Uredništvo in upravništ.vo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, ■denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z Ustom.
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Cañado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
W P
J
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
............
"Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
J»
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
........
LETO—YEAR V.
CHICAGO, ILL., 2. AUGUST (AVGUSTA) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 28.
Zakon za osemurni deli lavnik, državno in privatno delo.
Pet in štiridesetletnega boja je bilo treba, da ima osemurni delavnik za vladna dela isto veljavo, kot jo je imel v začetku. Ko- je leta 1868 osemurni delavnik postal zakon in se raztegnil na privatne podjetnike, ki so zvrševali dela za vlado, so sedišča hitro u-godila željam privatnega podjetništva in proglasila, da osemurni ■delavnik ni pravomoeen za privatne podjetnike, -če- tudi zvršuje-jo vladna naročila. Vlada je razumela odlok sodišča in oddala je vsa javora dela privatnim podjetnikom.
Zdajšni, novi zakon se pa izrecno razteza tudi na podjetniško delo, ako ga podjetniki zvršujejo za vlado. S kislim obrazom so zakonodajalci in predsednik ugriznili v to grenko jabolko.
Volitve so skoraj pred durmi in nekaj so morali zvršiti, da pri delavcih ne izgube vsega zaupanja. Ali značilno za zakonodaj aln o gospodo le ostane, da je svoje dobro srce za delavce odkrila še le v letu, ko prične znova boj za mandate.
Kapitalistično časopisje se prav nič ne navdušuje za zakoniti osem urni delavnik, ki bo prinesel delavcem več odmera pri mukotrpnem delu in zboljšal njih salace. Kapitalistično časopisje se boji, da bodo podjetniki zdaj prisiljeni tudi za druga dela uvesti osemurni delavnik. ‘‘Vbogi davkoplačevalci!” tako zdihuje to časopisje, “kaj bo zdaj ž njimi?” Človek, ki ne pozna ameriških podjetnikov in njih podkupljivega časopisja, bi mislil vsprico te jere-miade, da so že vsi ameriški podjetniki bankrot in da jim preti beraška palica.
V	resnici je pa položaj popolnoma drugačen. Ameriški podjetnik je med podjetniki vsega sveta najnesramnejši, najbolj o-deruški in najsamogoltnejši. Ako je letos na delavcih ‘zaslužil’ en miljon dolarjev, hoče prihodnje leto iztisniti dva miljona iz njih. Ameriški podjetnik ne prizna in noče priznati nobene postavne ali katere druge meje pri oplenitvi ljudstva. On smatra ljudstvo in njegovo delavno silo za svoboden plen, od katerega vzame, kolikor se mu poljubi.
Preiskava v kongresu je dokazala jasno, da je državno delo pri osemurnem delu cenejše in solid-nejše, 'kot pa podjetniško delo pri devet ali deseturnem delavniku, dasiravno delavci dobivajo višje mezde kot pri privatnih podjetniki. Poročilo brigadnega generala William Crozierja nam daje o tem jasnO' sliko. General poroča, da stane tisoč nabojev za majhno strelno orožje, samokrese, puške in brzostrelne puške 25 dolarjev, ako ga vlada zvrši v svojih delavnicah. Naobratno je pa treba privatnim podjetnikom plačati od 34 do 35 dolarjev za tisoč nabojev.
Smodnik, ki ga rabijo za topove stane pri privatnih podjetnikih 60 centov funt, V zvezni državni smodnišnici pa stane le 40 c.
Lafete (ogrodje) za topove so v državnih arzenalih izdelali po $2510 kos. Za iste lafete je bilo treba plačati privatnim podjetnikom $3398. Voz za strelivo je stal v vladnem arzenalu v Rock Islan-du le $1128. Za isti voz je morala vlada odšteti privatnim podjetnikom $1744. Iz navedenega sledi, da je bilo privatno delo pri sla-hejših plačah, večjem delavniku za 54 odstotkov dražje kot državno.
V	Watervliet, arzenalu so izdelali topove za bojne ladje, ki so stali po 55.000 dolarjev komad. Za iste topove privatnega izdelka je morala uprava mornarice plačati 77 tisoč dolarjev.
Tako so izpovedale povsem ve-rojetne priče pred kongresnim preiskovalnim komitejem.
Vsakdo bo najbrž dejal, da je to nekaj naravnega, ker privatni podjetnik ne bo produciral brez profita, ¡naobratno pa država ne potrebuje profita, raditega tudi lahko ceneje izdeluje.
Pritrdimo ! Ali zadeva ima v tem slučaju popolnoma drugo li- '
ce.. Podjetniki, ki so interesira-ni pri dobavi vladnih potrebščin, in njih časopisje so trdili, da je ■vladno delo dražje kot privatno. Podjetniki in njih časopisje so bili celo tako nesramni, da so trdili odprto, da je vlada plačala mnogo več za dve bojni ladji, ki sta bili zgradeni v vladni ladjodelni-uici kot za ladji v privatnih podjetjih. Seveda se take trditve iz-jrivatnim podjetnikom. Za njih sk> vredne miljone dolarjev, kar je razvidno iz naslednjega izkaza:
V letu 1890 je vlada plačala za gradnjo bojnih ladij1 od tone $297 do $313. Ko so pa leta 1902 začeli delati konkurenco privatnim podjetnikom z državnimi ladjo-delnicami, se je pa cena od tone skrčila na $171 do $179 od tone. Na ta način je vlada prihranila 66 miljonov dolarjev, ki bi šli v žepe privatnih podjetnikov.
Iz zgoraj navedenih vzrokov mora vsakdo priznati, če mi privatni podjetnik ali pa njih golo orodje, da je vladno delo cenejše in' solidne jše kot privatno. Pa tudi delavcev ne izkoriščajo toliko v vladnih podjetjih kot v privatnih. V slednjih je priganjač delavcem vedno za petami, da iztisne iz rnjih kolikor največ more delavne moči za podjetnika.
Ako privatni podjetniki ne morejo izhajati s profitom, ki ga imajo dandanes od izdelanega produkta, naj pa delajo. Vrata v tvornice in vhodi v rudnike so zanje ravnotako odprti kot za druge delavce. Ali podjetniška gospoda si bo dobro premislila predmo bo prijela za produktivno ali pa podučno delo. Podjetniška gospoda se pač zaveda, da se lag-lje in prijetnejše živi ¡o oderuštvu i-n o izžemanju drm bs,kor če mora človek preživljati sebe in svojce z ročnim ali pa duševnim delom. ______________
Rodbinska tragedija.
Že večkrat smo povdarjali, da gorje delavcu v Ameriki, ako njegovo hišo obišče nesreča in ni pri nobeni podporni organizaciji. Res hud je boj delavca za obstanek, ako je zdrav in dela. Ko pa pride v hišo bolezen in so pošli zadnji pri ustih prihranjeni centi, tedaj nastane v hiši najhujša beda in delavska rodbina umira počasi lakote. V naslednjem podamo rodbinsko tragedijo našega rojaka John Roma, bivšega člana naše jednote, o kateri poroča “The Hibbing Tribune” z dne 27. t. m. tako le:
“Dom žalosti v Brooklynu. — Trije smrtni slučaji v družini in revščina trka na vrata. — Žena ostala vdova z dvema otrokoma po večmesečni bedi: Za šest mesecev sta bila bolezen in beda stal na gosta v družini John Roma, 512 Granite St., Brooklyn. Trikrat je v zadnjem mesecu smrtni angelj prestopil prag malega doma. Dne 5. julija sta mr. Rom in mrs. Rom pokopala svojo najmlajšo hčerko. Dne 18. julija je; umrl drugi, dva leta stari otrok. Danes pa plaka gospa Romova ob mrtvaškem odru svojega soproga» ki je umrl v rokah svojega soseda. edinega svojega prijatelja po desetih zvečer za boleznijo, ki je trajala skoraj od začetka tega leta.
Šest mesecv nazaj je bila majhna družina še srečna. Rom je delal težko, bil je priden in ljubil je svojo ženo in otroke. Bila je ena najsrečnejših družin v Brooklynu. Nakrat je oče obolel za pljučno vročico. Ozdravil je počasi. Za njim je zbolelo dete in po večtedenski bolezni umrlo. Revščina se je naselila v hiši. Nato je zbolela 2 leta stara deklica in dva tedna kasneje, ko so- sta-riši stali ob beli rak vi svojega deteta, katero so izročili materi zemlji, so vbogi in žalujoči stari-ši zopet stali ob odprtem grobu in so videli položiti svojega druzega otroka k počitku. Vsled žalosti, trpljenja in muk se je pri očetu ponovila bolezen in umrl je zadnjo noč.
Gospa Romova ima dva majhna otroka, nima denarja in najnujnejših potrebščin za življenje. Vsled budenja ob strani svojega mrtvega soproga in svojih
otrok, se je bati, da tudi ona zbodli.
Do danes še ni naročen pogreb za Roma. Družina nima sorodnikov v tej okolici!
Angleški časnikar je nam v teh vrsticah opisal tragedijo, ki je dandanes nekaj navadnega v delavskih družinah. Vzlic tej goli resnici pa naivni rojaki pravijo: “Eh, kaj mi 'bo jednota — podporna organizacija, ko sem čil in zdrav.”
Prijatelj, delavec! Ne trkaj na svoje zdravje! Danes si zdrav jutri bolan, par dni kasneje si na mrtvaškem odru, tvoja družina, katero si najbolj ljubil v svojem življenju, je pa izročena revščini in lakoti. Ne bahaj se s svojim zdravjem! Dokler si zdrav, se pridruži podporni organizaciji, da boš preskrbljen, če te zadene bolezen, v slučaju tvoje smrti bode pa tvoja družina obvarovana najhujšega.
Kar danes lahko storiš, ne odlašaj do jutri, da ti ne bo kasneje žal.
F.	H.
Ameriške vesti.
* Sedem policajev, med katerimi je vsakdo vagal nad dvesto funtov so pretepli v Chicagi John Tavlora, slabotnega fanta in prodajalca unijskih časnikov, ko je hotel vstopiti v okrajni urad demokratične stranke, da bi prodal časnike. Po slavnem in junaškem činu je sedmorica orjakov vrgla fanta na policajski voz in se odpeljala ž njim na polieajsko postajo, kjer so ga izpustili proti varščini.
* Neki voznik, ki razvaža skeb-ske časnike v Chicagi, je na Le-ra-bee ulici udaril ¡s kamnom po glavi desetletnega dečka, ki je na vogalu prodajal unijske časnike.
* Zadnjo nedeljo je na seji ‘ ‘ Združenih čikaških časniških delavcev” prišlo do razgovora, da lastniki trustjanskih časnikov rabijo najostudnejša sredstva, da bi ugnali izprte delavce v časnikarski obrti.
Predsednika utnije raznašaleev in prodajalcev časnikov, Toneta Rossa, hočejo umoriti najeti morilci in pretepači v službi trust-janskega časopisja, ker se predsednik noče dati podkupiti, da bi svojim tovarišem priporočal, naj proglase štrajk končanim. Na seji se je sprejela resolucija, v kateri se izreka ostra sodba nad mahinacijami lastnikov trustjan-skega časopisja, zaeno se pa pov-darja, da bodo za najmanjši napad, ki se bo zvrš-il s strani najetih morilcev in pretepačev na predsednika, tirali pred sodišče lastnike trustjanskega časopisja, ki so odgovorni po zakonu za vsak napad in zločin, ki bi ga izvršili v njih interesu najeti morilci in pretepači. V resoluciji se izreka želja, da vsak linijski časnik o tem poroča. Mi smo z objavo teh vrstic, storili svojo dolžnost.
* Stavka sprevodnikov in mo-
tornikov pri nadulični železnici v Bostonu, Mass. je končala s slavno zmago za štrajkujoče vsluž-bence. Stavka je trajala 53 dni in družba je bila prisiljena podpisati pogodbo, v kateri prizna do pičice vse zahteve štra j kujočih.
* V New Yorku so aretirali po-licajskega lajtnanta Beckerja, ker je osumljen, da je sokriv u-mora Rosenthala, profesionalnega igralca. Lajtnanta Beckerja je velika porota obtožila umora prvega razreda. Ako bo spoznan krivim, ga čaka smrtna obsodba.
Beckerja so aretirali, ko je bil v službi na policajski postaji Bath Gate Ave.
Med Tamaniti, člani zloglasne zveze je nastala panika. Bogatini in veljaki v tej zvezi so v strahu, ker se je doznalo, da je policajski sistem, ki je pod njih kontrolo, navadna “mašinerija” hudodelcev.
Ko so Beckerja v civilni obleki prignali pred sodišče, se je režal in zatrjeval svojo nedolžnost. O-koli njegovih usten je bil ironi-
čen usmev, le v njegovih očeh je bilo citati omahljivost, ko je sodni pisar čital:	“Vi ste obtoženi
umora prvega razreda”. Becker je vzravnal rami in se davil, ko je skušal dihati lahko. Potem so ga odgnali v Tombs in zaslišbo preložili do druzega pondeljka.
*	V Newburgu, O. je šla v zrak smodnišnica ‘‘Austin Powder’, družbe. Tri osebe so ranjene, smodnišnica je pa razdejana. Učinek eksplozije so občutili v krogu sedmih milj.
*	Preko države Michigan je v severnozapadni smeri divjal hud deževen vihar, ki je ruval in lomil telefonske droge in napravil več tisoč dolarjev škode.
* V koliko je koristila razdružitev trusta za olje, katero je odredila vlada, trustjanom, dokazuje dejstvo, da so delnice poskočile na tisoč dolarjev vrednosti. Ko je najvišje sodišče razdražilo trust, so delnice bile vredne le $675. Ponoven dokaz, da se kapitalistom ne more priti do živega z zakoni, dokler je uveljavljen današnji način gospodarstva.
* Blizo Plainsvilla, Ga. je nastala pravcata bitka med zamorci in belopoltnimi ljudmi. Neka belopoltna sirovina je bičala zamorca, kar je dalo povod boju. Bičanemu zamorcu so se pridra-žili njegovi tovariši, da bi ga rešili iz rok suiroveža. V bitki je bilo sedem zamorcev ustreljenih, enajst pa ranjenih. Med belimi so bile le štiri osebe ranjene. Iz kratke in zamotane brzojavke je posneti, da so bele sirovine napadle slabo oborožene zamorce, da je v južnih državah še dandanes zelo šibka civilizacija.
*	linijski delavci so pozvali za dne 5. avgusta v Chicago konferenco, da ¡se ustanovi obrambna zveza za delavce.
Zadnji izbruhi kapitalistične podivjanosti, množeči napadi pro-fesionelnih moriXeev in vbijalcev, pravega človeškega izvržka v službi kapitalistov, so provzročili, da se osnuje delavska obrambna zveza, katere nalog bo, da kapitalisti in hudodelci v njih službi prejmejo zasluženo kazen in se jih posadi za jetniško omrežje.
