St. 30.
Y Gorici, due 26. julija 1895.
Tefiaj XV.
„8oca"
izhaja vsak petek o poldne iavelja  s  prilogo  ..Cispidtrttl till' vred po po5li prejemana ali v Gorici na dam poSiljana:
•    vse lelo.....S-'ld. 4-40,
pol lela    .....      ,   2-20,
Letrt tela.....I "10.
Za  tuje   dezele toliko veC,  kolikor je veoja postukia Delaveem   in   drugim   manj  premoznim   novim   naroc-uikom narnf-uino   znizamo,   ako se oglase pri upravnislvu.
„ft\mtrtt"  izhaja  vsakih 14  dnij  v*ak   drujri torek in velja za celo Ieto 80 kr.
„Gospod&rski Ll»t" izhaja in se prilapa vsak mesee v oh-¦jej-'u 10 slranij. Kadar je v pelek prazuik, izidela li-ta ze v tfelrlek.
Izdajatsij In odgovorni
uradnik  A
^fcraj
SOCA
(Izdaja za Gorieo)
Oznanila
in .PBSlftllCE" plafujejo se za petstopno petit-vrsto: 8 kr., Jo se liskajo 1 krat,
G
Veekrat — po pogodbi. — Za veeje  erke po prosloru.
PosamiCne Stcvilke dobivajo se v lobakarash v Nunski ulici id v Solski ulici, v Trslu pri Lavrencieu iiasproli velike vojaSnicein pri Pipanu v ulici Ponle deJla Falira po 8. kr.
Dopisi poSiljajo uaj se uredniSIvu, narocnina in reklumaeije pa  upravnistvu   „Soceu. —  Neplaenuih  pisem   urednislvo   uo
SJema.  -~  Hokopisi se no vraeajo.
UredniStvo in upravniStvo je v Uosposki ulici 0.
Gabrsd<skV
„ Bog in narod! •
Tiska „Goriftka TIskarna A. Gabricok" (odgovoren .Tosip Knnpotiil).
Svojim volileem!
Vslfd sph>sno vlatlujof-o pivU'/.imsli j„iroiliiu-liiih idoj m* hu ialihojj'^vsod f.ikn ru/vilo. iiunxlno pmtiviuisti. <lu iri \cc (M'M.-toru uun'Umi. ki jih jaz spo-ziiavain   in   katerti nc moivm   /.alajiti.
(a- si nisfin uikdar iltuiiiSJjiul. <!;i„ unarm v-akoiMiir ustrvi'.. imam /<la.j ndi'i p«iv(i«l mislili. da d*" innrom skoro nilvouar vo(" zudnvoljili.
Po vesti mi lon-.j in* o>la,ja dm^'iru. in-u da povuitiii v Vast' rokc (Ir/aVMo-zliur>ki mauilat, s kaioiim slo me ut-Ivial puriii-lili in kop^u izvrsovanji' mi puslaja oil line do ritic tim muiauH'. ki-r so si- pri vnlifvali zdru/.cvali »ia nunY inn' ^lasovi raznili polilifnii. in iinnxlnili shank.
1'oslavljaji' .«.<» oil Vas, pmsim, -prcjmil*' i/iax iskn-tic livalozoo. n za ln.-k.ivn /.aiipiiiiji'. katciu sl»> mi >];tjjr<i-\nlili oiiraititi skozi dolj/o Id in knjc mi o.stitnt' Irujnn v prijaziiriti spiuiimu.
I' St.  lUnr, due J.",, julija Is'.i;,.
Ft\ loroninl.
Nove posojilnice    hranilnica!
V"                       \U,um ri.iii.-L        K..I1.-.-.
i).i j)ii<i»', kaktw ttii^la.'-.i iit'fitiiiAtvo, !.(!ik<> v.-.ik (len.ii'cu /aviui v m-priliku. <-v iii'j.1 vet ul.i^Jitclji'V ii.ikr.it svyj-.' vlo^f 1H/..IJ, ,jl' HlW.iVlHt; it.i m vsak po sv»n' po-iiiaiM, jt> z.i pr«'lt>kl»i>l iimr.'biti s |i>m «lo-ka/itao, d.t <tu>.'t{.<j if tiotii'ii tii pris»*l v /iuluyo. --- Sii't»»- p.t praviki, pr.i\i uvvd-ii'.^Ko,   skrl»i'   za   to,  tl.t   zavo.ln   ni nikakr
Pr.ivila dolui-iijoju. >ia so dobv vlu^'e !i> ili) (jotovo viaokt>stt hxv7. tulpuieiii naz;ij in <ii .so tnoiMJo visji ztie-ki primenjo o»l-;iuv;H).iti. — Ki.t imaji t>a tipruv po^ojiiait-e po navadi najvt'i" n:ajh(iih viog, bi pri-=!a niiir>ik'.'.\«r.i «' todaj iahko v ticpriliko. ko In do^ti iiiajluiib vlajr.ili-ljt'V tirjai«t svoj ¦ li-nar na/aj, za /uo.-t-k. ki r-e snic hiv/. tul-povnli nazal Lirjati, i^ inrawiih r.tz{or'i)V i»' -tin- "t^ivi pivnizko pi>«itavl4i:i. NY .-nit- s.- pa Ja-.i; aubi'u /.i\o.l v lt«in rv/rn piv>{t«vu ttaM,i\ljati tt.i st;i'.i-i ^ pra\i!"i. -- Zaio na-ia^aiu 'li ii.ir z.i v\?,\,c obn-.ti, ki-r jr.* dobini i-rYj   bnv   i».Jpo\fili nazaj.   •*;>¦   hiuvm   pa
. ,    •¦.w...iv,.l i.. ,,.,.,,:„..,-.,¦ .i.,:, iy v- «:¦
.'M. v   .Iriiwab   ,...pir.d.. V    Ukll.    5.1'I,-...ilt    p.,!:i vm'.i .¦o.-.i   tit'   d.lH.lf   lllk.»k.-pM   f(.
si)rej«ti pngoj stro^'O odpovodi, dobiai labko vis>' oiuv.-ti, lie data j,m toroj v posojilnico, aaipak posodini \m uoposrcdao.
('.<• se pa hofp poswjilnic.i i%o^:iiti no* priliki v h>j /.aik'vi, mora, kttknt' sloiv to vse liraiiilnice, polrg (*%«, d.i iiua ziniraj, kolikor tri'ba, irotovinc v bla^'ajai, nalo^iti primoroa di'l svojf'b'A di'iiiija v papirjili tor v vuojili don.iraili zasodih. ,(ioi'i*ka [.jiKlska poso-jilniia" to slori, kakor nam pov<'* unnlnistvo, Ona ima 10.000 ^Id. v papirjili in II do 10.000 jtlil. v Kubivipi, toivj 11 do !s"/„ svojih sri'ilsb'v (/ailrazaili dt'lo/.ov in vloj,') nioliilno naio/.onili. ~ - All niso vko por,o-jilitict' tako nskrblji'H.'. ",Lolopis" kaJto, da im.ijo iirkatcic pii.M»ji!nici- knin-i'iii Ida IS'.Kt. jako Miniliii.' znchkc v ^otovini lt»r nckatcro prav air ali prnv nialo v jiapirjili ali >»a pri dru/ili donaruih zavodili tiuUw-in'^a dcnaija. IVizna\aiu rad. da slanjo :U. ilrccnibia v Icj zadi'vi ni po\st>m aicrodajiio, kakor dokazo lo iin'ilni>ka opazka ^Icdr t,ror, Ijndskc piNojilnin-, kalcra je inH'la laras riOl-7 phi. i,'otoviac li-r li> (ISO K|i|. v papirjili lor v il'.nzili donarnili zavodili. ¦ - Oni zat'M'k jo naiuroi"' vcasi slaoajiio ruviio prav visok ali pa tadi prav ni/,ok, kakor to na-iio^o ukolaiisti. - Ali povprck so to po* ravna in povproOni pri'i-'lod v toj zadevi da vsaj pribli;.tio pravu podolio U'lta stauja pri Vhcli posojilnioab za colo loto. - (iolovina vnoIi po.iojilnio /. dnoiii :tl. docoinbra IS'.Kl. I. pokriva ravno izposojila, ki so uotovo v/.i'l.i lo za kratok fan. ' IMoZov lor vloj,' iiuajo pa \so 7.77."».<l(i:i r-|i|,, in lioiurd ^Id. t. j. N',.":,, v papirjili lor v drnzili donarnili zavod'li naloZono^.i. ¦ To jo (,'olovo pro-iiiulo. l'ri nokatorih posiimioaili zavodili jo pa to r.izinorjo \v nouj,'odiioj!.(<.
('.i' nroilnUlvo dvoini o toin, da bi bilo pravilo, da ^od< Injoju vodid-lji iirtiiitU tiico bro/placiio. skliciijciii -c na ri'Knlaliv i,: I. 1S11., to jo od vl„do izilana navodila za ii-.lauovili'v, nrodilov in poslov.mjo braiiilnic, in od vlado i/.dana iw.urna pravila (norinallii clatut) za tako liraiiilnioo *), ki to odloi'-no zabtovajo, tor opoinniiii, da bi vlmla na-sprotuopa uaoola v piaviiih no mlobrila. Zi'.an mi jo ludi slucaj, da jt* \lada razvo-Ijavila skloji ra\natoljstva, plafali so za svoj trod U poslovnot'a dobiika. Da so pa tudi i\tAw taki nio/.jo. so vidi i/. lo'eM in da so pri v>eli pribh/.no 4<iO avsti'ijskih, tadi pri na^ib •dovonskih liraiiilnicah tako po.-,topa, in \>akdo, ki jo poklicau v lo voiNlvo, rad pn-v/auio la Castni posol broz sebionib na-fiibov in broz place za svoj, koiicono tadi prav majlii n Irud. rpravni iidborniki hodijo lo k >ojum tor sodolojejo raznii toll lo io s kon-trolo po-lovanja. pro^'lodovanjoin knji',,', skotilrovanjoiii l>l.i^ajii(> (<>r pro^lodoin r.i-itutov. **)        Vsi ti   opravki pa   ni-o   oiao-
.- T.i
r.iiil.i d..!». 1 kr. knu.i.l
P o it I i s t e k.
* Narodopisna razstava v Pragi.
Kdo na.iih ritatoljov se no spomitija na-sdi .>poniinov iz FVa^'o* v podli^tku tofno preditirimi let.r- i»piso»-u!i mho prekra.siio -oso.m,.» slavn.isti  in   ledanjo   iiibiU'jno raz-
,4a\o   s kafuo >i   jt.  0l>W"narod  zo   tod-.j
jp<vptiil l-.c« prod vserai ovropskim; narodi. Nome, so tiiso udoKailittdanY jubilejno ra/.-ska\o zaradi pouosn..cono Ooiko-nomske ,spia-\'-'N memli so, a.i z razslavo no bo im\ ako »i;i o>t.ui.-ja doma. Toda varali sc -so. kor iH.-o Je po/aaii obiiiiilov.injn vredno ?;I»voLti '•'-*t",:d   naro.la:   razstava   fe   tako   krasno
-»• pel.; v ^akem po-leda. da so <-o!6 na-sprotniki momli lo hvaiiti Co-ki narod, ki je V-l "prizoril todanjo krastio jubiU-jno raz-«t.'vo. ~ Poli'jr moralnoira dobieka je dala nz>lava ce'.o  gmotni   dolriCok.   kajti   bila je
¦^loh prva na sveia. ki ^ konCaia brt-z ~ Pfin'anjkljeja.
- , ^'danja ,Narodopisna razstava' j_e lo \^rk.. :.,\,\tyn^ ali t.,k6 pont)S1U!T ,ia jo ii-lo prekcsilii svojo niater.
^ako jo na^tala ta razstava, prva te p-iiii m"11 VesolJnem svelu? Prod sti-!' . , ' ,smo oincnjali v popisa razstave, da f stula ,a"'kaj ludi oopolna /'.eskii cha-'"Pa"#{«-sku halupa-koea),  ki jc kazala na
*anf 'J1. na '^i0traJ   priprosto   CeSko  bisico.
t v. h a I a po je napolnil z razniini skupinatni osefo in notranje oprare g. FrantiSek Lego, nacucitolj v Jindfichovem Hradci — brat na-I      Sega vrlego prijatelja g. Jana Lega.
1.1 a .'	. pa."  |M   IH'kl'.ki   MUKTUlll Z.I llild nllilll  llloii'1.1.
ki 1.....	..,aj». .]<: tti   js.ui.dn   .l.diir.k.   Ako   lim'e kd»
v »¦ >. t 1	..   iip..!ii.ii.sli   .na-   ii.il.vo.   kaloio  ota •iijal".
|H.I.lt.l	nm.^.i «".i-.i la   n.itw  ^.. d..-li   luid.i.   I'm na-
v.:-l! |i	iiilakiUi.'i<iinai^l>iii.. mau.-i" o-lajaj.. \cdiio
	W:«. U «. iiokako nioi.diio niMljono, pri'vxoli
	jih •. Pc»P-o.s.i -o t.iki   iu.>fcj.-  iiluij.-j.. za Ink
zav.i.l	»k<.!..  *w>>t piiMi.lll. \   sknd-J Muji  todiiilli
in tri."	>v.j Mini zdravju, kt-r ji-.u u.il.i::,i pidojr raznili
Ta .L e s k .i c h a 1 a p a" jo bila zani-miv del todanje razstavo in vsak r.ob jo jc o^ledoval ;; volikim zaiiimanjciii. Ta BchalupaB je dala ludi povod wliki inisli : pok.i4.iii)o, kaj ima narod t-eski po vseb nioznih kolili na5e doinovine. kako je iivel nekdaj in kako zivi dano?, k=iko so jo poinikal po vsoh knl-tnrniii lostvi'ab od naj-itarsili Casov do da-nasnjib dnij.
Krasna, i/virna inisol, ali tadi silno \t>-zavn.i prav zaradi svoje posebnrsli, Toda ta ini&el jo tiasl.1 izvrstnib nioz, ki so jo are-sniCili in nam v loku 3'g let priredili iotosnjo prokra-xao .Xarodopisn o". To misd si je osvojil ravnatslj ,X ;i r o d n i li o cl i v a-d!a" (Xarodnega gledisfa) g. Subrt. nioz obsoznega znanja in joklone v.-trajnosli. Se-stavi! se je odbor, katereaai je bil izbran prciUodnikoin grof L a z a n s k y, podjirodsedni-koai pa g. ."5 u b r i, ki je bil dusa vsern pri-nravuin. Ze po IV',. 'L't so nam olvorili pre-krasno .Xarodopisno razstavo", ki po lunenju vseb ogledovaicov se prckasa ono v I. 18'.)I. — Ta razstava je c i s t o 61 S k a, kar ona v I. ISfll. ni bila. Pred 4 Icli je bilo neko-jiko razstavljaleev tadi Nenicev, a vsi napisi so bili dvojezicni; letos tega ni, kajti vsi raz-stavljalci so Cehi, a vsi napisi so Coski.
O razstavi samej born govoril v pri-bodajih podlislkib. Za danes oiaeniin naj lc ogronini pomcn te razstave za ceski narod in za vse Slovanstvo.
Prvi poiaon je ta, da mora ves svet pripoznali velikansko ustvarjajoCo silo naroda ieskego. Na.od Ceski je sani, brez tuje po-nioei, priredil to razstavo, ki mora inipono-vati ludi n.tjbolj zagrizeneniu sovramiku. Ali tudi vse ono, kar vidimo na razstavi, mora
joni na dolocea ens in jih i/.vrsujojo odbor-niki laliko po svoji priliki v oasn, ki jini prooslaja od svojih druzili opravkov, kadar si; jim to iiajbolj primoriio zdi. — llavna-lolji sodolajojo paii Initi o aradnili duovih, ali lo konlrolajoo blagajnico lor vknjizbo, to, raiMinsko in pisarnisko opravko pa proskrbajo uradnik, katoroga mora lu-anilnicn kma'lu ii.-uiii'sliti, akoravno od z.uletka nokalori rav-uatolji razdolo tudi to poslo moj scboj, n. pr. pri duo I. maja lS'.M. lota iislanovljoni inosliii hraailnii'i' v Novoiu iiiokIii, k Se sediij uiiiia araduika, Hazvidno jo toroi, da jo luvzplufiii) sodolovanjo ravnaloljov in od-bornikov pravilo in da jo no dopnslua iz-joina, da bi doliivalo )/la("'o *) za (rad ; troski so jini pa so vo .la wloloj povraoajo.
Da tudi posojiliiioo utmijo za obfoko-rislne naaione marsikaj, o tons no dvoinita, ali arodaiMvo saiao prislavi, da po svojih innooli. To so pa skroaaio in oslaaojo lake, kar pa ii.tjvaznojso, po pravilih niso obvo-zauo, lak-j poHlopali. Od dobrohotansli za-druzaikov jo to odvisao in li porabijo do-bii'-ok Lliko tudi za ho, kar p.i no hi bilo pruvieno, kor pride la dobifok ladi od vlog, kiilerili jo pa viV- uogo dolozov, lor naslaiio tako, da so dajo pnsojiki. Dolzaiki so pa po veoini obi'-iioga zbora uo udolivo tor iiiiu.it> v njoin tadi pronialo npliva, kor iinajo po navadi lo odon majlioii do|o>„
DohifM'k loroj no pride vsoloj lislini v korist, ki so h svojiaii siviMvi do njoga pripoiaogli. ia tNi, ki ga razdolujojo v^nsi mod sehoj, uiso a svnjiuil "irodslvi pripomog'.i do njpgu **).
i1iii|k>iIi npiiivil to tako >!o)<>. /.tiloimdol jo lo oprn-vii'i'im. ako iliiho   iif'-.tij   ii:i|>ntil<>!   Vn;ik   rniliiljiili lm
I.id   ilol.ll jo.lll.)   1,-lu,   dvo, Ili.  Illl    UupirMod M> llltVO<
li.'n iii ptir.-.V: Zukiij  m>  inoi.im  piu\   jaz  ?.il\nviili
Kiivnilii. imj pa Kil.ij iliiiri dol.iju, Ali l.-li „dni|."'» ui
aapnt-lod   .;.»  /.itpol   ixviiliiMii       in Knpii anj  do-
1.IJI) ZH dollilUMl Zi'.Mld   V hkod'i   -.vnji I'ldllllll!    ('.! jo
n.ifr.iii.i in' lo iipi'aw-i'it.i, nuivoo upivv nidi do-lnorii iiapiodoviiiiju za\uda i'oI.'i \i 1.1 v v h n a lto.>< j». ¦ In lii.irsikji' so opnnljii Ki'i'-iiiiuiM Inez Vsiko ml-ALuiliiiiio : .'.at.'i jo pa  liuli  dolu l-.tkili  inn?,  lo   iUi7.it-
lii-iin. N.......lod io In:   Hr.uiiliiio.   mi  voliki  doiiai'ni
/..IMldi,   ki   m   dolu   dlllli.-.'k,    od   kitloiv^i    luliko
i-ijojii nok.ij uai!i-:ido oiiim innioiii, na katoiili r.i-liti ni li »loiii pn-iiivaiijo. I' i i d ti
¦) No p I a i" o, prtf pa llokaj n a jr r a d c za-lu-zij.i. Doklor jo zavod ni'ad. v.s.ikdn rad dola; ko si p-.i fiiioiiinro. da ima zc --vojo initljc. pojonj.i taka ..dasli'vlj.'ii.i-t. kajti d.-lo4 e ,npi."i. a \sikdi. inn .svojih npravi) loliko, da st> ne vesoli napornoi-'a liu'un.iilja, sjioStiiatija ild. Iirez vsakm'siii' ua^riado za ti ml. ki iin-i zavoiiu lop m.'iiiVk. Nikar m tioba piovof linb-nali i.a bi-ozplaoil.. dolo, kulolcjia s,. v^akd. proj alisb-j mora n.u.»>i.*a!i. zlasli zaio, kor m» rodki mod njimi, kal-riiu I'lfic ovolo v zivijcnjn. Alojok:j z.ulnjili mod   iiami,   n, li si znajo  nliosii  vsak.)  na-
¦   -     ¦       ¦                                              .lia, pri.li -
I   lo
;• <1 n
"') Xn'ol.r, kaloro p.isliivlj.ilo.ji'SUro iiovarim. /a Il.v.i: ah niiir.uiiu vs.-h-j d.ili \-.' n.izaj tistim, ki so k.i.ij kaj dili?! Do!}niki hi loioj m.ii.ili d.diili ii.i2.ij ludi oni in.ili dnliii'ck, katoii m> il.ili zavo.lii? Oui M.ij Imdn z,ido\oljiii, d.t so dohili jxisojd.t z.i kolikor iiio^'oi-.' ni/.ko uhiosii in i-"ili M> tako ndciii-liov. /..idiiif.ii ki s,, |,ji pnsLnili v uov.iriKihl sv-)j d'Mi.ir, d.i so i !iio»ori|i olislanok z.ivodn in piidoliiii n.n piilrcliim x.iu;..iiijt' pri Ijud-tui, ki i.osi dollar v lii'.iiiiliiion. Da hi pa zadiirf.niki i.izdoljov.-di vo.- d»hi-.Vk mod solioj, lo s,- ua Slovni-kom no ho ^todilo nlkoli! V>»ojihiioo hodo ia-'.doljo\.ilo ,-isli .iohiook v dohrodMno suho inoichili \oliko pravioiiojo ni^o v slm'aju. da hi hile ohi'-il^ko. I'o-ojiliiioo n.idzo-siij" javiio iiiiioujc, na^c i.*asuiknisKo itd,, a lo u.id-
navdali sreo sloliernoga ogledovalca globokiai obt-adovaiijeni toga naroda.
