PRAZNIK STEKLO IN SVETLOBA 1999 Naš praznik Steklo in svetloba je v sedanji obliki postal že tradicionalen. Letos je potekal predvsem v duhu 40. obletnice našega časopisa. Zbrali smo nekaj misli zaposlenih, upokojencev, pa tudi odgovornih za izpeljavo prireditve: IZ VSEBINE: - Steklo svetloba ’99 - Intervju: Majda Krošlin - Logistika in skladiščenje - Opal Hrastnik - Zanimalo vas bo - Križanka Horoskop Matei KAISER, izmenski vodja - povezovalec prireditve Všeč mi je, da se imamo možnost pod okriljem našega praznika vsaj enkrat letno srečati vsi zaposleni in upokojenci, ki si tega želimo. To pri današnjem tempu, ko je pozdravu le redko pridana še kakšna beseda, veliko pomeni. Kot vsa leta so imeli tudi letos premoč v prisotnosti upokojenci. Podelitev nagrad najbolj zaslužnim ima poseben čar, ker večina do zadnjega trenutka ne ve, kdo so nagrajenci. Težko ocenjujem delo sodelavcev, s katerimi neposredno ne sodelujem, lahko pa rečem za tista dva, s katerima imam vsakodnevne stike, da sta si priznanje zaslužila. Še za večje število prisotnih pa je vrhunec večera razglasitev priznanj za športna tekmovanja, ki potekajo pred praznikom. Mislim, da bi bil dobrodošel še kakšen gost za popestritev večera. S skoraj prebogatim programom v preteklih letih smo se kar malo razvadili, zato je bila letošnja “varčevalna naravnanost” toliko bolj očitna. Ivan HEREK. kroaličar Za veliko tovarno, kot je naša, se mi zdi zelo primemo, da imamo svoj praznik, v okrilju katerega se vsaj enkrat letno dobimo, se poveselimo in s sodelavci pogovorimo tudi o stvareh, ki jih med delavnikom ne moremo niti načeti, saj za to ni časa. Na takšnih zabavah se pravzaprav šele prav spoznamo, saj drugačno, bolj sproščeno okolje in razpoloženje, naredita svoje. Bolj prijazni smo drug do drugega, bolj zgovorni, odprtejših rok.... Hrana in program sta bila letos sicer nekoliko skromnejša, ampak to ni moglo pokvariti splošnega pozitivnega vtisa in dobrega vzdušja. Viktor ŽAGAR. upokojenec Povabila na naš praznik sem zdaj, ko nisem več aktiven član kolektiva še bolj vesel. Še bolj sem željan stare družbe, stikov z bivšimi sodelavci, sproščenih razgovorov. Ob plesnih ritmih se rad tudi zavrtim in mislim, da so bili takti prav ubrani. Zato sem dvorano dobro razpoložen zapuščal med zadnjimi. Želim si, da se prihodnje leto spet srečamo. Udeležil sem se tudi tekmovanja v balinanju in naša ekipa - ekipa upokojencev Steklarne, je tako kot lani, dosegla prvo mesto. Kljub temu da smo upokojensko športno društvo, imamo zelo dobre odnose s sindikatom Steklarne. Opremil nas je tudi s primernimi majicami. V imenu društva se sindikatu, še posebej pa njegovemu predsedniku, ki se za našo dejavnost iskreno zanima in nas včasih v naših prostorih tudi obišče, iskreno zahvaljujem. Marinka GORNIK. finančni knjigovodja Letos smo se delavke finančnega sektorja prvič udeležile tudi tekmovanja pred prireditvijo, in sicer smo se pomerile v balinanju. Z rezultati se ne bi ravno hvalila, bil pa prijeten dan, poln dobre volje in otroške razigranosti. Dobile smo tudi simbolično nagrado, ki pa je bila bolj nagrada za pogum. Na prazniku je bila precej slaba udeležba zaposlenih, očitno pa prireditev zelo veliko pomeni našim upokojencem. Že zaradi njih je ne bi smeli opustiti. Škoda je tudi, da ni bilo zunanjih gostov, ki jih je vodstvo povabilo. Čeprav je imela njihova neudeležba objektivno ozadje, ne bi škodilo, če bi si ogledali pogoje gospodarjenja v naši regiji. Splošno vzdušje je bilo prijetno, zato sem po pošteni slovenski navadi noč zaključila v jutranjih urah. Leopold PODMENIK. dežurni elektrikar Vsako leto si v družbi z našimi fanti, ki tekmujejo v ekipi Maliganov, naredimo veselo razpoloženje pri omizju, zato se praznika vedno že vnaprej veselim. Praznik se mi zdi pomemben predvsem z vidika druženja, da se srečamo v neformalnem okolju, se razvedrimo, pogovorimo. Čeprav si letos ekipa ni priborila odojka, pač pa “le” purana, je bilo hrane za vse omizje dovolj, veselja pa prav toliko, kot vedno. Navadno sem tudi sam tekmoval v balinanju in pikadu, letos pa sem bil takrat na izletu. Tudi na tem praznovanju pa so se poznali varčevalni ukrepi, zato ansambel ni bil tako znan kot pretekla leta, zunanjih gostov skoraj ni bilo... Kljub temu smo se dobro zabavali. Skupni posnetek članov prvega uredniškega odbora (F. Tramte, M. Mrcina, J. Bevc(, bivše urednice (M. Kobal) z direktorjem in tajnico Steklarne Hrastnik Nada HABINC. kuharica -Sodexho Že kar nekaj časa pred prireditvijo smo se zadolženi za prehrano in postrežbo (ki sedaj delamo pod okriljem firme Sodexho), psihično pripravljali nanjo in usklajevali zadnje malenkosti. Čeprav je za nas kar precej naporno, smo tudi mi občutili pozitivne vibracije udeležencev prireditve. Zato smo se tudi mi dobro počutili. Čeprav nas na začetku vedno spremlja neka negotovost, saj je velika odgovornost poskrbeti za tolikšno število ljudi, je vse potekalo kot namazano - umirjeno, usklajeno, brez napetosti. Na prireditvi sem se odlično počutila, saj sem rada