N. pr. V Grabovu, La, so dne sedmega julija morilci v službi kapitalistov napadli mirno zborujoče delavce, med katerimi so tri umorili, več smrtno in 68 pa lahko ranili. Do danes so pa kapitalisti in zločinci v njih službi svobodni. Zategadelj je nujna potreba in skrajni čas, da se kapitalističnim zločinom naredi konec.
*	Iz Wilkesbarre, Pa. je došla vest, da so rudarji vsled kapitalistične lakomnosti ziopet postali žrtve kapitalizma. V rudniku, štev. 3., last “Lebigh & Wilkes-barre Coal” družbe je nastala eksplozija. Ob času eksplozije je bilo petnajst rudarjev v rudniku. Iz rudnika so prinesli na svitlo pet omamljenih rudarjev, enega pa mrtvega.
Morski valovi. — Večina ljudi ima popolnoma napačne pojme o velikosti morskih valov. Hidro-grafični urad v Washingtonu je izvršil nekatera opazovanja v Atlantskem oceanu in sicer na odprtem morju kakor tudi ob obrežju. Opazovalci so dognali, da so valovi povprečno devet metrov visoki: kadar je morje razburkano, dosežejo višino 15 metrov. Malokdaj so valovi višji. V Altant-skem morju torej ni valov, ki bi bili visoki kakor hiše. Dolžina valov je v primeri z višino prav izdatna. Valovi se navadno raztegnejo čez prostor v dolžini 150 do 180 metrov, čas, v katerem preteče val svojo pot, znaša 6 do 8 sekund, v odrpetm morju traja tudi 11 sekund. Najdaljši val, ki so ga opazovali, je bil dolg 800 metrov in je trajal 23 sekund. Zelo čudno je dejstvo, da močen veter zmanjša dolžino, a poveča višino valov. Valovi, ki butajo ob skalnato obrežje so včasih pač 26 do 28 metrov visoki.
— Dokler z ljudmi trobiš v en rog. si vedno — godec za nje.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
(Nadaljevanje.)
V tem času so dospele ladje z živežem in dragimi potrebščinami v Pensacolo. Ali De Šoto in njegovi ljudje, dasiravno so bili v izelo slabem in kritičnem položaju, so bili preveč ponosni, da bi sprejeli pomoč ali pa poslali poročilo o svojih doživljajih na pustolovskem pohodu. Odločno so se obrnili proti severu. Ali dežela je bila siromašna in njih položaj je postajal z vsakim dnem opasnej-ši. Okoli sredi decembra so prišli do ozemlja Cbiekasaveev v severnem Mississippiju. Prekrižali so Yazoo. Vreme je bilo slabo in snežilo je. Spanci so bili v tako slabem položaju, da jim ni kazalo druzega, kot umreti lakote. Ko je sila prikipela skoraj do vrhunca, so zadeli na njivo, s katere še ni bila pobrana koruza, in zapuščeno indijansko selo. Zdaj so bili v zimi preskrbljeni vsaj za silo. Tu so ostali do meseca februarja 1. 1511. Neko noč so jih na dogovorjeno znamenje napadli Indijanci, in zapalili selo, da bi uničili nepoklicane tujce. Nastalo je strašno klanje, v katerem so pa Španci ostali zmagovalci nad slabo oboroženimi Indijanci.
Ko so se preskrbeli z živežem in obleko, so spomladi odšli proti zapadu. Ogleduhi so jih privedli do Mississippi j a in oko belih ljudi je prvič gledalo očeta vodovja, malo severno od štiri in tridesete stopinje severne širine. Celo brodovje malih čolničev, ki so bili napolneni .z Indijanci je priplulo doli po reki. Indijanci so ponudili Špancem svoje čolniče za prevoz. Ali čolniči so bili premajhni, da bi nosili težke konje in v jeklo in železo oblečene Špance. Vsled tega so Španci pričeli graditi močne plave, s katerimi so križali reko Mississippi koncem meseca maja.
De Šoto je bil s svojimi ljudmi na ozemlju Dakotaveev. Na potu proti severozaipadu so naleteli na divji sadež in preskrbljeni so bili z živežem v obilici. Domačini niso bili bojeviti, pač pa so verjeli v vsakovrstne vraže. Nekoč so hoteli častiti bele osvojevalce kot božje sinove, kar je pa De Šoto kot fanatičen katolik zabranil. Španci so nadaljevali s ¡svojim pohodom, dokler niso prišli do reke St. Francis, katero so križali. Na tem pohodu so dosegli južno mejo Missouri ja v bližini New Madrida. Od tukaj so se o-brnili zopet proti zapadu, in so prehodili kakih dvesto milj; odkoder so krenili proti jugu do Hot Springs in voda, ki se iztekajo v reko Washita. Na obrežju te reke, ob mestu Atiamque so prezimili 1. 1541—42. Indijanci so bili mnogo bolj civilizirani kot v drugih krajih. Ali njih civilizacija jih ni varovala pred špansko krvoločnostjo. Ti krščanski bojevniki niso poznali usmiljenja, pravice in človekoljubja. Požigali so indijanska sela, Indijancem so sekali roke in indijanske jetnike sežigali žive. Indijanci so rajše šli v smrt, kakor da bi se dali mučiti po zlatu hrepenečih Špancih. Nalagali so Špance, da so jih obsodili na smrt. Smrt jim je bila ljubša kot pa hoditi brez rok po svetu in umirati počasi gladu. Na tem pohodu so španski osvojevalci zvršili toliko hudodelstev in grozovitosti nad vbogimi Indijanci, da človeka preletava mraz, ko čita zgodovinske podrobnosti.
De Sotovi ljudje so postali nezadovoljni, ker vzlic trpljenju niso prišli do mest, v katerih bi .našli kupe zlata in srebra. Nezadovoljni s sedanjimi vspebi, so se zopet obrnili proti morju. Njih pot je vodila, preko voda, ki se izlivajo v reko Washita, ob izlivu iste v Red River do Mississippi j a v bližini Natcbeza. De Šoto je bil popolnoma obupan, pogum ga je zapustil in postal je melanholičen. Njegove duše niso več polnile sanje o zlatih in srebrnih zakladih Perua in Mehike. Napadla ga je huda mrzlica, kateri je kmalu podlegel. Duhovniki so .zapeli mrtvašnico sredi veličastvene sa-
mote in njegovih užalostenib tovarišev. Mrtvega pustolovca in od-krivatelja so položili v sirovo iz-tesano krsto in ž njo odrinili sredi reke Mississippi, kjer so jo potopili. Ferdinand De Šoto je pokopan v mogočni in veličastveni reki, katere ime bo vedno združeno z njegovim.
Pred svojo smrtjo je De Šoto imenoval Moscova svojim naslednikom. Pod njegovim vodstvom so se razcapani in sestradani pustolovci obrnili še enkrat proti zapadu v nadi, da pridejo v Mehiko. Na tem potu so prišli do tek--sanske meje, na ozemlje Koman-čev in Pavnijev, dokler jih ni visoko gorovje vstavilo na daljnem prodiranju proti zapadu. Po mukotrpnem pohodu so v decembru zopet dospeli do Mississippija n‘ad mestom, kjer se Red River izliva v njega. Utrujeni in nezadovoljni s sedanjimi vspehi, so se odločili, da z ladjami odrinejo po reki do Mehikanskega zaliva. Pričeli so sekati les, postavili so kovačnico, jetnikom so odvzeli vezi, da so imeli železo. Od januarja pa do julija 1543 so zgradili sedem brigantin. Indijanci -so jim morali pomagati pri delu in jim donašati živež. Ko so Indijancem v okolici odvzeli vsa živila, so se dne druzega julija ukrcali in odpluli proti Mehikanskem zalivu. Prevozili so približno 500 milj, za katere so potrebovali sedemnajst dni do zaliva. V zalivu so krmarili proti jugozapadu, vedno ob obrežju, dokler niso prijadrali do naselbine ob reki Palms, Ob prihodu so šteli pustolovci tristo in enajst mož. Bili so oblečeni v cunje in napol mrtvi gladu. Tako žalostno je končala ena največjih ekspedicij v prvi razvojni dobi naše sedanje domovine.
Leta 1565 so Španci zopet poskusili naseliti Florido. Ekspediciji je načeloval neki Pedro Me-lendez, krat in krvoločen vojak, ki se je pri svojih namenih posluževal hudodelskih sredstev. Preden se je podal na pot, je s pobožnjaškim Filipom II. napravil pogodbo, da bo v treh letih od ■kril obrežje Floride, prehodil deželo in ustanovil na ugodnem mestu naselbino s pet sto osebami med katerimi jih mora biti sto oženjenih. Za plačilo dobi Me-lendez dve sto in pet in dvajset štirjaških milj zemljišča blizo naselbine in letno plačo dveh tisoč J dolarjev. Pet in dvajset sto oseb se je zbralo okoli pustolovca, ki je v juliju s svojim brod-ovjem zapustil Španijo, da v novem svetu oplenijo Indijance in si postavijo lastne domove. Dne 28. avgusta je brodovje priplulo v bližino floridskega obrežja.
Ali Melendez je imel še drud-namen. Razdejati in uničiti je hotel naselbino francoskih protestantov, katere so imenovali Hugenote in so bili naseljeni kakih 35 milj nad ustjem reke St. John. Ta naselbina je bila po trditvi španske vlade na španskem ozemlju. Melendez se je odločil, da v imenu vere in patriotizma iztrebi francoske nevernike, ker se je nadjal, da mn bodo odpuščeni vsi zločini, ako pokolje in pomori nedolžne ljudi. Francoska katoliška stranka je izdala španski vladi, kje so Hugenoti naseljeni. Za Melendeza je bila torej igračica najti naselbino in izdelati načrt za napad in razdejanje protestan-tovske naselbine.
Na dan sv. Avguština so krvi-žejni Španci zagledali obrežje. Ali zbrcali so se šele 2. septembra. Prostrani luki, v katero se na jugu izliva majhna reka, so dali ime svetnika. Dne 8. septembra so pa Filipa II. proglasili vladarjem vse severne Amerike. Duhovniki so eitali pontifikalno mašo in v navzočnosti tihe šume, mogočnega oceana in modrega neba so položili temeljni kamen za majstarejse mesto v Zdr. državah. To se je zvršilo- sedemnajst let pred vstanovitvijo mesta Santa Fe po Antonijo de Espegu in dva in štirideset let pred vstanovitvijo naselbine pri Jamestcvvnu.
bilo mesto dosti zavarovano in utrjeno, je Melendez obrnil svojo pozornost Hugenotom. Francoski protestantje so pričakovali napada. Ali mislili so, da bo špansko brodovje plulo po reki St. John navzgor in napadlo
naselbino. Uvideli so, da se bodo morali bojevati ali umreti. Zategadelj so poslali vse ladje, iz-vzemši dveh, na morje, da opazujejo gibanje španskega brodov-ja. Na morju je zajel ladje hud vihar, ki je razbil vse do zadnje. Moštvo se je večinoma rešilo vprav nad ustjem reke. Zdaj je Melendez sebral čete v St. August inu in odšel skozi šume in preko močvirja proti naselbini, da jo zruši. Naselbina je bila brez obrambe. Malendez je dal poklati vse. Podivjani in krvoločni Španci niso prizanašali starčkom, ženam in otrokom. Vse, kar je bilo živega, je moralo pod nož in meč. Le nekaj jih je uteklo strašnemu klanju. Med njimi je bil tudi Laudoniere, ki so v šumah našli zavetje in se končno rešili na francoski ladji, ki se nista pogreznili v viharju.
Prihodnje žrtve Melendezove krvižejnosti je postalo moštvo, ki se je rešilo s pogreznenib ladij. Melendez je dobro vedel, da mu pojde trda za zmago, ako jih napade v odprtem boju, ker so se Hugenoti odločili, da je boljše pasti v boju, kot se podati pobožnim španskim krvnikom. Zategadelj se je Melendez pričel ž njimi pogajati. Obljubil jim je, da se nobenemu ne bo skrivil las na glavi, ako odlože orožje. Hugenoti so verjeli besedolomnemu zločincu Melendezu in odložili so orožje. Komaj se je to zvršilo, so Španci padli ¡nanje kot lačni volkovi na čredo ovac. Prepljali so jih v čolnih preko- reke in zvezali po dva in dva skupaj. Tako zvezane so gnali proti St. Augustinu. Ko so- se približali španski forti, je zapela tromba kot znamenje -za splošno klanje. Sedem sto nedolžnih ljudi, ki se niso mogli braniti, so poklali kot mesar ovce v klavnici. Le nekaj rokodelcev in katoliških služabnikov so pustili ■pri življenju. V-spričo tega krvavega in nečloveškega klanja nedolžnih ljudi se je vstanovila prva permanentna naselbina v Zdr. državah. Kako so Hugenoti maščevali klanje svojcev, bodemo pa povedali na drugem mestu.
Španci so dosedaj odkrili vse obrežje od Darijske zemeljske o-žine do Port Royala v južni Karolini. Poznali so severno Ameriko zapadno- od Mississippija, severno do New Mexico (Nove Mehike) in države Missouri, vzhodno od te reke so prehodili države v -zalivu do gorovja v državah Tennessee in ¡severna Karolina. Z vstanovitvijo prve permanentne naselbine ina obrežju Floride1 so prenehala španska odkritja.
(Dalje prih.)
Petrolej kot trdo telo.—Znamenito iznajdbo je napravila pred kratkim angleška firma Armstrong. Tekoči petrolej pretvarjajo v trdo telo tako, da dodenejo petroleju stearinovo kislino in alkoholizirano kavstično sodo. Stisnjeni petrolejevi briketi gore počasi in enakomerno. Topima je nanj brez upliva. 10 centov petro-lejevib briketov ima toliko gorilne vrednosti kakor 25 centov premoga. Nova iznajdba je najveeje važnosti za paroplovbo. Pri poštnih parnikih, ki vozijo med Angleško in kontinentom, oziroma severno Ameriko, bi 'prihranili vsako leto 250.000 mark na kurjavi, ako bi kurili s petrolej evimi briketi. Briketi zavzemajo mnogo manj prostora kakor premog, zato bi ladjam ne bilo treba toliko postaj za sprejemanje, premoga. Dalje imajo petrolejevi briketi tudi to prednost, da se jih v skladišču naloži lahko enakomerno, da ne puščajo nič pepela in da je izključena vsaka eksplozija in metanje isker. Petrolejeve brikete so uradno preskušali in dognali, da shlapil6 do 18 litrov vode, ako se požge 1 kilogram petrolejevih briketov, a pri enem kilogramu premoga shlapi le 7 do 10 litrov vode. S firmo Armstrong se pogajajo angleška admiraliteta, vlada Združenih Držav in ruska vlada, ki mislijo nadomestiti dosedanje kurivo s petroljeskimi briketi. Da je ta iznajdba res važna, kaže tudi dejstvo, da je v mesecu marcu dobil patentni urad 110 naznanil, ki zahtevajo patente za stroje, ki so nalašč konstruirani za petrolejske brikete.