Dragi poiaen je la, da ..eMci narod sain si pridobi jasno sliko o teia : kaj jo, kaj more s sanioslojniini iiioCnii; spozna svoje boga-stvo na vseh poljih svetovnega slrcinljenja— in to ga ntivda z cdascvljcniin ponosotn na svojo nioc, da se bo zanafial vselej in povsod 1p saia na se.
Trotji puinen je pa ona volika inisel s 1 o v a nskc v z a j e in iinsl i. kalerej je ,Narodopisna* najvolicaslneje prizorisCe dan za dueiii. Ze 1. 1S5JI. so vsi slovanski narodi josiljali v Prago svoja pnslaastva, da se pobrolijo s ccskiiai veljaki in da se ogre-jejo ob oni voliki slovanski ljubczni. ki pre-ftiii^a slcberuo tesko srre.
Ako je pa zo jubilcjna razstava I. !8J)1. biin srodisce ganljivim prizoroni slovanske ljubezni, slovanskega jiobratinislva, tedaj ie-tcsnja ..Narodopisna" se v veliko voeji men izpolnjuje lo velopomembno nalogo. Slovanski rodovi ch'iig za drugitu poSiljajo v zlato stove;.ato Prago svoja poslanslva, da si ogle-dajo ogromna dola ceskega unia in srea in da si nasrkajo saiaozavest, kaj more ustva-rili narod ludi h svoje inoei, ako tako ljubi svojo rod no zcialjico, kakor jo ljubi zavedni narod CeSki. Vccja poslanslva so bila tamkaj ?.e iz nesrec.no Slovaske, iz Slovenijc, iz Hr-vatske in celo iz oddaljene Bolgarske. Od drugod Se pridejo in tudi iz Slovenijc se pripravlja nov zabaven vlak prve dni sep-tembra. Cehi z odprlimi rokami sprejeniajo svoje slovanske, brate, prirejajo jim ob vsaki stopnji viharne ovacije, da mora vsak gost ginjenega srea vsklikniti: Oj cla, Slovan povsod brate ma ! Tu je prijetno, kakor doma!
Co posojilnic ne moremo spraviti na nogo, kakor pravi nrednisivo, pride to od tod, kor jih iinaiao pronialo iii prav nift hranilnie, — Posojilniee iuiujo vodao pronialo donarja tor ga atorajo iskati dragod, osohilo pri liranilniciih. - - Prevoc so poeajo (prisi-Ijone so v to, ker ni hranilnie) s h'ipolcci.im krod.iota, in tako . o dobo zadosli gredslov. llranilnioe pa iihajn vodao zadosli donarja in vsaku ima prooojSnjo zaosko v posojilaieah razposojenoga, Ko bi bilo voc hrauilrio, bi iniole te tadi vt-it donarja za posojiluico na razpolago. - - Kar bi pa odlognilo poso-jiliiU'iiin vlog, bi jim ndvzolo •n<li hlpotok, in tako bi naslulo saiao ob Hobizdruvo razmerje, IJIi'dr razd.'lilvo dnbieka zavoda ,MiiiiU< di Piolii" v (Jorii'i bode \)ui- vsaka dokuuiju za so najbolje vodela, koliko znasa delez od dola eislogu dobicka, ki ga dobi kol. dar. — \).i bi se moral ves dobirek jm pravilih na la mil-ill razdolili, toga no Irdi nili urodni-slvo. Tako je naravno, da glavai di:loz od.ino v (Joi'ii'i, iiiiijiion noznalon del ho razdeli (ul alii|iiid I'o'i'itiso vidoalur*') po do-kmiijali, vse gorsko dobo morobiii kaoih 1^00 glil. (Sploli pa ta zavod razdoljujo pronialo v primorl z dobii''kom! l!r.)
Nnj navodon pa V , 'den vzglod. — Trg llainfold (Nizjo Av.>irii'ko) ima hranil-niou, ki je zo po tr^lelnoni jlwbuikn dajiila ua lolo po il-Vlli gld, v oliC'okurihlno niuaoiio. iiabrala pa polog legu KMIOt) gld, rozorv, ki so '-.odiij iiaraslo zo do voliko vlftjogu znoskn, in ludi od ilobioka so riizdoljujo zdaj 'zo voliko voc vsaki) lelo, — In la In'aiillnioa dolnjo saiao za svoj sodiii okruj, ki Mojo K.,000 probivalcev! -¦¦ -----
Sioor pa ni naineii mojim vrrilii-am, hajslaiti proli ,-Monlo di Piola", ki imii golovo dosli dobioga v sobi, Ta zavod bi tudi vkljab prodlagaui liraiiihiici prav lako so obslal, kakor obsloji u, pr. na Kri.ujskein se v.'dno Kranjskii hranilnica v hjiibljaui ukljubtislauovitvi iiiestnih hranilaii; v Rooev-ju, v I.jubljani, vKranji lor vNovoia mo si a. Taki zavodi si no delajo konku-renro, razvijajo so prav dobro drag polog druzoga.
Natnon mi je bil le opo/.arjati (Jorjanoe na zivabuo polreba uslanovilvo tai:ega zavoda, katori bi tudi dosti pripomogel k izvr-silvi dosedaj aeizvrsljib nacrluv.
V i2S. steviiki klico dopisnik iz Tol-mina dezclui odbor na pomoe za obrtao solo. — Uojim se, da ne dosezo volikega uspolia**) — Ustanovile si Gorjanci nasvuto-va'.u zavod, na katori se bodo lahko vsaj vasi polomoi z veojim vspehom obrac.alt v donarnili potrebah.
Kekdo, ki Ijy'ai svoje gore.:,:>:!:)
wMiii jo   morlioj'i'   ill   uplivllojSo  lloijii   - ¦   dozollli odhoii. S.ij jih pozn.ito! Urodn.
*! l>.i In so ko mi zdeh),  da si: je kaj z«odt!o.
*•) Zlasli z.il.'i no, kor se moroji) Toluiiiici naj
pioj  sjimi Zi-Mll'li   saini iifkai  sli druj:.'  /a  pod|
•i nokaj sloiili, piilcm pa pro.s.li lakali, da  dra^i  v.si*  iilolijo,   m
*••} Flvala vam za lopo iia.V'.u! Spravili slo ji! v j.ivno.sl v jako zirovmni h.-s.odi. Mi smo doslavih iii-kaj opomh, iimril.1 s« iniliisi so kdo ilruiri in lako se zliistiijo piijnii na vse. str.ini. Poloni ho livha sin->iti korak o.l hosed do dojaiij. Zaupajiuo !o \ »\ojo iimf in boijo imiiioft! L'r.
Tudi BSokolslvo* je imelo svoj dan na razstavi; to je bilo .'). L m. po koncaiiih drngih slavnostih. Kor ta dan tudi spada mod moje spomine na to razstavo in ker scm opis teg.i dncva sprva opustil z namc-nom. da se vriicm nanj v podlis»ku, zatega-del naj tukaj nadomeslim itosedunjo zatnado. Ker je pa pred menoj kralko a dobro opi-sala la dan „K d i n o s I", priskoiila je na pomoc moji ienobi, da kar ponatisnem njeuo pororilo :
("lelrli in zadnji dan sokoiskih slavnostij zbrali so se tfokoliob 9. uri zjalraj v osrednji pakifi v razstavi, kjer jih je prieakoval na stopnicah sol»e sv. Vaelava, ki sloji na sredi palafe, predsednik narodopisne razstave dr. \" ladi m i r g r o f 1^ a ?. a n s k $', nagovo-rivs; jih preiepim govorom. V lem govoru povdarjal jc- mod dragim, da jo Sokolstvo. ki si je poslavilo svoj pavilijon v razstavi, predstavitelj idcjalnih le?.enj. Na veibaliSCu vslvarja se v zdravein telesu zdrav dub in Sokoli naj zanasajo ta zdrav dub v narod, duh svobode, jednakosti in bratslva, ki naj vcJSe vse slojc naroda v jedno falango (bojno vrslo), dab delavnosli in vztrajnosti, ki po prvih nevspehih ne opesa, duh hrabiosli, na katerega se prijatelj snie zanaSati, a nepri-jatelj mora se ga bali, duh discipline, t. ,j. umetnosti, znati islotako ubogati kakor uka-zovati, podredivSi lastnc inlerese visim ide-jalom. V tern duhu bila je ludi vstvarjona nasa razstava, lastno mo«jo brez tuje pomoCi, brcz druge obrane in zascite. Narod sam jc vzel to razstavo pod svojo zastilo ler pri-haja trumoma iz vseli teskih deZel. v isto. Tudi.Vi Sokoli ste prisli, da zanesete nav-duSenje za to razstavo med narod ter da ga
Interpelacija
poslrtiierv dr. GrogorMca, A 1 l'r oil a grofa Co ro u i n ij a in lovuriftnv do Nje-gove VzviSoiiosli gospoda minislra notraujili ziidev rudi javnih plonov \ ilrzelnom gliivneiu iiinslu Koi'lflkom. Javni, VHiikoinu iilovokii iloHlopnl plosl, ki so vrSijo pod milim nohom, prod nfsml vsoh, mod popiviinjem in proBlIm, tioiimlzo-rovanim obcovanjein oolo iiiiilololnlh dolo^iii-kov, imiijo v intjvop, Hliieujili hIiiIio mi(>loilkp, l 'Bobo ftkodljivi m oh muloljnh In pra/niklh, ko ro, knkor j.) sploli imvadii, iiadnljujojo An vhi) nnsloilajo nop, Voliko imiviio in ginolno skodo iinajo v takili javuili plonili nvoj za-Mek.
iiilo so prizadeva kaloliska iliihovsiMnu v poknozuni grollji goriftkl in grndiftkl zo ml nokdnj z dobrim vHjielioin, juvno plena v oh" piiiith odpravill nli vhuj po mngiimiHlf nmojlll.
Ohftiiiflki /.iiHlnpl grnilo nrl Ion f-nhllll diihovHrinl k livalevrcdnn nmrljlvoHlji) na rnlm iu pnlilipiio oliliihll dobivajo vpuhIIi povodiv, da v pnaimnziiih ohi,,iiiiih juvno ploHo zai\inno popoliioiim jiropovojo.
Moj toi.i, ko ho krrljo javni plonl na dozoli, niKlojo na nilon niiMn v iIoHiioiii gluvnom uicslu goi'liikom, kjer ho mo hill v zadiijih iloHolloljlh z vollkliu Inuliiiii hUi'o popolnoina zatril,
Zdaj ho prii'pjiijo povodoni oorkvoiilh praziiikov, zdaj pod prolvozo ilohrmloliioga namoini, n, pr. za hiphIiio godho, za moslno ognjogaKiH), za rokodolhlvo dnislvo Ild,; pa voiiuo jo oheiiiHkn KlaraAliiHlvo, kaloro poil-pira Inkii javna razvoHoljovmijiuia razno nii-iMno, poKohno ^ fl loin, da propnftra ohMiiHkl svol za plPHlftpn,
I Va % rado rto izhira v lo immune „To-lovadni Irg", jodon nnjlepftiu Irgov gorifikoifii mo.sln, ob kiili'i'om ko inliajnjo hu'mIiiI javul vil, goMispi! juZoi! ^oleznii'i!, Divhorjova go-Hlilua iu komuj KIO korakuv oddaljeun javna bolnisuica in uorisiiiea.
C. kr. politicua oblitst inoni, da v loin ozirn moi'i' 'zpolnili zeljo vladajoi'ie slranko, ko; so j:.-. e vosulicn v lo pripravno, da joj prid./bijj naklonjenost ljadstva lor da odvr-uojo njegovo poiornosl od siabega gospo-darslva v obtini. Zdi se, da tadi s tern se ujema, da daja strankA lakim „slaviiosluuK zdaj pa zdaj uarodno barvo, ki naj bi spri-povala „ilalijanski znacaj" mesta z mesauiin prcbivalslvom, oni „italijanski znacaj", katerega je slranka vedno vise iioslavljalu nogo gmolno korist mesta.
To slreinljenjc iiiestnih velikasev, da bi •>e ljudstvu priknpili staao ubogo prebival-stvo v mestu in na deZeli silno drago.
Pri takili javnih plesih sc vleoi) denar iz z..-pov najuboznejsili, da se podpirajo ob-Cinske nnpravc. V dobro razpolozeiiem ljudstvu se budi iu goji hrepenjenjo po uzivanju in zabavi, kakor tudi zapravljivost. Druzinsko ?,ivljonje se moli; mnogi nesroiiuiki so zapo-ljojo k neiziaernenia uzivanju, ki jih slori po ceie dni za vsako dolo uesposohiie.
Ljudslvo iz okolice se viibi v moslo, kjer se znobi svojih lozko zusliizcnih kraj-elirjev, tcr postane delozno vsch nevarnoslij, ki so zdruzene z javninii  plesi.  Javni plesi
vspodbudite za daljno narouno delo. I zeljo, da se uresnici geslo: »Co Gob, to Sokol!" (kar je Cksh to je Sokol!) pozdravljaiu fieske Sokole in ljube njih goste bratskim pozdra-voni sNa zdar !"
Lepi govor ceskega plemenitasa in go-rcCoga rodoljuba vzbudil jc med Sokoli veliko navdusenje.
Ko se je to pologlo, spregovoril je brat Milinoviky iz Caslave, slavec zaslagc grol'a Lazanskega za narodopisno razstavo. Ako hi imeli Cehi veC takih oleinonilaicv, bilo bi Cehoia Jiinogo boljo. Na nckalerih mestih da so sodi o Sokolstvu drugace, nego v splos-nosti. In vendar vlada v Sokolstvu duh ljubezni, sloinosti in bratstva, duh slovanske dobrostCnosli. Covornik se je koncem zahva-Ijeval ponovno grofu La2anskeiau, d.i je kakor e e 5 k i plemenitaS pozdravil Sokole ter g.i zngolavljal, da ostane njegovo hue v dobrem spominu pri Ccskem naroda; lo iz-javo naj lolmaei ludi svojim soplemicem z doslavkom, da narod one ljubi, ki l njim hodiio.
V imenu CoSke sokolske zveze pregovonl je na to br. dr. J o s i p S c h o i n e r, pose-ben prijatelj slovenskega Sokolstva, a dusa Ceskemu Sokolstvu. Zahvaljujoc so predsed-'-.iku razstave v imenu Sokolstva za krasne besede, s katerimi je sprejcl Sokole, rekel Je, da spreiemajo Sokoli pozdrav ne kakor cm navadne udvornosti, nego kakor drag in zna-menit pojav priznanjain ocene sokolske moCi. Navdusenje, s kateiioi je Sokole sprejelo in pozdravljalo obfiinstvo zadnjo dni, pa niso oni sprejeli za-se kakor za pusameztiike, nego I kakor poCast sokolski misli, kateri je namen, I preporoditi in navdusiti ceSki narod, ah ne
DO PI SI.         I
Z dezele. — Vemo, da zadnji dopis o drugtvu ,Circolo cattolico* je dregnii v srSe-novo gnezdo, toda temu si ne moremo kaj. Resnica ostane res&icn. Iz srca privoScimo razvedrila in poStene zabave v katoliskih i dru&vih, ali to pride po glavnem dela. Ko razvije nCircolo cattolico* svoje delovanje v prvi vrstt pri volitvali v mestno starasinstve- ter nategne vse moCi, da ne pridejo v goriski obc. zastop cifuli inocilHi brezverei; ko stopi n* noge pridezelnih vo-litvah; ko bode imel poduene govore med Ietom in obrlnik v mesto skfepal v zadroge; ko za^no osnavljati rokodelska druStva in bo „moraino in gmotno" propadle nizke sfojeve Ijudij zbiral v svoje okrilje; ko prrpozna Slovencem vse piavtce in bo kri-vico oCrtno karai, naj pride od fcatere-koli strani, tedaj snamemo klobuk pred „Cir-colo cattolico* in priznarno zasluge, Zal, do- j zdaj o zaslugah ne moremo govoriti.               j
Ko izvijete oblast iz Cifutskih rok in s j korobacem izzenete iz meslne zbornice Abra-hamove sinove, ko bodo imeli v rokah oblast praviCni mozje, tedaj pridite na dan z bra- I tovSCinami in z nafrli za zi lanje novih cerkva.
Izgovor, da 3Gorriere* ocila pansla-vizem in narodno izdajstvo, ako bi »!/ Fco" kako prijnzno besediro zinila za Slovene*-, je povsem niCev. Sam .(.'orriere* dobro ve, (la to ni res, Oeita pa zato, ker v« in pozna, da s tem sredstvo m najlaglje dosezc svoj namcn, to jo, da mu 5e vedno ostane oblast v rokah, s fiogar pomocj6 potem fifuti zanjrjo in si polnijo Stepe. Gifiitem je najbolj pri srru de-nar, zato pa skrbijo, da pridejo k mcdni tipravi laki, ki delajo dolgove na raCim mestn. Znano je, da goriSko mesto je do gria zadolter.o. Kdo so u'pniki, je ludi znano. In nasi .katoliSki* Italij&ni so tako slepi, da ne vidijo pri Cifiitih skrivnega namena. Goriski cifuli so posodili rtenar mestn, zato tudi uka-zujojo. i)o ?daj ,('irro!u cultolico" in »plu!i vsi BkatoIiSki Fta'iijani" so niso ojun.iCili, da bi Sli gledat ratline mestne npravo in posl.ili inorchitnc ugovore na prislojno mesto. Pred Ifili se je CifuSska siranka tres'a, ker so je bala, (5a pridejo drugi npravniki k iiiostni npravi, ki bodo pazljivo pregled. Tali gospo-darstvo prcjSnje npravc. — Da se to ne zgodi, potiskajo naprej narodnost in z njo omamijo stranko pri druStvu BCirco!o cattolico", da I so nt> udelozuje volilov. Poglavitrn skrb fti-I'ntske strankc je bila, je in bode, vztlr/cvali nasprotje mod Sloveiici in slranko .fliirolo cattolico", da se no zdruzijopri mestnih volitvali. Tu je prvi in zadnji narnen Cifntov. Kajpada to skrivajo v javriusli, v ogenj po- | siljajo visokoletoCe IVa/.e o narodnostiT ker s tern npajo omarniti nase laSko konservativce. J Da pa „[/ Ecovci" nnpravijo uslugo MC.ortic-rovcom", zato molCijo :> Slovuncih in niinnjo bcscdo za krivice, ki so jim godijo. Iz toga sledi, da Slovenci se tin brigajo za inesttic volitvu. BKuloliSki" Itnlijnni pa s tern poka-zejo, da jim je narodnost vei: kakor vse (irngo, knjti s poinoAjo Slovencev bi lehko zapo.lili vse Wnbi iz meslne zbornice. (Mi nimatno toliko aaupanja v jKcovco*, ker so zgubiii 2e ve=i upliv na sir»e Ijiulsko vrste, a to prav vslcd i>ne malomarnosli, kaloro opisnjete. Ur.) V tem skiCaju scvcda mcruli bi imeti pra-viCno srco tudi za Slovcnco, ker drngaCe jib pri volivah ne morejo podpirati. Tega pa I a Ski katolifani lie rnarajo. (Tako je. Ured.) Torej iniajo CifuU, brezverci oblast v rokah in z njeno potnoCjo sinjo brezverstvo, plese, pijancevanje, nesranine liise i. t. d. Oj, ali nas razumete?