med sodelavci in sodelavkami, s katerimi si delo delimo in se pri tem tudi razumemo. Udeleženci prireditve so bili prijetni gostje, dobro razpoloženi, tudi kakšnih razgrajačev nisem opazila... Celotna prireditev je bila dobro pripravljena in usklajena. Čeprav je bil to za našo skupinico delovni dan, mi bo ostal v lepem spominu. Soniboi KNEŽAK. predsednik sindikata Če na kratko ocenim letošnjo prireditev, menim, da smo s prestavitvijo srečanja v pozne popoldanske ure našli termin, ki ustreza večini, saj je bila po mojem mnenju udeležba kar solidna že na uradnem delu. Čeprav je takšna prireditev povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi, menim, da bi s to tradicijo srečanj morali nadaljevati tudi v bodoče. Z vodstvom imamo na to enake poglede, saj se že dogovarjamo o organizaciji srečanja za naslednje leto, ko bomo praznovali 140-letnico obstoja Steklarne Hrastnik. Častitljiv jubilej, ki ga bomo temu primemo obeležili. Jožica VAVTAR. pregledalka stekla Ker sem rada v družbi in se gibljem med veselimi ljudmi, sem z veseljem prišla na našo zabavo. Da sem lahko ostala malo dlje, mi je uspelo izposlovati celo dopust. Moram pa priznati, da sem bila malo razočarana, ker je bil program v primerjavi s prejšnjimi leti precej okrnjen. Hrana je bila sicer okusna, vendar smo se že malo naveličali vedno enakega izbora. Prepričana sem, da so si nagrajenci zaslužili svoja priznanja, vendar mislim, da bi se v tako velikem obratu, kot je naš, pri tempu in pogojih dela, ki jih imamo in trudu, ki ga vsemu navkljub vlagamo v delo, tudi našel kdo, ki bi si zaslužil javno priznanje. Enako menim tudi za delavce v osnovni proizvodnji. Še enkrat pa poudarjam, da vse to ni moglo zmotiti dobrega razpoloženja, zato sem ostala do jutranjih ur. Joži CENTRIH, pregledalka v brusilnici Praznik je pomemben predvsem zaradi druženja med sodelavci in bivšimi sodelavci, ki jih sicer ne bi srečali. Lepo je, da je direktor tudi letos z osebnim stikom med nami vsemi dal vsakemu posamezniku priznanje za vse storjeno med letom in ni pozabil na zasluge upokojencev. Da so bili povabljeni prvi člani uredniškega odbora izpred štiridesetih let in vsi nadaljnji odgovorni uredniki našega časopisa, je prav tako domiselna programska zasnova. Časopis se gotovo ne bi obdržal toliko let, če ga ne bi pripravljali sposobni člani kolektiva. Večini je bila ta zadolžitev le dodatna obveznost k nekemu drugemu, vsaj tako odgovornemu poslu. G. Tramte je kot prvi odgovorni urednik v svojem izredno domiselnem in duhovitem govoru izredno tvorno prispeval k pestrejšemu uradnemu delu. Postrežba je bila tradicionalno dobra. Zelo všeč mije bil tudi harmonikaš Dejan, ki je poživil program. Tudi glavni ansambel je po krajšem zatišju spet postal tisti stari Veter, kot smo ga poznali. Skratka vse dobro in naj tako ostane tudi vnaprej. À Sumediia RAMTČ. izpihalka stekla Letos sem se obeležja našega praznika udeležila prvič. Zelo mije bilo všeč in prav žal mije, da sem priložnosti za dobro razpoloženje in prijetno druženje v preteklih letih izpustila. Srečanje je pomembno predvsem zaradi druženja, stikov s starimi sodelavci, obujanja spominov in bega iz vsakdanjosti, ki je za vse več ali manj enolična. Zadovoljna sem bila tako z glasbo, kot z izborom hrane in postrežbo. Ostala sem do zgodnjih jutranjih ur. Čeprav je bila nedelja zato malo bolj naporna, mi je veselo razpoloženje s prireditve dajalo elana še ves nadaljnji teden. Mislim, da prihodnje prireditve ne bodo minile brez mene. Vinko KURENT, upokojenec Kot bivši sodelavec Steklarne Hrastnik vsako leto proti koncu septembra z veseljem pričakujem povabilo na praznik Steklo in svetloba. Z zanimanjem prisluhnem slehernemu govoru, zlasti me vedno zanima govor direktorja, iz katerega sicer v obrisih, pa vendar izvemo nekaj o poslovanju Steklarne. Tudi predsednik sindikata je tako kot vsako leto zelo lepo orisal pogled z druge strani brvi - s strani delavcev. Tudi izbrana tema - 40. obletnica časopisa Steklar je vredna vse pohvale. Prav je, da ste povabili prve člane uredniškega odbora in tudi ostale urednike časopisa. Steklarja namreč izredno radi beremo in ti ljudje so ga ohranili skozi desetletja. Vsako številko časopisa komaj pričakam, zlasti rad preberem rubriko, kjer so predstavljeni bivši vidni sodelavci. Letos sem malo pogrešal nekatere nastopajoče, zlasti so mi bile v preteklih letih všeč folklorne skupine in mažoretke. Kljub temu sem bil s prireditvijo zelo zadovoljen, sploh pa mi je bila letos mnogo bolj kot lani všeč glasba, ki so jo izvabljali člani skupine Veter. Celotnemu kolektivi želim veliko uspehov in dobrega sodelovanja. Ivan KALUŽA. ročni pihalec V vseh letih, odkar praznujemo v dvorani v Hrastniku, nisem manjkal niti enkrat. Tu vsak najde veliko obrazov, ki jih sicer ne bi srečal, pa je zelo vesel, da jih spet vidi. Ob dobri kapljici so tudi jezik bolj razveže in v sproščenem vzdušju znanci in sodelavci postajajo prijatelji. Tudi na uradni del nimam pripomb. Navadno pridem med prvimi in se med zadnjimi