GLASILO
Slovence Narodne Podporne Jednoie
Iehaja Udemako.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, m.
Valja aa tu lata $1.0«.
o R o x N
precejšne število članov društva 1., 'S. S. P. Z. in članic društva 47 S. S. P. Z. iz Chicage, za kar jim kličemo: hvala!
Opaziti je bilo, da je bil na pikniku vsakdo zadovoljen. Na plesišču so se sukali veseli pari, drugod so se popevale domače narodne pesmi, semintje je pa bilo čuti vriskanje, kakor da bi bili v domovini na žegnaju. Tudi hladnega ječmenovca se je precej sto-čilo. Podobnih zabav nam je še v bodoče potreba.
Živila bratska sloga !
Zvrševalni odbor.
ttJVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
lMo«d weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, HI.
SuhceriptloB, $1.00 per year.
«
DOPISI.
Lloydell, Pa.
Že dolgo ni bilo. glasu iz naše naselbine, zato se pa oglasim s kratkim dopisom.
Delavske razmere niso povolj-ne. V nekaterih premogovnikih delamo po dva dni v tednu, v druzih pa zopet nič. Premogovniki družbe Logan, štev. 4. je pa bolan od prvega aprila. Kaj ne bratje, vam je čudo, ako trdim, da je premogovnik bolan, ko ni živo bitje! Včasih pa tudi premogovnik zboli, da preneha delo v njem. Bolezen je prišla tako le Z dnem 1. aprila je bilo treba povišati rudarjem na mezdi 3 cente pri toni. Povišanje mezde je pa tako vplivalo na rudnik, dasirav no je delalo v njem kakih štiri sto rudniških delavcev skozi štiri le ta, da je zaostalo delo v njem, kot zastanejo udje človeku, ki ima revmatizem, ali pa ga je za dela kap, Mi upamo, da rudnik kmalu okreva in se prične z delom v njem.
Naše društvo je izgubilo zvesto članico Mary Vidrich dne 9. julija, t. 1. Ranjka je bila stara 21 let, doma iz Podgrada na Primorskem. V Ameriko je prišla pred šestimi leti s svojim očetom. Pred letom in pol se je poročila, k našemu društvu je pa pristopila v mesecu septembru 1911. Tukaj zapušča žalujočega soproga, eno sestro in očeta.
Vspričo tega tužnega slučaja priporočam vsem tukajšnim Slovencem in Slovenkam, ki še niso člani naše jednote, da pristopijo k našemu društvu, saj naša jed-nota skrbi v slučaju bolezni, nezgode in smrti kot dobra mati za vsakega svojih članov in članic.
Sestri, ki je morala v prerani grob, pa bodi lahka gruda v novi domovini!
Jakob Kovšča.
Chicago, 111
Skupni izlet čikaških društev
S.	N. P. J., ki se je vršil dne 21 julija t. 1. v Willow Springs, 111. nam bo ostal v spominu.
Dne 20. julija, dan pred pikni kom je deževalo vso noč. Tudi drugo jutro je vreme grozilo, da ga nam pošlje sv. Peter in prepre či naš namen. Proti poldnevu se je pa pričelo malo jasniti. Kdor je imel v resnici namen priti na piknik, je tudi prišel. Kljub vre menskim oviram se je prvi skupni piknik šestih društev Slov. nar podp. jednote vsestransko dobro obnesel.
Piknika so se udeležila tudi druga razna slovenska društva: Bratsko društvo “Jolietska Zavednost”, štev. 115 je pokazalo svojo bratsko naklonjenost, ker so se njega člani udeležili piknika v obilem številu. Seveda nas veže dolžnost, da jim tudi mi vr nemo njih poset ob priliki. Piknika se je udeležilo tudi mladeniško društvo. ‘‘Danica’ iz Chicage, kateremu izrekamo svojo zahvalo. Ne smemo pa pozabiti na pevska zbora, ki sta priredila izletnikom izvanreden duševen vžitek. Pevsko društvo ‘‘Slovan” iz So. Chi-?age je zapelo nekaj krasnih pe srnic, za kar jim gre iskrena za-ivala.
Pevski zbor ‘‘Orel” je prihitel z Chicage v vilovspringsko ho-ito, da v senci košatih hrastov, v livni naravi zapoje par milodo-lečih slovenskih pesmi. Slovenci 7 Chicagi smo lahko ponosni, da mamo tako izurjen pevski zbor v ivoji sredi. Živeli Orlovci! Le taco naprej!
Govorica se čuje, da priredi >evski zbor ‘‘Orel” dne 12. ok-obra t, 1. svojo desetletnico. Bolnost. veže vse Slovence v Chica-p, da omenjenega dne pokažemo, [a nam je za prospeh in napredek ►evskega. zbora ‘‘Orla”.
Piknika se je udeležilo tudi
Franklin, Kans.
Vsepovsod se opaža napredek, ljudstvo gre z duhom časa naprej ! Tako je tudi v naši naselbini in okolici.
Dne 21. julija so tukajšne Slovenke ustanovile podporno društvo in ga pridružile ‘‘Slov. nar. podp. jednoti. Da se je ustanovilo žensko društvo, gre hvala vsem bratom društva “Rožna Dolina”, štev. 92 in njegovemu predsedniku br. Alojziju Karlin gerju, ki je žrtvoval mnogo časa, da je društvo upeljal v najlepšem redu.
Slovenke v Franklinu in: okolici pridružite se novemu društ vu. Ženska je ravno tako podvržena raznim boleznim kot moški. Treba je najeti postrežnico, da kuha, opravlja otroke in zvršuje druga domača dela. Samoposebi se razume, da mož, ki dela težko po dnevu, ne more opravljati takih del, kakor se tudi bolnice ne more prepustiti brez vsake postrežbe. Vzlic temu, da je žena bolna, pa podjetnik ne zviša pla če možu, da bi plačeval zdravnika, zdravila ali pa postrežnico. Iz navedenega sledi logično, da si moramo ženske pomagati same ako hočemo, da nas bolezen prehudo ne zadene tudi z gospodarskega stališča. Delavska družina že danes težko izhaja s pičlim za služkom, ko imamo neznosno draginjo. Ako se pa v delavski družini naseli bolezen in položi mater na postelj, se pa kaj hitro porabijo prihranjeni in od ust pri-| trgani centi. V družini se naseli ta kot stalna gosta beda in stiska. Vsaka slovenska žena 'bi morala že iz ljubezni do svojih otrok postati članica “Slov nar. podp. jednote”, ki priznava ena kopravnost žene in za vse elane in članice enako skrbi v slučaju bolezni, nezgode in smrti.
Sestre novo vstanovljenega društva! Razložite zgornje vrstice svojim prijateljicam in znamkam, na prihodnjo sejo pa pripeljite vsaka po eno novo kandidatinjo ! Ženska društva se morajo razviti in napredovati, kot moška. Da se pa to zvrši, je pa odvisno od našega dela, truda in a-gitacije. Zato pa setre na agitato-rično delo!
Seje se vrše vsako prvoi nede ljo v mesecu popoldne ob treh i slovenski dvorani.
Terezija Wegel, tajnica.
Springfield, 111
• Slovenske žene v tukajšnem mestu smo vstanovile žensko dru štvo “Zmagonosna krona”, štev. 184 S. N. P. J. Da smo vstanovile žensko društvo, se je mnogo potrudil br. Frank Bregar, predsed nik društva “Illinois”, naše jed note, za kar se mu zahvalimo.
Slovenska naselbina je v tukajšnem mestu precej velika in društveno življenje je precej živahno v nji. Poleg podpornih društev imamo slovensko pevsko društvo “France Prešeren” in vsta-novila se je tudi slovenska godba. Prihodnje slovenske veselice se bodo lahko vršile brez vsake tuje pomoči, kar pomeni gotovo napredek .za tukajšne Slovence ! Petje in goba sta kulturna čini tel ja!
Za delom gre bolj slabo. Tako je pa menda danes povsod v Ameriki. Veliki kapitalisti danes vlagajo ¡svoje premoženje v inozem ska podjetja v južni Ameriki, Daljnem vztoku, Sibiriji in Afriki, kjer so delavci po ceni, uložen kapital se pa obrestuje stotero. To so odločilni vzroki, zakaj se dandanes v Zdr. državah ne dela s polno paro in se ne 'bo delalo, dokler bodo uveljavljene sedanje goispodarske razmere.
Na vse sestre novoustanovljenega društva pa apeliram, da se redno udeležujejo društvenih sej in agitirajo med tujakšnimi slovenskimi ženami in dekleti za naše društvo.
Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Steve Laha, 1602 E. Capitol Ave. Mary Kramžar, predsednica.
je. Kamor pogledaš, vidiš, kako tekajo semintje in hitijo za svojim poslom. Podobni so mravljam, katerim si razkopal mravljišče. Tako izgleda promet v velikem svetovnem mestu. In če bi se naenkrat na voljo delavcev vstavil ta promet, če bi delavci vstavili delo in rekli: “Živeti hočemo, kakor ljudje, za svoje delo hočemo imeti pošteno plačo.” Kaj po< tem? Večkratnemu mi-ljonskemu mestu bi pretila lakota» ako bi ne ugodili delavcem.
Delavci opravljamo in zvršuje-mo vse. V naših rokah je promet, mi ismo tista sila, ki proizvaja vse-Ako naši možgani prenehajo misliti, naše roke pa prenehajo delati, tedaj zastane vse na svetu. Zaostalo bo kolesovje v tvorni-cah, ladje na morju, vlaki na železnicah in plug, ki orje, bo rjavel, premog in ¡druge rudnine bodo ostale v zemlji in ognji v plavžih bi ugasnili. Svet bi postal pust in prazen, in prenehalo bi vse življenje na svetu, dokler bi možgani delavcev ne pričeli zopet misli ti, njih pridne roke pa delati.
Bratje delavci! Življenje je naš boj . . . zmaga, naša zmaga bo pa prinesla našim potomcem boljše življenske razmere, da se bodo razvijali krepkejše fizično in moralno.
Tekom svojega bivanja v Chicagi isem videl marsikaj. Delavci so izkoriščani kot drugod. Za mukotrpno delo dobivajo- mezde, ki komaj zadostujejo za pošteno živ Ijenje, dasi se iz vsega zapada izteka bogatstvo v Chicago. To bo-gatstvo postaja v Chicagi lastnina pesti miljonarjev in miljarder-jev. Brezposelni delavci, katerih število raste z vsakim dnem, pa zaman ponujajo svojo delavno moč na prodaj.
Daši je bilo nekoliko prevroče vendar je bila vožnja prijetna po ravninah proti zapadu mimo prijaznih mest, cvetočih livad in bogato s sadjem obloženih sadnih drevoredov. Država Iowa je zelo bogata na poljskih pridelkih Skoraj povsod je obdelana. Ravno polje, kjer dobro v spev a pšenica, rž, koruza in drugo. Bogate so kmetije, bogati so ondotni poljedelci in samostojni. Slovenski delavec, ako si želiš kmetijo, tedaj si vzemi od države brezplačen dom ali si pa kupi zemljišče. Ako pa kupiš zemljišče, pa dobro poglej, kaj boš kupil, da ne boš svojih krvavo zasluženih centov vtaknil v nerodovitno zemljišče, ki ne redi niti ene kokoši, še toliko manj pa poljedelca in njegovo družino.
Vsem članom društva “Narodni Vitezi”, katerega član sem bil tekom mojega bivanja v Chicagi pa izročam bratske pozdrave in kličem: Naprej, naprej po poti izobrazbe, naprej za našo S. N. P J., katera nas naj podpira ¡duševno in telesno.
Louis Erčul, član štev. 21
Pueblo, Colo.
“Danes tukaj, jutri tam . . .” Teh besed sem se spomnil, ko sem se vozil proti zapadu iz svetovno prometnega mesta Chicago, kjer sem bival nekaj mesecev. Burno je velikomestno življen-
Collinwood, O.
Ker se malokdaj čita kakšen dopis iz naše naselbine, hočem o-pisati nekoliko naše delavske in društvene razmere.
Z delom gre še precej dobro da je iv primeri z drugimi leti nekaj nenavadnega. Še bolj povolj-ne so pa društvene razmere. Kljub temu, ¡da imamo precejšne število podpornih društev raznih jednot in zve z, se vsa društva razvijajo dobro in napredujejo vsestransko. Da tudi naše društvo “Mir” napreduje in se razvija, spričuje dejstvo, da bodemo še ne po dveletnem obstanku razvili svojo zastavo. V tej resnici se zrcali vsa požrtovalnost članov našega društva, ki govori jasno o njih resnem delu in trudu. Zastavo je zvršila tvrdka F. Krže Co. v Chicagi.
Zastavo bomo slavnostno razvili dne 11. avgusta 1912 na prostoru Emerika, London Rd., blizo takozvane “Nickel plate” tovarne.
K slavnostnemu razvitju zastave vabimo najuljudnejše vsa slovenska in hrvatska društva, sploh vse slovensko ¡občinstvo tukaj in v okolici. Zbirališče vseh društev je na Samarac Rd. med salonoma br. F. Klemenčiča in br. Joe Urbančiča od pol ene do ene popoldne (stalni čas — standard), odkoder bomo no uvrstitvi društev z godbo na čelu odkorakali na prostor, na katerem se bo vršila slavnost.
Še enkrat vabimo vsa društva naše jednote, kakor tildi društva vseh drugih jednot in zvez v okolici, da se slavnosti udeleže, ker ob takih slavnostnih prireditvah je najlepša prilika, da pokažemo medsebojno bratskoi ¡solidarnost..
Za dobro, sveže in hladno pivo bodeta skrbeli občeznani ljubljanski gostilni pri “Figovcu” in pri Ribiču”. Pa tudi Štefan s svojim izvrstnim prigrizkom ne bode izostal.
Na svidenje dne 11. avgusta 1912 na slavnosti!
Jim Petsche, član dr. “Mir”.
Eveleth, Minn.
Delavske razmere so še precej dobre. Delajo skoraj v vseh rudnikih, pa tudi delo se bolj lahko dobi kot po zimi. Ali delo je trdo ! Za borno mezdo $2.25 do $2.-50 (mnogo več ne plačajo) na dan, mora delavec delati, da mu znoj teče curkoma z obraza in po životu. Tako bo ostalo, dokler se delavci ne bodo organizirali in s pomočjo svoje organizacije izvo-jevali, kar jim gre. Kdor verjame v kapitalistično milosrdnost in upa, da bodo kapitalisti iz usmiljenja do delavcev izboljšali njih tužni položaj, se moti In pričakuje zaman boljših dni zase in za svojce. Kapitalisti poznajo le profit. Njih srca so iz kamna, kedar gre za izboljšanje delavskega položaja. Napram delavcem odnehajo le takrat, kedar jih prisili delavska organizacija. Za prošnje delavcev so pa gluhi in nemi. V naši naselbini je mnogo svobodomiselnih delavcev, naprednih bratov, ki se bojujejo za boljšo bodočnost vsega delavstva. Ogromna večina pa še spi spanje pravičnega in ne čuje klica svojih tovarišev, ki jih kličejo v vrste napram kapitalizmu. Ali čas prihaja, ko bo led prebit, ko nam bodo tudi ti sledili, pridružili se nam, da z duha svitlim mečem — brez pušk, bajonetov in svinčenk — izvojujemo gospodarsko enakost, svobodo in bratstvo. Čas prihaja, in ni več daleč, ko se orjak — delavstvo prebudi in zadnjo in odločilno bitko z volilnim listkom odloči na volilni dan proti današnji gospodarski sužnosti. Ta glas se čuje danes po vseh deželah, pri vseh narodih, vsepovsod, kjer je ogromna večina delavnega ljudstva pod žezlom peščice kapitalistov.
