To delce je bilo tiskano za raznih političnih nemirov in je v Avstriji zelo redko. Bogata dunajska vseučiliščna knjižnica ga nima. 5. Hormayr, Archiv fur Geographie, Historie etc. Wien 1816, p. 439. Hormayr prinesel je kratek posnetek Dapontejeve knjižice. 6. Petruzzi, Laibacher Wochenblatt 1818, Nr. 32. Sonet. 7. Freyer H., Biographisches uber Scopoli. „Flora“ XXIII. letnik, priloga, zv. 2, pg. 57. Regensburg 1840. 8. Graf R., Scopoli’s Naturanschauung. Oesterr. bot. Wochenblatt 1853, p. 204— 206, 210—211, 217—219, 325—327. Sodržuje mnogo latinskih citatov iz „Flora Carniolica“. 9. Deschmann C., Einiges liber die naturwissenschaftlichen Forschungen in Krain. Jahresheft (I) des Vereines d. krain. Landes-Museums. Laibach 1856, p. 1 — 11. Ta sestavek poudarja Scopolijevo važnost za Kranjsko. 10. Egger, Verhandl. d. k. k. zoolog.-botan. Gesellschaft in Wien, 1851, p. 150. Ima le kratek zapisek o Scopoliju. 11. Hagen H.. Stettiner antomolog. Zeitschrift, 15. letnik 1854, p. 81. Govori o „Entomologia Carnialica". 12. Dr. Schiner R., Verhandl. d. zoolog.-botan. Gesellsch., 1856, p. 405. Govori o dipterih „Entomologie“. 13. Zeller P. C., Stettiner entomol. Zeitschrift, 1856, XVI, p. 233. Govori o lepidopterih „Entomologie“. 14. Wurzbach v. C., Biogragb. Lexikon, 33. del (1877), p. 210. 15. — Joannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines osterreichischen Naturforschers. Laibacher Schulzeitung, 1880, p. 353-360. 16. Voss W., Joannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines osterreichischen Natur¬ forschers und dessen Kenntnisse der Pilze Krains. — Verhandl. d. k, k, zoolog.-bot. Ge- sellsch. 1881, p. 17—52 (z faksimilom). 16 17. Delaiti Carlo, Della vita e degli scritti di Giovanni Antonio Scopoli, cenni di Guglielmo Voss; Publicazione fatta per cura del civico Museo Roveretano. Rovereto 1884. To je po Delaiti-ju v laščino preveden Vossov spis. 18. Voss W., Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain. I. Ilalfte. 1884. p. 7-17. 19. Lenski Vlad., Pesem „Dr. Ivanu Antonu Scopoliju" itd. „Slov. Narod" 1888, št. 133. 20. O Scopolijevi stoletnici. „Slov. Narod" 1888, št. 142. 21. Voss W., Die Scopoli-Feier zu Idria. Oesterreichische bot. Zeitschrift 1888, p. 279-281. Meseca septembra se je tudi v Cavalese na južnem Tirolskem, v rojstvenem kraji dra. I. A. Scopoli-ja, svečano razkrila marmorna doprsnica v večni spomin.