S Trnovega pri Kobaridu: Redko ke-daj zdihujemo Trnovci po predalih cenjene BSoce*. Danes pa vendar moramo, kajti rsila kola Iomi", pravi na5 narodni pregovor. 2e deset mesecev smo brez duhovnika in §e se ne fiuje, da bi kakSnega dobili. Kaj bode z nami ? Telesne hrane irnanio doveij, kje dobimo pa du§ne ? Slednja je dandanes ludJ za nas revne kniete potrebnisa od prve, ker duSa je vec kakor telo. Nepozabni pokojni gospod vikarij Jurij Kokelj je po ocetovski skrbel za nas. OdrasCenim nam je podajal duSevne hrane v cerkvi in na eesli, kjer nas je videi; na§o mladino pa je poleg vsega uCil in vzgojevaf v Soli. Mnogo se sicer na§i sinovi in TiCere niso nauCili, ali vendar toliko, da je zadostovalo nasim potrebatn, toliko, da so nase bCere znale precitati jedno knjigo sv. Mohorja ali kaj slicnega in nasi sinov; so znali pisati pismo iz tujine nam svojim sfariSem. Sedaj se pa bojitno, da Se toiiko ne bodo znali. Kaj res, da so nas vsi merodajni Cinitelji ppzabili! Saj mi kmetje se na svoje ovee nikdar ne pozabimo ter jim dajemo vedno pastirja. Me, uboge ovcice smo pa brez pastirja ze celih deset mesecev in Se bodemo. Bi li, bilo {udno, da bi naSa mladina ne znala ni Citati niti pisati, ker se nikjer ne uei ?
Prosimo torej merodajni einitelje, naj se potrudijo, da bi jedenkrat dobili duhovnika. Saj se rnorda gospodje ne boje nasih klancev. V druzbi z drugimi obcinann smo 2e toliko prosili za uravnavo teh klancev, da bi se ze kamnu smilili. Koliko nesrec se je ze v teh klancih napravilo. Isto nadalje proti KoroSkemu. Se dne 19. t. m. se je ubil jeden ie prileten Trnovec Ivan Rutar na Predela. Bolj umestno bi torej bilo, da bi se nag dezelni zbor bolj zanimal za poprav-Ijenje nasih klancev, kakor za cesto na levem brep Soce.*) Sicer mi temu nismo na-sproi.ii, ali vendar je boljSe, da se prej od-i stranijo nasi klanci, katcri so res strah do-I maemi in ptujim voznikom ter popotnikom. Prosimo torej, da bi se tudi naSe Xelje uva-Zevale na primernem mestu, Tega ne Zelimo samo mi Trnovci, anipak vsi prebivalci tut Trbiza do Kanala na desnem bregu Soce in tudi vsi nepristranrVi prebivalci na 60-riskem. Torej prej nasi klanci in Se-Ie polem naj se zgradi lepSa cesta na leve^m bregu SoCe.
H koncu bi! zele), da bi moj glas ne I bii glas upijajocega eloveka v puScavi.
Od nekod.*)  Pri vsaki prilikt   govori I ,Pr.  L.*   o  nckem   .blatenju   rodoljubov". I Nikdar pa ni povedul, kdo Je zafiel Bblatitiu in kdo je krir goriskiii preplrov. Ako kdo slrclja na nas, mora biti pripravljen, da j tudi mi priinemo za puske in streijamo  na I uno stran.  Glavno  upraSanje je,  kdo je zaCel.  Za   nas je to  uprasanje  rcseno in veC kakor jasno, da prvi ,pok* se je oglasil na  uni  strani.  Sevcda  nasi. Ijubi  gospodje rasprotnik?   v   mestu  tudi dobro ved6,  kdo ju  zaCel  ia  da dr. Gr. in njega okolica  so ' tudi rodcljubi, kateri so bili *blateni" od I ,katolicanov*.  Samo   priznati  nocejo   svoje ikrivde, da morejo potem pred kratkovidnezi opravif:evati obstoj svoje slranke.
.Pr* L.' se prito^uje o 2upanstvih, ker prelamajo dano besedo in niso nioz-bescda, | ker dovoljujejo javne plese. Vse je prav 1 in dobro! Znano bi inoralo biti, da BSoCa* ju pred Ieti isfci pisala, ponavtjala to veliko- J krat prav odloCno in z ostro besedo d.ig- I nila glas proti nemarnim Xuparishom in njilt j upi-avi  Tudi   r.f ^aj uspehov je dosegla  pri tem.  Kdo  pa   jc-  bil  tisti,  ki je zagovarja) razna  nevredna  2upanstva ? Kdo je stopil z njirni  v  zvezo?   Kdo  jib je zagovarja!, f;es, | „SoCa" „blati rodoljubo* in jih So dnrics za-res zagovarja? Nikdo drngi kakor poproj „stara Sota* in zdaj njc sinko, gospod   „P r. L." !!! — Prialojua oblast, ki  imn.  nadzor-stvo  nan  obcinarni, je dezelni odlior. Kako j jf  tarn,  jn pafc znano.  Kdo torej drzi roko J neinarnim  znpanom'^ Kdo je kriv, da imajo po de/>Ii abi-olutnc in relativnc  nirSe obla.4 v rokah? —
.1', L." ton-j podpira oh(;uo skvarjenost pi: zupanstviii s tem, da govori o wblaienju rodoljitbov*. Naniesto, da bi pomagali od-praviti one rnoze, ki so zakrivili vse tn, Se hvalijo jib, ovitajnr nam, da so ,rodoljid)i".
Domace in razne novice.
Vipitv^ka LclcznicH. ..... Nnsa div'.a;na
poslanca sta prinesla z Dmi^ja radoslnc vest za vso Vipavsko dulino, da je zdezr>ica 7. uormalnim tirom povsem zagn'ovljcnu. Vlada prcdlozi nafirl drzavricmu zboru ze ria'jeson al' tiajdaljt.' na pmnlad. —¦ h'edanji icgov. minister je bil lani pri pregledovaiijii mcrjene fife, o femur smo obsirncje porofali , kar f .,;ovoril takrat, istoga iiiisljenjn jefic daucs. - - Da w jc to upraSanje tako ugoduo za.uw-kalo, zalivaliti nam je tudi ndlofrio posto|:<nnje nekatcrih znanib nasih de/.elnih poslancer v zadnjeni /.<i«C(ianjii. llvala jim!
Dc^clnl zbor je razpti-tfeu. Save vo-litve bodo v sepfembni. K '(emu, kar je pisul ' zadnji nlVimontr", nimamo m datics' ni<?esii vcii doslaviti, Prosimo svoje soiuisljeniko, naj dclujejo v ist<;m zmislii. Uceraj je bila odborov.i seja drustva ,Sloga". Naravno, da je bilo gDvom fudi o prihodnjih volitvali. — DruStvo „Sloga" je zudttjih pet l(;t povsem opravicii. zaupanje, katero je slavilo vanj nuse Ijudstvo. Kar jo to driiilvo izvrSilo v zadnjili letib, mora zadovoljiii slehernega Slovenca. Zato naj bo vsak rodoljub uverjen, da stori drustvo svofo dolznosl tudi za pri-bodnje "olUvc, a vsakdo naj se z zaupanjem ozira na njegove sklepe in korake, kakor se ono skibno ozira na «elje in potrebe na-Sega Ijudstva.
OdpOTtid poHluucn. — Na prvflm mesli: smo priobcili poslanico Njegove VzviSettosti grofa Franca Coronirit-ja do njegovih voiilcev. Dobili smo jo 2e v prevodu, ki je namenjen slovenskim voiileem. ,Corriere* je pri-obcil enaito italijansko poslanico za laSke volifce. — Oeividno je. da je ta poalanica posledica neskonCne hujskarije laSkih poltti-kastrov proti celjski gimnaziji. Vec izpre-govorirno prihodnjiC.
C'»!»tme obpana! Obcinsko staraSinstvo na SerperJci je izvolilo s soglasnim skk-pom v seji 21. t. m. Castnim obcanom dezelnega glavarja Franca grofa Coroninija in tol-minskega glavarja Miroslava grofa Mare n-zi-ja. Diplome izdeluje na pergamerm na8 krasopisec, risar in slikar g. F e i g e I v Go-riei.
Iincnovanja pri financi. — C. kr. namestnik v Trstu imenoval je pri trzaski finanCni dezelni blagajnt: asislenta Evgena K a v C i G a oflcijalotn, raC. vezbenika Petra C c n t i n a asistentom t nadalje so imenovani: raC. oficijal Alfred Gayer re' 'dentom, rac. asistent Anton Gerkvenik in Lorenc M u s e t i c h oficijaloma ter raC. vezbenik Anton Flego in Ivan Lange asistentoma.
Dr. ©regforfldero interpelaeijo o javnih plesih v Gorici, katero prinaSamo na drugem mestu, je zagovarjal ,L* eco del Litorale" proti „C'orrierovim" napadom, Isto-tako pravi goriSki .Mattinov" dopisnik, daje bila interpelacija prav umestna in da se z njo stririja velik del goriSkega prebivalstva. Po naSero mnenju interpelacijo odobrava rsak pameten Clovek.
Javna tombola t Gorld. V zadnjem I .Pi-imorcu* smo svarili naSe rojake v Gorici in z dezele, naj se ne ude!e2ujejo javne torn-bole, katero priredi dne 4. pr. m, tukaj^nje laSko podporno drustvo. Ta vestica je zbodla nekoga, da je to drustvo opraviceval v ,L*Eco del Litorale*, Ce§, da isto ni poltticno in da sprejemSje za druStvenike Slovence prav takd rads»., kakor Halijane (kajpak I) in daje pod-poro vsakteremu brez raztocka narodnosti. To opraviCevanje se nam dozdeva kot za-rnorcevo pranje in je ob enem dokaz, da je } gospddi re& do tega, da se udelezijo tomlvole I tudi Slovenci, ker vedo, da jim Furlani dosti ne pomorejo do uspeha. Kar se dostaja opazke, da drustvo ni politiCno in da spre-jeml'e za druStvenike tudi Slovence, pristav-tjamo leto, dani politieen zavod tudi
mesta goriskega nplivajo Skodljjvo in po- 1 hojsljivo na mesto in na dezelo.                      |
' Vidi se kakor roganje, ako c. k. oblast prepove s)ovenskema delavskemu drustvu ude-fezbo prf procesiji sv. R. T. 7. druStveno za-stavo, a dovoli po vecini italijanskemu roko-delskemu druStvu javno sreckanjc na glavnetn trga in javen, vsakteremu dostopen pies na prej omenjenem .Telovadnem trgu* v Gorici.
Takega povsem razlicnega postopanja c. kr, vlade in rnestnega obcinskega sveta sproti dvema narodoma, Ki bivata v Gorici, ne more Ijudstvo prezretiin delao tem svoje opazke.                                    ...
Z ozirom na to,dovoljujejo si podpisam staviti Njegovi Vzvisenosti gospodu ministru nofranjih zadev naslednje upraSanje:
Ali je Njcgova Vzvisenost voljna usta-viti, ozirorna primeroma omejiti pohujsljive in Skodljive javne plese, ki se vrSijo v de-zelriem glavnem mestu gorisk(jin pod pokro-vilfiljstvom stranke obcinskega starasinslva ter s privoljenjem c. kr. oblastev, in to z oiiioin na javni red in mir, kakor tudi z ozirom an nravno, telesno in gmotno bla-giiijo prebivalstva v mestu in na dezeli ?
Na Duvyu, IG. julija 1895.
»r.Gro|?or««, Alfred grof G0ronini, Ilobic, Peric, BorCic, Hagenhol'er, Peillcr, llnmmor, fir. Unlat, dr. Kvekvic, Klun, Supiik, Naberroj, KuSar, dr. Ferjanfiic, Pfeifer. dr. Schoiihcr, Schlealnger, Jas.
UpraSanje
poslanca Alfred* grofa   (Coroninija ta low-
rllov na Njegovo Vzvificnost gospoda minutra
notranjih zndov.
Dne 8. marea 1893. je stavil tukaj na prvein mestu podpisani na ledanjega mini-sterskega predsednika kol voditelja mim-storslva za notranje zadeve v visoki zboroici interpelacyo z ozirom im zdravju Skodljivo in z nevarnostjo preteCe pokopaliiee gori§-k%ga meata, na katero visoka vlada do da-nasnjega dne vkljub veliki vainosti tega predmeta ni So nic odgovorila. Tim manj je linola ona interpelacija kot posledica omembo vredno pomoc ali celo nujno po-trabno premestitev imenovanega pokopallsca.
Ko se je izvedelo polcti preteklega Iota, da jo c. kr, infcenir Tonmsi na povelje viade preiskal pokopaliSCe, da je v polm meri potrdil njegove zdravstvu nasprolne laatnosU ter da je \ svojem doticnem poro-Cilu na c, kr. namestnistvo zahteval, naj so pokopaliSCe znprc, zavladala jo sploSna za-dovoljnoat moj goriikim prebivalstvom, katero je pricakovalo, da se v kratkem pre-moni nevarni in nepriliCni polozaj, ki se mora pripisovati zaCetnikom tega pokopalisea in njih pomogaftom.
Zal, da so bile le prevarne posledice tega vladnega koraka, na kateri je postavib provec zaupljivo Ijudstvo svoje upanje, ne da bi bilo sprejelo v rafiun one fcivlje vla-dajoCe stranke, ki bi deloma iz krive sra-mo'yivostl, deloina iz razlogov strankarskega stalisCa radi ohranili to drago pokopalisko stavbo, ki predstavlja ponesreeno posnemo italijanskih monumentalnih del te vrste ter kaze 2e zdaj ocitna znamenjagotovegarazpada.
Dva sopoeetnika tega dela, ki sta, eden kot zupan mesta gcriSkega v javni staraSin-stveni seji, drugi pa kot obfiinski zdravnik v uradni spomenici z dne 24. marCa 1888. to pokopaliSCe najodloCnejSe obsojala, sta temu nasproti kot dezelna zdravstvena sve-lo-TaIca poroCilo g. Tomasi-ja najostrejSe pobljala.
Ta okoliSCina, kakor tudi dejstvo, da visoki pokrovitelji goriskega rnestnega zastopa, v prvi vrsti Njegova VzviSenost gospod ce-sarski namestnik v Primorju, si nc dajo vzeti. da bi ne olepSavali in zagovarjali on-daSnjih zalostnih odnoSajev; kakor tudi na-daljna okoliSCina, da elani stareSinstvene stranke zagrabijo vsako priliko, da romoi'o na stroSke davkoplacevalcev v prestoli..* ter tani pri merodajnih Ciniteljih pod plaSCem patrijotizma z usiljavostjo, ki priCa 0 rastoCem uplivu nekega tujega rodu, razodevajo raz-novrstne 2elje in kujejo naklepe, je gotovo po svoje pripomogla, da se ni §e zaprlo to neporabno in z^hesreco giozece pokopaliSCe.
Mej tem, ko se je mestno staraSinstvo gorisko meseca marca tekoCega leta zavezalo za letno podporo do 12.500 gld. skoz dobo 75 let, torej skupaj za  vsoto  937.500 gld.,
samo CeSki, nego ves slovanski narod. Pri-sotnost dragih bratov na§ih slovanskih pro-glaSa javno, da Sokolstvo vkonec-nem svojem poslanstvu pomenja zdru2enje vse mlade^i slovanske v svrho svobodnega razvoja vseh slovanskih narodov.
Radi tega pnpojilo se je Sokolstvo k krasnemu pojavu duha narodnega v tej raz-stavi, dopolnivSi tako sliko razvoja tega duha. KliCe koncem temu duhu: Na zdar!
V  imenu Slovencev zahvaljeval se je na pozdeavu br. Andrej GabrScek, staro-sta Sokola goriskega, naglasuje, da je bila ze jubilejna razotava lepa, a da je narodc-pisna Se lepSa. CeSki narod vprizarja jedno kulturno podjetje za drugJa, brez tuje po-moCi, s krasnimi vspehi imponujoC vsemu kulturnemu svetu, zajemajoC svojo silo v sokolski misli. VaS Fugner, pravi govornik, je oCe sokolske misli, ki se je iz GeSke raz-nesla po slovanskem svetu ter naSla povsodi blagoslovljena tla. Vsi imamo, kakor pravi geslo, v mislih domovino, v sreu smelost — ako pa bo potrebno, tudi v rokah moC. VaS narod dvignil se je ob obCudovanju vsega kulturnega sveta svojo riiocjo, a v tej mod je poroStvo naSe skupne bodoCnosti. Milujme se! NedejmO set Na zdar!
V  kratkih besedah se je zahvaljeval v imenu hrve^skih Sokolov prof. BuCar iz Zagreba, zagotavljajoc Cehe prijateljstva Ifr-vatov. Po koneanih govorih zapeli so Sokoli pred spho sv. Vaclava: »Kde domov mftj" ter so se razSli po razsta?*.
(Dalje priii.)
za projektovani tramvaj na par iz Gorice po , Furlaniji proU driavrJ meji, za podjetje, ki je nastalo v glavah hacijonalnih in irreden- | tovskih vrofiekrvnikov, ki velikemu delu prebivalstva v furlanski planjavi ne ugaja, ki ne obeta ne gospodarske koristi, ne najmanjSega dohodka, so branijo mestni ofietje goriski, baje iz financnih razlogov, odstraniU pokopaliSCe, ki pozlra velikanske vsote, ki je prava nadloga in ki more szroeiti r sluCaju kuzne bolczni se r.ajveCjo nesreco.
Da bi cas dobili in pomirili lahkoverno Ijudstvo, zaCenjajo vedno nepotrebna in draga zboljSevalna dela, ki ponigujejo ta posvefieni kraj v poskuSevalno polje.
Tak poskus 1 grobovi za mnoiine, ka-terega skuSajo mestnemu staraSinstvu bli?.nji fadovski listi na navaden nafiin povelicevati, se znova uprizorja, pa konCa prav tako za-lostno, kakor prejSnji.
Ker se ni prernenila preteCa nevarnost, kl tici v sedanjem pokopaliSCu, njegova ne-ugodna lepa in zdravju Skodljiva kakovost; ker je ostaio vedenje goriskega mestr.ega stiraSinslva h vladajoCe svojati v tem pre-vginemupraSsmjii vedno Isfor ker senipre-menilo staliSCe trtaSke viade in nje nera-znmljiva pristranost; ker se kaze vedno olitnej§e onemoglost Ijudstva nasproti taki ziezi mogocnih Cinileljev; in ker se niso odpravile druge, v inlerpelaciji z dne 8. marca 1893. opfoane neprilienosti, dovoljujejo si podpisani upnisati Njegcvo VzviSenost gospoda ministra notranjih poslov:
Ali je Njeyova VzviSenost voljna, uka-zati obCinskemu zastopu goriskemu, da pred-shixi onkrat sedanje nerabijivo in zdravju nuaprotno pokopaliSCe na drug pripraven kraj?