Vise člane društva “Napredek”, štev. 69 opozarjam, da se mnogoštevilno udeleže društvene seje dne četrtega avgusta. Na seji imamo rešiti mnogo važnih točk. Razpravljali bomo o pravilih in volili bodemo delegata za konvencijo, ker se je izvoljen delegat odpovedal mandatu, ker v kratkem odpotuje v domovino.
Bratje pridite vsi na sejo, da ne bo treba poslušati kasneje nepotrebnih komentarov.
Naše društvo precej dobro napreduje, kar pričakujemo tudi v bodoče.
Na svidenje na seji dne 4. avgusta,
Jakob Ambrozieh, tajnik.
šek, Milan Postavich, Fr. Kavzla-rich, Dragotin Jurčak, Jure Li-sac, Frank Oblak, Paul Kolar, Ant. Adamič, Jakob Ostojčič, V. Bruketa, Dan Bojevieh, Milovan Strunjuš, Filip Tanetich.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
Tajnikom, tajnicam in članom društev Slov. mar. podp. jednote v Chicagi in So. Chicagi na znanje.
Odbor za skupni piknik je na seji dne 28. julija sklenil, da vsako društvo pošlje denar, kakor tudi vrne neprodane tikete v najkrajšem času, da bo mogoče sestaviti in urediti obračun. Odbor ima vezane roke, dokler me ¡dobi sporočila od društev o prodanih in neprodanih tiketih. Denar, sploh vse, kar je v zvezi s skupnim piknikom, naj se pošlje br. blagajniku, Thom, Putzu, 645 Grand Ave. City.
Bratje in sestre zvršite svojo dolžnost v najkrajši dobi, da ne bo treba odboru prenašati zahrbtnih zabavljic!
ODBOR.
Midway, Pa.
Vsi člani društva “Glas Naroda”, štev. 89, ki se odstranjeni od društvenega sedeža, naj vprihod nje pošiljajo vsa pisma, sploh vse, kar ima stik z našim društvom name, kot sedanjega tajnika.
Mart. Pershina, R. D. 1. Bx 62, Me Donald, Pa.
Roslyn, Wash.
Vsi Slovani v Roslyn u, Cie Elum in Ronald, Wash., smo ob-državali dne 30. junija 1912 v Union dvorani velik javen protesten shod proti tiraniji, katero izvaja Čuvaj, golo orodje ogrskih vladnih konjskih mešetarjev in ponižni sluga Habsburžanov v Hrvatski. Po končanih referatih se je sprejela jedernata resolucija, iz katere prinašamo naslednje:
Ker ima vsak posameznik, kakor vsak narod po naravnem pravu pravico do kulturnega razvoja, tako tudi visi Slovani, kakor Hrvatje pod žezlom Franja Josipa in ¡njegovega zaupnika Čuva-ya v Hrvatski;
ker zamore vsak narod mirno napredovati, ako vživa avtonomijo' in ima samodoločbo. ne pa kot sedaj, ko smatra Čuvaj Hrvatsko za kolonijo;
ker se je v sporazumu s kraljem vzela avtonomija in s tem kršila ustava;
ker so boritelji za svobodo v Hrvatski uničeni moralno in ma-terielno;
ker je vsaki narod le onda koristen v splošnem, ako mu ni orne jen raz vitek;
ker je narodu v Hrvatski in Slavoniji odvzeto vsako najmanj še pravo, dasi je leta 1848—49 prelil potoke krvi za ohranitev habsburške dinastije in tiranskega Franja Josipa;
raditega podpišemo zastopniki tukaj zbranih raznih društev resolucijo, protestiramo najodloč nejše proti tiranskim metodam v Hrvatski in zahtevamo, da se da hrvatskemu narodu popolna av tonomija, naravna in ljudska pra. va, da se zamore narod razvijati svobodno. Vsem Hrvatom pa priporočamo, da se ne uklonijo in nadaljujejo boj za svobodo in človeška prava z vsemi zakonitimi sredstvi, dokler 'ne pade tiranija in izvojuje zmago. Zaeno pa apeliramo na vse Slovane, posebno pa na hrvatsko sokolstvo, da čuva svoje ideje, katere je jasno očrtal dr. Miroslav Tyrš.
Na shodu smo nabfali $137.60. Od te svote smo poslali materi Jukiča $25, vsaki stranki (trem) po $25, ostalo pa naprednemu časopisju.
Janko Ferks, preds.
Ant. Stempel, podpreds. Ivan Blazina. I. taj.
Joseph Rozinsky, II. taj. Zaupniki društev:
Roman Grškovich, Ant. Jano-
Pueblo, Colo.
Vsem članom društva “Orel”, štev. 21. na znanje!
Drujštvo je zaključilo na seji dne 1. julija t. 1., da vsak član (ica) plača za pokritje troškov naše delegacije za prihodnjo konvencijo v Milwaukee, Wis. 50 c prispevka.
To svoto je treba plačati v dveh mesečnih obrokih in sicer v avgu stu in septembru. Vsakemu bratu in sestri je znano, da delegatom plača jednota le vožnjo, za dnevnice pa mora skrbeti društvo.
Potrebno je tudi, da se vsi, člani polnoštevilno udeleže prihodnjih dveh sej. Na sejah bodemo čitali pravila. Vsak brat naj pri raz pravi o pravilih pove svoje mnenje. Zategadelj naj se tudi vsaki član udeleži seje v avgustu in septembru.
Frank Stupar.
Lorain, Ohio
Obveščam vse članice društva “Zavedne Slovenke’, štev. 104, da ne upoštevajo naznanila v za dnjem “Glasilu”, ker se bo seja vršila ob navadnem času.
Josipina Eisenhardt.
Conemaugh, Pa.
Društvo “Danica”, štev. 44 je zaključilo na seji dne 14. julija, da se zniža pristopnina na $2.50 za dobo dveh mesecev. Tukajšni Slovenci in Slovenke imate sedaj najugodnejšo priliko, da se zava rujete za slučaj bolezni, nesreče in smrti pri dobri jednoti. Ne zamudite te prilike, ker se vam mogoče ne nudi zopet kmalu.
John Brezovar, tajnik.
Conemaugh, Pa
Slovencem in Slovenkam tukaj in v okolici! Dne 4. oktobra priredi društvo “Danica”, štev. 44 piknik na Park Hillu, na katerega vabi društvo najuljudnejše vsa tukajšnja bratska društva. Točilo se bo pivo prve vrste, pa tudi zabava bo zanimiva.
ODBOR.
Waukegan, 111.
Člani društva “Sloga”, štev.
14.	.pozor!
Društvena seja se vrši dne 4. avgusta ob eni popoldne v navadnem zborovalnem prostoru. Opozarjam vse člane, da se seje polnoštevilno udeleže, ker imamo rešiti mnogo zelo važnih reči. Izkustva me učijo, da se člani ne zanimajo v isti meri za društvene seje, kot to zahteva njih lasten interes in jih veže dolžnost. Marsikdo pravi, zakaj bom hodil na seje in tam sedel. Da le plačam, pa je dobro. Ako se na seji kaj sklene v njegovi odsotnosti, kar njemu ni všeč, se pa kasneje huduje.
Bratje ta mlačnost in nezanimanje mora izginiti, pa se bodo vse točke reševale v zadovoljstvo vseh.
Jack Podboj, tajnik.
Willock, Pa.
Društvo “Zveza”, štev. 36 pri-redn dne 2. septembra na delavski praznik (Labor Day) slavnostno razvitje društvene zastave.
Društvo že danes vabi vsa bližnja društva raznih jednot in zvez Broughton, Hackett, Presto, Sygan, Moon Run, Midway, Imperial in Pittsburgu, da se udeleže slavnostnega razvitja zastave.
Vsem društvom bomo razposlali vabila in spored, da bodo vsa društva o podrobnostih slavnosti popolnoma podučena.
Za odbor:
Joseph Zajc, predsednik. Lavrencij Dolenc, tajnik. Pavel Tavčar, blagajnik.
Frontenac, Kans.
Društvo “Celje”, štev. 27. priredi dne enajstega avgusta veli-go gozdno veselico v senci košatega drevja.
Na veslico vabimo vse Slovence in Slovenke iz Frontenaca in okolice. Veselica bo nudila vsakemu najrazličnejšo zabavo. Na sporedu je ples, petje in drugo. Samoposebi se razume, da bo odbor skrbel za hladno in svežo pijačo in dober prigrizek.
Prostor je eno miljo zapadno od mesta Frontenac in od zapad-ne cestne železnice.
Vstopnina prosta!
J. K. tajnik.
je na 1000 prebivalcev 3.5 za jetiko.
Chicago, HI.
Društvo “Slavija”, štev. 1. je zaključilo, da se vrši izvanredna seja v torek zvečer dne šestega avgusta v prostorih br. predsednika 1808 S. Centre Ave. Na tej seji se bo razpravljalo o pravilih, da dobita naša delegata potrebna navodila za prihodnjo konvenei jo. Vsak brat, ki ma dobre ideje, naj napiše, kar misli predložiti na seji, ker bo delo olajšano in razprave pa kratke.
Komur je za procvit društva in jednote, bo zanesljivo prišel na sejo.
John Žvanut, zapisnikar.
Indianapolis, Ind.
Blagajnikom društva “Studenček”, štev. 105 je bil izvoljen br. Frank Kanalec, člani, ki imajo opraviti z blagajnikom izven društvene iseje, naj se obrnejo na naslednji naslov: Frank Kanalec, 501 W. Washington St., Indianapolis, Ind.
Ivan Šekli, tajnik.
Gilbert, Minn.
Mesečne seje društva “Slovanski Rudar” štev. 184 se vršijo tretjo nedeljo v mesecu ob pol desetih dopoldne v dvorani Antona Indiharja.
Opozarjam vse brate, da se zanesljivo udeleže prihodnje seje, ker imamo rešiti nekoliko važnih točk.
A. E. Gnjezda, tajnik.
Razno.
— Jetika in stanovanje. Pred kratkem je bilo na Dunaju 2. zborovanje avstrijskih zdravnikov,na katerem so se izključno bavili z obrambnimi sredstvi v boju ¡zoper jetiko. Kako uplivajo slabe stanovanjske razmere na razvoj jetike, je v daljšem govoru razjasnil dr. Weleminsky iz Prage. S številkami je dokazal, da pospešujejo razširjanje jetike slabe življenske razmere in neposredno nalezljivost, dedlivost ne pride toliko v poštev. Pri vseh kulturnih narodih nalezejo otroci najprej jetiko, ker stanujejo v pretesnem stiku z odrastlimi, ki so jetični. Bacili, ki provzročuje jo jetiko, ostanejo včasih v telesu dolgo časa brez vsake škode. Ali če izgubi telo odporno silo vsled slabih živi jenskih razmer, vsled nezadostne hrane, slabega ¡zraka, premalo gibanja, slabega stanovanja, tedaj oži ve bacili v telesu in prično ¡svoje razdirajoče delo Boj proti jetiki mora torej dvoje zasledovati: zabraniti, da ne na lezejo otroci bolezni in mlado te lo okrepiti tako, da ima dovolj odporne sile proti bacilom. K sreči je jetika otrok manj nalezljiva kakor jetika odraslih. Predvsem je treba odrasle bolnike spraviti iiz bližine njihovih otrok. Seveda je pri tem največja zapreka denarno vprašanje. Na Avstrijskem bi morali na ta način najmanj
200.000	ljudi spraviti v zavode Zato je treba gledati, da zabran jujemo kolikor mogoče nalezlji vost v bolnikovem stanovanju Primeren pouk bi v tem oziru še mnogo koristil. Po kmetih imajo na pr .grdo navado, da rabijo za spalnico najmanjši prostor, zato je na kmetih tako velika umrljivost ¡za jetiko, ker majhne ¡spalnice pospešujejo nalezljivost. V mestih je jetika naravnost v zvezi s stanovanjskim vprašanjem. To nam jasno kaže statistika več kakor 40% vseh, ki so umrli za jetiko, je stanovalo v stanovanjih z eno sobo, v kateri je povprečno prebivalo po pet oseb in 16% od teh je celo spalo z otroci v. eni postelji. Na vsak način mora imeti jetičnik lastno spalnico. Dr. We-lemin®ky je dokazal s številkami, da jetika narašča v enakem razmerju, kakor narašča stanovanjska beda. Na Dunaju umrje v prem okraju za jetiko 1.16 na tisoč, v delavskih okrajih jih urar-,
— Roke, ki obtožujejo. Zveza nemških lesnih delavcev je prire" dila v berlinskem strokovnem domu razstavo, v kateri piše meščanski “Berliner Tageblatt” sledeče: “V imenu zaostalih naših stanovskih tovarišev, ki so jih u-bili stroji, v imenu tisočev tovarišev, katerim so zdrobili zdrave ude, stavimo naše zahteve!” Ta pretresljivi stavek beremo desetkrat na velikih lepakih v razstavi, ki jo je otvorila zveza nemških lesnih delavcev v strokovnem domu. Pnav nič zabavnega ni v tem, kar kaže ta razstava, tudi ni prirejena v ta namen, da bi pričala o važnosti kake industrije. Obtožba je, silen opomin za večje varstvo delavcev v lesni industriji. Na stenah vise velike table s fotografijami rok, ki so jih pohabili stroji. Že veliko število teh fotografij učinkuje pretresljivo, čeprav so le neznaten del vseh poškodovanih rok lesnih delavcev. Z grozo vidimo, kako besno in brutalno dela z neznansko hitrostjo se vrteče železno orodje proti kostem rok, ki imajo tako malo odporne sile. Roke, ki jim manjka le en prst, ni na fotografijah. Ali vidimo roke, ne, saj to niso več roke, na kterih sta le še palec in kazalec, roke, ki nimajo nobenega ravnega prsta več, temveč le nekaj žalostno, zaceljenih nestvorov. Na marsikateri roki so zgornji členi vseh štirih prstov lepo gladko odrezani, ali pa palec s peščiaijem. Grozno je pogledati roko enega lesnega delavca, ki ima le še mezinec in prstanec, vsi drugi prsti s pripadajočim delom roke so poševno proti komtolcu odrezani. Molgočno u-činkuje fotografija, na katerih je več kakor ¡ducat nohabljenih rok v skupini, z nemo obtožbo govore gledalcu. To veliko število slik, ki upliva na gledalca tako, da ga obliva kurja polt, ¡so glasen klic zakonodaji, naj vendar že v obsežnejši meri poskrbi za varnostne naprave pri strojih, ki sp rabijo pri obdela.vanju lesa, ker ti stroji vsebujejo prav posebne nevarnosti. Tovarne za lesne industrije izkazujejo tudi najvišje število nezgod. Vsi stroji se sučejo z neznansko hitrostjo, rotacijski noži se zavrte na minuto več stokrat in ker so tako ostro n^brušeni, trgajo vse, kar pride z njihovimi rezali in ostmi v dotiko1. Stružnice, ki jih goni para ¡ali elektrika, z nad enim metrom dolgimi noži, tulijo pri delu, rotacijske žage vrešče tako glasno, da se jih sliši tudi v najšumnejšem obratu daleč na-okolo. Najdelebeljši les prekole-jo, in malenkost jim je, da odrežejo še nekaj prstov zraven. Gorje delavcu, ki je pri upeljavi lesa v stroj le eno sekundo nepozoren! Stroj ga strašno kaznuje, odtrga mu prst ali vso roko. In vendar je mnogo izvrstno premišljenih varstvenih priprav, ki dopuščajo, da se upelje les v stroj, a ne dovoljujejo dotikanja s prsti. Ali prevelika štedljivost podjetnikov je kriva, da nimajo varnostnih priprav že v vseh obratih. Zveza lesnih delavcev ima veliko zaslugo s to razstavo, ker je opozorila javnost na grešno popustljivost in lahkomiselnost marsikaterega podjetnika. Pohabljene roke glasno obtožujejo in nemo prosijo odpomoči.”