odpravim proti domu. Čeprav je bil program letos skromnejši, ker smo se pač odločili za varčevanje na vseh področjih, to vzdušja ni pokvarilo. Mislim, da večina pride zaradi praznika samega, tradicije, druženja in dobrega razpoloženja. Mislim, da je potrebno z zadevo, ki se je tako prijela nadaljevati. Ne glede na to, da bomo v prihodnjem letu že v novi firmi računam, da tradicija zaradi tega ne bo prekinjena. Kljub nekoliko skromnejšemu, varčevalno naravnanemu programu, je bila večina naključno izbranih sedanjih in bivših kolegov in kolegic zadovoljna, celo navdušena. Iz povedanega veje, da se vsi čedalje bolj zavedamo, da se tisti, ki si delimo usodo z zaposlitvijo v isti organizaciji, nekoč, danes in v prihodnje, še znamo veseliti ob malenkostih, da se še znamo zabavati in se skupaj smejati, da smo vsaj ob takšnih priložnostih enotni. V časih, ki so le malokomu rožnati, štejejo predvsem takšne “malenkosti”. Zato nasvidenje leta 2000 ob 140-obletnici Steklarne Hrastnik. Marinka ANŽLOVAR Nagrajenka Dneva stekla in svetlobe ’99 MAJDA KROŠLIN “Proizvodnja embalažnega stekla je bila v Steklarni Hrastnik vse od razpada države Jugoslavije in njenega trga predmet resnih razprav in mnogih špekulacij. Steklarna ni imela nikakršnih možnosti konkurenčno proizvajati v tistem času začet proizvodni program, zato je bila za podjetje bistvenega pomena odločitev o programskem in tehnološkem prestrukturiranju na področju embalažnega stekla. Vsekakor je bilo osvajanje tehnološko zahtevne maloserijske proizvodnje velik izziv za proizvodni sektor podjetja, daleč največji problem pa je predstavljalo trženje teh izdelkov. Majda Krošlin je s sebi lastno vztrajnostjo in predanostjo delu uspela najti alternativne trge za nove izdelke ter vzpostaviti z novimi kupci odnos, ki daleč presega zgolj poslovne relacije. Kvaliteta Majde Krošlin pa se ne odraža samo na področju trženja posebne embalaže, temveč je s svojim odnosom do podjetja, do dela in do sodelavcev znatno presegla običajne nivoje ter danes predstavlja tisto ozko peščico posameznikov, na kateri Steklarna gradi svojo perspektivo,” so bile besede generalnega direktorja pred podelitvijo resnično zasluženega priznanja. • Steklarno Hrastnik poznate do obisti, saj ste doslej delali na vseh programih? Res mi je splet okoliščin omogočil, da sem v Steklarni delala na vseh programih in sem verjetno edinstven tak primerek v prodaji. Najprej sem delala kot komercialist široke potrošnje. V začetku leta 1986 sem bila presenetljivo kot “mlada ženska” imenovana za vodjo prodaje domači trg, ki je zajemalo široko potrošnjo, razsvetljavo in embalažo (v številkah to pomeni okrog 70% od 70 mio DEM takratnega prometa). V času združitve s Sijajem sem prevzela tudi vodenje prodaje svetil. To je bilo izjemno obsežno delo, koje bilo potrebno poleg celotne prodaje Steklarne na takratnem jugoslovanskem tržišču obvladovati tudi vso maloprodajo svetil in biti kos štirinajstim pomikom. Sigurno pa mi je to obdobje dalo veliko izkušenj na področju trženja, dela z ljudmi in samoorgani- zacije. V posameznih obdobjih sem izkoristila tudi tržne možnosti za prodajo izdelkov, ki jih Steklarna ni proizvajala, možno pa jih je bilo dobiti iz uvoza, kot npr. kelihi Astoria, Classico, kozarci Beta, rjava steklena embalaža. Na ta način smo širili naš prodajni program, bili celovitejši ponudnik, šlo je torej za trgovino v pravem pomenu z ustrezno profitabilnostjo in bi kazalo to prakso nadaljevati. V letu 1991 pa sem v okviru nove organiziranosti Steklarne prevzela vodenje prodaje embalažnega stekla. Pred štirimi leti sem v težki tržni situaciji pomanjkanja naročil za kratko obdobje dveh let združila vodenje prodaje razsvetijavnega in embalažnega stekla. Dano mi je bilo, da poznam proizvodne in tržne možnosti Steklarne Hrastnik, predvsem pa mi je bilo dano, da je bilo moje delo ves čas raznoliko, zanimivo, povezano z novimi izzivi in me tako priklenilo na Steklarno. Imamo še ogromno neizkoriščenih možnosti, pa zelo malo časa, da jih izkoristimo. • Kakšni so bili vaši začetki v Steklarni Hrastnik? Kot absolventka ekonomije sem na izrecno prošnjo Steklarne začela delati v prodaji 5. septembra 1977. Na začetku nisem imela konkretnega dela in sem se večkrat spraševala, zakaj so me hoteli zaposliti. Pomagala sem pri raznih administrativnih delih, kasneje pa delala na področju cen, ki so bile enkrat pod republiško, drugič pod državno kontrolo. Skrajno nezanimivo delo in bi Steklarno gotovo zapustila, če ne bi zraven dobila še možnosti prodaje izdelka. Najlepši spomini pa me vežejo na vse tokratne sodelavce. • Se je mnogo spremenilo od takrat do danes? Trženje sicer vedno pomeni ciljno naravnane, med seboj usklajene in povezane aktivnosti družbenih enot na področju menjave izdelkov z okoljem, ki so usmerjene k zadovoljevanju potreb. Vendar pa je Steklarna čez noč izgubila njej znano okolje. Z zavzetostjo, znanjem in optimizmom je bilo potrebno izpeljati temeljito prenovo za preživetje. Tako so se bistveno spremenili prostor, metode, sredstva... Z