Ounaj,   16. julija   1895.
Alfred grof Coronlni — dr. Greport ic, dr. FerjanCiC, Nabergoj, KuSar, Jax, PeriC, SpinEi^, Biankini, BorCit5, Supuk, dr. Scbeicher, Dapar, Kohler, Schlesinger, Klsin, Tliurnhen-, Liechtenstein.
Male rane. 1.
A' Tolmimkega.
»Delavcev ni*, tako tafimjo kmetje zdaj ob kosnji. Clovek res ne vo, kam pridemo, akt> pojde tako naprej. Kar trumoma hodijo na.ii delavci v suet, dasi imajo doma mnogo dela in tudi plaei'a. S sklenjenimi rokami vct-krat morajo 'eCji kmetje prositi bajtarje, da jim pridejo na delo; kakor da bi Sli za ubogaime, Uprasto se, zakaj hodijo nasi ljudjo v svet, dasi nimajo potrebe? — Nekaleri hodijo bolj iz nivade nego iz potrebe-. Lopo se jim zd» koiovratiti okoli po svetu. Ako ostanejo doma, so pod nadzorstvom starisev, zene in otrok. V svetu 2eue ne hodijo mo2 nadlegovat po krCmali, naj gredd domov; starisi ne morejo sinov svariti, naj no zalia-jajo v slabe drttzhe. Ves teden delajo, ob nedeljah brez sluzbe bozje, brez nadzorslva spravijo se skupaj in igrajo celo Ijubo ne-deljo do ponedeljka zjutraj. Da Cestokrat vse zapravijo, se razume samo po sebi. Ni Cuda, ako se nahajajo le redki, ki prinesejo kaj domov! (Resnica! Ur). Kdor je doma varCen, priden in delaven, ta je tudi v svelu. Kdor je potep in xapravljivee doma, gotovo je ludi v svetu. Doma nima niCesar, v svetu Se manj. PaC pa doma 2ei.a in otroci stra-dajo, premoZeuje hira, ottooi so zapuSCeni, doigovi se mnozi o, kajti v spomladi si mora izposoditi, ako hoCe nazaj v svet. Ako je kak goldinarCek prinesel s sveta, ga po zimi v nasih Bpajzeljcih" s kvartanjem in zganjem zapravi. To nahajamo pri W%. (Ziva resnica! Ur.)
Zdaj naj pa kmetijstvo napreduje pri lakih razmerah. Odkar se je zitu cena zni-2ala, se dohodki naSih kmetij krCijo. slroSki se pa mnozljo. Torej — je propad neizo-giben. Visokc dote, razkosavanje zemijiSC, visoko plaCilo poslom, neslrpnost med brati in sestrami, ko pride nova nevesta v hiio, pravde in visoke pristojbine pri zapuSCinah, vknjizbah. pijanCenanJe in k'.artanje, aikohol, skrajna nemar;»ost glede na policijske ure, preveliko Stevilo zganjarij, hoja v svet, kava, grde pregrehe, katere prinesejo iz svela, to so skeleCe rane v naSih hribih.
Tu ne pomaga zakrivati, lepSati in trditi, da pretirujemo. Ne, Se premalo po-vemo. Spoznanje samega sebe, v tem je vsa filozofija. Odkriti je treba rane, spoznati moramo razmere, v katerih 2ivimo, potem '=e le moremo govoriti 0 sredstvih za pomoC naSemu kmetijstvu.
Gospodje v naSem mestu se Cudijo, da je malo hribovcev v Gorici, da nimamo svojih I uradnikov, svojih duSnih pastirjev. Vse to I je res. Ali upraSali je treba, kje ticijo nzroki? Ali bode na§ kmet 15 gl. nu mesec plaCeval za otrokePKjejih vzame?Vma!o semeniSCe 1 in AlojzeviSce se sp?ejemajo duhovitejsi I otroci, kar je povsem prav. Kam pa naj pridejo manj zmozni?! Pri sedanjih razmerah kmetijstva ni mogoCe zahtevati od : naSih hribovskih oCetov, da bi otroke dali v sole. VcasJh so nasi hribovski dijaki lehko shajali v mestu, da :>o se le enkrat na dan I do sitega najedli s tako zvano vmine5lro* j na Kostanjevici ali pa pri kapucinih, ali bili I so korenjaki in ne omehkuzni z zganjem, tobakom in kavo, kakor dandanes.
Zaprite v naSih hribih vse zganjarije, v desetih letih vzrastejo Cvrsti in zdravi otroci, blagostanje se povrne, doigovi se za polovico zmanjSajo in Sne v Gorici se bodo polnile. V dvajsetih letih imeli bodemo svoje zdravnike, svoje sodnike, svoje duhovnike, svoje obrtnike, skralka? postanemo samo-stojni in premo2ni, duSevno in svobodni.
(Dostavek uredni§t^/a.: Gosp.
j dopisnik je povedal toliko in tako vaznih
resnie, da smo postavili dopis kot clanek na
I odliCniSe mesto. Vsekakor bi bilo potrebno,
da  bi   §e   dalje   preiskovali   rane   naSega
J Ijudstva, da dobimo  potem  prava zdravila).
*) Ti klanci so <Mavni, ccsta pa je ie davno uvrSCenn med sklailovue. To je razioSek! Sicer se nekaj stori xa te klance. Uxad.
") O »Pr. L." bomo povorili v enl nasletlnjih Sterilk sami, da ra:tkrijemo njegovo navidezno tibo rovunje, tendencijozno povoijeujeia mok'anje, pa tudi grdo "- obrekovaty'e. Ur.
goriSka sirotiinica in vendar se v isti odga» ja mladina v duhu, ki je Slovencem naspr0* ten. Pa tudi druStvena pi'avila so taka, <fa gospodje ne smejo Slovencev odbijati ukljub iemu. da bi rajSe a Lahi mno^ili svoje vrste Ali Kaj lioCemo, ko v sili volk tudi muhe •lt$. — Sicer pa Slovencem tega dnsstva ni treba, ko imamo svoje!
V Bornbergu je umrl sinoCi ob 81/ c. g. Ignacij Kralj, bivL" "'¦•eit'ekt v goriskem inalem semeniSCu. Boleha. je ze skcro stiri leta in iskal jezdravja naTirolskem in drugih zdraviliSCih, ali zaman — in umri je za su-Siico v grlu, pljuCi so pa ostale zdrave. P0-kojnik je bit rojen 12. sept. 1865. v Dorn-bergu, v maSnika posveCen pa 22. aprila 1880. -— Naj v miru poCiva!
Opravleevanjc. — S Tolminskega sum prejeli par pisem, ki opraviCujejo novega tolminskega notarja na snezasli§an napad" v j:adnji »SoCi". Iz vsega opravicevanja je vo-liko razvidno, da notar v svojem navadnem podroty'u uraduje slovenski, o Cemur pa v „Sof:is r.i hi!'- govora, ker to je v Tolminu samo po sebi nmevno. Dognano pa je, da so bili nemSki spisani razni utoki na visje instance; vsled tega oni napad ni bil ,ne-7as!iSao", ntarvec mnesten. NaSa nalojra ni, da bi take gospode opominjali v zasebnili pismih na njihovo dolznost, ako sami nimajo zrnisla za njo. To na znanje tisiim, ki so nam to svetovali. — Gospod Zupan v Kobaridu pise med drugim, da no ve, kaj je i.riel oni Kobaridee z g. notarjem. ve pa toliko, da jn njegovo znvijanje resnice zbudilo cbCno iHfvoljo. No, ako g, zupan ne vC', k.ij je biio mod strnnko in notarjem, ne mom vedoti niti tega, ali je stranka rosnico sjavi-jalr,; vsJsd tega jo neoprnvicena ttuli nevo-Ija. o kateri smo pa pouCeni, da ni tako straSno -- obCna. Mi vsekakor ob/Rltijemo le dogodke, ki pa dokazujtjo veseln rauiioo, •la j(! v tulminskem okraju odklenkalo tii>in-SkufarLiijii pri nradih. Naj bi sli po enaki poli tudi ttolcaui in Cerkljani.
\cLttveno! - Zopet pritozba proti goriski posti. ("Jujte in slrmite!
Siu znanega veleposestnika in zupanu /, Vipavskega je prisel t,U i. m. ob Hyt /ju-traj na gorisko po.^to, kjer izdajajo voznr. lisfke. UpraSal je : .Dvalistkaza Kobarid*.--Urarlnikjo nevoljno obrnil obraz in upraSfd slii^'ibnika : »Se - se -- vol ve !* Ta zopol.: ,1'va lislka za Kobarid* -¦ in razdriiiietio: »Ali no znato slovenski?" So lo sluga jo to'-maCil, kaj hoco stranka. Na to roCe uradihk sliigi. zanicovalno in prozir'jivo giedaje v dvm: ,1'osljile ga proc, ni u<fi proslorn". Slovonoe je Sol. — Ali zunaj mu pade v glavo, da uradnik ni hotel ctitti listkov. ker je govoril slovonnki. Zatti poslje po nje nekoga dnigega in mu naroCi, naj govoti la$ki. Zdaj jfl pa uradnik imol Se jodon proslor 11a raxpolago.
Zdaj upniSmao poslno upravo, I, K«k6 more puMnli, da ponlnjojo tukaj ljudje, ki bodisi m< razimir-jo slovenski ali pa nocojo razuinoti, a lo celo v lakih oddelkih, ki imajo zvozo izkljuCno s slovensko ztunljo?! •- i', Ali misli si. poSlna upruva uvesti strogu proiskavo o tem etuCaju? Ako ne, bodo go-vorili drugi primerno besedo nasproti takirn rioCuveuim ?,aljenjam od slrani c. kr. urada i Naj nikdo no mLdi, da se bomo dali Slovenci zanieevati od slehernega laSkega ze-Itnca. — NaSe rojake prosimo, naj nam na-znanijo vsako svojo pritozbo, katero imajo proti goriski posti. Naj so jih nabere odliCen veiiee!
Xepotroben izgOYor! — Gfieljozni listi zagovarja jo raz'pust dezelnega zbora goriskega ze sedaj, CeS, da se dovrSe nove volitve pred trgaivijo, dasi ni Se popolnoma ,irAtekla Seslletna doba. L. 1889. so s° vr-sile '/.a v junijii in prvih dnej julija. Vsled tega bi bili ofiicijozi labko opustili tako iz-gov&rjarije. AH ima pa nepotrebno iz-govarjanjc kak drag namen in pomcu ? i Kdo ve!!
Od kod se mnozl Ualljiinstvo i -¦ NaSi Labi Cesto radi govoro o :» - — nasi pr^kotisnCietni kuUuri — — % a neredko se dogaja, da jo So njiin saiiiiin ali pa njih oCetom zibelka tckla na slovenskili tleh. C'ujte i m e n a ouih laSkih kandidatinj, ki so letos narcdile zrdostni izpit: Farozig (FaroziC), Harassin (Uir.izm), Heinrich, Ivancich (Ivan-Cic;, Seitz (/-uee), Baltig (Batic), Bresausig (BrezavSCek), Ccrqiienik (C»»rkvenik), Colausig (KoIavCic), Covucig (KovaCiC), Ilornicshek (HorniSek). Lucln'sig (Lukezic), Macuz (Makuc), Russian (Rusijan). Serdoz (Serdoc), Stepanzig (StepanCiC), Zaccaria (Caharija).
Lepa  vrsla,  kaj?   Toliko   uciteljic   so Labi dobili  le   letos, a   koliko laSke   krvi se pretaka   v  njih  zilah?   In   vendar  utegtiejo kdaj  govoriti z zanosom:   — la  nostra ci-     ', villa oltreniillenuiana ! Ironija usode !
"iladodarni doneskl. — Za flSlogine' zavode so   dalje   darovali:   VeleC, g. dr. A. GregorCiC zopet 100  gl. — PreC.  g.   J. Pe-    | ternel v Kobaridu  5 gl. — G. g. J.  Vidmar    ( v Logeh 5 gl. — (';. g.  Ant.  Sfiligoj v Ko-    j stanjevici  1 gl. —  Pek g.  K. DrasCek v G. 2 gl. in 120 kotatev za otr. vrte. — SveCar g. J. KopaC 120 sladCiC. —   Trgovec   g.   G. Likar 70 podobic. — Trgovec g. Ivan Hausner    j za podobice  50  kr.  — C. g. Jos. Golob v    ] Podgori i   gld.   —   Iskrena   hvala   imenom    j naSe  mladine.  V   takem  delu je naSa pri-hodnost. Delajmo torej!
Clpilo-MetoiUjskl dar. Iz Sezane piSejo
Edinosti:  Kot Ciriio-Melodijski dar darovali
so  gg. Leban   v  Sezani   1   K., ga.  Zinka
Piibar zopet 1 gld. Po gospici Ivanki Loze-
jevi, poverjenici  v Tomaju, in Ivanki Beni;
garjevi  pa preCastiti gosp.  ToinSie iz Kazeti
! 1 gld. Lucija Ziberna 1 Kr., Viktorija Zibcma
j 1   Kr., Terezija  2vab   1   Kr.   Hvala.  vsem
; blagiro darovalcem! Ne moremo si kaj, da ne
1 bi   se   tu   hvalezno   spominjali   rodoljubne
poverjenice gospic  Lozejeve in gospe Bern-
garjeve v Tomaju, ki se toll marijivo truditi
za naso druzbo, toliko pri nabiranju milo-
darov,  kolikor pri nabiranju udov in udinj.
Tako' r.abiranje  gotovo  ni   prijetno,   kajti
marsikntero   grenko   treba  pogoltniti.   Tem
veea zasluga gre onim, ki ne obupajo pri ' takem tezavnem deta. Vi pa drag! rojaki, kadar Vam pridejo v hiSo take narodne be-ratice, nikar jih, ne zalite! Vedite, da je 'nslie dati, nego pa prositi. Dajte ,»im kolikor iuorele saj je plereenitim ljwdem dolznos!. nodnirati plemenite stvari. Vain blagim SIo-venkam pa bi priporocili, da se ne ustra-iAlc kolikor vet trda in sitnosti. tern veLa bode zasluga. Letos potrebnje naSa drazba se posebno vaSega truda in vaSe bnznosli. NftTodui soli, t Sefcini In Komnu ¦7a..v sfj svoja porocila za Solsko lelo 1894-95. Porofcilo «oie v Sezani prinaSa v uvodu elanek Ptipravljaj'e otroke za Solo!", v ka -em je maraikoji uvazevanja vreden migljaj starisem. Potem objnvlja pnrocilo Solske oblastmje, golsko kroniko od minolega leta, udteljsko osebje (4 atilelji in 2 uCtfeljici) in slednjic razvrstitbo uCencev \a ucenk. Solo je obisko-vaio: I. razrcd 35 ucencev in 37 ucenk, II. r 26 in 23, HI., r. 41 in 41, IV. r. 51 in 24l"nadaUeva!ni teCaj pa 14 in 16. Vkupno torej 167 ufencev in VZ',i ucenk. Nepovoljni vspels imelo je v vseh oddelkih 44 uCencev in i!« ucenk. Ljudska Sola v Komr.u prinasa v svojem ietnem porodlu na nvodnen meslu cianek /fdovadba v Ijudski Soli*, potem objavlja Solske oblasinijc, udteljsko osobje (:i* itfilolji in 2 uciteljici), Solsko kroniko Ukr init-nik t'icencpv in ucenk. V I. razredu hiSo jp M tieoricpv in 'M) uienk, v H. r. 27 »n ¦jo, III. r. <J8 in 53, v IV. r. 35 in 30, v naduijovalncm t<?C»ju »ft >» 21, skupno torej ISl uccnrev in 10*» ucenk. Slabo sp je udlo  v   vs«'ii  oddelkih  24 uCencev  in   17
HiV-llk.
I'obptrull iz boluKnUe. —-Gorisko .sbi:i&cn iSCP cigana M.ijcrja (llclda), kor je liil poticguil iz kaznilnire v Grudriki. M.ijpr i;> ra/.i»n tega tudi na suniii, da jp pred 'ii-'kolikimi nu'scpi uloinil v niko k-toviwco blizo Uoiice in lam ukradel raznih pivdmi" l,)V. Knkw znano, je bil cigan Maji-r v U2..*ki rt'.fslui bolniSniri, da si ozdravi ram-, Raton? !.ij run nuklunili njppovi tovarUi povodom „ri,'ar>'»kp bitku*. Minoli pelok zjulraj so pred .o! iutu vaUodom se jp podal Major ua slra-ni.Vr, U'ioie v prillifju bolniSnicp prciti ulii:i l»i'ii» Tiitn ga scvpda nikilo ni nadzoroval. CIvm je uporabil ugodno priliko, polrgal si «bvc7c skc))';il (,-u okno mi ulico in utoki-l. OiIups. I je s Hcboj Itolnifko ppriio, katcro je iiisel nn Kftbi. Zvili clgaii je srveda znal, kaj|/a priciikujp, ko ozdravi. Colicija ga inar> ijivn 7,u&K'duje, poli'g njt'ga pa So dva druga < in.ma, ki Hta m? tult'lpzila prctcpa.
Ik KobarldH nam poroeajo. da jp umrl tfiiH'»6|»ji pnijiibljprjl Irgovpc g. Androj II r-ftic. v (i'.». IpIu svoji; slarosli, Hlagi pokojuik je bil jpili-n najodlicnpj^ih rndtiljubov v Kolia-riilu iti okolici; poMen. nzoivn trgnvpc* |»1p-uit Minciij. lJolelial jf z«' od svojp zgodnjp iiihulfi.«ii. Mir in |iok«<j nji govi dnM !
Vv)mv v St. Ah lire?, II. 1>.ihp:s tPilen jp tiaslal v ftl. Aflivzu pozar; /gufpl"» silo dvp hitii, «»1»p /u "irovatci. Na pouiue so prisli /. g.i'iilko goriftki-gd kolodvora, a prepozno. .Skoda jo. prccpj velika. ~ Zgorpla je tudi hfai g. Matilda l\>..<oni iz <Jori<:p.
Zaprli s«> v Ljubljuiil dplavra Franca Spacupana z Gori^kega kpr jp ukradrl svo-j«'imi lovari!m J. I'aganplii srebrno /,cj>no uro /. vcmico; kiT jo razvpti Ipga n.tpravit v Ljubljunt tt'tli precij dolga, namerm-al jo je popihafi iz l.jubljanc po juziii zeleznici. Ko pa je hotel pred odhodom vlaka incslni rcdar zapreti, zgubil se je mej mnozico ter ubezal. V soboto je priSel na kolodvor, kjer jp bil prijet in odveden v zapor.
Ksvzpfcann postarska sla?J»a. Po^tno in brzojavno ravnateljstvo razpisaje natetaj za sluzlio poStarja pri poStnem uradu v Tr-zicn. Plaea je 500 gld. in poieg toga druge poslavne pri»tojbino; janiieviiie treba je 500 gld. ProSnje v treh tednih.
Dru^tvene vest!.
—  DritStvo za podporo roko-d p 11 f v v A j ri e v 3 e i n i bode imelo v W'dL'ijo dne ^8> t. m. svoj polletni obCni zbor z iiavadnim diipvititn retl<no.