— Pes v politiki. O sodelovanju psov v političnih bojih pripoveduje “Cacciatore Italiano”: Zelo slabo se je godilo leta 1848. psu nekega zloglasnega avstrijskega policijskega komisarja v Milanu. Italijanski patriotje so ga vjeli in ga pobarvali belo, rdeče in zeleno. Policisti so vjeli psa in ga pobili. V Piranu so leta 1894. Italijani obesili psom žalne trakove in so na ta način protestirali proti dvojezičnim napisom na javnih uradih. Leta 1897. je letal po milanskih ulicah, koder ob času občinskih volitev in je nosil veliko tablo z napisom: “Glasujte za socialiste!” V Londonu so leta 1898 polovili vse polno psov in jih odeli z ogrinjali, na katerih so bili natisnjeni različni pozivi, naj volilci glasujejo ali za socialiste, ali za Chamberlaina. Bolj samosvoje je nastopil oni pes, ki je v začetku prejšnjega stoletja prišel skrivaj v angleški parlament in je začel silno tuliti, ko je govoril ravno lord North. Ta je mislil, da ga zasmehuje kdo izmed njegovih tovarišev in je predlagal, naj se dotičnega poslanca izključi od seje! Psa so baje obesili potem za kazen in to kar na hodniku parlamenta.
— Kolikor manj je v glavi pameti, tolikor bolj stoji po konci
— Strokovnjake imenujemo one ljudi, ki svoje neznanje oficielno omenijo le na eno stroko.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. IllmoiB.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemanigh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th' Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Dl.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
&		« «
» JL	IZ GLAVNEGA URADA	ss Si s Si
Iz urada glavnega tajnika.
Vse tajnike (ice) krajevnih društev se obvešča, da smo razposlali vsem društvom, pooblastila za delegate, ki so veljavna za peto redno konvencijo. Pooblastilo morajo podpisati društveni predsednik, tajnik in blagajnik in vtisnen mora biti uradni pečat društva, da je veljavno.
Društva, ki ne bodo poslala delegatov, naj vrnejo pooblastila glavnemu tajniku. Društva, ki bodo pooblastila druge delegate, da bodlo zastopali na konvenciji njih želje, naj jih pooblastijo pismenim potom, nikakor pa ne s pooblastilom za delegate.
Razposlali smo tiskovine, ki so pripravljene nalašč za konvencijo in katere naj društva izpolnijo in oddajo svojim delegatom ali zastopnikom, da se na konvenciji prepričajo o dohodkih in izdatkih med jednoto in društvi.
V slučaju, da katero društvo ni dobilo zgoraj omenjenih reči, naj se tekom enega tedna obrne na glavni urad in naj priloži pravi naslov.
J. Verderbar, gl. tajnik.
Vsem KRAJEVNIM DRUŠTVOM S. N. P. J. NA ZNANJE.
Prevzel sem zopet svoj posel kot predsednik glavnega porotnega odbora, ko sem uredil svoj no vi dom v Canadi. Vse pritožbe in pisma, ki se tičejo gl. porotnega odbora, naj se vprihodnje pošiljajo na dolenji naslov.
John Šarc, Evergreen, Alta., Canada.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila dne 13. junija v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
V	razpravo pride zadeva društva štev. 22. radi člana Jos. Spacala, in Fr. Brenceta, člana društva štev. 95, ki se nahajata v “Alexi-an Brother Hospital” v Chicagu, 111. Radi brata J. Spacal se zaključi, ki prosi, da se mu nakaže bol. podpora, da se mu sporočijo imena bližnjih društev v svrho, da naznani h kateremu želi pristopiti. Glede bolniške podpore se pa prepusti odlok društvu, h katere mu bo pristopil.
Radi F. Brenceta se zaključi, da se mu nakaže bolniška podpo ra na drugo bol. nakaznico ; prva se pa odkloni v smislu pravil, ker se je član nahajal par tednov v Chicagu, ne da bi se javil pri kakem društvu, predno je šel v bolnišnico-.
V	razpravo pride zadeva društva štev. 95, radi člana A. Berina, katerega je društvo izključilo, ker je bil dotični član prijavljen bolnim in je njegova soproga nekega bolniškega obiskovalca tožila, češ, da je vstopil v njeno stanovanje, ne da bi bil na vrata potrkal. Omenjeni bolniški obiskovalec je bil tudi kaznovan pri sodišču. Zaključi se, da se počaka bolj natančnih podatkov, predno odbor izreče svojo sodbo.
Nadalje se razpravlja o društvu štev. 95, katero premalo nadzoruje bolne člane po predloženem poročilu. Zaključi se, da se zahteva od društva podatke v smislu sklepa jednotine seje.
V	razpravo pride ponovno zadeva društva štev. 108, radi sestre Iv. Plut, kateri se je odklonila bolniška podpora v smislu sprejetih poročil. Po daljši debati se zaključi na podlagi zanesljivih po-
datkov, da se ji nakaže bolniška podpora.
Na poročilo društva štev. 145, radi člana John Turšiča, v katerem društvo poroča, da je izgubil oko pri dinamitni razstrelbi se zaključi, da se preskrbe bolj natančna pojasnila.
Bolniška nakaznica br. Fr. Ko-kelja, člana društva štev. 17 se odkloni na: podlagi doposlanega; dotični član je odpotoval v staro domovino radi njegove bolne noge.
Odkloni se tudi bol. nakaznica brata Antona Kosa, člana društva štev. 53., katera se je zakasne la po krivdi dotičnega člana.
V	razpravo pride zadeva društ va štev. 6. radi volitve delegata. Po do-poslanem je bila volitev nepravilna. Zaključi se, da se volitev ovrže in društvu priporoča, da se voli v smislu pravil.
Predloži se bolniška nakaznica br. Jereba, člana društva štev. 7., ki je imel po poročilu zlomljeno nogo. Zaključi se, da se mu nakaže na eno bol. nakaznico $40, druga se odkloni, ker je prestara smislu pravil.
Br. Huzjaku, članu društva št. 90 se nakaže za njegovo bolezen vsota $35, drugo se mu odkloni ker se ni ravnal po predpisih in pravilih jedmote
Ponovno se predloži zadeva br John Uhernika, člana društva štev. 33, kateri si je poškodoval oči. Zaključi se, da se zadevo od loži na podlagi zdravniških spričeval, in se jo prepusti konvenciji v razsodbo.
Na prošnjo društva štev. 123 se zaključi radi člana L. Kovača kateri je še vedno bolan, da se za devo izroči glavnemu tajniku, ki naj poroča na prihodnji odborovi seji o rezultatu sklepa seje.
V	zadevi br. Iv. Blaževiča, čla na društva štev. 28., kateremu je društvo odklonilo bol. podporo v smislu pravil in predložilo glavni odborovi seji svoj zaključek, se potrdi sklep društva.
V	razpravo' pride zadeva br. A Žakeljna, člana društva štev. 124 radi ostale bolniške podpore, ka tero mu je glavna, odborova seja odklonila v smislu pravil. Ker do tični član ponovno zahteva, da se mu nakaže bolniška podpora, se zaključi, da se ostane pri sklepu jednotine seje, obenem se mu pa izreče ukor radi nedostojnega do piša, katerega je poslal glavne mu uradu.
Predložijo se bolniške nakazni ce brata Gradišarja, člana društ va štev. 87. Po daljši debati se od borova seja izreče, da se mu nakaže podpora le na prve dve nakaznici — vsota $40, drugo se mu odkloni v smislu pravil.
Na bolniško nakaznico br. Iv. Zgonca, člana društva štev. 44, katera se glasi za svoto $49 se nakaže vsota $40, drugo trpi član, ker ni vpošteval pravil.
V	razpravo pride zadeva društva štev. 123 radi br. John Lipov
katerega je društvo izključi
priznal bolnim, na kar se zaključi, da se jima še naprej nakaže podpora.
Radi br. J. Gašparaca, člana društva štev. 11 se zaključi, da se mu nakaže za njegovo bolezen vsota $40. Drugo se mu odkloni, ker ni vpošteval pravila. Dotični član se je preselil in ni pristopil k najbližnjemu društvu. Bil je tako brez bolniške kontrole ob času njegove bolezni.
Predloži se ponovno zadeva br. John Turšiča, član a'društva štev. 54, kateri je bil obstreljen. Po društvenem poročilu je omenjeni brpt zapalil dinamit in pri tem zadobil poškodbe; ni pa bil nastavljen kot streljač. Zaključi se, da se mu nakaže svota $60 in $18 se mu odbije, ker ni vpošteval pravil. Dotični član ni predložil vsaki mesec bolniške nakaznice društveni seji.
Sestri Ani Koren, članici druš-t-a štev. 160 se odkloni bolniška podpora na podlagi zdravniške izjave.
Predloži se ponovno zadeva br. Fr. Kralja, člana, društva štev. 88, kateremu je odborova seja na podlagi podatkov odklonila nekaj bolniške podpore in priznala le vsoto $40. Ker prosi omenjeni brat ponovno, da se mu nakaže še ■ostala podpora, se zaključi, da se ostane pri sklepu seje.
V	razpravo pride zadeva društva štev. 39. radi br. Aug. Kužnika, kateri je bil bolan in mu je društvo nakazalo podporo. Na podlagi doposlanega in po podatkih br. Kočevarja se zaključi, da se vpošteva sklep društva.
Br. J. Štajerju, članu društva štev. 20 se prizna bol. podpora, ker društvo poroča, da je bil obiskan od zdravnika dvakrat. Prvič, ko se je naznanil bolnim in zopet zdravim. Vzrok temu je, ker je oddaljen 18 milj od prvega zdravnika. Vzrok bolezni je ozeblina.
Radi br. «John Rozenbergerja, člana štev. 33. se zaključi, da se dobijo podatki od zdravnika, predno se mu nakaže podpora.
Radi sestre Katarine Kablar, se zaključi, da se ji sporoči sklep odborov e seje, ker prosi, da se ji plačuje še bol. podpora. Dotična članica boleha za jetiko in je prejela že celoletno podporo.
V	razpravo pride zadeva društ va štev. 95. radi člana, katerega je društvo izključilo iz društva. Ker je navzoč dotični Član, se ga zasliši, nakar se zaključi, da se rezultat sklepa odb. seje sporoči društvu.
Radi posmrtnine za umrlim br. J-oh. Sokoličem, članom štev. 5. se zaključi, da se izplačajo deleži po njegovem navodilu v polici.
V	zadevi br. M. Peklarja, člana štev. 95 se zaključi, da se zadevo prepusti prihodnji konvenciji. Dotični član je oslepel popolno^ ma na oba očesa. Tako se glasi poročilo.
Radi člana, kateri je prejel na zvijačen način $50 preveč bolniške podpore, se zaključi, da se zadevo natančno preišče in uvidi, koliko je na tem resnice.
Radi brata Joh. Kaplja, člana društva štev. 151. se zaključi, da se društvo opozori, da postopa v smislu pravil in ga nadzira. Izjava se glasi, da se nahaja v slabem položaju in da mu je zdravnik svetoval, da opusti vse opojne pijače.
Bivšemu članu Klemen Lotriču se odkloni prošnia v “Glasilu”.
Felix Namors, zapisnikar.
leznice, brezžični brzojav, letanje po zraku nekai nemogočega. A vendar pa danes vidimo človeka da plava v zračnih višinah kot ponosni orel.
IX.
Sila, katero imenujemo zakon teže provzroča, da so vsa živa, svetloblesteča. kakor tudi že mrtva telesa vedno na svojem potu in se ne ločijo od njega. Znanost, pravzaprav misleči človeški možgani so nam raztolmačili in dokazali, da je ta zakon večen in nerazrešljiv. Naučili smo se in znamo danes vagati težo nebeških teles, meriti njih oddaljenost od zemlje in poznamo njih gibanje, kakor tudi tvarine, iz katerih so sestavljena. Njih fizični pojavi so danes dokazani s pomočjo teleskopa in fotografije. Ali najznačilnejši fakt v zvezdoslovstvu je, da lahko zvezdoznanstvo dokaže natančno, kako se onhlipio nebeška telesa sporazumno z zakonom teže v prostoru. Za stoletja naprej lahko izračunij'0 izvezdoslovei, kako se bodo gibali naši planeti in kedaj bodo nastale elipse. V na-daljnih poglavjih bomo v poljudni besedi povedali le del napredka v zvezdoslovstvu, ki si ga je osvojilo skozi stoletja..
Zvezdoslovski jezik.
I.
Nihče ne more razumeti naj-enostavnejšnih resnic v zvezdo-zmanstvu, ako se ne uči jezika, katerega rabijo zvezdoslovci. Že nekaj izrazov tega jezika potrdi, da so potrebni za označen j e predmetov, pojmov in potrebščin v zvezdoslovstvu. N. pr. Štiri glav ne točke so vzhod, sever, zapad in jug, katere rabi zvezdoznanst v o že iz davnine.
Kako najdemo štiri glavne točke! Ako se človek obrne zjutraj v direktni smeri proti vzhajajo-
dotika zemlje v zlomljeni in neredni črti. To imenujemo vidni horizont. Vsa^a točka v njem, tudi v pokrajini, ki ni gorata, je navadno nad vodoravno črto oči.