nezahtevnega jugoslovanskega trga smo prešli v svet. Spremeniti smo morali celotno filozofijo mišljenja, obnašanja, navad,... Minimalno je znanje dveh tujih jezikov, računalniki in sodobna telekomunikacijska sredstva zmanjšujejo razdalje med nami in našimi kupci širom sveta, kljub temu pa so potovanja naša vsakdanja stvarnost. • Kateri program vam je najbolj pri srcu? Bi izbrali drugega, če bi bilo mogoče? Najprej in največ časa sem se ukvarjala s prodajo izdelkov široke potrošnje, zato sem verjetno takoj pomislila, da mi je ta program najbolj pri srcu. So pa še drugi razlogi: mogoč je močnejši stik med proizvajalcem in potrošnikom, tržnik lahko v vse trženjske aktivnosti vgrajuje tudi svojo kreativnost, ideje, iznaj- dljivost,... Izrazitejša sta raziskava trga in ekonomska propaganda, skratka veliko dodatnih aktivnosti, ki so bolj tipične za trženje izdelkov široke potrošnje. Sicer pa sem imela možnost izbiranja let al 991. Kako leto prej sem intenzivno sodelovala pri študijah ITEO, in sicer za program embalažnega stekla, čeprav sem takrat bolj delala na široki potrošnji. Očitno sem se tako vživela v te študije, da sem se odločila za embalažno steklo. Kasneje mi je “hotelo” biti žal, vendar sem pač taka, da svojih odločitev ne obžalujem in z veseljem delam na programu embalažnega stekla. • Kakšna je po vaše pozicija Steklarne Hrastnik na evropskem in slovenskem trgu? V času prenove smo v Steklarni dojeli, da moramo pri osvajanju tujih tržišč upoštevati njihovo kompleksnost in specifike določenih kupcev. Skladno našim ciljem največ izdelkov prodamo v Nemčijo in Italijo in to glavnini najbolj eminentnih kupcev na teh tržiščih. Tako, da smo kljub našemu majhnemu tržnemu deležu poznani med grosisti in konkurenti po določenih vrhunskih izdelkih, ki so postali tržne uspešnice. Širšemu krogu potrošnikov pa brez blagovne znamke, ekonomske propagande in z dosedanjim načinom trženja ne bomo nikoli poznani. Po moji oceni smo na evropskem trgu uspeli, na slovenskem trgu pa bistveno zaostali. Kupci so nam pred nosom, prisluhniti je treba njihovim potrebam, zagotoviti stalno zalogo želenega asortimana, voditi agresivnejšo prodajo od tuje konkurence in z ustrezno cenovno politiko povečati prodajo v Sloveniji. • So po vašem še rezerve oz. neizkoriščene možnosti za Steklarno Hrastnik? Ker se ne ukvarjam samo s prodajno politiko in vodenjem prodaje, ampak tudi z vsakodnevnimi operativnimi deli, lahko rečem, da imamo še ogromno neizkoriščenih možnosti, Hitrost, moda, kakovost so osnovne postavke konkurenčne prednosti. Časa za obotavljanje in mencanje ni. pa zelo malo časa, da jih izkoristimo. Določene poslovne funkcije so se zelo približale evropskemu načinu dela in mišljenja. Večkrat se že izrazila osnovna pravila za tržni obstoj: razvoj novih izdelkov in tehnologij, proizvodnja tehnološko zahtevnih izdelkov, kakovost kot pogoj in ne kot prednost, cene, ki jih določa tržišče in kot najpomembnejši ČAS, v katerem reagiramo ali pa zamudimo tržno priložnost. Hitrost, moda, kakovost so osnovne postavke konkurenčne prednosti. Časa za obotavljanje in mencanje ni. Treba je poskusiti, videti, kako deluje in se prilagoditi, kakor hitro se da. Trg izbira zmagovalce in poražence. • Imate posebno sporočilo za bralce Steklarja? Nimam posebnega sporočila, bi pa prenesla zame najlepše zapisano definicijo STEKLA: “Steklo, čudovita skrivnostna snov, prozorna ali barvna, trda in obenem krhka, podobna dragim kamnom, ki ponuja vedno nove možnosti za oblikovanje in uporabo, že tisočletja očaruje človeka.” prisluhne človeku, mu svetuje ali mu podari prijeten nasmeh, ki stane izredno malo, zaleže pa lahko veliko. Enako zna ravnati s svojimi kupci, ki jo imajo radi, ji zaupajo. Vsako opravilo vzame skrajno resno, ga opravi po svojih najboljših močeh, vedno v dogovorjenem času. Majda Krošlin je primer prave poslovne ženske, kakršnih si lahko v Steklarni Hrastnik želimo še več. Draga Majda, iskrene čestitke in čim uspešnejše stopanje po začrtani poti. Brigita Stopar Širšemu krogu potrošnikov brez blagovne znamke, ekonomske propagande in z dosedanjim načinom trženja ne bomo nikoli poznani. Delovne izkušnje ge.Majde Krošlin so neprecenljive. Kljub hitremu življenjskemu tempu, ki ga živimo, si vedno vzame čas, da LOGISTIKA IN SKLADIŠČENJE V programu steklenih izdelkov, ki jih proizvaja Steklarna Hrastnik, vlada na evropskem trgu recesija, kar pomeni, da je ponudba večja od povpraševanja, zaradi česar imamo vsi proizvajalci steklenih izdelkov težave s prodajo svojih proizvodov in z doseganjem s planom predvidenih prodajnih cen. Večja ponudba od povpraševanja je tudi posledica bistveno agresivnejšega nastopanja na evropskem trgu proizvajalcev steklenih izdelkov iz azijskih in južno ameriških držav. Vse steklarne skušamo reševati probleme v takih primerih z zniževanjem cen svojih izdelkov, s čimer računamo, da bomo le nekako zagotovili polno zasedenost proizvodnih kapacitet, kar je eksistenčnega pomena za tovrstna podjetja, ki obratujejo s tako visokim