Umrl je Jože Miklavec
V začeiku novega letaje tihn kol je zadnja leta tudi živel, odšel od nas Jože Miklavec, po domače Švigtov oče iz Podmolnika.
Rodilseje leta 1889 v Podmol-niku v veliki druiini, kipa je imela bolj malo zemlje za preživljanje. /.ato ga je nuja, pa tudi klic no-vega svela spravil leta 1906 v ame-riški Pitsburg, kjer je gradil želez-nice in delal v strojnih lovarnah. Očetova smrl in skrb za kmetijo, ki mu je kot najstarejšemu v dru-Žini pripadla, sta ga primorali, da se je že leta 1909 vrnil domov.
Iz Amerike je prinesel kal na-prednega mišljenja in dela. Zgled je imel ludi doma pri očetu, saj je bil ta ie leta 1905 priznan za naj-bolj umnega živinorejca v Kranj-ski deželi. Tudi sam se/e z veliko zagnanostjo oprijel kmetije in kot odličen kmet kmalu zaslovel po širši okolici. Ob svojem praktič-nem delu pa je spoznal, da kmeto-vanje na zastareli vaški način ne more uspevati in prinesti blaginje kmetu in okolici. Zato je bit med prvimi, ki so se zavzemali za ob-novilev leta 1912 ustanovljene kmetijske zadruge v Sostrem ler hranilnice in posojilnice v Dobru-njah. Leta 1929 jepostalpredsed-nik te zadruge in ostal njen vodja več mandatnih dob. Bil je tudi predsednik sekkcijske komisije za iivino.
Skrb za dobro kmeta in doma-čega kraja ga je vodila v občinske odbore dobrunjske občine in ludi
v Ljubljano na sedei Kmeiijskc družbe za Slovenijo. Od iu do po-litike pa je bil le korak. Letu I9M ga je slovenska Ijudska strunku na občinskih volilvah postavila za svojega kandidam, in tako je po zmagi na volitvah istega leta posltil iupan občine Dobrunje. Na lem poloiaju je ostal do tela 19.15.
Čas njegovega župovanja je čas napredne občinske uprave in lihe podpore delavstvu, ki seje organi-ziralo v zadvorški Svobodi. Nje-gova zasluga je bila tudi v tem, da kotžupan občine, v kateri se je ši-rila svobodna misel, le-te ni ovi-ral.
Po porazu na občinskih voli-tvah leta 1935 se je oprijel predv-sem kmetijstva, še naprej pa je so-deloval v občinskih odborih vse do leta 1941.
Pokojni Miklavec pa svojega znanja ni zajemal le iz tradicije in priučenosti, temveč je posegal tudi po strokovni literaturi.
Med vojno je aktivno pomagal narodnoosvobodilnemu gibanju še zlasii takrat ko je bila v njegovi bližini Molniška četa ali II. grupa odredov ali ko je bilo potrebno skrivati panizane po roški ofenzi-vi. Zato je bil tudi med prvimi, ki so bili sprejeti v Zvezo borcev.
Takoj po vojni se je pridruiil obnovi domovine in bil med pr-vimi odborniki krajevnega Ijud-skega odbora. Bil je tudi med ustanovitelji kmetijsko lesne za-druge in v letih 1948 do 1950 ludi njen predsednik.
Vseskozi je iivel zu današnji čas, čeprav mu je ostalo nekaj pe-lina od povojnih zadrug. Ni sc mogelsprijaznili s lem, da so kme-tijske obdelovalne zadruge pro-padle, saj se je prav z njimi največ ukvarjal, ker je bil prephčan, da koristijo kmetu in skupnosli.
Pokojni Miklavec je bil oseb-nost, kije bila dolga leta sredi do-gajanj v nekdanji dobrunjski ob-čini. V spominu krajanov bo oslal kot človek, iz kalerega je vel duh naprednosli in vizija boljše pri-hodnosti.
V zadnjem času sta mu bolezen in pa visoka starost, dočakal je 91 let, odvračata pozornost od doga-janj lega sveta. Toda delo, ki ga je opravit, je spoštljivo in posnema-njavredno. Arhiv, kigajezopustil in ki ima veliko vrednosl za preu-čevanje krajevne zgodovine, je samo še en dokaz njegove velike kulture. Zato bo občanom ostalše dolgo v najlepšem spominu.
EDVARD SVETEK