—  Sudmi glavnl zbor .Zaveze sl'jwriskih ui j Lei j skill druStev" se bouo vrSil 4. in •">. septpmbra v Noisem-mestu po tPin-Ie vsport-du: V sredo, 4. sep-i«ml»ra, ob II. uri seja upravn«ga odbora. l-t; dan ob i. uri popoludne seja odposlancav. <»h 4. uri popoludne seje raznih odsekov: a) Slomsekov odsek, b) Odsek za Solsko vrtnarstvo, c) odsek za razna ueila, d) Odbor za precenjevanje mladinskih spisor (.Knjiz-mcc za Ritadino*}. Se kak drug oasck po nasvetu odposlancev. Ob petf uri glavna pevska vaja. Ob 8. uri zveCer .Beseda* po vsporedu, ki ga bode doloCilo in priobcilo s.avno nevomesko uCsteljsko druStvo. ki ga bode pnredilo v imenu .Zaveze* s pomocjo Kl&vnega sDolcnjskpga pevskega druStva* in stavnega tamburaaki^a zbora x Novemmestu. > felrtek 5. septea&ia: a) Wet na 6rm in ogled ondolue poljedelske, vinarske in sad-jai«* sole fob 7. uri zjulraj), b. Ob 0. uri giavm zbor po vsporedu, k'r ga bode seja odposhncev doloCila. (Po gtavnem aboro voiitf'v upravnega odbora od strani delega-;«•-, c) Ob 12. uri skupni obed in prosta zabava. Glavni zbor, besoda in vse sctje se botlo vrgile v proslorih slavne ,Citalnice v ^luroancin domu*.
Ostala Slovenya.
l- i j *nfil' — Soke nam slopajo v oCi, ko Kicdanio v podrtine naSe ljube prestolniee, bele Ljubljatie.
Poniagajtc, Slovenci, Ljubljani in Ijub-ijanski okolici — poginjajocema ob veliko-noLiiem potresu letoSnjega leta. Kolikor le tnprcte, pomngajte; posebno sednj, ko ni §e mmula prya deba sitae bede in silnih potreb.
A po preteklih treh mssecih se pola-goma vender le ze umirja zemlja pod nami — umirjate se torej Vi sami.
Zato je zopet doSel cas, da se v obil-neji nieri spominjate druzbe sv. Cirila in Me-toda — saj je tudi njo do ziva pretresla velikonofina narodna nesreCa.
SkrCiti hoCemo sicer za enkrat svoje potrei^e. Toda svojega narodnega posliinjapa noCemo skrCiti niti za trenutek.
Pomnite, rojaki, da dusevno ohranjamo tisti Va§ rod, kojemu prvostoluje za sedaj nesrecno slovenskosredotoCje; naSa Ljubljana. Zato pozrtvujoc se in polno desnico darujofi ljubi Ljubljani in nje mili nam okolici, delite ob enem vsaj svojo Ievico drobti-nic druzbi sv. Cirila in Metoda v pomoc.
Slovenci! posebno Ve izvankranjske Slo-venke in Vi izyenkranjski Slovenci — tega si bodite svesti vsak Cas, da kranjski potres na5e vseslovenske druzbe za stalno zrahljati ne sme.
Vodatvo druibe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 20. julija 1895. Prvcmestnik:                    Podpredsednik:
Tomo Zupan.                   L. Svetee.
Tret. — Minolo soboto so v ladije-stavbarskem zavodu trzaftkega tehniSkega zsi» voda spustili v morje novi pnrnik BGrof Wurmbrand*. Kurnovala je soproga ladije-stavbar-kpga inzenirja Hozidara Albreclila. SlavnoBti so prisosU'cvuli .yg^^flanovi Lloy-dovpga upravnega sveta, nacew jim giavni ravnatelj vitez Pcich tPi vet povabljenih go-spodov in gospa. Novi parnik je namenjpn za prevazntije popotnikov ob dalmatinskinn obrezjti. katcro novo progo kani Lloyd 021-votvoriti scplombra meseca t. I. Novi parnik jp zgrajen iz jekla, dolg jo 240, Sirok pa MO cpvljev. Prostora imt> za »0 potnikov 1„ m '.]() ihuzpga razredu. Odlikujc ga posobna | hifir^t, kujti prpploviti bode tuogal progo j 'I'rM - Kolor v sumo 20 urnh. — V ncdcljo ; '..\Kilndnp zaprli so v Trstu dijaka Ed- | gan'.i 1$ a sro vicha in njegovega druga (Ic/.irja Pir co I i -j«i. Kakor menijo trzuSki itaiijanski listi, jp ta zapor bajc v zvozt z ol'j.tvo one knjizico, katcro so lalki vseuCi-liMniki v Gradcu obclodanili povodom 25-iptnicc nj:li nkadeini^kcga kluba, katcro knjizico pa je zaplpiiilo c. kr. drzavno pravdnis-ho, kakor sum sporocili v svojem listu, V zvc/i s Ipiii Ziqiorom sta tudi dva, ki stu ise vr^ih v Gradt'ii, kjer je zaprla policija nt>-kega S a v v r s i c h a iz I^jiibljaiio in f'ina italijanskctia riipstncga svclovalca. DompicHja, It. Inborn IlaHJaiiskc sti'tuike v Trnl u priiiiiSa dopis puljski .Giovilio I'eiisicro*, v kutcrcm navaja, da vlada nesloga v liberal w.m taborju v Trstu ter veli, da jo gotovo dpjstvo, kako ni vpf onpg,i pravoga Uvrstoga jediiiniv.1 v lilii'i.iiiii htranki lr?,flfiki od ensa, ko >.lti, iimrla Ileriiict in Vldukovi*V knjll do-iimkruUkii straiika mo je priMa poctttl s m-ci.iilismuin, a znu se, da po^lcdnji tie pozna domoviiic. Ostanki r.pkdiinjp Ipvicc bo postali radikalni, del zmonipjflili stvorov je postal prpvi-c zuipreti. ur^ui liboralnc slranko, ,1/ lnilipt>tidciitek sln'Ija proti bslniiii so-miSljpuikoiij. Kar hp pit dostaju forme Urn napadov — iiadaliiij<« dopisnik --¦ naj jih gospod liog razsvetli! Vaaj, <la hi uporabljal rokovicp! Ali kaj lioccto, ko pri ciianikurjih ust<.ipji veckrat pravica mesto sovrastvu ali jczi. - V leli poleza.» je oCrtal dopisnik polozaj v italijanskctn taborju v Trstu in joCe po nokdanji slogi, klicoC na pomoc od-paiinikp, kakor sta bila Hcrmct (Dunajcan) in pa Vidakovic (sin Itrvaskih stariSev iz Isire), kalera sta bila res pravi vodji te slranke. Ako pa ne bi bili imeli v svoji sredi leh odpadnikov, gotovo bi ne bili uspeli v svojih podjelih. A tudi dandanes so glavni korifpji te slranke — odpadniki slovanstva fill ncmMva. Tako vsaj kazejo imena: RaS-kovic, Burgstaller, Sialic, Riedmfdler itd. itd. — Hadik.dnej§i del iste slranke je bil skfpnii lansko leto izdajati poscben dnevni ca-sopiis ,11 t'aese*, kate '«ga je urcdoval ont Luzzatto, kalcr!»ga je izgnala iz Trsta tiiaSka policija. List sam ob sebi ni mogel ziveti in je bil ze enkrat zaspal, pa zopet od tnrlvih ustal. Ker slednjic ni mogel dalje, je tlrugit-nastopil pot veCnosti. iz kalere se nienda vec ne povrne. Vse pomoei slranke niiio nifi izdale, moral je umreli, ker ni naSel v Trstu rodovitnih tal. Tako se zgodi danes ali jutri iadi vedno umirajoCemu ,L" Indipendentcju", ki izhaja le ob milosti tiskarjevi, kateri z podaljSanjem 2ivljenja upa vsaj deloma po-kriti stroske, katere je uzrotila izdnja »L' In-dipfendenteja*. Lazi - liberolstvo zgublja tal pov.<jod, tako torej tad? v Trstu.
.Edlnost* jp obsirno porocala 0 sokol-skih slavnostih v Pragi. Svoj popis je kon-eala. s tenii zelo umestnimt besedami: Kon-Caje s tern svoje poroCilo ne moremo si kaj, da ne pozovemo slovensko Sokolstvo, da si vzame za vzgled 5e§ko Sokolstvo, v ka-terem je u?.ivotvorjena ideja bratslva, samo-zavesti in domoljubja. Tudi slovensko Sokolstvo naj hodi pot, kalero mu pokazuje CeSko Sokolstvo ter naj se trdno organizuje, ako hofe doseCi mej narodom in za narod take vspche, kakor ono. Pravi demokraliski duh, ki navdaja CeSke Sokole, in ki jih je dovel do stopinje, kalero zavzemajo danes, naj bise tudi pri nas udomaCil. V slavnost-neru sprevodu videli smo advokata polcg delavca. trjrovskega pomoCnika polegdr?.avnega poslanca, a vse presinjene t. jedno jedino mi-slijolSokolski sprevod bil je pravi triumfalni pohod in pregiedba CeSke demokracije. Red, kateri je vladal v inasah, bil je nasledek narodne discipline, kalero sta vzdrzevala le ljubezoi;i do stvari in podrejevanje osebnih zpija in nazorov vrhovnemu cilju — vse-skupnemu narodnemu napredku. Tako bodi i pri nas, ako hoCemo postati vredni starejsih naSih ieskih bratov Sokolov. Na resno in mozko delo torej slovensko Sokolstvo! Galea te §e ogromna naloga, katero moras in mores izvrsiti, ako le — hoCes!
Duh trla§klh laskth TZg»jali§d. V kakSnem duhu se vzgaja trzaSka ~ 2alibog i drugorodna — mladez v trJaskih obcinskih Solah, to se je pokazalo ze veCkrat, posebno pa ob takih prilikah, ko „zreli* dijaki kazejo
z dariii ,jdejalnia druzbi „Lega nazionale", ] da so zares „dozoreli* — v duhu lahonstva. Letos so ti korenjaski mladenei „p!emenitega | misljenja" (!!) — kakor jih nazivlja ,11 Pic-, colo* — bivsi gojenci obcinskega gim-nazija, veseli, da so pretolkli ,zrelostneB iz-pite, poklonili druzbi »Lega nazionale* — jedno srecko ita ijanske rente, nominate vrednosli 1000 lir in 5 lir v gotovini. — Mar se ne vidi kompetentnim So'okim oblastim cudno „naklucje", da abiturijenti obcinskega gimnazija avstrljskcga mesta trZaskega vsako leto poklanjajo ita-lijanskih lir »§ o 1 s ki" (?) druzbi .Lega nazionale"?? Kaj neki bi storile iste kom-petentne oblasti, ako bi slovanski abituri-jentje v jednakih odnosajih poklanjali druibi sv. Cirila in Metoda — ruskih rubljev ? ? Raz-locek je le ta, da slovanski abiturijentje ni-majo rubljev, v tern ko je lahonska mladez vsikdar preskrbljena z ,lirami"l       ,Ed".
Samoinorl v Trstu se primerjajc raz-meroma dosti gosteje kakor vdiugih mestih. Tako sta se te dni primerila kar dva zapo-red. Teiak Josip Jefnetig, star M lei, se je obesii na neki vodnjak; sestra nekega foto-grafa, Adela Pozzetti, pa je vsled nesrefine Ijubezai skocila s petega nadstropja na ulico. kjer je oblezala mrtva.
Isti'A. •— Glavna sknpficina istrske druzbe sv. Cirila in Metoda se je vrSila duo 25. t. m. v Opatijl. — V Pulju so usta-novili podruzuico druzbe sv. ("irila in Metoda. Odbor jo tudi ze ustanovljen, Podru?,-nica stftje 100 clnnov. — V MiholUlh so ustanovile tnmulcie rodoljubko tonsko podru.!nico, ki Stcje oi. danov. — V Pidnu se je sestavil obeinski odbor, izvolivSi si predscdnikoni Ivana Rovisa. —• ill. t. 111. je bila tof'ii v pazinskem okraju., kjer je u/,10-cila veliko skodo, — V Dobrinju so umo-slili novega ?,upnikti, c. g. Josipa Mrakovfiica.
—    »T r t a ft k i S 0 k 01* jo prirodil v no-dpljo izlot v Dolino, kolori m jo obtiftsol krasno. Cast mu!
Prcpovcd kroSiiJarstva v Opatijl, katero je izdalo ministcrstvo za trgovino due 28. junija t. I., velja vsako leto oil 1(5. oktobra pa do 15. maja nuslednjcga leta.
GolJuJIJn y ClWarlJl. — Citamo v „Slov, Nur,": Rilo jo pred 18. leli, Pijnnvc in za-pruvljivpc je imel undo pon««lvieo, Njogovu zona /. jedino hcerko jo slrasno trpela. Po-seslvo j(( bilo eksckulivno prodtmo. Kuppc goni druzino nn ceslo. Zona prijoka k zmi-uemu dobrotniku. Ta odkupi mnlo posedvice, Izroci joj jo na uziviinjo in odplucovnnje » 0% obreslini. MoJS imdnljuje svojo zivljcnjc Z drugo :>.ivi. Cola vrsla poslranskili otrok. Domu hodi jest, rn/.bijat iu protcptivat soprogo in liCfrkn, Dobrotnik iimrjo. Zcna prljoku k ujo-govoniu nnslodnikn, Tozi, d» jo njo zdivjmii i)i'.^, kriv, dn no moro odpluccvtiti, NuHlcilnik da Rusln?,ka n,j<»j in »wj lorn nckuliko odrasli becrki. Dnio jiinu zivcza l(} lot, Kupi jimn kfavo. HiSa zgori, Sezida jo iz nova. Dolg bo .skoro poravinui. Mali in hH sta jako hva-lozni. Muter gkrhi, da ne bi promok'ujn dobll njo Koprog. On bi g> did poHlraiiBkim otrokom. ltoce ga oliranili jtjdiiiemu svojemu otroku, Pros! v lorn smislii. — —. — — •— Lnslnik predlaga: Prcp'mna mater, zagotovljenjc ded-Scino za hCcr. Matt odkloni. Lnslnik stuvi drug! predlog: Prepis na heer, zagotovljenje do-smrlncga uzilka muteri. Mati odkloni. Mali hoce vse zase. HCere ne pozna veL. A la je veft odsluzila, nego slara. Mati se je zavzola s svojim novrednim soprogom proti svojemu otroku! Mati vlo/.i toibo za izroCito,v premo?.enja. Hfii tozi za svoj zasluzek. Mati neCc ni vedeli o kaki poravnavi. Hci se poravna pred sodiscem. DoloCi se razmerje zastuzka malerc in SiCere. To razmerje zagolovi se z iulabulacijo. Goljufija! Sarenjaki vsi na nogah! Kazenska ovadba! Drzavno pravdnistvo proucuje stvar 7 niesecev! Te dni izjavi, da to ni goljufija.
—    Dobrotnik bil je pofc. rodoljub Y ran Sabec, njegov naslednik pa de2. poslanec Slavoj Jcnko v Podgradu*.
Vladiii povcrjnilL t TrAItu. Pi-sejo iz Trzica duo 21. t. nn: V lorek, 23. t. nn je starosla obe. odbornikov gosp. ftimic star, doloeil drugo volitcv zupana in sveto-valcev, ker se prva  ni mogla  zvrsiti  zaradi
—  odsotnosti tnanjsine in virilistov. Dezelno predsedslvo pa je danes odredilo, da volitve ne bode, ter je za casno oskrbovanje obcinskih opravil na obcinske stroske postavilo c. kr. vladnega koncipista g. Riharda VVene-dicter. Ta izvanredni ukrep opravicuje se s tern, da je volitev obcinskega predstojnistvadne 10. t. m. slranka manjsine prepreeila in da pri sedanjem razmerji glasov v novem od-boru ni pricakovati pozitivnega volilnega rezullata.
Skupno popotovanje na narodopisno razstavo r Prago. V Ljubljani se je za-snoval odbor pod predsedstvom ravnatelja in dezelnega poslanca Ivana H r i b a r j a, kojemu je nanien, prircditi skupni vse-si oven ski obisk narodpisne raz-slave ceskoslovanske. Udelezenci se odpeljejo v Prago dne 1. septembra s poSt-nim vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 9.55 do-poludne, iz Ljubl,jane 2.52 popoludne itd. itd. ler dospe na Dunaj ob 6. uri 50 min zjutraj. Vozni stroSki iz Ljubljane v Prago in uazaj bodo znasali 44 gld. 38 nvc. v II. razredu, 27 gld. 84 nvc. v HI. razredu. V Pragi se preskrbe cena stanovanja, tako, da bode — kdor se hoee voziti v tretjem razredu — labko izhajal s 50 gld. Vsa pojasnila bode rad dajal odbor.
Stajersko. — Petindvajsetlet-nico mashistva.bodo praznovali v Ma-riboru dne 30. t. nn sledeci velee. gg.: Karoi HribovSek. Mih. Lendovsek, Ant. SuhaC, Joz. Crnko, Franc Hirti, Lovro JanzekoviC, Malija Kelemina, Alojzij Krefl, Martin MeSko, Franc Polak, Martin Skerbec, Franc Skorjanc, Franc Zmazek.in>z. UlCnik. — Zlato sv. maso bodo praznovali vie. g. Florjan Kleine dne I. avgusta. — Konservativnemu po-slancu Kalteneggerju, kateregazdaj loliko grdijo po shodih in casnikih vsi nemski zagrizenci, je katolisko-politicino druStvo v Konjicah poslalo zahvalo za njegovo odloCno
poslopanje gled6 celjske zadeve v driavnem I zboru. — Proti celjski gimnaziji je j til volilni shod v Mariboru. Govo. Ua sta po- j slaftec dr. Kokbschinegg in znani ,kmetski j prij'atelj" dr. Eduvard Glantscunigg. Tudi v Ce.lju so imeli Nemci enakshod. — Na mes t-niSki svetovalec Sarsch je v| Kinderbergu razveljavil sklep okrajnega za- j stopa proti celjski gimnaziji.; Poluraden gra§ki ! list svari zastope s samoupravo pred takim i hujskanjem..—- Obravnava pred po-r 01 n i k i proti odgovornemu uredniKi ,S 1 o v. i Gospodarja", ki seje imela vrsiti dne 23. julija, je prelozena na poznejsi eas.