deležem fiksnih stroškov. Nobena izjema ni tudi Steklarna Hrastnik, ob zniževanju prodajnih cen se nam zato znižujejo tudi prihodki ob nezmanjšanih stroških poslovanja, kar pa pomeni v končni fazi poslovanje podjetja z izgubo. Za razreševanje tovrstnih problemov se je zato nujno potrebno v podjetju obrniti vase in pogledati na katerih področjih lahko znižamo stroške, s čimer bomo vsaj deloma kompenzirali negativna gibanja na cenovnem področju. V Steklarni Hrastnik smo izdelali neke vrste sanacijski program, ki naj bi v letu in pol v celoti kompenziral negativne trende na evropskih trgih in eden od pomembnih ukrepov je ureditev notranje logistike in skladiščenja gotovih izdelkov. V sklopu teh ukrepov so sledeče aktivnosti: • nakup in montaža ovijalnega stroja pred identom bo realizirana v mesecu januarju leta 2000 • nakup in montaža novega vertikalnega dvigala v visoko regal-nem skladišču bo realizirana v mesecu januarju leta 2000 • ureditev dovozne poti na južno dvorišče bo opravljena v mesecu novembru tega leta • prekritje rokometnega igrišča na kranjski strani Save bo opravljeno v mesecu novembru tega leta • najem proizvodnih prostorov družbe Forstek d.d. na Dolu v izmeri 1200 m2 za skladiščenje gotovih izdelkov je že realiziran • uskladiščenje vseh palet gotovih izdelkov v proizvodni hali na južnem dvorišču in na kranjski strani Save je že realizirano Vsi ti ukrepi naj bi imeli za posledico zmanjšanje stroškov skladiščenja gotovih izdelkov v Celju ter bistveno zmanjšanje škode, ki je povzročena zaradi nekvalitetnega skladiščenja steklenih izdelkov, zaradi česar prihaja do prepakiranja palet ter s tem uničevanjem PVC folij, kartonske embalaže, obenem pa trajno angažira v povprečju vsaj deset delavcev. Vrednost celotne investicije ne bo presegla 500.000 DEM, oziroma 50 mio SIT, kar pa je manj od letnih stroškov, ki jih danes plačujemo za skladiščenje steklenih izdelkov v Celju. Največji prihranek pa pričakujem na področju transportnega loma, porabe kartonov, folij in stroška dela zaradi bistveno manjšega obsega dela na področju prepakiranja steklenih izdelkov. Nedvomno bo investicija povrnjena prej kot v enem letu, največja pridobitev pa bo vzpostavitev reda na hladnem delu proizvodne hale ter v skladišču gotovih izdelkov, za kar sta osebno odgovorna Sabina Žlindra in Brane Vretič. Stojan Binder Načrt postavitve stroja za ovijanje palet. Trije opalni izdelki za razsvetljavo iz obdobja ok. 1934, to je začetka proizvodnje opalnega stekla v Steklarni Hrastnik. (Steklarna - Sijaj) je program svetil s stekleno komponento kreirala sama. To obdobje je bilo v vseh pogledih prekratko, da bi steklarno lahko utrdilo v novem programskem in tržnem pristopu, je pa nakazalo pomembne možnosti in izzive za steklarno kot ponudnika gotovih svetil. Če namreč programsko in tržno usmeritev delimo na tri stopnje zahtevnosti, je prva tista, ko steklarna dela po naročilu kupcev, druga je tista, ko steklarna sokreira s kupci in nudi tudi lastnem program svetlobnih teles; tretja stopnja pa seveda vključuje še kreacijo in prodajo gotovih svetil s stekleno komponento. Najenostavnejša je seveda prva varianta, ki pa je na dolgi rok negotova (stvar vodstva Opala Hrastnik je, da oceni, na kateri stopnji je danes, oz. kam želi). Pomeni veliko, če ne popolno odvisnost od kupcev, ki pa se običajno ravnajo po tržnih in ne po emocialnih načelih. Druga varianta pomeni bistveno večjo širino in gotovost v vseh pogledih, saj prinaša: manjšo odvisnost od kupcev; kreativnost, podprto z lastno tehnološko bravuro; - tržno aktualnost in iniciativo. Tretja varianta pa je zahtevna predvsem na področju trženja, saj gre svetlobe in tehnologije izdelave steklenega senčnika. Vir umetne svetlobe je doživel bistveno spremembo predvsem z uvedbo električne žarnice, ki je vnesla popolnoma nove možnosti osvetljevanja notranjih in zunanjih ambi-entov. To je potegnilo za seboj tudi razvoj novih materialov za svetila (vse do plastičnih mas) in posredno tudi zožilo uporabo steklenih komponent svetila. To pa ne pomeni, da steklo danes ni aktualno za svetilo; še več - nove OPAL HRASTNIK Programska razmišljanja Primer svetlobne opreme objektov v SFRJ (hotel Vojvodina, Novi Sad) -Steklarna - Sijaj Hrastnik (1986). tehnologije steklu razširjajo področje uporabe - vse pa je seveda odvisno od kreatorjev oz. ponudnikov svetila. Zal pa je res, da so morda steklarne kot izdelovalci steklenih komponent svetila preveč čakale na razvoj in povpraševanje finalistov, ponudniki drugih materialov (npr. plastike) pa so bili bolj agresivni in so sami ali v sodelovanju s finalisti vrinili svoje rešitve. Potrditev te teze je v dejstvu, da so tiste steklarne, ki so finalizirale svoja stekla v steklena svetila (nam znani Limburg in Putzler), uspele zadržati te programe razsvetljave do danes. Steklarna Hrastnik je steklene senčnike izdelovala že pred L 1900 (najstarejši ohranjeni katalog iz 1. 1895 predstavlja nekaj deset takih Nr. 213, Grösse Zoll p't ; Luuen 10'0 St 3 3 40 5 /i 40: 8 :4 20 j : 'r1 n |4 20 I j izdelkov), približno 1. 