V	mestih nam hiše, drevje, zvoniki, stolpi, cerkve itd. zabranjuje-jo opazovanja v vodoravni črti z očmi. Namišljeni horizont pa leži mnogo nižje. Ako na morju gledamo z ladje nebo, tedaj se nam dozdeva, da se nebeški svod v dovršenem krogu, ki meri 25 milj v diametru, dotika morja.
V	tem krogu so štiri glavne točke. Misli vodoravno ploščo, ki se razteza skozi vse štiri točke. To je ravnina ali plošča namišljenega horizonta, izvzemši majhnega kota, katerega imenujemo globočino horizonta. Ta izraz rabimo pri plovbi na morju in ga hočemo razobloržiti kasneje. Kdor hoče natančneje razumeti, kaj je namišljeni horizont, naj vzame kos risalnega papirja in naj potegne dve črti v pravokotniku. Ena črta mora biti blizo sredine papirja. To črto preluknjaj na obeh koncih in potegni -skozi luknjo sukanec. Eni konec pritrdi na stalnem predmetu, na drugi konec pa deni težo. Ko se nihalo vstavi, pritrdi v plombi zdolajni konec. Zdaj zasukaj papir in druga črta ti bo kazala namišljeni horizont.
Namišljeni horizont je plošča ali ravnina, ki gre skozi opazovalno točko in je navpična k plombi. Ako rabimo besedo horizont, tedaj se piše in govori le o namišljenem horizontu, ki tvori temeljno ravnino ali ploščo za zvezdoslovska merjenja.
preišče. Splošno osumljen je bil nek daljni grofov sorodnik, imenom baron pl. Longreville, ki je bil potomec ubožne plemenitaške rodbine in širom poznat kot pijanec, pretepač in igralec.
Ali- preiskava proti njemu ni dognala nič. N-e-ki večletni služabnik je pričal, da je mladi baron z grofom in grofico vedno občeval prijateljsko. Ker je osta-tudi raztelesenje brez najmanjšega vspeha, so morali proti baronu, ki je bil zelo lep človek, staviti preiskavo, ker niso ime-za njegovo krivdo zadosti dokaze v.
Ali javno mnenje je bilo proti baronu. Ljudski glas ga je imenoval vzlic vstavljeni preiskavi morilca, Nakrat je pa baron pozval pet svojih prijateljev na dvoboj, ki so ž njim radi osumljen ja pre nehali občevati. Dvoboji so se vršili na željo barona Logrevill-a s samokresom. V teh dvobojih je dva -nasprotnika vbil, druge pa
Zvezdoznanstvo.
sa,
lo. Iz doposlapega se razvidi, da je pri društvu največji nered. Zaključi se, ako je društvo sprejelo ponovno br. Lipovša, da se ga črta v smislu pravil in brata Ferjančiča in Petriča se za kazen suspendira za -dva meseca.
Felix Namors, zapisnikar.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila dne 8. julija t. 1. v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora.
Br. tajnik sporoča radi bratov ki se nahajata v “Alexian Brother Hospital” v Chicagu, 111. Izjava se glasi, da ju je zdravnik
VTTT.
Mi vemo, da so stalne zvezde ali nepremičnice solnca in da je naše solnce tudi nepremičnica, ki se nam dozdeva večja, ker je bližje nas kot druge nepremičnice. Solnce je središče naših premičnih in vsako leto izžareva toliko toplote, da bi zamogla raztopiti 2300 mi-ljonov po 30 metrov visokih plasti ledu, ki bi odeval našo zemljo. O krog svoje osi se solnce zavrti v 25 dneh, 5 urah in 38 minutah. Mars, planet v našem solnčnem sistemu in katerega najboljše poznajo zvezloslovci, je od solnca oddaljen 226 miljonov kilometrov. Na Marsu vidimo s teleskopom suho zemljo, moi’ja in led na tečajih. Okrog njega se sučeta dva meseca ali luni. Okrog svoje osi se zavrti v 24 urah, 37 minutah in 23 sekundah. Za pot okoli solnca pa potrebuje 686 dni, 23 ur in 33 minut. Na njemu so živa bitja, ker Mars vsebuje vse, kar je treba za življenje. Ako so na njemu bolj razumna bitja, kot. današnji ljudje na zemlji, pa ostane odprto vprašanje, dokler ne bomo ljudje na zemlji imeli popolnejših aparatov za opazovanje Marsa in pa sredstev, da z živimi bitji na Marsu zvršimo zvezo. Marsikomu se zadnji stavek dozdeva nemogoč. Ali marsikomu so se dozdevale že-
čemu solncu. tedaj ima na levici sever, na desnici jug, za hrbtom pa zapad. Ako se pa človek popoldne obrne proti zapadu, ima na desnici sever, na levici jug, za hrbtom pa vzhod. Ali bolj natančno se določijo štiri glavne točke na ta način. Desko je treba skrbno postaviti v v-odoravno črto1 in sicer tako, da bode solnce sijalo na njo -od devetih zjutraj do treh popoldne. Deska mora biti pritrjena sigurno. Na koncu deske, ki ki je obrnena proti solncu in kakih osem palcev nad -desko, pri trdi karto (ploščico) iz papirja), skozi katero napravi gladko luknjico z bučko ali iglo. To ti da majhno ovalno podobo solnca na deski. Njegovo pozicijo moraš -zaznamovati ob devetih, četrt ure kasneje in ob pol desetih; popol dne pa napravi znamenja ob pol treh, četrt na tri in ob treh. Ta princip vsebuje gnom-on (solnčni kazalec) Anaksimandra. Treba je paziti, da se v tem času ne premakneta deska in papir. Potem potegni tri naravne črte preko znamenj ma deski. Združi devet urno znamenje s triurnim, 9 :15 z 2:45 in 9:30 z 2:30. Te tri črte so skoraj pararelne in kažejo vzhod in zahod; vzh-od kažejo popoldanska znamenja. Tri črte so potrebne radi tega, ker je lahko popoldne oblačno in se v jame vsaj eno črto. Zdaj je treba določiti še sever im jug. V ta namen se nam je treba obrniti proti za padu in na desnici imamo sever Ako k črtam, ki nam kažejo vzhod in zahod potegnemo skozi sredo navpično črto, nam črta na desnici, ako smo obrneni proti -za-padu z obrazom, kaže natančno sever. Ako v-se štiri črte podaljšamo dobimo štiri glavne točke: vzhod, sever, zapad in jug.
Kaj s oplomba, zenit in nadir*) Vzdigni težak predmet, ki je privezan na tanjki vrvici in pusti ga, da se vstavi. Kedar se vstavi, ga potegni na eno stran in spusti, da zaniha. Tak predmet, ki lahko niha imenujemo pendulum ali nihalo. Sila, ki provzroča, da niha naprej in nazaj imenujemo privlačnost teže. Kasneje bomo spoznali, da je to ista sila, ki provzroča, da padajo vsa telesa proti zemlji; ki drži luno, našega spremljevalca na -svojem mesečnem potu okoli nas. Ko je nihalo zanihalo večkrat semintje, slednjič obstane. Niha-l-o, ki se je vstavilo, tvori plombo. Misli, da se črta plombe razteza proti nebu in doli proti zemlji v nedoločeno daljavo. Zgornjo točko ali piko, kjer podaljšana črta plombe prereže nebo, imenujemo zenit, nasprotno točko pa nadir.
Kaj je kroglja? Kroglja je predmet ali telo, od katerega: so vse točke na površini enako oddaljene od središča. Telo naše zemlj-e je v splošnem podobno kroglji. Izrazi sever, jug, vzho-d in zapad, ako jih smatramo v ravni črti, so -za opazovalca resnični le ma gotovem mestu. To pa radi tega, ker stoji na kroglji. Kakor hitro opazovalec menja svojo pozicijo, se menjajo ž njim tudi zenit, horizont in štiri glavne toč ke. Izraz “doli” pomeni v zve-zdoslovskem jeziku proti sredini gl-o-ba ali zemeljskega obla. Ako bi potegnili črto plombe skozi zemljo, tedaj rabimo na nasprotni strani izraz gori. Ako bi se premestili -za 180 stopinj dolžine tedaj je smer, katero imenujemo vzhod, druga drugi nasprotna prostoru. Ako potegnemo črto, ki naj bi označevala stalno smer, mora ta črta biti podobna loku ki odgovarja površini zemlje Ravnimo ali ploščo, ki gre skozi središče zemlje pararelno z namišljenim horizontom, imenujemo rationalni horizont.*)
Govorili smo že o nebeškem svodu ali kupoli nad nami. Ali že geometrija nam, dokaže-, -da se svod ali polkr-oglja namišljenega horizonta sreča z enakim svodom ki leži pod njim. Celo in regular no podobo, katero napravita dva združena svoda, imenujemo nebe ški svod. Solnce, luna im zve-zde na nebu so poljubno raztresene njegovi notranji površini. Zdaj ni treba, da bi belili glavo glede oddaljenosti teles na nebu. Nam se dozdeva, da so vsa enako od daljena od nas; človeško oko ne more izmeriti daljave, ako nima za to potrebnih pripomočkov. V resnici je pa odlaljenost različna kakor luči razne velikosti na par nikih v luki, -ali pa nočna zna menja na ravni železniški progi Posebno v temni noči neizvežba na -oseba težko določi oddaljenost luči.
Dalje prihodnjič.
II.
Ako gledamo proti nebu, po tem se nam dozdeva, da se nebo razprostira nad nami kot izobčena votla kroglja. Kupola je podobna skoraj p-olokroglji in očem se dozdeva, da ni visoko nad nami. Na deželi se nam dozdeva, da se nebo
*) Zenit in nadir sta arabski besedi, plomba prihaja iz italijanščine in francoščine.
Kralj zločinec.
Klečeplazni zgodovinopisci pišejo o kraljih in cesarjih, kakor da bi bili polbogovi, ki so imeli le dobre lastnosti, pa nobenih slabih. -Naslednji zgodovinski dogodek dokazuje, da so kronani ljudje podvrženi slabim lastnostim kot -drugi navadni ljudje, in da bi bil marsikateri teh kronanih zločincev izdihnil na morišču, ako bi melo sodišče pravico kaznovati ga za storjene zločine.
Dne 12. februarja 1792 so našli grofa Armanda pl. Pelterella mrtvega v njegovi spalnici na njegov,em gradu, Horbistalu blizo Pariza. V sobi je pred pol letom tudi na nagloma umrla njegova soproga, ne da bi bilo mogoče dognati vzrok smrti. Ko je umrl na nagloma, je nastala v ljudstvu govorica, da je zločinska roka -zakrivila njiju smrt.
Ljudevit XV., kralj francoski je navidezno ukazal znamenitemu sodniku Lantes-tu, naj zadevo
sodnik naročil, naj o vsej zadevi ne izpregovori proti nobenemu človeku besedice.
Due 14 maja 1732 so barona pl. Longrevilla nakrat aretirali in ga obdolžili ,da je provzročil smrt vojvoda s pomočjo zvijače. Sodnik Lanteste je dognal, da italijanskega plemiča ni zadela kroglja iz samokresa, ki so ga rabili pri doboju, marveč da je svinčenka iz poboljšane puške na kamen, ki ima cev na šestnajst vogalov in katero so takrat vprav uvedli pri vojakih. Zdravnik Du-chanelle je dokazal, da je kroglja od -strani našla pot do srca.
Iz teh podatkov je'-sledil zaključek, da je pri -dvoboju sodeloval najet, zavraten morilec, ki je bil gotovo skrit -v grmu.
Vest o senzacionelni ar-etaciji se je raznesla kot blisek po Parizu. Ljudevit XV. je poklical k sebi sodnika in ukazal, da naj pove vzroke, ki so bili merodajni, da je dal zapreti barona, Sodnik težko ranil. Vsi dvoboji so se vr-jmu je razkril vse; ali kralj mu šili enega dne. Ker so -vsi končali je pa ukazal, da mora takoj izpu-srečno za barona, je ljudstvo stiti barona, smatralo barona nedolžnim, sre- Mejtem so- pa Parižani izv-ede-čen izidi dvobojev pa za božjo hi za vse podrobnosti, ki so prov-sodbo. Kralj je poklical barona zročile -aretacijo barona in vsak-na svoj dvor in ga. uvrstil med do je odobraval odločen nastop svojo telesno stražo.	sodnika, ki se ni klanjal pred
Dedinja obširnega Pelterello- ljubljenci kralja. Ker s-o kralj in vega posestva je bila Etiena, edi- dvorjani živeli zelo razuzdano in na hčerka grofovske dvojice. Le- razkošno, je bilo ljudstvo silno to po smrti njenih starišev, jo je razkačeno, ko je izvedelo, da je teta vzela iz samostana, v kate- kralj ukazal izpustiti morilca. Na rem je dobivala svojo izobrazbo ulicah so se zbirali meščani in od-ip. jo upeljala pri dvoru, kjer je prto govorili, da je kralj tudi za-mlada krasotica postala dvorna pleten v afero. Spominjali so se dama soproge Ljudevita XV. I najetiili zavratnih morilcev, ki so Kralj je mladi dvorni dami izka- po noči napadli vojvoda in ube-zeval svojo naklonjenost tako žali iz ječe. Ljudstvo je bilo- pre-vsiljeno, da ga je morala večkratpričamo, da je bil kralj tudi z prav osorno zavrniti, da se je u- onimi morilci v stiku. Ljudstvo branila njegove vsiljivosti. Ta od- je grozilo in bati se je bilo, da klonitev je pr-ovzročila, da se je nastane revolucija, ako morilca ljubezen kralja -spremenila v naj-Le izreče roki pravice. Ti razlogi hujše sovraštvo do nje.	so toliko vplivali na ministre, da
V tej dobi je prišeil v Pariz ne- Lo šli h kralju in mu pojasnili ki italijanski plemič, vojvoda Gis- «paisno-st položaja. Kralj se je Dert Trevezanski, ki se je ob pr- zbal grozeče revolucije in barona vem sestanku zaljubil v mlado in Lo zopet zaprli, krasno dvorno damo. Tej zvezi je y začetku preiskave je vse ta-bila naklonjena tudi kraljica in jil, p0 tem je pa priznal, da je bil radi tega so splošno govorili v dvoboj med njim in njegovima Parizu ¡o bodoči zaroki mlade dvo1 zaupnikoma dogovorjena komedi-jice-	ja-, za katero so določili vse po-
Nakra-t je pa zaprosil za njeno drobnosti, še predno je pričela, roko njen strični-k, baron pl. Neki Dastorel, vojak v kraljevi Longreville. Baron je- skušal z telesni straži, poznat kot najbolj-grdim in ostudnim obrekovanjem §i strelec s puško, se je skril v oblatiti in izpodriniti italijanske- grmovju, poleg katerega so po-ga plemiča pri Etieni. Ker pa ob- stavili vojvoda. Zaupnika Itali-rekovanja niso imela zaželjenega jana sta morala stati poleg baro-v sp eh a, se je odločil uničiti ga naj n£l) ¿a -sta ga opazovala. Ali stati drug način. Neko noč so vojvoda sta moraia za dvema oddaljeni-napadli trije lopovi s krinkami ma hrastoma in nista mogla opa-na obrazu v neki temni ulici. Da zevati natančno dogodkov v ju-ni padel in izdihnil pod bodali trenji megli na bojišču. Pov-elje zavratnih morilcev, se je vojvoda za streljanje je dal eden zaupni-imel zahvaliti straži, ki je v uso- kov barona, ki sta zopet stala v depolnem trenotku prišla na po- bližini Italijana. Na znamenje ni-moč in prijela morilce ter jih od- sta streljala le nasprotnika, mar-vedla v ječo, iz katere so kmalu Več tudi najeti morilec v grmov-ušli. Po teh dogodkih so na dvoru ju_ Jek vseh treh strelov, ki so in Parizu govorili, da je bil pri sekundo sledili drug za drugim, nočnem napadu prizadet tudi Le- je zlil v veličastvenem go-zdu kralj. To je izvedel tudi vojvoda, en giag; ¿a je bilo nemogoče za-ki se je odločil, da se javno za-1 upnikoma Italijana sumničiti, da roči in zasledovanju in pregan- Se je pri dvoboju zvršil navaden janju napravi konec.	zavraten umor.