Cujte, kaj S5gan|e dela! — V nofii po 11. uri dne 18. julija pripeljeta dva hlapca yinickega trgovca Bluhweisa Stacunsko blago iz Ptuja do Miklovega broda pri ZavrCu. Oba sta bila pijana od zganja. Prvi, mislee, da je prevozaC ze po njega prigel, pozene konje. Toda gorje! Na strmem predmosticu se konja ne moreta vefi obdrzati; in vse, konji in voz s hlapcem vred je slo v Dravo in utonilo. bkoda znaSa s konji in z blagoiu vred okoli 1000 gld. — brez hlapcpv.        ,Slov. G.«
KoroSko. — Dne 14. t. ni. je zboro-valo katolisko-politieno in gospodarsko drnStvo pri Krajcarju nad Tinjami. Shod je bil sijsjen; zbralo se je nad 200 posestnikov, ki so skozi tri ure pozljivo poslustili govorniko in jim glasno pritrjevali. Sliod sta pocastila s svojo prisolnostjo tudi vie. g, Tinjski profit Lovro S e r a j n i k in rodoljub f. g, dekan A. Wie-s e r 5 nadaljo vce sosednih zupnlkov. Zboro-vnnjo je vodil g. V. Legai. Govorili so rnzni govorniki, mej njimi gg. Kadunt, Logat, Haderliip, zupnik Troibor in drugl,
Razgled po svetu.
llrzavnl /bor. — Minolo soboto jo imela poslanska zbomina evojo poslednjo Bcjo, v kojl so vsprojolt fiunncni ssnkon v Ireljcm branju. Vm se jc vriilo 7. noiiako litphanicno naglico — poslancom so je vi-delo, da so jim mudi domov. Saj pa ni eudo v toj grozni vroCini, A no lo vrocinn jih jo gnala iz zbornice, ampak tudi noznotmi od-noSnji, ki so zavlndnli v njej. Saj grt pn ludi ni bilo So tako dolgegu, zajodnn p« luds loll brozplodnoga zHsiidtiiijn, Ako odHlojono po-slednjl nv«Bci; po odftlopu konlidjiiko vltulo morauio rod, «lu bo «o v zbornlcl sicer mnogo prcpirali in rasspravljali, a dognali nfso niccHnr. Bila je gola potralu casn, Vos drngl cus m potratili m prcosnovo dnvkov, toj ptisreni zelji bivftoga ininiHlm Ploiicrja, u doguali jo niso, tunpak odlo^onit jo na no-doloConl fna vslotl siluo opozlcijo, kl ju iia-Ht«la proti l«j prcosnuvl \m& viomi stmn-kimii, knlwrlni j« pri sreu blagor duvkopla-ciivalci!v, Zu lo prooHiiuvo mt mo poliali, a pii loin 00 zuitt'iimrili svojo prvo In glavno dolznort: drziwnl nvornfeuii.Ta popcihia bro?.» plodnost jo vzlmdila »lodnjla novoljo tudi na nujviftjoiii iiioslu. Mtnistct'Btvo WindiHchgrflt-zova, vidovfto, da jo zgubilo vso /.usloinbo ntivzdolaj in Imli zaupanjo od zgoraj, so jo morulo umakniti drugemu za^usnemu mini-slerBlvu, ki jo v poslodnji hip in v razmcrno krutkem Cusu dognalo proru^unsko razpravo. Trclmto je torej nekukega pritiska od zgoraj doli, da jo zbomica storila najnujticj^o svojo dol?.nost. To zasedanje se je vriilo torej v znumenju popolnc brezplodnosti, kct jc bilo pod upiivom nemsko • libcralnih slrankarskih koristi. Poleg tretjega branja fuianCnega za-kona bila je na dnevnem rcdu ludi prcdloga o zaCasneni osvobojenju hisnega razrednega davka za prezidavanja v meslu Opa?a ter razne interpelacije. Med drugimi so intei-pe-lovali poslanci dr. Gregorec in tovariSi radi postopanja dezelnega poslanca stajer-skega dr. Wokauna — ki je sodni adjunkt
—  ob celjskem uprasanju. Ta gospod je ta-ko'tikoe vodil vso agitacijo v Celju proti omenjeni postavki. Minister grof Kielman-segg je odgovoril tudi na interpolacijo posi, Luegerja in tovarisev glade obcinskih volitev na Dunaju, zatrdivsi, da jo uradnikom za-gotovljenfl popolna svoboda glasovanja, ker obcinskega zastopa vlada ne smatra polit. ziistopom. Vladi da je le do tega, da pridejo v obeinski zaslop zares dobri upravitelji obcine. KtScanski socijalisti so bili kolikor loliko zadovoljni s to izjavo, vendar pa je prcdlagal poslanec Lueger, da se otvori raz-prava o torn odgovoru, ccmur pa rti pritr-dila zbomica. V svojem zakljucnew govoru je predsednik bar. Chlumetzky Stel zbomici v zaslugo tudi vse ono, kar je paC priCela, a ne izvrsila. Tako pa je iepo navel volilno p r e o s n 0 v o, ki je §e skrita nekjt v temni bodocnosti, davenopreosnovo, ki seje po odloCni volji narodov niorala umakniti z luci v temno ozadje, ter k a z e n s k i z a-kon, o katerem niti proroki ne vedo, kedaj stopi v veljavo. Slednjic je grof Hohenwart izustil obvezno zahvalb predsedniku baronu Chlumetzkemu.
Dunajskl protisemiyc so slozno gla-sovali proti proraCunu'v tretjem branju, mej temi ludi knez Liechtenstein. NajzanimivejSe je to, da jc ludi dr. Lueger navajal celjsko upraSanje za povod, da glasujejo proti prora-Cunu.
SplncU; to vitra Luzzatto. — Poslanec Vekoslav Spii ' je del v svoji seji poslanske zbornice z o 1. julija 1895 pod svoj kriticni noz k; kodiiove solze iidovskega poslanca Luzzatt* iz Trsta. Rekel je: .Moram
—   ne morem drugaCe — odgovoriti par besedij na to, kar je onienit posl. Luzzaito glede Trsta. Tozil je, da drzava ni nicesar storila za Italijane v kullurnem pogledu, da isti nimajo nikakih srednjih Sol, zahtev.il je vseuciliSce in uciteljisce z italijanskim jezi-kom, a izjavil je Zajedno, da bodo oni in tovariSi glasovali proti celjski postavki, ker imajo Slovenci itak 2e preveC! Gospdda moja! Kar se doslaje srednjih Sol, moram le omeniti, da drSava tarn ne vzdr-iuje ni ilalijanskih ni slovenskih srednjih Sol. Res t>a je, da drzava vzdriuje nem^ke, mesto pa'italijanske Sole, ler da obcina, ki skrbi za italijansko prebivalstvo mesta triiaS-kega, ne skrbi za slovenski del prebivalstva, Ona je torej istolako kriviCna nasproti SIo-
venceui, kakor dfzava nasproti Italijanom in Slovencem. Glede uiSiteyiSca v Kopru.— in jednako je z zenskim udteljiseem v Gorici — postopajo z nami vsemi, Italijani, Hrvati in Slovenci, jednakomerno praviCno ali nepra-vicno. Gled6 ufiiteljiSca ne bi se smel torej gospod tovariS vefi toziti, kakor se pritozu-jemo mi, najmanje pa bi smel reci, da imamo mi prevec. Kajti le tu pri ufiiteljiscu smo jednakopravni z Ilalijani. Gosp. poslanec je skoraj v isti sapi zahteval vseu6ili§ce za Italijane, rekfii, da imajo Slovenci preveC, da si nimajo v Trstu niti jedne narodne Sole. Tak je Cut praviCnosti naSih sorojakov! 8000 Slovencev v mestu — naglaSam to — 8000 Slovencev v mestu, brez predmestij, z okolo 1200 olrok, dolznih bbiskovati Solo, nimajo nijedne Sole v svojem materinem jeziku. (Cujte! Cujte!) Iz tega razvidite gospodje, kako potreben js predlog prora-Cunskega odselta tudi gled6 Trsta. Ali gospdda Italijani pravijo, da imajo Slovenci Sol v okolici tr2aSki; da, dasi jako malo v primeri zLonimi v^mestu.^Toda jaz upraSam, znkaj— je mestna obdna tr2aSka po oklici zasnovala italijanskih Sol uli vsporadnic, ako U take obstoje v mestu P Ako bi bile to-le tudi po-trebne, ako bi namrec v okolici trzaSki I?ilo zndostno Stevilo ilalijanskih Solskih otrok • kar pa ni, potem bi imeli italijnnsW otroci prav lako daloC iz okolieo v mosio, knkor slovenski olroci iz mosta v okolieo, kjer pa so sicer solo pwrntipolnjoiw in Wer bi morall zgraditi posebna Bolsku poslopja ?,& mealno otroke, ako naj bl Sio po volji moslne obelno. Tak jo zopot Cut pravldiostl nvlih sorojakov! in uprav ufinl njiravi moram povodatl, da iiiadna stotlslika k lota 1857, lekazujo 53 odstotkov Slovencev In M odstotkciv llu-lijunov v Trstu 7, okolieo vrod, Dandnnoi, ljudsko lloljo 1890 ko«o 75 odslotkov Unlijwnav in 25 odstotkov Slovoncov, Nobona ilolljonskii vlada no bl bila tollko storila w poiuifjau* toije Trsta in okolieo, kolikor je storila avptrijska vlnda v poslednjlli 30 l,tili«,(
Tiskovna Nvoboda v nasi polovlcl dr-zave je jako ozko, z'ikoni pet so tako rmtoxljivl, do jo moro drtovni pravdnik omoilll kakor hoee, ztnsl! kor ima na mxpoliigMuo ,objok» tivno poitonnnjo*. To so ulogno dolorni pro-moniti, Vodja provosodnoga inlniatonlva jo noxnanll v soji drz, 1 tora t diw ID, t. mM da jo 8a minister SehOnborn narodl di'» znvnim pravdnlllvonti da mora slodill vsakl hoiififikocijl subjoktivno poglopimjci. Vslod toga bodo odsloj sodlli Ijiulgkinodntkl nli porol-nlki 0 aprnvteonoBti k(M»flska<ilJ, in lo jo vollka pritlobltov zu PiiHiilkni'stvo. |)r;„ pravilnllll m po so bodo Hinoln omojevall nil objnkllvno noslormnjo In lo iz okIvov na jmvno korlill, Tu izjoma obuja domnovunjo, da numora ne bodo dosli boljo.
Olant ncmhko lovlep so so (tbrull ml-»mlo soboto na bunkotu, pri katcrom no, kolikor so jo dalo, kadill drug drugomii, In ill didu, da v sploSiicm dhmi nlso vldoll, kako obupno jim jo sodnj polo^onfa Trdlll 10 so-vciin zopol, doniur so dandanon imojo zo hlednja polltiftku buba, da 10 onl saml nam* ro« d r f. a v n a p 01 r 0 b a, Jfldon govornlk za druglm so zutrjevull, kako jodini In slo^iil so oni mod seboj, NujIopSu slika tuga jedln-stva in slogo jo pac dejstvo, da so mnlo ur popred bili noslozni ob mijvaznojSetn gla-sovanju — o proraCunu; jodni so glasovali za, drug! proti proradinu, veliko jih je pa pobegnilo iz zbornice. NcmSka levica jo sedaj kakor osel mad dvema kupoma sena: ki ne ve, na kateri strani bi ugriznil. Stranka dvornih svetnikov in takih, ki bi hoteli postati, vleee na jedno stran, drugi, ki ne le-lajo tako visoko in jih mud le skrb za — mandate, pa vleCejo na drugo stran. Pri Sumecem Sampanjcu pa so seveda vsi jedini. Lo Sal, da volilci nimajo nicesar od tega, ako se poslanci spominjajo svojih volilcev pri — Sampanjcu,
Itaiya. — Naslednja mifina dogodbica se porofta iz Rima: Pred nekaj Casa so bill ukradeni grofinji Cellero drngoceni prstani. Policija se je trudila noC in dan, da bi tatii zaslcdila, toda ves trud je bil zaman. Kar naenkrat pa so zaceli ljudje Sepetati, da policija v6 za latii, toda ga iz politiCnih uzro-kov ne mere in ne sme izdati. Gasnik HMes-saggero" se je jako zanimal za vso stvar in je poslal poroCevalca, kateri naj to zadevo pre-iSCe. PoroCevalec je obiskal okradeno gro" finjo Cellero, katera mu je povcdala, da je o polunod §e imela dragocene prstane, potem so pa izginili. Grollnja je tudi povedala, da je o istein Casu zapustil hiSo neki njert znanec in se odpeljal domov; ni pa hotela pove-dati imena tega znanca. PoroCevalec je vse to porocal v listu „Messaggero" in potem pravi, da bi redarstvo mqralo svojo dolznost storiti in onega obiskalca grofinje Cellero o vsej zadevi nekoliko povpraSati. Drugo jutro pa pride v pisarno nrednistva „Messaggero" jako flno obleCen Clovek in s surovimi besedami protestira, da je on tat dragocenih prstanov groflnje Cellero. Urednik pa mu je prav mirno odgovoril, da on nic ne v6 proti njemu in mu sploh znano ni, da je bil prijatelj grofirye Cellero. Ta mladi gospod se je imenbval L u i g i C r i sp i, advokat in sin ministerskega predsednika. Casnik .Mes-saggero", kateri je velik nasprotnik Crispija, je drugo jutro poro&d pogovor s CHspi-jem sanim in potem pristavil z debelimi Crkami, ia je bil Luigi Crispi oni dovek, ki je obiskal grofinjo Cellero oni veCer, ko so bili dra-goceni prstani ukradeni. Zaradi te izjave Casnika .Messaggero" je zaCelo redarstvo vso stvar natanjko preiskovati. Kak6 jo dozene, je upraSanje.
EHJ iuazatto r»rosl zopet r .Vt-strUo. — Znani Cifutski novinar Luzzatto, katerega je izgnala iz Trsta avstrijska jwlicija iz politicnih uzrokov in kateremu so ustregli tr^aSki prijatelji pri odhodu v Rim 2 lepo svolico 6000 gld., je prosil avstrysko vlado, naj razveljavi njegov izgon, ker bi rad priSel na Dunaj kot dopisnik rimskega casopisa .Tribuna". Kakor se vidi, gospod Elij] ima venderie skomine po Avstriji, v kateri je prebil lepe dneve, a ni znal ceniti nje gostoyubja. Ali mu vlada ustre2e P
Razgled po slsvanstem svetu,
CcSka. — Narodopisno razstevo obis-kalo je ze 300.000 oseb. Dne 19. t. m. so so pripeljali na razstavo tudi Bolgarji, okolo 200. Cclii sedaj pripravljajo pot misH za fceSki Eurodnogospodarski shod, ki bi se imel vrSiti konceru meseca septembra. Due 18. t. m. je umrJ za kapom starcsla- (zupan) Kralj. Vinogradov, g. Jan Prokopcc, v 71. !etu. On je pozdravil sokolski sprevod ime-norn meata Vmojrrndi. Bil je iskren rodoljub. Mir njegovi duSi!
¦0 ncsreS! v Hostn. — O tej ncareci smo kratko porocnii v „Prim * tu dodajamo: ,BiIa jo dezevna vihoma noC-. Proti U. mi so lil:fnhj iifrosnile vse plinove svetiljke po ulicali ir lii&ili. Ko se je pogreznila prva hisn, nastala je odprtina v premeru treli rnetrov. Descl mir.nl potent so se porusile Iri male hise, zajertno pa je iz jcdne odpr-tine v kolodvorski ulici jela sikali voda. Vse liiSe v kolodvonki ulici so morali osiaviti ljudje. Ob il. nri se je pcrusila liiSa nekega zdravnika. Po II. uri sla se' pomSili dye drug's poslopji in iz niS vin dvigni! se je plamen, Neki 70 - lclnf liolnik zbezal je na nliro v svoji noeni oMeki. Potem se je po-rilSil del liolela //sua Fpt-1" Uv naslal Indi In ogcnj. Kiiialu na to se je pornsila neka ilvouadHlropna hi»u ter je v pravem pomcnii lie.sede Ztfinila v wmljo, lako, da je yideli miiiio sleme. Na lo je naslal mir. Toda kinalu se je pnnriil nasip t >leznii:e Anssitf-Tnplico in liisiea jediieg.i zelezniskega fnvnja. Vse lo se je godilo ob h'iIikmii dezju in giozni lemi. Kit se je I ilo bali eksplozij, morali so znpreli napeljavo plinn, vsled Peaar je bila populna tenia po ulicali ?,jndje so postavili sveCe na okna. In v tej nedoslatni razsvei-Ijavi bilo je videti na stoline na pol nagili oseb, bo.sili in brez pokrivala, kako so biteli ,<o uiicah v notranje niesto. Mi:ogi so nosili posleljno perilo na brblib. Vse goslilne so bile jieiiiipolnjeiie, Tudi zjuiraj zgortaj se je pornsilo vefl poslopij. I'liee so izgledale lake, v*iko>' da Ijndje heze pred sovrazni-konn liliistnn so nakladati na voze bisuo opruvo in obleko. Do polndne se je pornsilo IS poslopij. Prebivalei istih so reSili le goto zivljenje, fckodo eenijo nad dva milijona. Splosno sodijo, da je bila ta noc v Moslu groziiejsa nego velikonoCna nodelja v I.ju-bljani.
DalmiU'iJn. — Dnlnialinski dezelni ylior je razpitseen, a volilve se bodo vrsile v polo-viei iiicseca seplei ibia. — Splitska odvelniska zhowioa je zukljtifilu, zanaprej brvaski lii'iidoviili. — I'redioga za zelezniro, ki bi ve;'.ala Split z liosno in ,i kateri smo zadnjic porofuli, je bila sprojela v dr/avnem zborn. Vsled tega je npanje. da se nacrt uresniei na blagor to zupi Sfieno detele. — V Kor-fmli so i"ieli boga* lo\ sardin, kajti ulovili so jilt S00 sodov.
lli'vasku, Uradne „Nar. Nov". /. due 22, t. m. pviiiasajo na pi'vem ¦ meslu naslopno vest: „lvakoi' nam porocajo z me-rodajne struni, sel je preuzv. g. ban grof Kliueu - lledervary zadnjic na Duriaj nalasc zato, da naprosi Njeg. VeliCanslvo cesarja in kralja, da bi potustil s svojirn obiskom meslo Zagreb v mesecu oktobru in sicer o priliki, ko se otvorijo razni prosvctni zavodi. Nje-govo Velicanstvo je v. gctovostjoob-Ijubilo, ua obisce nase dczelno glavno rnesto, kar se zgodi menda v polovici oktobia. Preuzv. gosp. ban je povabil k isli slavnosti Uuii ogerskega ininislra - predsednika Bant'lija in ogcrsko vlado, katera se pozivu odzove". Tako poroCajo „N a r. N o v i n e" in pristsv-ljajo, da je eesar obiskal Zagreb zadnjic meseea marca I. 18G9., to je pred   26.   leti.
— 8H r v a t s k i B r a n i ka prinaSa v poskdnji svoji Stevilki clanek „Slovenci in Hrvali", v katerein jako lepo opisuje slogo, ki vlada mej isterskimi Slovenei in Hrvati ter navdajr. na Ijubezcn mej osialimi Slovene! in Hrvati sploh. Clanek zafcljueaje tako - le: ,Kad Covjek ovako promatra vedru onu i milu, bajnu j Carobnu sliku, koju iau slika sloga i ijubav hrvatsko-slovenska, onda se Cisto razzalosti, kad promisli na naSe strancarske prilike, koje imademo s najbli-zom syojom bracom Srbima. Kefleksijama o tome nefemo da si pokvarimo onoga duSev-noga uiitka, slo ga imadosrno misleci ua Ijubav izmedju Slovenaca i Hrvata. PrepuS-tamo Citateljima, tla o tome razaiisljaju, a sve Hrvate molinio i pozivamo, neka citaju slovenske knjige i no vine, neka prate njihova poli-ticka i kulturna nastojanja, neka ih pomazu i moralno i materi-j a 1 n o, j e r sve, § t o smo u C i n i 1 i Slo verier, ma, uCinili smo i  sebi".
Bosna - Hcrcegovinsi. Bosanska vlada je baje dobila vznemirljive vesti iz Novej-a Pazarja. Izvedela je, da so se pokazali razni vodje ustaje iz 1885. lela. Vlada je naro-Cila vojaskim in 2andarmerijskim poveljnikom, da naj o vsem lakoj porofiajo degelnemu poveljniku v Sarajevo. Mej drugimi stu baie prisla v Noyi Pazar znana uslasa Stojan Kovacevic in Sali Aga Fortis. Oba je ukazala vlada zapreti.