1934 pa je izdelala že prve opalne senčnike. Paleta teh izdelkov je dosegla vrhunec v šestdesetih letih (vsaj kar zadeva ročno proizvodnjo), ko je steklarna resno zakorakala na evropsko in ameriško tržišče. Žal je vedno delala po naročilu nekega kupca razsvetljave (finalista ali grosista), le v letih 1984 - 1988 Svetloba človeku od nekdaj pomeni življenje; steklo pa je material, ki najlepše posreduje svetlobo. Torej je naveza steklo - svetloba (od tod tudi ideja za ime naše vsakoletne prireditve) stara, kot je staro steklo samo. Iskanja odbojev in igre svetlobe v steklu so neskončna, prav ta igra pa je domena steklenega svetila. Mane-verski prostor za kreacijo se je večal na osnovi razvoja obeh komponent - Nr. 2)6. 3 3 40’ .% 3 i" 8: 4 m 11 4 2Ö; Primer steklenih izdelkov za svetila iz najstarejšega ohranjenega kataloga Steklarne Hrastnik iz 1. 1895 OPAL HRASTNIK Aktivnosti ob formiranju firme Ročno pihana opalna plafonjera s prozorno konico v sredini: tehnologija Putzlerja kot podpora lastni kreaciji. za nove načine prodaje in distribucije nasploh. Seveda pa se z njo odprejo vrata v svet svetlobe in stekla - od svetil za dom do opreme objektov. Taka firma je npr. v Nemčiji Limburg, ki že desetletja zasleduje to tržno filozofijo. Nudi torej popoln servis - od same proizvodnje, prodaje do svetovanja in projektiranja svetlobne opreme objektov. S tremi stopnjami sem želel ponazoriti tudi dejstvo, da se ne da preiti iz prve v tretjo stopnjo, torej gre za proces. Prav tako je logično, da tretja stopnja ne izključuje prvih dveh, saj določene prodajne poti lahko ostanejo, le življenjsko pomembne niso več za steklarno oz. podjetje. Moje razmišljanje zaključujem z mislijo, da je v tržnem gospodarstvu še tako kvalitetno proizvodnjo potrebno nadgraditi s programsko in tržno politiko, ali drugače povedano: hardware brez software nima prihodnosti. Slavko Marčen Prve grobe informacije o ustanavljanju hčerinskega podjetja Opal Hrastnik ste prebrali že v poletnih mesecih. Do danes smo marsikatere nejasnosti razčistili, pa tudi nekaj novih problemov se je pojavilo, zato se mi zdi primemo, da spregovorim o njih. Za ustanovitev podjetja je potreben ustanovitveni kapital in tu smo porabili kar precej časa in energije, da je način financiranja podjetja sprejemljiv tako za Steklarno Hrastnik kot za Opal Hrastnik. Končni predlog strukture sredstev in virov sredstev, ki ga je pripravila finančna direktorica mag. Mojca Jazbinšek Volk, predvideva skupno vrednost podjetja v vrednosti 457 mio SIT, od tega 237 mio SIT stalnih sredstev in 220 mio SIT gibljivih sredstev. Gibljiva sredstva predstavljajo zaloge materiala, nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov v skupni vrednosti 141 mio SIT. Ostanek 79 mio SIT bi bila denarna sredstva. Vložek Steklarne Hrastnik v Opal Hrastnik je 236 mio SIT, ostanek 221 mio SIT so dolgoročne obveznosti v obliki sedem letnega leasinga. Za oba talilna objekta F-peč in EPO-peč v vrednosti 109 mio SIT, ki ostaneta v lasti Steklarne Hrastnik, bomo plačevali najemnino. Proizvodnji program firme Opal spada med delovno intenzivne procese, kar pomeni, da delovna sila predstavlja velik delež v stmkturi stroškov. Zato smo nekonkurenčni v boju z vzhodnjaškimi deželami (Češka, Poljska, Kitajska,...), kjer so plače delavcev manjše. Podobno velja za enostavne izdelke, saj je za te tehnološki postopek delno ali v celoti avtomatizira in tako zmanjšujejo stroške, oziroma povečujejo produktivnost. Zaradi resnih prodajnih problemov, smo se odločili, da takoj pristopimo h kalkulacij lastnih cen izdelkov in s tem k dosledni vpeljavi delovnih nalogov, saj je to edina pot za selekcijo izdelkov oziroma kupcev. Druga pomembna dejavnost, ki jo bomo peljali v sodelovanju službe oblikovanja, tehnološke priprave in kupca, je razvoj novih izdelkov. Lasten izdelek nam bo nudil širše prodajne možnosti in močnejšo vez s kupci. Firma Opal bo kupovala od Steklarne Hrastnik zmes za steklo in kompletno energijo. Na vse glavne porabnike se bodo še v oktobru namestili števci, tako bo obračun električne energije, zemeljskega plina, tekočega naftnega plina in komprimiranega zraka obračunan po dejanski porabi. Za kartone, folijo, armature itd., bo skrbela nabavna služba firme Opal, zato bodo v ta namen na razpolago dve etaži v skladišču kartonov. Polizdelki ki čakajo na dodelavo in enodnevna proizvodnja cca 100 palet, bodo skladiščeni v vmesnem skladišču v stari brusilnici. Enkrat dnevno bomo gotove izdelke prepeljali v skladišče v Podkraj, kjer bomo imeli skladišče gotovih izdelkov velikosti cca 1700 paletnih mest. Ker se transportne poti Steklarne in Opala prekrivajo in vnaprej ni mogoče predvideti vseh podrobnosti, bomo že v novembru začeli s poizkusnim delom, da do 1.1.2000 odpravimo čim več pomanjkljivosti. Kompletno informatiko firme Opal bomo rešili v okviru obstoječega programskega paketa MIT, knjigovodsko finančni del s pomočjo delovnih enot, delovne naloge, pred-kalkulacije in pokalkulacije