Zareka se je vršila v palači Ko so te dogodke zanesli v za-grofice Monzelle, njene tete. Na j pisnik, ga je sodnik vprašal, če slavnost je prišel tudi kralj in iz- se je udeležil ponočnega napada ročil Etieni dragocen nakit. Dre- La 'vojvoda. Baron se je bal trgi dan je priredil kralj nji v čast ping,enja in priznal je tudi ta zlo-veliko veselico jahačev, na kateri Lin. Po- končani izpovedi je baron je imel baron Longreville priliko pričel nastopati zopet zelo oholo, tako užaliti vojvoda, da mu je gvest si, da kralj ne bo dovolil drugi dan poslal svoje zaupnike Lsmrtiti ga na morišču, ker je in ga pozval na dvoboj.	vedel za njegova hudodelstva, ka-
Za dvoboj so določili temno tera je previdno zamolčal, je na-goščavo blizo Pariza. Baron je stopal celo proti sodniku zelo o-zopet zahteval, da se dvoboj izvo-1 šabno. Ko ga je sodnik z razni-juje s samokresi, kar je vojvoda mt vprašanji glede smrti grofice rad sprejel, ker je bil izurjen hn grofa Pelterella zapletel v prestrelen Streljati sta imela oba h tisl-o-vja pri izpovedi, je priznal, krati-	da je oba otroval. Ko so ga vpra-
Ob določenem času so bili vsi šali, kje je dobil strup, je pa od-na mestu. Zaupnika Longrevilla govoril, da ga je prinesel » seboj sta postavila italijanskega plemi- iz Benetk.
ča poleg gostega grma. Na pove- Mesec kasneje se je vršila sod-lje sta počila dva strela. Vojvo-'L-pS]ja obravnava. Longreville in da je zadela kroglja v srce, ba-| oastorel sta biia obsojena k smrti ron je dobil pa lahko rano v me- na koleisu, njegova zaupnika pa so-	na vešala. Komaj je po- končani
Etiena se je vrnila zopet v sa- obravnavi Longreville pričel jesti mos-tan, v katerem je preživela svoj obed, je padel na tl-a in pri-svoja mlada leta. Tam je žalova- jeli so ga strašni krči, ki niso od-la za svojim zaročencem. Baron nehali, dokler ni umrl. Splošno se Longreville ji je pričel pisariti sodi, da je Ljudevit XV. dal u-pisma, v katerih je ¡obžaloval, da kaz, naj tajno zastrupijo Longre-je kroglja tako nesrečno zadela villa, da se iznebi človeka, M je vojvoda. Etiena sa pa za pisma poznal vse njegove zločine. Dreni brigala, marveč je naročila pa- ge tri obsojence so pa na kraljev riškemu zdravniku dr. Duchanel- ukaz usmrtili že drugo jutro. Ta-lu, da naj preišče mrtvega voj- ko se je kralj rešil tudi nevarnih voda, ki je že počival v rakvi in zaupnikov Longrevilla, katerim iz njega izreže krogljo, katero ho- je gotovo razkril njegove zločine, še hraniti kot spomin na svojega Mrtvi ne govorijo ! zaročenca. D-uchanelle je izvršil Popolnoma umevno je, da je naročilo. Ali silno se je čudil, ko nekaj let kasneje v Franciji pri-
*) Katerega lahko spoznamo in dokažemo s pomočjo pameti. Z drugimi besedami pravi horizont.
je imel svinčenko v roki, njem velikosti. Svinčenka je bila prevelika za samokres.
Ko je zdravnik vso zadevo dobro premislil, je šel k svojemu prijatelju, sodniku Lantestu, kateremu j,e- pokazal krogljo. Lanteste kar ni hotel verjeti, da je bila kroglja izrezana iz vojvoda. Ko mu je pa zdravnik ponovno zatrdil, da govori resnico, mu je
šlo do krvave revolucije in da so obsodili kralja Ljudevita XVI. in kraljico Ant-onieto na smrt in smrtno obsodbo zvršili nad obema. V dobi absolutne monarhije je bilo izvršenih preveč hudodelstev nad francoskim ljudstvom, da bi pozabilo nanje in se ne maščevan lo nad onimi, katere- je smatralo, da so zakrivili neznosne krivice, katere je trpelo ljudstvo.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
navadnih belih
(Nadaljevanje.)
Ko je preeeptor izvedel, da ho Se Beaumanoir obtožiti in-obsodi ti Židinjo kot čarovnico, je dejal: “To so sanje! Mi imamo mnogo židovskih zdravnikov, pa jih ne imenujemo čarovnike, da-siravno so izvršili čudodelna ozdravljenja.”
“Veliki mojster je druzega mnenja”, je odgovoril Mont Fi tchet. — Da govorim odprto — čarovnica ali nečarovnica — bo lje je, da Židinja umrje, kakor da red izgubi Bois - Guilberta. Ti po' znaš njegovo visoko dostojanstvo, njegovo bojno slavo — in spoštovanje, katerega mu izkazujejo naši bratje. — Vse pa ne izda nič pri našemu velikemu mojstru, ako Briana ne smatra za žrtev, marveč za krivca. In če bi bile v njenem tele'su duše vseh dvanajstih rodov, je bolje, da se ona pokori, kot da bi Bois - Guilbert delil ž njo usodo.”
“Ali imajo važne vzroke, da lahko Rebeko obtožijo kot čarovnico? — Al-i ne bo spremenil veliki mojster svojega mnenja, ako bo spoznal, kako pomanjkljivi so dokazi?”
“Albert, dokazi morajo postati močni”, je odgovoril Mont Fi-Ichet. — “Ali me razumeš?” “Seveda — pa tudi nimam pomislekov, kedar gre za dobro našega reda. — Ali malo nimamo časa, da dobimo priče —”
“Dobiti jih moramo,” je rekel Konrad. — “Koristilo bo tebi in redu. Tempelston je siromašen kapitelj. — Maison - Dieu je še enkrat toliko vreden. Ti veš, koliko velja moja beseda pri velikem mojstru. Zvrši zadevo v njegovo zadovoljstvo, pa boš postal preeeptor Maison - Dieu-a, ki leži v rodovitnem Kentu. — Kako ti sodiš o tem?”
“Hm, med ljudmi Bois - Guilberta sta dva fanta, ki ju poznam. Služila sta pri mojem bratu Filipu — potem Front de Boe-ufu. Mogoče jima je kaj znano o čarodejstvih te žene.”
“Pobiti k njima — in poslušaj Ako kedar lhko oživi njiju spomin, tedaj ne hrani ž njim.”
“Za en zlat prisežeta, cla sta bili njiju matere čarovnice!” je re kel Albert. —
Ura je odbila dvanajst, ko je Rebeka zaeula korake po stop-njieah navzgor. Biti je moralo več oseb, kar jo je navdajalo z veseljem, ker se je bala Briana, ki je prihajal sam.
Odprli so vrata in notri so vsto' pili Konrad, preeeptor in štirje suličarji v črni obleki.
“Hči prokletega rodu dvigni se in sledi nam”, je pričel precep-tor,
“Kam in zakaj?” je vprašala Rebeka.
“Dekle”, je odgovoril Konrad, “ti ne smeš vpraševati, marveč le vbogati. Vseeno pa lahko izveš, da odhajaš pred sodni stol velikega mojstra našega reda, da se boš zagovarjala radi svojih pregreh.
“Hvaljen bodi Bog Abrahama!” je vzkliknila Rebeka. “Sod nik, dasi je sovražnik našega ljudstva, je toliko vreden kot branitelj. Rada ti sledim — dovolite mi, da ovijem pajčalon okoli gla-
ve.
Kmalu je stala v dvorani, v kateri je veliki mojster otvoril svoje sodišče.
Dvorana je bila polna oprod in osvobodeneev, ki so: se le iza silo umaknili Rebeki, katero sta peljala preeeptor in Mont Fitchet pred velikega mojstra. Ko je hodila skozi množico, ji je nekdo stisnil majhen košček papirja v roko, katerega je vzela, ne da bi ga čitala.
Ali misel, da ima nrijatelja v tej množici, jo je prisilila, da se je ozrla in v tem trenotku je videla, kar hočemo povedati v prihodnjem poglavju.
Sedem in trideseto poglavje.
Tribunal, ki je imel zaslišati Rebeko, je sedel na visokih sedežih, ki so preje, v stari hiši tvorili častno mesto.
Na višjem sedežu, nasproti obtoženke je sedel veliki mojster v dolgem, belem in ohlapnem oblačilu, držeč v roki čudežno vladarsko palico. Ob mizi poleg njegovih nog sta sedela dva kaplana zapisnikarja, ki sta imela sestaviti zapisnik.
Črne obleke, tonzure in ponižni obrazi služabnikov cerkve SO’ bili v nasprotju z bojnimi kretnjami vitezev, ki so bivali v kapitelju ali so pa tvorili spremstvo velikega mojstra. Štirje navzoči pre-' eeptorji so sedeli na nekoliko nižjih sedežih za svojim predstojnikom ; vitezi so sedeli na klopeh, ki so bile za eno stopnjo nižje in so stale za preeeptor ji. Za njimi so
pa stali oprode v oblejrah.
Na obrazih vseh je bilo opaziti svečane poteze, ki so se družile dostojanstvom, ki je navadno lastnost mož duhovniškega stanu in katerega je bilo opaziti v navzočnosti velikega mojstra pri vseh viteizih.
Spodnji del dvorane so napolnili straže in drugi ljudje, katere je prignala radovednost, da vidijo velikega mojstra in čarovnico. Dasiravno so tvorili večino redovniški bratje, vendar so pu stili tudi druge ljudi v dvorano, ker je Beaumanoir ljubil, da sodbo izvršuje javno.
Njegova modre oči, njegove poteze so žarile zavedajočega dostojanstva in zadoščenja o domišljavi zaslugi.
S psalmom so pričeli razpravo. Beaumanoir je smatral svečani: Venite exultemus Domino”, ka terega so tempi ar ji zapeli, kedar so se: spoprijeli s posvetnimi nasprotniki, za pripraven in zmago-nosen uvod nad silami teme.
Po petju se je veliki mojster počasi ozrl v krogu in pri tem pripomnil, da je sedež enega pre ceptorja prazen. Bois - Guilbert kateremu je šel sedež, je stal koncem klopi templarjev. Z eno roko je držal svoj plašč, z drugo je pa držal meč v nožnici, s katero je delal črte preko hrastovega tlaka.
Nesrečnež!” je rekel veliki mojster in ga pogledoval milo-srdno. “Konrad! Zdaj lahko opaziš, kako ga je zmešala naša sveta naloga. Tako daleč privede poglec žene s pomočjo kneza zlih duhov pogumnega in zaslužnega viteza Ne more pogledati nas in Rebeke in gotovo vpliva nanj njen zli vpliv, da dela kalbalistična zna menja! — Mogoče so proti naše mu življenju. — Ali mi kljubuje mo zli duhu in pljunemo vanj Semper leo pereutiatur. ”
Po teh besedah, katere je veli ki mojster bolj šepetal kot govo ril, je dejal glasno: “Častiti in pogumni možje, vitezi, predstoj niki, bratje in otroci! — Tudi vi, plemenito rojeni in pobožni oprode, ki stremite, da bi nosili sv. križ! — Tudi vi, krščanski bratje vseh stanov! — Vedite, da nismo sklicali tega shoda, ker nam primanjkuje moči. Dasi je naša oseba nevredna, vendar nam je dana vsa moč s to palico, da v vseh izadevah, ki se tičejo našega svetega reda, sodimo in sodbo izvršimo. Sveti Bernhard pravi v svojem delu o naših viteških in verskih dolžnostih v devet in petdesetem poglavju, da ¡se prepušča velikemu mojstru, kedaj in kje naj skliče ves redovni kapitelj, ali pa le del istega. Na takih redovniških shodih je naša dolžnost poslušati nasvet naših bratov in po tem soditi po lastni volji Ako volk udore v čredo in odvede nega njenih članov, potem je dolžnost pastirja, da pokliče vse svoje tovariše, da premagajo roparja z združenimi močmi, ravnajoč se po našem geslu, da se leva lahkot premaga vsikdar. Mi smo pozvali pred naš sodni stol neko Židinjo, imenom Rebeka, hčer ži da Izaka iz Yorka; žensko, ki je na glasu, da se peča s čarovništ vom, s katerim je omamila mož gane in kri nekega moža! Seveda ne kmeta — marveč viteza; ne posvetnega viteza, marveč je o-mamila templarskega viteza, ne navadnega brata, ampak predstojnika našega reda! Vsi poznamo našega brata Briana pl Bois - Guilberta kot pravega in vnetega viteza sv. križa, katerega roka je v sveti deželi zvršila marsikateri junaški čin in vbila marsikaterega nevernika. Njegovo modrost in previdnost poznamo ravno tako dobro, kot njegov pogum in pokorščino. Na vzhodu in zapadu lahko priznamo Bois -Guilberta za templarja, ki ima pravico do palice, ako se bo Bogu zljubilo rešiti nas skrbi na zemlji. Ako čujemo nakrat, da je tako ugleden in pošten človek pahnil od sebe časti in prihod-njost, pozabil na svojo prisego, se pridružil židovskemu dekletu in v tej omadeževani družbi potoval po samotah, njeno osebo branil, sebe pa mejtem izpostavil nevarnostim, slednjič jo pa nripeljal v redovniško hišo>, kaj nai k temu rečemo? — Ali ni plemenitega viteza obsedel zli duh, ali n? začaran? — Ako bi sumničili kaj druzega, potem bi ga ne ščitili njegovo dostojanstvo, bojna slava ali kateri drugi obziri pred kaznijo, ki bi morala biti taka, da bi se slabo umaknilo dobremu, kot se glasi v spisu: auferte malimi ex vobis. Mnogoštevilni in obžalovanja vredni so prestopki proti našim redovniškim predpisom; -— Prvič je grešil izoper 33 poglavje. — Drugič je občeval z izobčeno osebo, radi tega ga zadene Anathema Maranatha. — Tretjič. Razgovarjal se je s tujimi ženskami. Četrtič Hotel je
ti
poljubiti žensko. Vsled teh ostudnih grehov bi morali Briana pl. Bois - Guilberta izločiti iz našega reda, pa če bi bila njegova roka še tako močna.”