Bulgarija. — O Stambulovem uo<*rcbu brzojavljajo dne 20. t. m. iz Sredca: MrtvaSki voz je bil pokrit z mnogostcvilnimi venci, rued katerimi so bili venci. cesarja avstrij-skega, kralja romunskega in kraljice angleske. V sprcvodu so bili vsi diplomatiSki agentje, toda mjodna slazbena oseba bolgarske'ga dvora. Na mestu, kjer se je bil dogodil atcnlaU ustavil se je sprevod, in Petkov je izustil govor, v katerem je rekel mod ostii-lim: Na tcin mestu je padcl pod udarci najetih(?) morilcev najboljgi moz, kateri je yehko stonl za domovino". Pri teh besedab jenekdo vskliknil: rLazes!» Nastala je slra^na zmesi.java. Dccki, ki so nosili veuce, vigli so jih od scbe, ves sprevod drciijol se je v stran. VeC oseb je padlo. Uedarji so' napra'i-.vili red. Po pogrebu je sla.ninoztca demon-strativno pred francozki konziilat. Ceta dt-monstrantov hotela se je zahvaliti na
pisanju frncoskega Casnikarstva o atentatu. Redarji in konjistvo so razgnali demonstrate. Daljna poroCila pa pravijo, da se je pogreba udelezilo 200 Bolgarov. Kc je nastala grozna zmc5njava na mestu, kjer so napadli Stam-bulova, se vnanji diplomatje niso mogli re-gili ter jih je mnozica pornSiki na Ua. Bilo je grozno upitje. Mnozica je grczila P«?lkovu, najboljemu prijatelju Stambulova. Ko se je ortdiiljil sprevod, lezali sc> venci So vedno po tleb, bil je grozen prizor. Na pokcpaliScu je bilo zbranili ogromno ljudij, in sicer na grobu rnajorja Pardee in tovariser, ki so bili, kakor znano, zrlva okrutnosti Stambulova. Grobovi Panice in tovnriScv bili so oleraseni bolgarskimi iaslavami in cvetiicami. Od di-plomatov doSla sta na j-okopaliSCe le s:astop-nika Srbije in Piomnnsko. Nast.ivljena je bila konjica, da bi se i:e spoprijeli prijatelji in nasprotniki Stambulova. Jz vseb teb dogod-kov je razvidno, kako obsovrazljen je bil Stambulov pri ogroiimi vecini naroda bol-garskega: ti dogodki govore pat glasneje nego vsa pmslavljanja dnnajskib in budim-pestanskib listov.
Boljfarsk'o ilrpntaefjo je ruski car vs-prejel. V s p r r« j o m j e bil n a d v s e p r i f- a k o v a n) i- p r i s r c «• n. Najprej je cur vsprejel mctrnpnlita Klenienla v svojem kabinetu. M^lropolit je blagoslovil rara zla-tom oprnnljeno podolm Jezusjt. Avdijenrija je trajala dolgo, potcm j«» oilSel rar v spreni-stvn mclropolila v kroioko dvorano, kjer so fakali driigi cleni deputacije, Deputarija je izjavila svoje sozalje na sinrti >arja Alek-sa.idra III., h tudi nbzalovarije, da Imlgarski narod ni nuwel zc popred in iiepnnrediio iz-javili svoji«ga sozalja, na kar je mlgovoril car, da ni nikdar dvi»i-:l ua odkrilosii-nosti naroda bolgarskega if boCe Scititi istega tudi v bodoce. Kakor . nesramna trditev, da je iimor Stambulovega v kaki stvarni zvezi /. nalogo te deputacije, tako golovo pa je, da se v dugodkih v Petcrburgu in Sredcii zrcali velikanski preobral, ki se je jel vrSiti na balkanskem poloulokii. — liepnlacija je odpotovala suboto zvecer iz Pttlrograda. Taj-nik slovanskega .lobrodelue^.i drustva, ninogo fasi.ikarjev in zaatopniki bolgurske naselbine in bnlgnrskili dijakov spremili so ilepulacijo na kolodvor.
Kllhijn. -- Neka delniska driizba lioce ustanovki plavajoCe gledaiiste na Volgi. Po-trebna glavnica je ze zlozena. Oder poslavijo na velikem parobrodn, zgrajeneni po anie-rikaiifkem iiiu'imi. IVostora bode v tern gle-dali^.a za lOOOoseb. Poleg potrebuih sliramb ya ob'.eke in sob za umetnisko in npravno osobje bode na ladiji tudi \elika restavr.M'ijska dvon.ua. Parobrod bode vozil po Volgi in se ustavljal osobito v meslib, ki iiimajo gleda-liSfa. Angazovani sta ze dve gledaliSki druiibi in sicer rnska za dramalifiiie predstave in l'raiu:«»ska za operete. Vrbovno vodulvo ima poiljeluik Strupanov. — V Moskvi je prifiel v nienazerijo Klcbergovo neki precej vinjeiii kofija*. Stopil >c pred zverinjak, v kab-rem so bili levi, in sknSal jedncmii levov iz krmnpljuv i/trgali kost. Levi so ga pnpadli za roku in mu jo stnibovilc razincsarili. da si je krotitolj takoj priskocil na pomoft. Ivoci-jaz je nevarno ranjen in ni upanja, da okreva.
Ilcnnebei^-Sciilc              !
—   sinr flclit, worm >!irckt ab aii.'incn Kulnlktn lii>zoi;i'ii
—   scliwaiz, woiss unil fiirlii^, voii Xt kr. his li. IWij p. Meter-- (ilalU ^I'slix-ift, karricrt, poiiiustcrt. Onmnste etc. j.-ii. i2Kl veisih. Qual. unil 2IHKI vit^cIi. V:\rbn\, [)t>K*ii:s etc), porto- und sfouorfrei ins Hau*. Mustt-r utn^olicnc]. Ii(i|ipi>llcs Iiri<>f|irirln n. il. Schweiz. Scitloi-.-Vabrikrii (.'. Utnneljcig (k. u. k. Jloll) Zllrttl:
*                                                     »
*   Slovene!! Spominjajle se o vsaki *
*   priliki Solske dece v „Sloginih" zavodih. p
Gostilna Antona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario St. 12
priporofa se rojakom   iz GoriSkc   in d«igim Slovencem a Trstu, kajti v istej   se  totijo   le   pristna
vipavska 6rna in bela vin a iz pryaSke ob6ine in s Krasa.
Priporoca se posebno Slovencem, ki pridejo
po opravkib v Trst.
Kuhinja praw dobra in po ceni.
Ivan Cej
trgovec z ogljem
via del Corno Sim is v Gorica
priporoca svojo bogato zalo^o sladke^a ojclja.  ka-tcro piodaja po n; :;ii/,ji ceiii in dos<a»lj.i na doui po naro<*Hu. No bqji se tekmovaiija od nijedne strain.
Mlekarija M. Wasmeyr
v „TiwilijB* (BarnBOYseE — toa dolina) pri Carici,
priporoda
dnevoma sve^e zdraviino in za
dojenee prlrejeno mleko. Dobiva sc r pnidiijaliiki .festvln pri
Ivanu Jatieseh-u
(prcj F. Aipi & C.)
v Vrlni ulici (via GLnrdino).
------Po zdravnikihpriporocano-----
Podpisani priporoca svojo
ki je premescena iz biSe st. 4. Irga sv. Antona v bi§o
St. 2 ulice Dreossi-^MS|
Kr»Y«n iiren-j«§6« „St«Ha d* oro" nn Isteiu trgu.
Udani Ivan Toso, n.izur.
r.)ilpiiaui naziianja .* tem p. su po^estnikom. pditum in nbrtnikom, ila je prrrzel n> s»v»j niun s "i*. jnlijcm isa». o.l vetike^-a poses'.oika ^ Franca Jozttf* Pei'enka r Pcsln pri Rihewbergn Icze.-i mlln, fcnvaenieA, *a?o lu prbalnfro (sbtpo za je.*-i:'en) in <1* iz.ieluje. turstcno m<ikA„ tarSIeo ilefeelo in L <i)hio, pSeiiieao j»ofe» (za liisiin- raloj, kakor tuili prim jefmen; ilalje izilelttje \r. mjltolj^a ie-Ieza in jek!a: vile, Inpate, kladiva In drawt orodju. Ima v zaloiri raiuofrsten trd all mrtak re/an le^ najlioIjSe IcaknvAsti in p\ prnilaja po nizki t-eui.
Melje prott plai-iln v {fototial ali pro'.i re-stnemu in uraiKnemu plaeilo t naravl: turtii.-u, pSonico, ajdn itii.. tikor tu.lt f»ri.a je?mf:a.
Prerzema na Tcstno In reno poprevljanje pluge, vile, tnotik« ilJ.
iaga po ccni, panje ia rfr«*es» t«r Izdelaje •Irske.
>^o.-aj naviMlena LLi^vi pro.laj.i ax vclik(» in ilrobno tor po=Iuzi po»:i:nr>.
Vozniki iz oddali*nib hrai«v, hi prip«~ Ijcjo ml«t turiico, picniea ML, dohoilo <¦!•«• nemu Laau nrimarns \mi.
Potlpirajfr se na .'U-letno rulinarskr. Kku.;!t,'<>r katiTJi jr pn-liil v mtjvcrjili avstro - o^er^kiit inliutE: (-J7 lot j« liil pri telmii'nciii vi»l.-Uu !>tva«.vr.   R:Jina  v
'•liila   iiarnrila   ter   z.ifroiavtjuje   pi=V.en<».   vi->;m.   ir. Irilrn pn^'rpzho Mtii
V IVkln {Hili**ir.lu-r(.'i, <In» l«. .irilij-i t^ •:,.
I. ROLLETT.
Naravna   minaralaa voda ix raznih
Kamlcniy farmacavtidni In drogoriiski Izdalkl najbolj dlalana domaia in tuja zdravllska posabnosli.
Ribja olja, naravno In izvrstno, pri-jatnaga okusa In kemiano Listo.
Ribja olja z zalazom all ^alaznim Jodom.
Najdl9toj>« ivepleneklsio apno e. kr. kmetijska iola v Goricl za vinarsko rabo.
Zdravlla   za   zivino,    konjski   cvel,
konjskl praiak, govajl praiak.
Homaopallftna zdravlla.
prodaja novdiihlanovljena lekaina
A. Gliubich v Rcbatiscu. Cudovite kapljice
sv. Antona Padovaiisk< ira             i
NcprckfiHljivi! /.ar,ifl rml!>vilili nm-t'ij in oilnlraiiijii v kralkfin «'a.-,u s pripio>t«i ralio enc iW'-'va ilnikr.it. na <lau. VNiiklcr.. l.oU'Zi'ii zrlo.l.vno, zlalfi zilc, (i!i.nlii'i>, liipolmuilrlji-, na jclrili, ekazcin' krvi.
One cue .stekleniee ',){) Uv.
1-rr.iliya w v vm-Ii (flavnili l.-k.ir-niiah ia svclu. '/a miiiiriln' in pnSiljalv«> pai!i|inri v IckuviiUi
CristoColetti v Coriei.
Od preniiiogili zalivul priiibriijcino til le dve:
V St. Stebri ua Koruftkoiii, 17 april 7. velikim vesi'Iji'iii Vain naziiaiijain, da je iiKtja mati ozdravela, k<> j.- zuiizila i! slekl. Vasib slaviioziianili kapljic sv. Anlmia. Imel., je kr.'; v prsib, kalereKa'imii»»i zdravuiki niso mogli ozdravi'i, dokler me rin-.-fjn slneaj ni opozoi'if i,a V'aSo fudovilo zdravili». Posijile mi . . . itd.                            Jam:; I\ons<kiifc.
Mai I en berg. Nad :!(> lei Irpel seiri na si.:!)i bolezni, dokler niseiu zaeel uzivali s|ovecib kapljic sv. Antona. Pn.sim, da mi zopet poSljeto . . ild.       Johann Kmutitech.
Vsakovrstno                            M
loncene peci
Sole, urade» hotele    M
ild. ild.
N  tzgotavlja in prodaja  ft 11                  Alojz Gertie     *<
M                                         v Kobarlilu.                  ||
Glavni zastop
DVOKOLES nSWIFT"
oroiarne
V
Steyru.
Daja se pouk
Posebnost v kolesih za vojake,
neprekosljiva dvokolesa, ki   so svetovno znana radi solidnosti In
elegantnosti. SW^* Proilajata, posojujeta, popravljata in iiuatii z.iIoko — vse po nlzkl cea!
Nunska ulica s* U-16 v Borfei.
Hogata  zaloga  s i v a i n \ h   s t r o j c v raznih zistemov. kakor tudi [>U:li.
Dr. Karl Triller, odvotnik v Ljubljani, usoja si liaznanjati, <la so .s 1. avgustom  t. I. pmsoli
v To Im in
ter otvori ondi svojo otlvotnisko pisanio v Iiisi gosp. ucitelja Vrtovca h. st. 07.
vaj.      Zatrgovcein ^1>          kroinjarje!
:\njtorui.'<t   rtizjio-ill   ixist't   n a   v g f
Zii izdelek iiiot'iio in ztlravo
doma6e pijafie
poti.-niK-   v,.\i'  ;,t,Mia  bre/  '•udk.-rja
dva goldi:iarja.
kar p... fin /.i.!.,Si\i /a  |:,i* Y,uu\,
lekarna  H.irtmann
Steckborn                      Kostanz
• v.:..,.                              >i:..i',|
I/recno svarino  \<u.!  ponarcjcmi  i
delki.
Si-iir.ii.i   gi.Ur. i-i [:..nl.....a i,i/|.'.I.«i-
P..-Sa!lp..^.=d.!..v,.!j,M            \-:(vti,',;
/a \\ t,ij   . lek.iin.ii ;;. Hrady
Kromeri/.   M-s.iv-k<. .
SARG-ov,s^;lT,;„!,:je-ik;16f;^-,
KALODONT
vi-likfi
MIUJONOV
pre.-ku-.eno in u.-pch diikazaim, zilr.ivui'kit [>ti|»• »i-#n"-*-ei
zobno 6istiio in ohraniio.
t^qr> i»<'i»hi» mi- p.»v.oi( -mu
BELE N0[
sfaiic •ih kr.
IZ8RANEPESI
Stllllfj«»   "»»   <*»*,
*(* M.i»im.i;v
Materin blayosli
I shme IS  kr.. | i       ^<.;ii H) kr.
|                   O G L A S!                  I
^•1               r(»il|iisai»'u si usojiilit iiii/fiunili  sliuiieinu   olu'iuslMi   v  Unrii-i   In     li
H     na drzcli. ib, slit iHlni-lit v ulici Luidia v Gorici p<i|.iiluuina novo      I
t4                                                                                                            (i
H              dclalnico v ielezu in kovinah.              i
yd,              Pt'ipoWHHivujf  w   ft;tjto|i! 'je vsakft'icmii, ki  hi  imel jiulrebn   v tfj     rj
^jl     shoki defa. naj w tm iiju iduiie. nliljuluijela i/vivili kalerukoli narnt'-liu     |j
fe!     liilro, liu'rio in jid ug'odni r*'iii.                                                                                 fj
fe§|                   Garica, 20. mayi IHU'k                                                                                     [I
Mlliawl Culot in han 1'riiirig.      |
^m^^mmmmmmmmmmmmmmmmm*
Vse strojo za  kmotijstvo
vinske stiskalnicc vsch vrst, Peronosporne Sfcropilnicii slifine Vermoreiu, fiistilnice za iito, trijeri, stroji xa robkanje koruxe, mlatilnice, stiskalnicc za sano, orodja za kletarstvo, vinske ccvi, vinske sesalkc. oiala in vse stroje za abdelovanjc zemlje, mlini za iito, prodaja pa zeio zniianih ccnah pod zagotovi lorn in na poskus
Ign. Heller, Dunaj
II2, Praterstrasse  Nr. 49. Ohsinte katal(»gc ajratis in fnuiko. Razpnxlajalei .se iscejo.
Posebuo svarinur pred poiiarcjabi.
i
Z. fit, %
(innVi TRAVNIK v iM.riH
Nad 50 let pripcznano za nalbop umlvafnanfJ
Ipollo

Pravo samo z gorenjiia olisl..... Pred ponarejenim se svari.
f
I      Martin Posreraj |                 ......----------------------
1
i
TA'nn njiv?rja »lo*«naIi» z i1>vm hi\^\ ;..i ; ilol-.i n..v.. I.!;*ui> z.i vs:ik ^i;lI!. pi»ol,r..» r..i .:.i>!. ¦; :l..»v
rr...i;ija I-Ih-o It'.li l;;l .ii.-lmo iri Mi... }»> ii.--.Ui itajalniuNi. Ukupi s-,-. -it M kr. .1,. !• VX\   m   I! .tn.-uo li
H.>!.i so v  t,.j  nl.^i Us.li v-ik-  J.;ti.. ..:."..-k  p..  -
1.1-Lut- p.>'.rlim» >:kn-.> .!'..uo:ki*  .    .
\.v\xi» n.n.i.l-ao >,W>-k,.........
-:a!.-i>.sk.> uV*\»..........
2ak.i ouickc...........
Ohlekv M I-irmatu-.*............V.   •
7a .l.-.-kc...............I«"      '    .
Akn l.t ssvca-ilt ..l.rrk.1 ur .!..l>il.. izp»'.,ivl...|;a. sc jo ixgolowt nomudowa; .. pjf. oiljeiiuiiku, <ia se na '..lii'.oio p<;!jtl \zo.-.-e za v»3ki stan. puS.uiui' pr..fci« v.:   mv.
ayjggpjKgqigg^^^
Irvine HrvaSke-Slavorrije-Dalrnacije. Dom so iu-ocili v last dr. Aritonu StarCevicu, ki se je 2e nastanil v lijenri. Islocasno je imela stranka prava tudi svojo letno skup-Scino, pri kateri eo se razpravljale vaznejSe zadeve slranke, NalanCnejega porocila se ni-mamo. — Uradne „Nar. Novine* izjavljajo, da ni nif: resniCnega na govorici, da sta v nesporazumljenjn nadskof Posilovic in bar. Hedorvary radi inronovanja kanonikov pri zagrcbskem kapitelju.
55 JRekc porocajo, da je ogerska viada ponudiia reSkemu municipal 4000 gl. skozi 10 let, in polem vsako leto daljc 2000 gl. Zft vodstvo matic in civtlne poroke, pod po-f/ojem, da mora uradnik biti veSc indi ina-djarskonw jeziku —• v nasprotneni smcaju., da nasfavi saina viada  drzavnega  iiradnika,
SioraSka. — Glavni poiitiski organ ogerskih Sioveneev (Slovakov), „Narodnie Noviny", katcre izbajajo v Turc. sv. JMartinu, zatozen je radi nekega clanka, kateri je pri-nesel o priliki spromembe zadnjcga oger-skega ministerelva, to je nastopa Banffijeve —vlade. Clanek je zatozen zadi .drazbe slo-vaskega naroda proti madjarskemu* na podlngi § 17:2. kaz. zakona. Odgovornost za ta filunok je prevzol odvolnfeki pomocnik (zidor Zijuk. Obrnvnava se bo vrSila pred biidiruppstnnskirn kr. so-.iiSfein dne 8. scp-loinbra. llljovi Slovnki! — Tudi Slovaki so so poduli obiskat narodnpisiio rnzstavo v Prugo. Udeloziio «e jib je do 100 oseli in so l)ili prav arfno in hratovsko sprejeti od gosbljubnili Cehov.
Jtuaiiu - Hem>«ovlna. Na nioslnr-skoin velikom sJ-razrednem gimuuziju je bilo koi.eem Solskoga letn 1N«M;5. vsoga HI! nconeov, iii Hicf" v I. razredu 87, v II. pa ¦Ui, 0<1 lull jo napredovalo v !. razredu 25 (I! % odliko). * II. 32 ('J z odliko). — Sarajevo je imelo 1SK5. Iota 20.268 prebivalcev, a pri letoSnjem popisu ze 87.718 civilnih in 8U10 vojnsk'ih prebivalcev. Prod 10 leti je bilo 5920 bis a ttL90 s'anovunji. Bilo je 15.787 muhainedancev, U31 pravoslavnib, Xm kalolicanov, 2(ill> ftiilov in 10fi drugo-veivev. Lotos ima Sarajevo 7187 liis s 1\)\$ slanovanji, 17.074 maboinedaneev, 5855 pravoslavnib, 10.478 kntoliranov, 8!>',)4 zidov in 817 diugovortev — flifnti so nasli torej v JUisni novo zavelifice!
Ot'lini?ora. — O priliki 21-lelnice Cr-nogorskoga preslolonaslednika Da nil a je izdal vilozki rrnogorski viadar N i k o I a j I. ukaz, s katerim ]>riznava pose'wo pravico upvavi pruvnslnvne cerkve (rnonastira) na Co-tinjti, da more pobirati v svojo blagnjno ve? bisni davek na Celinju v svrbo iiakupovanj.i ncprcmnkljin v Ornoguri. Dalje niysveeaneje polrjtije teiini monaslim pravico lastii'ne zeniljiSC cclliijskega inesla, to je /.omljiSee vsogii mpsla Cctinjo postaja njcgova lastnina, in (Injoo to na zuanje drzavljunom, pristavlja v ukusu: »da to zemljisce oslaja za vse priliodnje case v izkljuCni laslnim c.clinjskoga moiitistira tor svcto in noproklloljivo pravo". Ta ukaz jo izdal knjnz Nikolaj na podlngi dolznega pisma njogovega prednika Ivana (Jrnojovira, ki jo iistanovil celinjsko in'.tro-polijo in ji podaril vsa cetiiyska polja, na katerih je sezidano sedanje niesto Celinje.
Nrbija. — Na beigrajski poSti je z«i-nila posiljka z 20.000 franki v zlatu, katera je bila namenjena srbski narodni banki. Ogerski po§lni uradnik fprepricuje, da jo je urocil svbskemu uradniku, a poslednji to zanikava. Kdo je torej krivee?
BoK'arija. — Brzojavljajo iz Sofije, da je izvrsen atentat na Stambu-1 o v «. N a j a v n i ulici, 100 k o r a k o v od „Union-k!uba", napadle so ga 4 oscbe in tezko ranile z nozi in samokresi. Njegovo 2ivljenje je v ne-varnosti tern vec, ker so mu od?.agali obe ramena. Ne more niti govoriti. — Kakorsno zivljenje toka smrt. Samosilnik je moril svoje nasprotnike, a zdaj je njega doletela ista usodav — V Sredcn (Sofiji) je umrl pesnik Slavejkov v 69 letu. Pokojnik se je udelezil vseh bolgarskih ustankov proti Turkom.
Itiislja. — Nasprotnike Paisije silno pece, da je Rusija kljubu spletkam napra-vila pogodbo „rusko - kitajskega* posojila, vsled katerega dobi Kitaj 400 mil. frankov na posodo pod porostvom ruskim. Rusija se je potegnila Kitaju za to pomoe. ne da bi radi tega zahtevala od Kitaja kake gotove odgkodnine; moralna od§kodnina bode po takem postopanju nmogo veCa, kajti po vsej Aziji se bode razlegal ta dobri Cin v pravi Cas. Rusiji je dovolj, da je v prijateljskih odnogajih s Kitajem, ki je na velikanski Crti Rusiji sosednja all mejna driava. — Rusko nauCno ministerstvo je sklenilo, ustanoviti na vseh dvo- in vecrazrednih ljudskih solab kmetijske teCaje. V teh tecajih se bodo otroci pou6evali sploh o kmelijstvn in zivinoreji ali, ako Lo to po krajevnih razmerah po-trebno, o vinarstvu, vrtnarstvu itd. Vrh tega se ustanove tudi teCaji za rokodelstvo in se otroci ze v Soli nauCijo krajevnim potrebam najpri-mernejso obrt.
Knji^eiriiost.
„Slovanskc knjizniec" snopie 40. iz-§el je tocno dne 15. t. in. v ukustiem iz-danju. PrinaSa ze objavljen »Materin bla-goslov* iz peresa dezelnega solsksga nad-zornika g. Antona KlodiCa - Sabladoskega. Ker srao tiskali nekaj iztisov vec Cez gtevilo naroCnikov, prifiakujemo, da bodo segali po tern snopieu tudi nenaroCniki, ki ga dobodo le za 18 kr. iztis.
Kritika ^Sloranske kujiEnicC4. — Ljubljanski »Dorn in Svet" je objavil v zadnji slevilki zelo laskavi kritiki treh snopicev na§e ,Slov. knjizniee". 0 36. snopieu (»V gradu in pod gradou", spisala Bo2ena Nemcova), pi§e: „Ta pripovedka, bolje povest, je v so-cijalnem oziru pomenljiva. Huda so nasprotja „v gradu" — med visokimi stanovi — in .pod gradom* — med nizkiini sloji ljudstva Nasproti si stojita v tej povesti pregreSna razkoSnost, ki presega vse meje v napacni pasji ljubezni, in koSceni glad, ki povzroea kolero; kaze se tu odurna stran slabotnih.
lokavih in zavistnih du§ poleg blagili in ne-upogljivih znafiajev zvestobe in dobrodelnosti, Sopiri se tu kosata oholost proti preprosti poniznosti. Vendar pa sledujic nadviada krs-canska Ijubezen, eednost se povzdigne, napuh kaznuje? Sklepni dvogovor v dodatku med eitateljem in pisateljera je posebnost te zna-menite povesti. — Citateljem tega snopica naznanja uredniSLvo, da je bile v dveh rokah popravljanje jezika v pricujoCi povesti in da vsled tega v inalenko3tih ni doslednosti. Zares je jezik v tej pcvesti dovolj lep; na str. 32. stoji Bpriiiasi* nam. ,prim5i*, na str. 52. bi zeleli rodilnik v stavku: ..nobena si ni dranila prestopili vezin (!) pragu.
U F u n t k o v i h izbr.mih pesmih pa pise sain tlr. Laiupe: .Mar^ikaj mora raz-sodnemu citatelju ugajati v tej zbirki. Pesmi se smejopo vsebini in obliki prislevati bolj-§im proizvodom naSega pesnistva; semtc-rtje se ceio nahaja kaka kitica in se dobi kaka misel, ki spada med najboIjSe na§e pesniske plodove. V obliki je nas pesnik natancen in skrben, vendar ne prisiljeno; skrb in premis-Ijenost se vidi v sestavi cele zbirke.
Na§ pesnik je lirik. Najrajsi gleda v CloveSko Zivljenje in o njeiu misli. Pa tudi za prirodo ui slop in gluh. Jako rad narcdi 7, jedno, dvema besedama — dejal bi — prizorisce za svoje slike. Ni gostobeseden, ampak opisuje kratko, pa dolocno. Tudi v upesmib za priliko* ponuja uiiuiili in lepih mislij, kar ni lalik?i.
I'oscbno lo odobrujemo, daje naS pesnik i /. b i r a I in nam ptdal svojo najboIjSe pesmi. Tudi vsaki pesmij posoboj so vidi, da je zanjo izbiral mislij, izbiral obliko. In lo naOolo se nam zdi pravo. Z;do viada v vsom tern svetu nckak bli-godojen inir, Ciislva so cista, strasi miruje. Ruzven v jedni pesmi ni tukaj oncga zoprnoga oziranja na strankarskn stalisce, ki se je pri nas vgnezdilo kakor Irlua us tudi v leposlovje.
Obzorjo pesnikovo jo bolj majluio. Njegovo srie se udano kianja bo/ji providnosti in zaupa Bogu v to«.ivah: a loin prwuagiije tudi nekniiko sentimoidalnost.
IVsmi gospod.i Funlka so vsoskozi umetne; on iiima darn, da bi zadel pravo slruno narjduega pesnistva. Zato tudi njogova pespm ne bo segla globokc mod narod, omi-kancein pa jo nasa zbirka prav k-po pesnisko darilo.
— Sarajp.Yska »Nadft" je priobfila o Kunlkovili posmib to kriliko: ..Nazi'd nekoliko godina pojavio se u .Ljubljauskoui Zvcmu* novajlijn s prvim svojim pjosmama. ('litaoci su bili u pof-flku znaliCni, isrekujuri naslavak tijt-li prvijeniioa, a stroziji kriticari tuozda su i suuinjivo glavom polresli. Ali pjesme se mnozile i vidjeio se, da se je na slovenai-kom Parnasu pojavio pjesnik prave zioe. Bio je to Anton Funti-k, koji je za kratko vrijeme za-uzoo inegJH slovc'nackiiii pjesniciriia odlicno injoslo. I od Casii, kad su mu prvo pjrsmo poSle ii svijol, Ftmlokovo so je hue redovno )>ojavIjivalo, a ftlo dalje, to je sv<! vise po-kazivao tvoruu sniigti, vise misli, zaodjeiiute u svo vise nipku « I.it'I»Su rortmi. Jasno so je vigjalo, kako laj mladi talenal svo ljepSe napreduje, kako se razvija, kako mu se u dusi izmjenjuju novi pojmovi, nove slike. Tako sino u pet gest godina imali vec cijeli niz Funtekovih pjesama, koje su nasle no samo eitateija, vec i Ijubitelja i slovalaea. 1 kad se je eto gosp. GabrSCek, koji uregjuje „Slovansku knjiznicu", riiesio, da izdade izabrane pjesme Funtokove, ta mu je namisao zlal.a vrijedna, te ee mu mnogi za to zahvalni biti. II «voj zbirci pjesama irnade najprije posvcta Ljubljani, koje se hvata prekrasna pjesma, koju je pjesnik spjovao prilikom doiaska Njcgova Ve-liCanstva u Ljubljanu nakon posljednjega po-tresa. Ova je pjesma osvanula u ,Sloven-skom Narodu". Od veeih pjesama u toj zbirci spominjemo krasnu pjesmu Simonu Gregor-eicu uz njegovu pedeselgodisnjicu. U tu pjesmu upleo je pjesnik vjeSto i dnhovite stiliove iz samih Gregoreideviii pjesama, te stvono krasnu ptitpunu cjelinu. Iza toga eno cijeli niz kratki'i pjesama, a svaka je pravi sjajni biser. U svakoj nalazimo lijepili misli i duhoka osjet'-aja. Pjesnik ne misli toliko na svoju licnost, vpc^ vise r.a rod, na domovinu, koju u Ijubavi spominjc; i jer jo pjesnik, dusa mu osjcOa s tlmgiin zajedno, osobito s oniina, koji tr]>e i pate; bolovi nevoljnika diraju ga u sice. Pripadom isticomo, da jo Fnntek takogjer i veoma vji-St prevodilac, koji je preveo nmogo pjesama raznih slovenackih pjesnika na njemacki, a ujedno je preveo na slovenacku prekrasnu narodnu piicu o Zlatorosru, od niemackog pjesnika Baumbacba Svakako se Fnntek moze danas ubrojiti megju najdarovilije i najbolje nilagje slovcnacke pjesnike, a mi samo zelimo, da nam se ispuni nada, te bismo ga jos clugo sretali krjepka na knjizevnom polju".
Foulard - Seide (10 Kr.
bis il.3.:t.'i p. M. japancsisclie, rhincsi.srhc etc. in <lcn neu-esten Dcssins uad Farhen, snwie sehwarzR, weisse uriil farbi^e Kanneberg-Seide von 155 kr. bis II. UJ'.i per Meter — glatt, {,'estreifl, karrierl, pcmtiste't. Da-maste etc. (ca. 2-U) vcrsch. Qual. urid 2(.fW verseb. Farben, Defsinsetc.) Porto-und stcuerfrei ins Hans. — Muster umgebenri. Doppelles IJriefporlo nach der Schweiz.                                                                         [2]
Scidcu-Fabrlken G. Hennelierg (k. u. k. Hofl.), ZORICH.
Zahvaia.
Ktr nit tistno ni mogoCe zabvaliti vse dobrohotne mi osebe. castite prijatelje in znance, ki so mi med boleznijo in ob smrli moje nepozabne soproge
Tcrezije Miklaivie
roj. Fon. izkazali   premnogo dobrol in so jo naposled spremili v velikem stevilu k veCtiem pocitku, jim tern potom izrekam mojo in cele rodbiue najsrcnejso zahvalo. Bog povrni! V VolCah, 16. julija 1895.
Janes Miklavic, c. kr. poStar in posesthik.
Vse razbite reti,
tabor ii. pr.:
stekleno blago, porcelan, lesene reci itd.
lepi
PIuss-Staufer-Kitt
Steklenice po 20 in 30 n2. pri trgovcu
s steklom
Jos. Sturli, Gorica
«t                          -     -                           -   - -       a
|    Anton Potatzky    1
%          v Raitelju itw. 7 w Gorici          |
% prodajalnica drobnega Z * in nQrnbergkega blaga |
«                     ¦« drolwo in na debele.                     **
|| in najcenejSe kupovalisce.  %
*  za kupovaiee in razprodajaice na dezf-ii, *%
*               za kroinjarje in cunjarje.              2 t                    Najvcdja zaloga 4 «   ei'vljarskilu  krojaSkib, pisiu-skih,  p«;po- *
*            tovalnih in kadilnih potreb&in,          2 t                  Zimska obuvala.                |
*   Vozifki  in stoli na fcoleseib z««k  otrokf. ¦>%
*               Strunc xm godala.              |
*   l'osolmnst: Semona za zelenjavo in tr.»\e. 2 J         Prosini dobro pazili na naslov:        2
*  Na sredi Rastelja §tv. 7. %
Vsakovrstn©                       53
JJ loncene peci l\
«--------------L-----   H
Solet urade, hotele    Sj
itd. itd.                           jg
izgotavlja in prodaja H Alojz Cerne     h
v Koliuridii.                  ^j|
Ivan Coj
Irgovoo z ngljpiH
via del Corno it. 18 v Gorici
priporoca svojo bogato Kalogo »ladke»ti oglja, ka-ti'io prodaja po najuizjl ceiti in dostavtja na dom po naiooilii. Ne boji se lekmovanja od nijedne si rani.
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jivolijy" (Baronovsce - - Rozna riolina) pri Gorici,
priporota dnevoma sve2e zdravilno in za
dojenee prirejeno mleko. Bohiva se v prodaja I nlci jestvin pri
Ivanu Janeseh-u
(prej F. Alpi & C.)
v Vrlni ulici (via Giardino).
zzzrPo zdravnikih priporocano z=z
Dr. Karl Triller, otlvetnik v Ljubljani, usoja si "niiznanjiiti. ila se s 1. avgustorn  t. 1. preseli
v To Im in
L    tor otvori ondi svojo odvetnisko pisarno v hi§i gosp. >S    ucitelja Vrtovea li, st. G7.
I Mm
Dobiva se najceneje v podpisa-ii lekanii ako se
naroei po p**>tl.
stoklei'ic t (rlil. !? tmr. .Oiivajahic  ali
llbald pi.
Trnkdczy
Ii-kar blizo t:»tofJa
v Ljubljani
priporoca: Za ielodec:
Balarijiiiceljske kaplj. za zelodee. Sleklenii-a i?il kr..   C, I. j;I.l. 8.1 kr.
,......-j........v„ wStilno  kroirljii-c*   I'-islijo
zelodoc pri ;.nbasanji. skazt-nern ?...-li.il,i. 5ka-tulja 21 kr., jedeu zavnj^-ek s 0 skatnljami volja I (rlii. 7> kr.
Za prsa:
..Maiiinski zi'liSriii ali pi>ni simp za oil-riisfene i>i otioki'". Haztvarja ^liz in lajja lio-leC-ine, na pr. pri kaglji. tjli-kloiiira ."(! kr., — lU stekk-nk ii jrhl. 50 Kr.
Za trgranje:
,.1'rotin-ki cvel" ((Jiclil-cist) Iaj5n in piv-Itnnja bolei'iiit1 v krizu. iio^ali in rnkah. Stt>k-lenka 50 kr.. r« steklenk 2 eld. 25 kr.
Vsa la n;isti;ta iii vs.i drujia zdravilna srcifetva se doliivajo v lekanii
Ubsilda pi. Trnkdczjrja
v ljubljani zraven rotovia
i               Ii st vsak tu i piti poito rszpaiilji.
t^ygyyg"^^
Za trgovce in
Jills
in *-ii««ke  nogavico,
Jas. Mandl. Dunaj
in   (mii  na   v*e
Za izdelek inof'iu' in zdravc domaae pija6e
potrebue  snovi poSilja brcz sladkorja za
dva goldinarja,
kar povsem zadosca za 150 Iitrov,
lekarna Hartmann
Stcckborn                  Kostanz
(Svira)                       (Hadeti.)
Izrecno svarino  pred ponarejemi xz~
delki.
Sprirala gratis in Iranko na razpolago
Prodaja po\sod dovoljena. — Vdezaloga
za Avstrijo: Iekania» C. Brady
Kromeriz (Moravsko).
J5t A P?fir.r\\/    zdravst. preskuSen
K-JJTl. 11U   \-J V jSpi-iccvalo: Dunaj I!. Jul. 1887.)
V*
KAL-ODONT »
veliko
MILIJONOV
krat
Materin blagosfo
(izSrf 15, t. ii..)
Hiatus IS kr., p poStl 30 kr.
preskiiSeno in nspeh dokazano, zdravniAko priporoccuo in ceno
zobno ^istilo in ohranilo.
fpar*   IDohh a ne pomr.d   "^mH
BELE N0L
IZBRANE ?m
stauejo 50 kr.
Poilpisancii si usojalu tiu/tmiiiti slaviiciuu  ohf-iiistvn  v (Joriri  ta    $ Hit (Iczcii, (lit sl;t odptlu v ulici Luigla v Gorlcl iiripdluotna novo    w
i
O G L A S!
delalitico v 2elezu in kovinah.
|     ........
ijLs(     stroki ileia, naj se na nju olmi<>, ol
{^|)     liilro, tnCno in po ugoilni ceni.
)0                   Gorica, 20. muja 1895.
Pri|H»i'«f:evjije hc  najtoplojc vsaktcrouui, kt bi imol potrolxi  v tej    <fc liljtibujida i/.vrsili katerokoli iiarotbo   ^
I
Miliael C'ulot in Ivan Prineig.    (*
Vse strojc za kmetijstvo
vinsks stiskalnice vseh vrst, Peronosporne Skropilnice slifine Vermorelu, fiisliinice za iito, trijerl, stroji za robkanje knruze, mlatilnice, stiskalnice za seno, orodja za kletarstvo, vinske cevi, vinske sesalke, orala in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za iito, prodaja pa zeld zniianih cenah pod zagotovi-lom in na poskus
Ign. Heller, Dunaj
11:2, Praterstrasse Nr. 49. Obsinie kntaluge irratis in fVanko. ]{azprudajalci se iseejo. Pnst.'i)iio svuriuio preil ponarejnlei.
H
OUOdiFEGATO/'c
prMERLUZZOf'S;
Nad 50 ler prfpoznano za najlioljse umlvaTno miTaj
^POLLO
imiLo
Pravo samo z gorenjim otiskora. Pred ponarejenim se svarL
Eibje oljep
lekarne        n
Cristoffoletti^l
JSSS               v Goriet        fjj
IHj jpc- -r„ prisina oljs je izlinw sredstvs prati prs.,im boltznim m prati splosui obntmoilcslt *^0# Jj
5J                 Cena originalni steklenici naravne vrste nuene 70 kr., bele 1 gld.               't^
w Riuje ofje z zelezom. ^f ^ Ribje oljezleieznim okisom. tt U
zE           ' "'¦    '¦" \-t%-........."»' i       *       ~          dravijo v kratkem prav potovovse bolezni ?3
|| ncrvoznim m Sibkint otrokom. - Cena na kosle,N skro,olfi poinankanje krvi in If
Ki                     steklenici 70 kr.                    splosna obnemoglost. t'ena stckl. 70 kr. W
M Opomln. Olje, katero dobivam narsivnost z NorveSkega, predno ga naiivam v stekto- M M          nice, vse'ej kemiSki preiscent, da tnorera svojim odjeninikotn garantovati prislnost in Jf
U%          zdravilnost.
|5                       Elizir iz kinc*2eloza - Cristotoletti.
||     najbolje sodelujoce sruilslvo z ribjim oljem, je najboljo proti |)0<
|j                               injiiijk.iiiju krvi
Cena steklenici 60 kr.
BfagmraggggggRgggggg^^
sM