pa s paketom proizvodnja. Zaradi enotne baze podatkov, se bodo podatki vnašali samo enkrat in s tem zmanjša možnost napak. Franci Zajc NOTRANJA SVETLOBNA OPREMA OBJEKTOV (računalniška simulacija) Ročno pihana opalna plafonjera s prozorno konico v sredini: tehnologija Putzlerjeva kot podpora lastni kreaciji. ZANIMALO VAS BO Počasi že čutimo prisotnost jeseni, saj dnevi postajajo vse krajši, hladnejši in turobnejši. Sadovi narave so v jesenskem delu leta najslajši, kar lahko potrdijo tudi naši malčki, ki so jih dodobra okusili na “Botri jeseni”. Pred novimi statističnimi podatki vas vedno spomnim na zaključek preteklega obdobja in tudi tokrat bo tako. Avgust 1999 smo zaključili s skupnim številom 789 zaposlenih, med katerimi je bilo 348 žensk in 441 moških, med vsemi pa smo imeli enega pripravnika in pa 65 delavcev sprejetih za določen čas. V septembru 1999 smo NA NOVO ZAPOSLILI 2 DELAVCA: V PC AVTOMATSKA PROIZVODNJA smo v redno delovno razmerje za določen čas treh mesecev sprejeli Dragana Mišiča, ki se je zaposlil kot strojnik 3. V komercialni sektor pa smo za nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim rokom sprejeli Natašo Fele, ki bo opravljala delo samostojne komercialistke. Delovno razmerje sta PREKINILI 2 NAŠI DELAVKI: SPORAZUMNO (1 delavka): Za sporazumno prenehanje delovnega razmerja se je v mesecu septembru odločila Hanka Mašič, sicer zaposlena kot izvijalka klešč v PC razsvetljave. V SINET (1 delavka): V to podjetje je bila v mesecu septembru razporejena Sandra Novakovič, ki je v Steklarni Hrastnik opravljala delo operaterja v VRS. September 1999 smo ravno tako zaključili s skupnim številom 789 zaposlenih, od tega je bilo 347 žensk in 442 moških, od vseh je bilo 65 delavcev sprejetih za določen čas in eden pripravnik. PRIRASTEK K DRUŽINI Boris Mešiček, zaposlen kot odna-šalec stekla, je že drugič postal očka, tokrat mu je žena Anica rodila hčerko Nino. Očka pa je postal tudi Robert Marinko, zaposlen kot cizeler, saj mu je Maja Fišnar povila prvorojenca Žana. V rubriki JUBILANTI vam predstavljamo delavce, ki so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom in so za to prejeli tudi jubilejno nagrado. V mesecu SEPTEMBRU 1999 so to: 10 LET Damijan Lavrič, zaposlen kot ključavničar 20 LET Rosana Ramšak, zaposlena kot obra-čunovalka plač, Mira Blatnjak, Danica Kolobarič in Marjeta Uldirjan, vse tri opravljajo delo pregledalke v Obratu pregleda, Arslan Ljaljič, zaposlen kot nabiralec v PC razsvetljava in pa Štefan Klopotan, ki opravlja delo ključavničarja. 30 LET Alenka Špitaler in Irena Tušek, obe zaposleni kot pregledalki v Obratu pregleda. ČESTITAMO VSEM ! Kadrovska služba Sabina MEDVED Po tako polnem življenju je smrt prihod v luko Zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Marije ABRAM se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti; prav tako tudi pevcem in godbi za zapete in odigrane žalostinke in Steklarni Hrastnik za pomoč pri organizaciji pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste darovali vence, sveče in tudi tistim, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZVEZDE GOVORIJO OVEN LEV TEHTNICA Horoskop od 1.11. do 30.11.1999 Piše astrologinja Milena Zakrajšek V tem mesecu boste precej zaskrbljeni zaradi počutja in simptomov, ki se bodo pojavili. Prepričani ste lahko, da je slabo počutje posledica nepravega življenja. V ljubezni bo veliko lepše, pogovarjala se bosta veliko, razumela pa se bosta tudi brez besed. Dobro boste razpoloženi in optimistični predvsem v prvi polovici meseca, potem boste bolj spremenljivega razpoloženja. Jezile vas bodo nekatere stvari, ki jih ne boste mogli obvladati. Izogibajte se agresivnosti in sebičnosti do partnerja. Denarja vam ne bo manjkalo, vendar kljub temu ne boste zadovoljni. V tem mesecu boste pogosto govorili o sebi, ker boste imeli občutek, da se pripravljajo pomembne spremembe v vašem življenju. Na ljubezenskem področju bo nekaj sprememb, zato november za vas ne bo dolgočasen. Na delovnem mestu se boste izkazali, lahko pričakujete tudi pohvalo. Vaše psihično počutje bo v tem mesecu nekoliko bolj stabilno, vendar boste kljub temu svoje občutke strogo nadzorovali. Veliko vam bo do tega, da se pred drugimi pokažete v luči, ki ste si jo zamislili, zato se sploh ne boste zavedali, kdaj ste resnične občutke potlačili in kdaj ste začeli igrati. Začeli boste izgubljati in se vračati v preteklost. Ne pozabite, da je pogrevanje in analiziranje stvari, ki so že davno mimo, za vašega partnerja zelo mučno. Nastanejo lahko kratki stiki, ki vas bodo vznemirjali tudi na dmgih področjih življenja. Z zdravjem vse v redu. V vseh stvareh boste hoteli imeti svoj prav in tudi ta mesec bo tako. Okolica vas bo na to pogosto opozarjala. Tudi do partnerja boste pogosto žaljivi in surovi. Ker bo vajin odnos precej napet, bi bilo bolje, da se za nekaj časa umaknete in prihranite veliko žaljivih besed in zamer. V obdobju, ki je pred vami, si boste pogosto prizadevali dajati videz, da je vse v najlepšem redu, čeprav nikakor ne bo tako. Potrti boste zaradi stvari, na katere ne morete vplivati. Naučite se sprejeti dejstva, ki jih ne morete spremeniti in jih skušajte uporabiti sebi v prid. Spremeniti boste morali nekatere navade, kar pa tokrat ne bo težko. Energije boste imeli dovolj in pravilno jo boste znali usmeriti. Partnerski odnos se bo obnovil in poglobil. Pred vami je preizkušnja, ki je ne boste jemali tako dramatično kot sicer. Svojemu zdravju boste morali posvečati več pozornosti. Samo po sebi se vam zdi umevno, da je v redu, če se pogosto naprezate preko moči. Izogibajte si stikov z ljudmi, ki bolehajo za nalezljivimi boleznimi. Vaš finančni položaj ni slab, vendar si zapravljanja ne morete privoščiti. Za svoje zdravje boste upravičeno v skrbeh. Zbrati boste morali moč, da boste kaj ukrenili, saj z dobrimi načrti ne boste nič dosegli. Ta mesec boste občutljivi na področju glave. Ob partnerju se ne boste počutili varno, poiščite si dmžbo. Odnos s partnerjem vam v marsičem ne bo ustrezal, ker se vam bo zdelo, da je vse brez smisla. Potrpite, saj je to obdobje le prehodnega značaja. Pri delu vam sijejo prijetnejše zvezde, saj vam bodo sodelavci stali ob strani, ko se boste spopadli z novo odgovornostjo. Ponosni boste nase. Imeli boste občutek, da vam je povsem jasno, kaj hočete, potem pa boste ugotovili, da ste se zmotili. Pod vplivom tistega, kar si želite, boste pogosto napačno presojali dejansko stanje. V drugi polovici meseca boste zelo ustvarjalni, ker ne boste obremenjeni s pritiski. Nagradna križanka INDIJSKI VODNI BIVOL SREDSTVO OBVEŠČANJA REKA NA ŠKOTSKEM STAROSLOVANSKI BOG GRMENJA, STRELBOG SLOVENSKI JADRALNI PADALEC KRALJ SLAPU PODOBEN OGNJEMET MENIČNO JAMSTVO GLAVNA ARMENSKA REKA HIPODROM V LONDONU VNETJE MOZGA DRAGA AHAČIČ SKRIVNI ODPO- SLANEC ŽIVA MEJA LASTNOST OLEDENE- LOSTI STOLP PRI DŽAMIJI DAVID OJSTRAH GEORGE LUCAS MESTO NA MALAJSKEM POLOTOKU RAZPOZNA- VANJE BOLEZNI SREDIŠČE VRTENJA SLOVENSKI BALETNI PLESALEC (MOJMIR) VRSTA IGRE NA KARTE PRITOK BELEGA MORJA OZVEZDJE ŽIVALSKEGA KROGA, BOLGARSKA DENARNA ENOTA, KRALJ ŽIVALI JERMEN ZA HLAČE ANTON OCVIRK VRSTA HROŠČA DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI ANTIČNA GRŠKA PESNICA HRIBOVJE OB GORNJEM RENU PODZEMNI ŽUŽKOJED ITALIJANSKI FILOZOF BRUNO RIMSKI ZGODOVINAR (CORNELIUS) JUHA PUŠČAVSKA VODNA STRUGA ŽENSKA Z MOŠKIM VIDEZOM, MOŽAČA REKA V PODONAVJU DELITEV CELIČNEGA JEDRA OČRT, RAZLAGA ZDRAVNIK ZA OČESNE BOLEZNI OLIVER TWIST ORIEN- TALSKO GOSTIŠČE DRUGO IME ZA VOLČIN REKA V COLUMBIJI RAJKO LOTRIČ ANGLEŠKI PISATELJ IN DRAMATIK (TERENCE) UŠESNI ZDRAVNIK ŽENSKI DEL . HIŠE PRI MUSLIMANIH NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA KRAJ OB ŽENEVSKEM JEZERU PUSTNO PECIVO SLOVITA GORA V ŠVICI ZNANILKA BOŽJASTI KRAJ V DOLINI RIZANE OTOK V ALEUTIH GOROVJE MED ČRNIM IN KASPIJSKIM MORJEM VOJVO- DINSKI MADŽARSKI PESNIK (KAROLY) GOROVJE V ALŽIRIJI PERJE PRI REPI PRITOK JEZERA TURKANE ADAMOVA DRUŽICA ZGODOV. KRAJ V SRBIJI ROGER VADIM AMERIŠKI REŽISER KAZAN KRATICA ZA ITALIJANSKO RTV JURE ROBEŽNIK VERA ALBREHT MINERAL KALCIJEV GLINENEC KOLOS, VELIKAN AMERIŠKI MACESEN BURKA, ŠALOIGRA OTOČJE V POLINEZIJI BLAŽI N JAK DIVAN Poročena žena se pritožuje zdravniku; “Kadar ležem, me kar naprej nekaj boli. Če ležem na levo stran, me zbada pri srcu; če ležem na desno stran , me boli žolč.” “Zakaj pa potem ne ležete na hrbet?” “Takrat se name spravi mož.” “Dobro, pa lezite na trebuh,” svetuje zdravnik. “Gospod doktor, vi ne poznate mojega moža!” * Žena se hvali sosedi, kako ji mož veliko pomaga pri kuhanju, pranju in vzgoji otrok, posebno odkar je prebral, da spočite žene bolj sproščeno sodelujejo pri seksu. “In je delovalo?” vpraša soseda. “Ne vem. Bilje preveč utrujen!” rV~ ^ S ju Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada - 5.000 tolarjev 2. nagrada - 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik do 12.11.1999. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št.8-9/1999 smo prejeli 84 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada - 5.000 tolarjev: Viktor Hudi, upok. 2. nagrada - 3.000 tolarjev: Zlatka Bec 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Mari Abram, Milan Crnokovič, upok., Metka Volaj, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: skrb, mops, opus, ŠTIRIDESET, bola, LET, sinek, rabat, Č.S., nastrel, koline, škatla, Ares, domačin, maser, cmok, bes, Ilok, Leo, tron, skuta, topless, trn, porok, lan, takt, Ita Rina, Basra, ataraksija, uta, kuratela, šarada, N.R., los, nazal, I.L., tan, dinast, Aron, anemona, Ajanta, sari, macesen. NAVPIČNO: ČASOPISA, STEKLAR. K.D. STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Brigita Stopar, Soniboj Knežak, Martina Kandolf, Slavko Marčen in Pavel Bauerheim. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Grafična priprava in tisk: Grafex Izlake Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 54 600. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije št. 23/32-934) z dne 25.1.1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek. 'O S l Mn