Veliki mojster je iza trenotek prestal z govorom. V dvorani je bilo vse tiho in po kratkem odmoru je nadaljeval:
Taka kazen, bi morala zadeti templarja, ki je vedoma grešil zoper redovniške predpise. Ako je pa satan s pomočjo čarovništva dobil oblast nad njim, tedaj moramo njegove grehe obžalovati, mesto, da bi ga kaznovali. Naložili mu bomo le lahko pokoro, ki bo izbrisala vse njegove grehe. Z vso ostrostjo bomo pa nastopili proti prokletemu orodju, ki bo kmalu izročeno pogubljenju. — Priče, stopite bliže, da slišimo vašo izpoved in lahko sodimo, če zadostuje, ako kaznujemo malopridno žensko, ali če moramo s krvavečim srcem nastopiti proti svojemu bratu.”
Prve priče so izpovedale o rešitvi Rebeke iz gorečega gradu. Pri tem so pa po navadi nizkih duš na široko pretiravali obrani' bo Bois - Guilberta, da je izpoved napravila na poslušalce vtis, kakor da bi bil izvršil nadčloveška dejanja.
Pozvali so Malvoizina, kot predstojnika Templestona, da izpove, na kakšen način je prišla Židinja v kapitelj. Malvoizin je izpovedal zelo previdno. Dozdevalo se mu je, da je bil duh Briana omračen, ko je prišel z židin jo v kapitelj. Hinavsko zavijajoč oči proti nebu, je pripovedoval, da obžaluje, da je Rebeki in Bria nu dovolil vstop v sveto hišo “Ali zagovarjal sem se v tajni spovedi napram našemu najčasti-tejšemu očetu, velikemu mojstru on pozna vzroke, ki niso -bili slabi dasi ni bilo moje postopanj-e pra vilno. Pripravljen sem »a svoj prestopek izvršiti vsako naloženo pokoro.”
“Brat Albert, dobro si govo ril”, je rekel Beuamanoir. “Sve ti vstanovitelj našega reda je določil, da mora vsak brat pri ju tranji maši moliti trinajst, pri ve černicah pa devet očenašev; boš pa to število podvojil. Temp larji smejo trikrat v tednu jesti meso, — ti se boš v-aaki sedmi dan postil. Delaj skozi šest tednov tako in tvoj greh ti je odpuščen”
Preeeptor se je priklonil pred velikim mojstrom, preko njego vega obraza se je razlila hinav ska udanost, potem se je pa vse del na svoj sedež.
“Bratje, ali naj zdaj zaslišimo židovsko čarovnico?” je vprašal veliki mojster.
Štirje navzoči preceptorji so bili sledeči: Bois-Guilbert, Kon rad, Malvoizin in Herman pl Goodalricke.
Herman je bil star vojak, po krit z brazgotinami izaeeljenih ran in je vžival pri svojih bratih velik ugled. Vstal ie in se priklo nil pred velikim mojstrom, ki mu je dal takoj besedo.
“Častiti oče, želim, da Bois Guilbert pove, kaj misli o tej ob tožni«. in kako sodi o občevanju z Židinjo?”
“Brian pl. Bois-Guilbert”, je pričel veliki mojster. Čul si, kaj je brat Goodalricke vprašal. Zapovem ti, da odgovoriš!”
Bois - Guilbert je ^ogledal velikega mojstra in molčal.
“Gotovo ga je obsedel mutasti peklenšček”, je vzkliknil Beaumanoir. “Satan poberi se! — Bois - Guilbert govori. Prosim te pri svetem znamenju našega re da.”
Bois - Guilbert je komaj zadišal svoj jeizo, ki bi mu na tem mestu, kaj malo koristila.
“Častiti oče, Bois-Guilbert ne odgovarja na take prazne obtožbe. Ako se bo kdo dotaknil njegove časti, tedaj jo bo branil svojim življenjem in tistim mečem, katerega je že mnogokrat izdrl za krščanstvo.
“Mi ti odpustimo t-voj nedostojen odgovor”, je pripomnil veliki mojster, “ker ne govoriš iz lastnega nagiba, temveč te hujska satan, katerega bomo z božjo pomočjo izgnali iz- tebe.”
V	očeh Bois-Guilberta je zaiskrilo, iz njegovih ust pa ni bilo gl asu.
“Bratje”, je nadaljeval veliki mojster. “Zdaj bomo sodili čarovnico. Kdorkoli ima kakšno' izpoved proti nji ali njenem življenju, naj stopi naprej.”
V	ozadju dvorane je nastal nemir. Ko je veliki mojster vprašal po vzrokih, so mu povedali, da je na shodu človek, ki ie bil bolan in ga je Židinja ozdravila -s čudodelnim balzamom, da zopet lahko rabi vse svoje ude.
(Dalje prihodnjič.)
Zmes.
zdravnik pri operaciji in potem pozabil.
Iz tatinskega brloga. Po končani rusko-japonski vojni so prišle na dan prav čedne reči o korupciji in podkupljivosti ruske u-prave. Seveda je -odredil car stroge preiskave, ali te imajo le navidezno vrednost, ker so poročila preiskovalnih senatorjev tajna. Po naklučju je pa vendar prišlo senatorja Neuhardta, ki je imel nalogo, da vodi preiskavo v varšavski garniziji. Pri hišnih preiskavah je komisija zaplenila vse papirje, kar jih jele dobila. Neu-hardt pravi v svojem poročilu: ‘Največ pritožb smo slišali o obuvalih. Ruska armada je bila vojski skoraj brez čevljev. U-snje je napol gnilo, golenice prekratke, čevlji so največkrat napravljeni samo za e-no nogo in to so še najboljši med njimi. 60pro-centov vseli čevljev je bilo ob prvem dežju od znotraj premočenih, a 80 procentov popolnoma za nič, ko so jih imeli vojaki le nekaj dni na nogah. Erarični čevlji so bili v treh dneh strgani. Kavale-rijski oddelki so si čevlje sami naredili, ti so bili tudi trpežni. Ko je dobil 22. novgorodski regiment od intendanture čevlje, jih ni mogel sprejeti, ker so prednji deli odpadli med vožnjo. Pri 68. regimentu so morali odkloniti od 2236 parov doposlanih čevljev 2186 parov. Dobavatelji so kradli kakor srake. Leta 1909. sta odkupila dva dobavatelja dobavo 200.000 parov čevljev od dveh drugih do-bavateljev za 200.000 rubljev, v resnici je pa en par vreden le dva rubla. Volaki prodado komisne čevlje takoj za poldrug rubelj, ker ne morejo v njih korakati. Prav tako je tudi pri drugih predmetih, ki jih pošiljajo intendanture vojaškim oddelkom. Suknje so prekratke, slabo prikrojene in iz silno slabega blaga. Hlače so tako slabe, da že po dveh mesecih ne varujejo vojakov več pred mrazom. Perilo je nerabno, rav-notako kožuhi. Leta 1905 je dobi la 5. lovska brigada 8914 kučem iz ovčje volne. Odkloniti so morali 1070 kučem, ker so bile tako najhne, da bi jih ne mogel nositi niti otrok. Vsi, ki so pošiljali blago za armado, so bili podkupljeni. Pri sprejemu dobavilnih predmetov je bila brezvesnost pravilo, ne izjema. Neki urednik je imel na leto 1175 rubljev plače, a leta 1908 je v teku petih mesecev ‘prihranil’ 43.930 rubljev. Dvorni svetnik Krjukovskij je dobil tako visoko podkupnino, da je prejel mešetar celo 40.000 rubljev za posredovanje. Za vzorec nepro močljive suknje, ki je bil tovarnarju všeč, je dobil uradnik in tendanture 100.000 rubljev.” To liko iz Neudthardtovega poročila. Za Rusijo velja še vedno izrek carja Nikola I., da so na Ruskem razen carja vsi ljudje podkupljivi. — Pa tudi v Ameriki nismo brez domoljubov, ki svoj patriotizem izkazujejo na ta način, da kradejo javno lastnino.
Dinamitna patrona v žepu.—V
železnem rudniku v Dlosgyoru je vtaknil neki delavec dinamitna patrono v žep. Med delom je zadel ob neko skalo, pri tem je eksplodirala dinamitna patrona in raztrgala neprevidnega delavca na drobne kosce. — Bodite previdni z raztrelnimi snovmi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
— Oblegana hiša. V pariškem predmestju, kjer prebivajo večinoma delavske rodbine, je dobil lastnik stare, ATendar še popolnoma ohranjene hiše od mestne u-prave nenadno sporočilo, da se mora poslopje zaradi nove cestne uravnave razlastiti. Hišni posestnik je sicer takoj vložil rekurz proti temu odloku, ampak njegova dolžnosj; je bila, da najemnikom odpove. Prebivalci v hiši so s stanarino zaostali, pa so sklenili, da ne plačajo nič več stanarine, ker nimajo nobenega interesa več na svojih stanovanjih. Hišni posestnik ni bil ravno vesel te demonstracije, pa se je obrnil na policijo, da šiloma iztira najemnike iz hiše. Najemniki pa so nasprotno sklenil, da se pod nobenim pogojem ne izselijo. Preskrbeli so se zadostno z živili in mirno čakajo, kako se bodo razvili dogodki. Pod okni so razprostrli široko platneno plahto, na kateri je napisano z velikimi črkami:	“Osem delav-
skih rodbin hočejo popolnoma nezakonito pregnati iz hiše. Proti takemu nasilstvu se bomo branili z vso silo.” Hišo noč in dan stražijo policaji, ki zabranijo slehernemu nepoklicanemu človeku vstop. Najemniki pač lahko zapu-ste hišo, ne smejo pa se vanjo vrniti. Policija upa, da bo z daljšem obleganjem prisilila najemnike h kapitulaciji.
— Ako hočeš poznati vrline človeka, tedaj poslušaj njegove sovražnike. Ako hočeš poznati njegove napake, potem pa vprašaj njegove prijatelje.
Dremavost. — Dremavost kot nalezljiva bolezen se je doslej pojavljala le v krajih, kjer prebivajo zamorci, malokdaj je nastopila v Evropi. Pred kratkim je v dunajskem psihiatričnem društvu opisal dr. Pappenheim nenavaden slučaj te bolezni. 241etno dekle, ki ni podedovalo nikakršne bolezni, je večkrat tožilo o glavobolu. Kot šestleten otrok je padla in od takrat jo je večkrat bolela glava. Ko je dorasla, se je pričela pri nji pojavljati dremavost. Spala ni dolgo časa sicer, a zelo krepko. Kadar je imela bolezenski napad in je zaspala, je sploh niso mogli zbuditi. Kmalu nato so se prikazovali še bolj čudni pojavi. Zaspa la je kar hipno, ko je sedela ali hodila. Nekoč jo je celo povozila cestna železnica, ko je zaspala na cesti. Napadi so trajali vedno del j, včasih celo 48 ur. Zdravniki ji ne morejo pomagati, ker ne morejo spoznati vzroka bolezni. Dek le mora biti neprestano v bolnišnici.
Pozabljivi operator. — V novembru 1910 je operiral neki slav ni dunajski zdravnik soprogo nekega budimpeštanskega bančnega ravnatelja. Operacija je bila zelo nevarna, a zdravniku se je posrečila in čez nekaja časa je bila gospa popolnoma zdrava. Zdravje ni trajalo dolgo, gospa je kmalu začutila strašne bolečine v trebuhu. šla je k svojemu operaterju, ki jo je potolažil, da niso mrzlični pojavi, prav nič nevarni. Gospa se je počutila od dne do dne slab e j šo in je še štirikrat šla k zdravniku, ki ji je vedno zatrjeval, da ni njeno stanje nevarno. Zadnje tedne ji je bilo pa tako slabo, da je njen soprog poklical v.eč budmipeštan-skih zdravnikov, ki so konstatira-li, da ima gospa v trebuhu nek predmet in da je treba takojšnje operacije. Zdaj so gospo operirali in našli v trebuhu napol gegnito tenčico, ki jo je rabil dunajski
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Laitndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35...........t.....K. 50
$20.50 .................K.	100
$41.00......................K.	200
$102.50 ................K.	500
$204.50 ................K.	1000
1020.00 ................K.	5000
S temi cenami so vračunjeni vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Štiri in osemdeset
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island A v., Chicago III.
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke/ ker je ena naj-večjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.

— Koliko vode porabi človek na leto? To vprašanje je skušal rešiti profesor Bache s pariške Sorbone, Bache je odgovoril:	6
miljonov litrov. Seveda ne popije človek vseh teh 6 miljonov litrov vode. Človeško telo dobiva največjo množino vode posredno. Povprečno poje vsak človek na leto 100 kilogramov kruha in približno toliko mesa. Da pa se pridobi 100 kg. kruha in 100 kg. mesa, je treba 4. milj. litrov vode. človek, ki tehta 75 kilogramov ima 48 kilogramov vode, kosti imajo 25 procentov, živci nekaj več kakor 50 procentov in koža ima. 75 procentov vode. Kri ima 80 delov vede.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vse dopisnike ali društva še enkrat opozarjamo, da se smatrajo vse zahvale privatnim tvrdkam za storjeno in plačano delo kot navaden oglas. Zahvale privatnim tvrdkam morajo tudi biti ločene iz navadnega dopisa.
Vsi zemljiščni oglasi ali dopisi, ki hvalijo zemljišča, zemljiščnega trgovca ali tvrdke, so izločeni iz “Glasila” do prihodnje konvencije.
Kdor pritiska na urednika, da bi priobčil neplačano zahvalo v dopisu kakšni privatni tvrdki ali zemljiščni oglas, sili urednika, da bi prelomil in kršil zaključke glavnega odbora, kakor tudi prikrajšal člane in članice naše jed-note na čtivu v korist privatnim tvrdkam.
Imena delegatov za peto redno konvencijo naj se pošiljajo izključno le gl. tajniku, br. John Verderbarju.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center A ve., Chicago, 111. S
Največja slovanska tvornica za EA-	j» v	I
BTAVB, REG ALIJE, KN/.KE, KAPE,	*	*
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.


NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
?
T
f
f
t
t
f
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jtoe., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::

The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hraaenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišša is
55. cesta in St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Av«.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačano 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Tor proda jemo fmre brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmurskih črt.
želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gun dry, prods. Harley B. Gibbs, po< pred«. H. W. King, pedpreda J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George T. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regali je, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZZR.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Chicago, Ninels

VAŽNO
za pošiljalee denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba Čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK
82 CORTLANDT ST.,
SAKSER
- NEW YORK, N. Y.
Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO,