st ud ia universitatis he re d it at i Le malo arheologov je v drugi polovici dvajsetega stoletja tako vplivalo na razvoj metodologije arheo- loškega dela ter interpretacije prazgodovine kot François Bordes. Na eni strani je sicer pomembna nje- gova raziskovalna usmeritev v izboljšanje terenskih tehnik raziskav, predvsem pa je revolucionarna nje- gova standardizacija tipoloških opisov kamnitih orodij oziroma razvoj statističnih metod za primerjavo rezultatov analiz iz posameznih kontekstov. Prav na osnovi njegovega dela razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheoloških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih oro- dij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih pogostnostih tipih orodij med različnimi plastmi ozi- roma najdišči. Danes, ko so številne njegove interpretacije zastarele oziroma neustrezne, se moramo zavedati kontekstov, v katerih so nastale, ter raziskovalnih vprašanj, na katera so pomagale odgovoriti. Ključne besede: stara kamena doba, kamnita orodja, tipologija orodij, tehnologija izdelave orodij, zgodo- vina arheologije Few archaeologists in the second half of the twentieth century influenced the development of the meth- odology of archaeological work and the interpretation of prehistory as much as François Bordes. On the one hand, his research orientation towards the improvement of field research techniques is impor- tant, but above all his standardization of typological descriptions of stone tools and the development of statistical methods for comparing the results of analyzes from individual contexts are revolutionary. It is on the basis of his work that we understand the need to observe two aspects of the variability of archae- ological records - formal typological variability of stone tools within the context and the variability in the relative frequencies of these types of tools between different layers or sites. Today, when many of his interpretations are outdated or inadequate, we need to be aware of the contexts in which they arose and the research questions they helped answer. Keywords: Palaeolithic, stone tools, tool typology, technology of tool production, history of archaeol- ogy François Bordes in rojstvo (popolne) tipologije kamnitih orodij Francois Bordes and the Birth of the (perfect) Stone Tools Typology Boris Kavur Univerza na Primorskem, Slovenija boris.kavur@upr.si 13 Uvod, dolg skoraj stoletje Razmišljujoč o starokamenodobni arheo-logiji ne smemo pozabiti, da srednji pa-leolitik ne predstavlja kulturnega obdob- ja v arheološki sistematiki materialnih ostankov hominidov, ki so čakali, da bi postali moderni, ampak je širok in variabilen pojav – tako v času, prostoru kot tudi v različnih okoljih (Kuhn 1995, 5). Prav zaradi svoje kompleksnosti je desetletja predstavljal eno izmed področij raziskav, na ka- terem so se oblikovale in falsificirale velike teo- rije, ki so zaznamovale arheologijo druge polovi- ce prejšnjega stoletja, pravzaprav predstavlja prav tisto področje, na katerem sta bili rojeni tako so- ht t ps://doi .org /10. 26493/2350-54 43.8(1)13-30 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 14 dobna kamenodobna arheologija kot tudi teore- tična arheologija. Ker do sredine 19. stoletja ni bilo razisko- valne metodologije oziroma arheološke teorije (oziroma sploh ni bilo prazgodovinske arheolo- gije kot take), ki bi omogočala opisovanje kamni- tih orodij onkraj lapidarnih etnografskih para- lel in funkcionalnih hipotez, postavljenih na osnovi njihove oblike, so kulturne delitve mlaj- šega pleistocena, oziroma najdišč, temeljile pred- vsem na analizah favnističnih ostankov. Tako je prelomni interpretacijski okvir leta 1869 ustva- ril Gabriel de Mortillet, ko je po paleontolo- ških shemah Edouarda Larteta opisal franco- ski paleolitik – njegov opis je prvi temeljil samo na stratigrafskih opazovanjih in opisovanjih ar- heoloških ostankov. Po najdišču iz vasi Peyzac- -le-Moustier v doline reke Vézère je obdobje po- imenoval »Epoque de le Moustier« in ga uvrstil med acheuléen in solutréen (Dibble in Rolland 1992, 2). Nekaj let kasneje, leta 1883, je v pojasni- lu kot moustérienske opredelil vse tiste kamni- te industrije, ki so podobne najdbam z najdišča Le Moustier ter imajo kamnita orodja večinoma izdelana na odbitkih (Beyries 1987, 5). Ločil jih je od prejšnjih obdobij chelléena in acheuléena zaradi odsotnosti predhodno najprepoznavnej- ših oblik orodij, to je pestnjakov. Mlajša obdobja pa je ločil predvsem zaradi boljše obdelave orodij iz kamna ter izdelave orodij iz kosti. Za obdob- je naj bi bile po njegovi delitvi značilni enostran- sko obdelane moustérienske konice, strgala in pestnjaki, ki pa naj bi bili tanjši od staropaleolit- skih (Binford in Binford 1983, 71). De Mortille- tov pregled je tako podajal enolinijsko razvojno shemo tehnologije oziroma človeške kulture sko- zi kvartar (Dibble in Lenoir 1995a, 8), poglavitno novost pa so predstavljala njegova sistematična opazovanja fizičnih in tehnoloških lastnosti ka- menih orodij. S slednjimi je v arheologijo jasno uvedel koncepte arheološke tipologije ter kultur- nozgodovinskih interpretacij, utemeljenih na ti- poloških opazovanjih. Ko pa je s povečanjem ko- ličine poznanih najdb na koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja zazdelo, da so srednjepaleo- litske industrije dokaj homogene po vsej Evropi, se je povsod prevzela francoska kulturna (in tudi tipološka) terminologija (Beyries 1987, 5). Po de Mortilletu je prve poskuse sistemati- ke opisovanja (in razlaganja) moustériena v Fran- ciji v začetku tega stoletja objavil Victor Com- mont, ki je raziskoval paleolitik pokrajine ob reki Sommi v severni Franciji. Na osnovi svo- jih opazovanj rečnih teras in puhlic ter tedaj po- znane in popularne sheme alpskih poledenitev je sestavil kronološki sistem razvoja francoske- ga moustériena. Definiral je obstoj »toplodob- nega« moustériena, ki ga je zaznamovala pri- sotnost toplodobne favne in ki naj bi obstajal v zadnjem interglacialu (moustérien à faune cha- ude). Temu naj bi sledil starejši moustérien (mo- ustérien ancien), za katerega naj bi bili značilni veliki levallois odbitki, trikotni pestnjaki, strgala in orodja z izjedo. Temu naj bi sledil srednji mo- ustérien (moustérien moyen) z daljšimi in tanjši- mi odbitki levallois, vseboval pa naj bi tudi red- ke pestnjake ter veliko strgal. Najmlajši pa naj bi bil mlajši moustérien (moustérien supérieur), ki naj bi vseboval še tanjše in daljše odbitke levallo- is, prav tako pa naj bi vseboval več strgal (pred- vsem strgala s stopnjevito školjkasto retušo), ven- dar nobenih pestnjakov (Tuffreau idr. 1981, 294). Njegova shema delitve je bila še vedno zasidra- na v starejših geoloških konceptih, ki so namesto variabilnosti predvidevali enolinijski razvoj od starejšega do mlajšega paleolitika (Dibble in Ro- lland 1992, 2; Dibble in Lenoir 1995a, 9), vendar pa je pokazal visoko stopnjo razumevanja oziro- ma upoštevanja tehnološke in tipološke speci- fike kamnitih orodij. Kljub zagonu kulturnega evolucionizma v začetku 20. stoletja so s koncem Commontovega delovanja prav tako zamrle ide- je o linearnem razvoju kamenih orodij. Kmalu po Commontovih objavah in v duhu evolucionistične teorije abbéja Henryja Breuila je Denis Peyrony podal teorijo o obsto- ju dveh istočasnih orodnih tradicij znotraj mo- ustériena – različni glede na tipologijo kamnitih orodij naj bi predstavljali izdelke dveh paralel- nih rodov (Bordes 1950b, 394). Definiral je kla- sični (tipični) moustérien, ki naj bi vseboval mnogo strgal in moustérienskih konic ter mo- st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 15 ustérien z acheuléensko tradicijo, ki naj bi vse- boval pestnjake in nože s hrbtom (Beyries 1987, 6). Predvsem pri slednjih je povezal orodne tipe, za katere je že leta 1910 Gaston Lalanne ugoto- vil, da se v orodnih inventarjih nahajajo skupaj. Sočasnost teh dveh tradicij je dokazoval s sočas- nostjo favne na najdiščih Le Moustier in La Fer- rassie, ki pa sta imeli izrazito različna kamnita orodja (Mellars 1969, 141). Kasneje je v svojih delih Peyrony idejo o dveh vzporednih orodnih tradicijah ter dveh ro- dovih razširil tudi na mlajši paleolitik – na au- rignacien in spodnji perigordien, ki naj bi bila izdelka dveh različnih človeških ras (ene z najdi- šča Combe-Capelle in druge z najdišča Cro Ma- gnon). Prva rasa naj bi izdelovala kamena orodja s hrbtom (châtelperronien in gravattien v Evro- pi ter capsian v Afriki – sem naj bi zraven ske- leta s Combe-Capelle sodile še najdbe skeletnih ostankov z Mecha-El Arbi, Aïn Métherchem in skelet iz Olduvaja, ki ga je odkril Hans Reck), druga rasa pa aurignacien (Lacorre in Lacorre 1953, 260–63; Harrold 1988, 158). Podobno je tudi abbé Henry Breuil mož- nost vzporednega obstoja dveh ras dokazoval na najdbah starejšega paleolitika, kjer je definiral kulturo z orodji na odbitkih, ki naj bi bila izdelek ene, in kulturo z orodji na odbitkih in pestnjaki, ki naj bi bila izdelek druge rase. Obe, clactoni- en in acheuléen, naj bi bili po njegovem prepri- čanju sočasni (Bordes 1950b, 394; Tuffreau idr. 1981, 296). Razlagal je, da naj bi se iz clactoniena razvila tayacien in levalloisien. Skupaj z acheulé- nom naj bi te tri kulture povzročile razvoj različ- nih variant »jamskega moustériena« (Dibble in Rolland 1992, 3; Dibble in Lenoir 1995a, 9). V tem obdobju se je avtorjem, kot so bili H. Breuil, D. Peyrony in M. Burkit zdelo, da orodni inventarji variirajo v času in prostoru, kar jih je lahko vodilo k ideji, da različni orodni skupki s svojim prostorom razširjenosti predstavljajo raz- lične sociokulturne enote (rase, ljudstva, rodove) (Isaac 1989, 339). Peyrony je za kronološko opre- delitev najdišč iz orodnih zbirov izbiral orodja, ki jim je pripisoval večjo pomembnost pri kul- turni in kronološki opredelitvi. Po vzorcu, ki se je uporabljal v paleontologiji, kjer so za določe- no obdobje vodilni posamezni fosili, je ta zna- čilna orodja imenoval »vodilna orodja« – fosil- les directeurs (Rigaud in Simek 1987, 53). Zaradi prevelike vneme pri najlepše izdelanih orodjih je včasih zavrgel slabše izdelana in s tem napačno prikazal celoten kulturni inventar. Tako je najd- be iz plasti II do V na najdišču Combe-Capel- le Bas opredelil kot moustérien tipa La Ferrassie. M. Bourgon pa je na osnovi nizkega indeksa le- vallois najdbe iz Peyronyjeve plasti IV opredelil kot moustérien tipa La Quina (Dibble in Leno- ir 1995a, 22–23). Revizijska izkopavanja so poka- zala, da je Peyrony iz orodnega inventarja izbral le močno retuširana lepa strgala, ki jih je nakna- dno analiziral in shranil. H. Dibble in M. Lenoir sta pri reviziji ugotovila, da je treba vso najdišče v resnici kulturno uvrstiti v tipični moustérien po Bordesovi shemi (Dibble in Lenoir 1995b, 167– 173). Desetletji množice interpretacij Ta kratek pregled dogajanja v prvi polovici sto- letja kaže prepričanje znanstvenikov, da sta ob- stajali dve vzporednih kulturni tradiciji, kater- ih nosilca sta bili dve različni vrsti ljudi. To je veljalo v antropologiji do leta 1927, ko je v lon- donskem Royal Anthropological Institute na češkem rojeni ameriški fizični antropolog A. Hrdlička predstavil predavanje »Neandertalsko obdobje človeštva«, kjer je zatrdil, da je nosilec moustériena samo neandertalec. Napadal je ide- jo, da so neandertalce zamenjali moderni ljudje, ki naj bi bili nosilci aurignaciena, ampak je trdil, da se moustérien razvil v aurignacien oziroma da so se neandertalci razvili v anatomsko moderne ljudi (Tattersall 1995, 50). Povojno obdobje je zaznamovalo vedno več- je oddaljevanje od geoloških konceptov in vzpo- stavitev arheološke sistematike z neodvisno kro- nološko in kulturno delitvijo. Začelo se je leta 1956, ko je Gordon Childe kritiziral paleolit- ske raziskave. Po njegovem mnenju je bilo nev- zdržno, da je arbitrarna kronološka delitev pale- olitskih kultur temeljila na delitvi pleistocena, ki pa v svoji osnovi ni kulturne narave. Predlagal je st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 16 tudi drugačno poimenovanje za paleolitske kul- ture. Menil je, da bi bilo treba starejši in srednji paleolitik združiti v archaeolithic, kjer so orod- ja izdelana iz jeder in odbitkov, ter v mlajši pa- leolitik in mezolitik, ki naj bi predstavljala tako miolithic kot leptolithic, kjer so orodja narejena iz klin (Rolland 1990, 350). V tem času je prišlo tudi do delitve interesnih področij. Če so pred sredino petdesetih let vsi raziskovalci moustéri- en obravnavli kot stopnjo med starejšim in mlaj- šim paleolitikom, se je na začetku petdesetih let pojavila skupina raziskovalcev, ki so se usmeri- li k raziskovanju notranje dinamike nekega kul- turnega obdobja. Prvi, ki se je natančneje ukvar- jal s to problematiko, je bil M. Bourgon, ki pa je žal umrl leta 1951, tako da je njegovo delo o mo- ustérienu v Perigordu posthumno leta 1957 izdal F. Bordes (Dibble in Lenoir 1995a, 21). Obdobje raziskovanj, ki je prihajalo, je najbolje opisala Bo- urgonova misel: »Les hommes préhistoriques ont oublié de simplifier la préhistoire.« Leto dni za tem, ko je Bordes izdal svoj Essai de classification des industries »moustériennes«, je L. Pradel pri pregledu tega delil na dva dela – na moustérien in levalloisien (Pradel 1954, 35) –, pri čemer je njegov opis levalloisiena temeljil na objavi Françoisa Bordesa. Ta je predelal she- mo sedmih stopenj levalloisiena Breuila (Bordes, 1953c, 226–234) iz katere je prve tri stopnje uvr- stil v riški glacial, stopnjo IV v interglacial Riss/ Würm in zadnje tri stopnje v starejši Würm. V stopnji VI naj bi se v orodnih inventarjih nahaja- lo le še malo pestnjakov, v stopnji VII pa že veli- ko mlajšepaleolitskih elementov (Breuil in Kelly 1954, 24–25). Sam termin levaloisien je leta 1931 definiral H. Breuil za industrije iz puhlic v doli- ni reke Somme, ki jih je V. Commont opredelil kot moustérien. Po Bordesu naj bi se pojavil v ri- škem glacialu pred pojavom jamskega moustérie- na (moustérien des grottes), ki naj bi po Peyronyju vseboval obliko s pestnjaki in drugo brez njih, kar je bil spet odsev korenin iz clactoniena in acheuléena (Dibble in Lenoir 1995a, 9). Bordes ga je delil na tri dele, glede na pozicijo najdišč na terasah Somme (Bordes 1953c, 226–27) – starej- ši levalloisien (stopnji I in II), srednji levalloisi- en (stopnji III in IV) in mlajši levalloisien (stop- nje V do VII). Po kulturni delitvi naj bi stopnja V še sodi- la v acheuléen, stopnji VI in VII, kjer spremljajo- či pestnjaki postajajo redki, pa je bila sočasna že z jamskim moustérienom. Pri tem je opazil, da se v jamskem moustérienu včasih nahajajo orodni in- ventarji z več fasetiranimi taloni kot v levalloisi- enu. To razliko je pojasnil s številom neretušira- nih odbitkov levallois na najdiščih. Ti odbitki so v puhličnih najdiščih pogosti, v jamah pa jih je malo (Bordes 1953c, 226–34). Pri tem je tudi ob- računal s starim prepričanjem Commonta, ki je fasetiran talon odbitka enačil s tehniko levallois. Bordes je dokazal, da vsi odbitki levallois nima- jo fasetiranega talona in da vsi odbitki s faseti- ranim talonom niso izdelani s tehniko odbija- nja levallois (Bordes 1988, 26). Nekaj mesecev za tem je definiral oblike odbitkov levallois (Bordes 1953d, 311) – prave odbitke levallois ovalne obli- ke, kline levallois, ki so v resnici podaljšani od- bitki, ter konice levallois, ki so trikotni odbitki. Prav tako je opomnil, da bi bile konice psevdo- levallois lahko produkti popravila jeder (Bordes, 1953d, 313). Tako se je znašel pred problemom, ko kljub prisotnosti tehnike levallois v jamah ni bilo pra- vega levalloisiena. Zato je izdelal shemo, kjer je primerjal oblike moustériena in levalloisiena ter ugotovil, da gre za tri zvrsti, ki se pokrivajo ozi- roma vsaka zvrst moustériena ustreza eni obli- ki levalloisiena (Bordes 1953c, 228–234) – tipični moustérien ustreza levalloisienu VII (Le Mous- tier plast J, Houpeville »série claire«), moustéri- en z acheuléensko tradicijo ustreza levalloisie- nu V (Gare de Couze spodnja plast, Houpeville »série rousse«) ter nazobčani moustérien, ki ustreza levalloisienu. Žal pri osnovni definiciji ni podal, kot pri drugih dveh, natančnejših re- ferenčnih najdišč in plasti. Pravzaprav je bil sle- dnji v njegovem opusu vedno nekoliko obstran- skega pomena oziroma manj diskutiran, kar se je preneslo tudi na njegove kritike in nasledni- ke. V ozadju več desetletij trajajočega problema najverjetneje tiči dejstvo, da je svojo veliko raz- pravo o nazobčanem moustérienu objavil v reviji st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 17 ki za francosko, pa tudi mednarodno, prazgodo- vino ni bila najreferenčnejša za preučevanje pale- olitika – v Arheološkem vestniku (Bordes 1962– 1963, 43–49). Opazujoč objave lahko sledimo razvoju Bordesovih misli ter samo dinamiko objavljanja, ki je bila izjemno hitra. Medtem ko se je članek, v katerem je uporabljal različne zvrsti moustérie- na nahajal v 4 zvezku Bulletin de la Société prehi- storique française (Bordes 1953c), je natančnejšo definicijo moustérienskih skupin podal v zvez- ku 7–8 iste revije (Bordes, 1953e, 457–66). S sta- rejšim levalloisienom pa je obračunal že prej, ko je ugotovil, da pred zadnjim glacialom ne obsta- ja kultura levalloisien, ampak le tehnika levallo- is, ki je sestavni del razvitga acheuléena oziroma dela te kulture. Ne obstaja namreč najdišče, ki bi bilo starejše od Würma in bi vsebovalo le levallo- isien ter nobenega pestnjaka (Bordes 1952b, 556). Ostala mu je le še razlaga obitkov levallois, ki so po njegovem mnenju predstavljali polizdel- ke in ne orodij. Plana najdišča, kjer je bilo veliko odbitkov, je razložil z dejstvom, da so ljudje žive- li v krajih, kjer je bilo veliko kremena, kot noma- di in so namenoma puščali polizdelke na krajih, kamor so se občasno vračali. Kajti bilo jih je lažje predelati v orodja, kot pa jih ves čas nositi s sabo. Drugače naj bi bilo v jamah, kjer so živeli bolj us- taljeno življenje in so ostajali na enem kraju dlje časa. Zato niso nosili s sabo veliko orodij in so jih vedno znova obdelovali, ko so se vračali v jamo. Na osnovi tega je menil, da moramo pričakova- ti, da bodo na ozemlju, bogatem s kremenom, odkrili več najdišč z levalloisienom na planem, medtem ko se bo v jamah nahajal moustérien. Iz tega je izpeljal, da način življenja določa tehnolo- gijo izdelave kamenih orodij in ne tradicija (Bor- des 1953c, 232). Prav tako pa je menil, da bi bile te variacije lahko tudi posledica sezonskega načina življenja oziroma da bi bil levalloisien na platojih okoli Les Eyzies lahko odraz poselitve poleti, po- zimi pa je vreme ljudi potisnilo v jame v dolini, kjer so za sabo pustili moustérien (Bordes 1953c, 233). Ne zgolj metodološko, ampak tudi interpre- tativno je povzročil pomik naprej – posledično sta H. Dibble in M. Lenoir opozorila, da smo že pri prvi veliki Bordesovi objavi te problematike priča dejstvu, da je za variabilnost v orodnih in- ventarjih najprej krivil način življenja in ne kul- turne tradicije ter se s tem oddaljil od Breuilove sheme, ki je levalloisien in moustérien postavlja- la kot dve ločeni kulturi (Dibble in Lenoir 1995a, 10). Tehnologija odbijanaj levallois je bila pre- poznana kot ena izmed najbolj izstopajočih zna- čilnosti srednjega paleolitika vse od časa ori- ginalne definicije moustériena Gabriela de Mortilleta s konca 19. stoletja. Osrednja in di- agnostična značilnost slednje je bila težnja po kontroli oziroma predpripravi oblike in velikosti odbitka, ki je bila dosežena z natančno pripravo jedra. Gre za vprašanje, ki se mu je posvečal celo življenje, predvsem zaradi zavedanja, da je zara- di množice oblik odbitkov in jeder koncept z leti postajal vse konfuznejši (Bordes 1952b; Bordes 1955a). V svojem zadnjem delu je poskusil še zad- njič opozoriti, da je tehnika levallois, ki omogoča izrabo številnih oblik predpripravljenih jeder ter producira številne oblike odbitkov – od »klasič- nih« širokih ovalnih konvergirajočih odbitkov, izvirajočih iz centripetalno obdelanih jeder, do bolj podolgovatih koničastih oblik, ki jih lahko opisujemo kot konice levallois ali celo kline, pač glede na to, kašne morfološke kriterije uporablja- mo za definicijo (Bordes 1980). Prav tako pa ni zanemarjal pomena dostop- nosti surovine v pokrajini pri vlogi izdelave tipov kamenih orodij. Po njegovem mnenju bi pleme, ki je izdelovalo orodja levallois in se je preseli- lo na ozemlje s kvalitetnim kremenom, še nap- rej izdelovalo omenjena orodja, v primeru pa, da bi se preselilo v pokrajino, kjer taki viri niso bili dostopni, bi s to tradicijo prenehalo in levallois odbitki bi izginili iz arheološkega zapisa (Bordes 1950b, 413). Delno je tako prepričanje sovpadalo z mnenjem, da naj bi podnebje definiralo način obnašanja in preko tega tudi način izdelave oro- dij. Avtorji pred Bordesom, ki so zaradi pomanj- kanja sistema za definicijo variabilnosti jamski moustérien pojmovali kot dokaj monotono in- dustrijo brez variacij, so to lastnost opisovali kot posledico hladnega in vlažnega podnebja, v kate- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 18 rem naj bi bila stiska ljudi zelo velika in se zaradi tega tehnika izdelovanja orodij ni razvijala (Pra- del 1950, 256). Potrditev svojih hipotez je Bordes videl v Commontovih izsledkih iz Picardije iz leta 1913. Commont je na najdiščih Roisel, Mar- lers in Busigny opazil, da so orodja na krajih, kjer je več kremena, manj izrabljena in retuširana. V nasprotju pa so na najdiščih, kjer so viri surovine oddaljeni, majhna, močno retuširana in izrablje- na ter zelo podobna tistim v jamah Spy, Le Mou- stier in La Ferrassie (Bordes 1953c, 233). Večji kot v resnici Bordes je ustvaril sodobno sistematiko razmišlja- nja v paleolitski (ter analitski) arheologiji dru- ge polovice 20. stoletja. Najprej je kot neustre- zne pokazal ključne interpretacije arheologije in antropologije začetka stoletja – ovrgel je teori- jo o paralelnem obstoju dveh kulturnih tradicij s tem, da je prikazal stratigrafske težave v Bre- uilovih zaključkih. Zaključil je, da so industri- je s pestnjaki delo vrste Homo sapiens iz intergla- ciala, medtem ko so orodja na odbitkih nastala v glacialu (Bordes 1950b, 395–397). V zamenja- vo je predlagal teorijo razvoja zvrsti moustérie- na, ki ga je ponazoril v obliki grma, v katerem se iz izvorne točke industrije cepijo ter dosega- jo svojo maksimalno razvejanost (Bordes 1950b, 409–411). V tej točki se je ujel v lastno mrežo – izdelovalca pestnjakov je poimenoval Homo sa- piens, pri čemer se je oprijel teorije, da naj bi se pripadniki te vrste v Evropi nahajali že od starej- šega pleistocena dalje (Piltdown, Swanscombe, Fontéchevade) in obstajali vzporedno z neander- talci (Pottier 1951, 343). Teorija, da je staropaleo- litski hominid anatomsko moderen, je vsebova- la predpostavko o vzporednem obstoju, ki jo je Bordes izgnal iz arheologije. Istočasno so antro- pologi namreč že sprejeli njegove argumente in stara prepričanja preoblikovali v model, po ka- terem staropaleolitski hominidi, ki so moderne- mu človeku sicer anatomsko podobni, ne pred- stavljajo več naših neposrednih prednikov. Prav tako to niso niti neandertalci, ampak so oboji le stranski veji v razvoju človeka (Jullien 1951, 473). Tako je pod Bordesovim vplivom antropologija iz dveh vzporednih linij razvoja človeka naredi- la prikaz v obliki grma s stranskimi vejami, ki so prikazovale potek razvoja človeka. Svoje prepričanje v zvezi s srednje- in mlaj- šepaleolitskimi hominidi je Bordes razložil dve leti kasneje. Pri tem se je spet skliceval na očiten razvoj na kraju samem, pri katerem naj bi se iz moustériena razvil mlajši paleolitik. Za ta prikaz je jasno, da zveza, kot jo je podal A. Hrdlička, ki je enačil moustérien in neandertalce, ne drži, podprl pa je njegove ideje o razvoju modernega človeka iz neandertalca. Po Bordesovem mnenju namreč ni res, da orodja na odbitkih delajo samo neandertalci in orodja na klinah samo moderni ljudje, saj so fosili, kot je Fontechévade, ki niso ne pravi Homo sapiens pa tudi ne neandertalci, izdelovali orodja na odbitkih. Prav tako naj bi bil moderni človek iz Combe-Capelle, po Bordeso- vem mnenju, odkrit v plasti z industrijo z moč- nimi srednjepaleolitskimi značilnostmi (Bor- des 1952a, 442–45). Zato je menil, da »ti ljudje niso padli z neba popolnoma oboroženi s périgor- diensko industrijo.«. Kar pomeni priznanje pre- hoda iz srednjega v mlajši paleolitk v zahodni Evropi, kjer je poznana celo prehodna industri- ja (périgordien I), namesto da bi po starem na- čelu »Ex oriente lux«, ki morda drži za neolitik, izvor te spremembe iskali v oddaljenih in nezna- nih krajih, kot sta Iran in Pamir (Bordes 1952a, 444). Pri tem je razvidno, da je kljub odpravi pa- ralelizma v arheologiji verjel, da je antropološki paralelizem obstajal ter da je ob koncu srednjega paleolitika eno izmed ljudstev prevladalo nad os- talimi in izrinilo starejše moustérienske skupine. V svojih poznih delih pa je, kot je napisal v zbor- niku konference Unesca, ki ga je sam uredil in je bil posvečen okoljskim spremembam ter izvo- ru Homo sapiens, domneval, da so prehodi iz sre- dnjega paleolitika potekali sinhrono na vsaj šes- tih krajih po svetu (Bordes 1971; Bordes 1972a; Bachellerie idr. 2012). Največje uspehe pa je dosegel, ko je sestavil in kasneje skupaj z Bourgonom dopolnil stan- dardizirano tipološko listo kamenih orodij z opi- si tehnologij za izdelavo teh tipov. Bila je tako ši- roko zasnovana, da je še danes uporabna tudi za st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 19 opisovanje moustériena z območij, ki jih niso za- jele njune študije (Dibble 1988, 181). Prva tipolo- gija je vsebovala samo 40 tipov orodij, 12 tipov pestnjakov in 9 tipov jeder (Bordes 1950c, 26), kasneje pa sta jo zaradi neustreznosti razširila na 61 tipov (Bordes in Bourgon 1951a, 3–23). Prav- zaprav so sklepi, ki so vodili k nastanku tipolo- ške liste kamenih orodij iz starejšega in srednjega paleolitika, nastajali počasi skozi serijo člankov, kjer je pod naslovom »Notules de Typologie paléolithique« obravnaval posamezne probleme izdelave in tipologije orodij (Bordes 1953b, 224– 26; Bordes 1953d, 311; Bordes 1954, 336–38). Kas- neje je k njegovi tipologiji Alain Rodrigue pripo- mnil le to, da bi bilo treba zamenjati vrstni red tipa 4 (retuširana konica levallois) in tipa 5 (ko- nica psevdolevallois). S tem bi se v skupini leval- lois (skupina I) zbrala vsa orodja brez retuširane- ga roba, v moustérienski skupini (skupina II) pa vsa orodja z retuširnim robom (Rodrigue 1989, 100). V svoji razpravi o razdelitvi moustériena je leta 1953 definiral tri glavne skupine, pri če- mer je drugo in tretjo razdelil na dva dela gle- de na relativno število strgal v 75 orodnih inven- tarjih s 40 najdišč (Bordes 1950c, 25–28; Bordes 1953e, 458). Nekoliko drugačno štiridelno de- litev sta naredila že dve leti prej z Bourgonom (Bordes in Bourgon 1951a, 22–23), ko sta ga raz- delila na moustérien v pravem pomenu besede, ki vključuje tipični moustérien in moustérien z acheulénsko tradicijo; charentien, ki vključuje moustérien tipa La Quina in moustérien tipa La Ferrassie; nazobčani moustérien ter tayacien, ki je predwürmski moustérien. Relativno število strgal predstavlja indeks strgal, ki pomeni odstotek strgal od vseh tipo- loško definiranih orodij v orodnem inventarju. S tako metodologijo je težišče raziskav s posa- meznih orodij, ki so jih v predhodnem obdob- ju pojmovali kot vodilne tipe, razširil na celotne inventarje kamenih orodij oziroma na relativne zastopanosti posameznih tehnoloških in tipolo- ških elementov v teh skupkih. Tako je namesto prisotnosti in odsotnosti fosilnih tipov upora- bljal relativno zastopanost skupin tipov (Dibble 1988, 181). Kljub svojim interpretacijam je Bordes v bistvu podpiral mnenje, da je mogoče določe- na orodja uporabiti kot vodilne tipe. Vendar je to mogoče le znotraj posameznih regij oziroma, kot je to on imenoval, »prazgodovinskih pro- vinc«, v katerih so regionalne kronologije dobro definirane in je znana pozicija posameznih tipov orodij znotraj teh kronologij. S tem je ugovarjal mnenju A. Vayson de Pradenna in H. Moviusa, ki sta tako možnost zanikala. Vayson je namreč v svojem pregledu leta 1922 namesto celotne ob- like orodja uporabil zgolj oblikovanje delovnega roba, kar ga je vodilo do sklepa, da se isti »tipi« pojavljajo v celotni kameni dobi in zato niso kro- nološko uporabni (Vayson 1920, 455–72). Mo- vius, ki pa je arheologijo pojmoval kot neke vrste »paleo etnologijo«, ki je v svoji zasnovi družbo- slovna znanost in ne premore svojega metodo- loškega aparata za določanje relativne starosti, je menil, da lahko za določanje starosti arheo- loških orodij uporabimo le geološke podatke o Slika 1. Slika prikazuje kumulativne krivulje treh glav- nih zvrsti moustériena jugozahodne Francije po Borde- su. Spodnja krivulja kaže nazobčani moustérien, srednja tipičnega in zgornja moustérien tipa La Quina. (Na verti- kalni osi so nanešeni odstotki seštevka orodij v orodnem inventarju, na horizontalni osi pa so navedene številke orodnih tipov.) (Mellars 1996a, 173) st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 20 stratigrafiji (Bordes 1950a, 242–45). Zaradi tega je bilo nujno, da je Bordes skušal definirati deli- tev predmeta preučevanja – moustérien. Še najnatančneje bi Bordesovo metodologi- jo delitve zvrsti moustériena opisali, če bi trdi- li, kot N. Rolland, da njegove zvrsti temeljijo na polimodalnosti grafov distribucij strgal in do- datkov specifičnih oblik orodij (pestnjakov, na- zobčanih orodij, mlajšepaleolitskih elementov) (Rolland 1990, 360). Kot je vidno v spodnji tabeli, je Bordes v prvo skupino uvrstil orodne inventarje, ki so imeli več kot 55 % strgal, v drugo tiste z 22 do 40 % strgal in v tretjo tiste z manj kot 13 % strgal. Znotraj vsake skupine je ločil dve podskupini na osnovi prisotnosti tehnike odbijanja leval- lois oziroma pestnjakov. V prvi skupini, ki jo je poimenoval charentien, je ločil moustérien tipa La Ferrassie od moustériena tipa La Quina. Za prvega je značilen indeks levallois od 25 do 30% in več, ki ga vedno spremljata tudi visok indeks fasetiranih talonov in laminarni indeks (Bordes 1953e, 460–66; Bordes 1961, 805–6; Bordes in de Sonneville-Bordes 1970, 61–63; Dibble 1988, 182–83; Dibble in Lenoir 1995a, 10). Skupine Zvrsti kulture Indeks strgal Tipološke značilnosti Teh- nološke znač. I tip La Quina > 55 % prečna strgala nizek IL, Ilam I tip La Ferras- sie > 55 % dvojna, konvergentna strgala visok IL, Ilam II tipični 22–40 % malo pestnjakov II MAT-A 22–40 % veliko pestnjakov III na-zobčani 3–13 malo pestnjakov III MAT-B 3–13 veliko pestnjakov Razlike med moustérienom z acheulénsko tradicijo tipa A in tipa B (MAT–A in MAT–B) je definiral s tem, da prvi vesbuje več pestnja- kov in manj nožev s hrbtom, drugi pa več no- žev s hrbtom in manj pestnjakov, kasneje pa je dodal še prehodni MAT AB, ki ga je definiral v Pech de l'Azé I v plasti A5 in v Pech de l'Azé IV v plasti F3 (Bordes 1968, 105; Bordes 1975, 294; Bordes 1981, 77). Do tega prehoda naj bi prišlo v fazi Périgord II v Würmu II. Prav tako je trdil, da je pri mlajšepaleolitskih tipih razvojna težnja od atipičnih v MAT-A proti tipičnim v MAT- -B. Prav tako se v MAT-A nahajajo še posame- zna strgala tipa La Quina in okoli 20 % nazobča- nih orodij ter orodij z izjedo (Bordes in Bourgon 1951a, 10–23). Izjemo predstavlja industrija v pla- sti F in Le Moustier, kjer je veliko strgal, veliko nazobčanih orodij in tudi noži s hrbtom. Zaradi tega je sklepal, da bi se morda lahko zgodilo, da so pri izkopavanjih plasti F pridružili tudi spo- dnji del plasti G, kjer se nahaja nazobčani mo- ustérien (Bordes 1981, 78). Opazil je, da se pro- ti pričakovanjem MAT nahaja tudi v Würmu II (Bordes in Bourgon 1951a, 10–23; Bordes 1953e, 465; Bordes 1961, 804; Bordes in de Sonneville- -Bordes 1970, 63–66; Reynolds 1990, 264). Naj- lepše mu je uspelo definirati razvojne trende od MAT-A proti MAT-B v sklopu plasti F na naj- dišču Pech de l'Azé IV. Pri primerjavi plasti F1 (najstarejša) do F 4 se je pokazalo (Bordes 1975, 301–4), da število mlajšepaleolitskih elementov narašča od starejše proti mlajši plasti (od 6,5 na 17 %), da se indeks levallois zmanjšuje (od 9,3 na 5,4%), da se zmanjšuje tudi indeks fasetiranih ta- lonov (od 27,6 na 21,3) in da se veča število nožev s hrbtom (od 1,2 na 8,5 %). Predpostavljal je evolucijsko povezavo iz MAT v chatelpérronien na osnovi razvoja mou- stérienskega noža s hrbtom, ki je izdelan na od- bitku, v chatelpérroniensko konico, ki je izdela- na na klini (Bordes 1961, 804). Prav tako pa se geografske razprostranjenosti pokrivajo, nobe- den od slednjih se ne pojavlja vzhodno od Rhône in oba segata le v severno Španijo (Mellars 1973, 273). Podobno idejo o nadaljevanju MAT v châtelperronien, oziroma po njihovi terminolo- giji še périgordien I, so v okviru bilinearne teo- rije o razvoju paleolitika v začetku petdesetih let videli M. Veyrier, E. Beaux in J. Combier, ki so postavili industrijo iz Grotte de Néron kot pre- st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 21 hodno med tipičnim moustérienom in aurigna- cienom, kar naj bi bilo podobno tudi poziciji in- dustrije iz Abri Audi, ki naj bi bila prehodna oblika med MAT in périgordienom I (Veyrier, Beaux in Combier 1951, 78). Pri opisu moustériena tipa La Quina je Bor- des opozoril na povečanje števila nazobčanih orodij v njegovih zadnjih fazah, kar je razložil kot vračanje k izvorni obliki v plasti 3 na najdi- šču La Micoque. Kronološko ga postavi v Würm I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Com- be Grenal (Bordes 1968, 102; Bordes 1981, 78). Že v prvih objavah pa je ugotovil, da je moustérien tipa La Quina mlajši del charentiena (Bordes in Bourgon 1951a, 12 –23; Bordes 1953e, 465). Kot značilnost moustériena tipa La Fer- rassie je podal veliko število strgal, ki pa jih je manj kot v moustérienu tipa La Quina. To naj bi bilo posledica tehnike odbijanja levallois, ki producira tanke odbitke, na katerih je nemogo- če izdelovati debela strgala. Prav tako je nemo- goče izdelovati prečna strgala na dolgih odbitkih levallois. V svoji zadnji objavi tik pred smrtjo se je nagibal k temu, da bi moustérien tipa La Fer- rassie opisal kot levallois facies moustériena tipa La Quina. Tu je tudi opozoril na težavo ločeva- nja moustériena tipa La Ferrassie od tipičnega moustériena, obogatenega s strgali. Kronološko je moustérien tipa La Ferrassie postavil v Würm I v Combe-Capelle Bas in v Würm II v Combe Grenal (Bordes 1981, 79). Nazobčani moustérien je za Bordesa pred- stavljal »pepelko« moustériena. To industrijo je opisal predvsem zaradi majhnega števila retuši- ranih orodij ter dejstva, da je število orodij vča- sih veliko in drugič spet majhno. Iz tega je skle- pal, da je v tej kulturi količina orodij ciklično nihala. Definiral jo je predvsem z odsotnostjo posameznih elementov v orodnih skupkih (Bor- des 1968, 102). Nahaja se v Würmu I v Pech de l'Azé ter v Würmu I in II v Combe-Grenal (Bor- des 1953e, 463; Bordes 1981, 78–79). Zanimivo je dejstvo, da je pri svojih velikih pregledih večino- ma zanemaril podatke o nazobčanem moustéri- enu, ki jih je dobil pri izkopavanjih – tako je v članku o najdbah iz previsa Armand Chadour- ne opozoril na dejstvo, da se v slednjem vendarle nahaja nekaj razvojnih teženj. Pokazalo se je na- mreč, da je v končnem nazobčanem moustérie- nu opazna težnja k mikrolitizaciji, ki jo je ugoto- vil v plasti A (Bordes, Fitte in Blanc 1954, 232). V plasti A–B je vseboval veliko strgal, kar je raz- ložil z možnostjo kontaminacije iz plasti B, ki je pripadala charentienu (str. 234). Prav tako je opazil, da končni nazobčani moustérien vsebu- je veliko mlajšepaleolitskih elementov, ki zame- njujejo srednjepaleolitske, ter nože s hrbtom in slabo izdelane pestnjake. Ti kažejo na tesno po- vezanost z MAT (str. 244). Pri tem je opozoril, da se nazobčani moustérien nahaja nad charen- tienom (Abri Cadourne, Combe-Grenal, Ha- ute-Roche, Grotte du Hyène) in tudi pod njim (Pech de l'Azé II, La Gane, La Ferrassie plast A). To ga je tako zmedlo, da ga je opredelil kot ver- jetno konvergenco degeneriranih kultur – kot slepo ulico moustériena (str. 248). V svojih zgo- dnjih delih je sicer zapisal, da se nazobčani mou- stérien nahaja na koncu moustériena (Bordes in Bourgon 1951a, 23), vendar je kronološko pozici- jo kasneje zanemaril. Kot najznačilnejši plasti tipičnega moustéri- ena je opisal plasti B in J najdišča Le Moustier, pri čemer je pripomnil, da gre pri plasti J verje- tno za tri plasti, od katerih je ena verjetno MAT. Časovno se tipični moustérien nahaja v Würmu I (Combe-Grenal 54, 552, 50, 36) in v Würmu II (Combe-Grenal 31, 30, 29, 28, 7) (Bordes 1953e, 461; Bordes 1981, 79). Znotraj slednjega je prika- zal variabilnost na primeru plasti 4c2 z najdišča Pech de l'Azé II in plasti X z najdišča Pech de l'Azé IV. Obe sta kronološko uvrščeni v fazo v Würm I – prva vsebuje večje število nazobčanih orodij, druga pa več strgal in ima tudi višji indeks levallois. Na osnovi kronološke pozicije je skle- pal, da sta oba orodna inventarja izdelek istih lju- di, za minimalne razlike v tipološkem sestavu pa naj bi bile krive različne dejavnosti, ki so se vršile na teh dveh krajih (Bordes 1975, 301–4). Svojim skupinam je v poznih delih, po letu 1975, kot posebnost dodal še asinipodien, ki je poznan le v fazi Périgord II iz Würma I v Pech de l'Azé IV v plasti J3a. Vsebuje le malo strgal, st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 22 srednje število orodij z izjedami, malo nazobča- nih orodij, dosti nožev z naravnim hrbtom in dosti majhnih odbitkov levallois ter odbitke tipa Kombewa. Ime asinipodien je izpeljal iz Pêch – podium in Azé – asinus. Zaradi majhnosti oro- dij so nekateri avtorji to industrijo poimenovali tudi mikromoustérien, Bordes pa je to zavračal, češ da gre pri mikromoustérienu v resnici za in- dustrije, kjer so odbitki majhni zaradi velikosti izhodiščne surovine. Izjemi sta asinipodien in najdbe iz Jabruda, ki jih je A. Rust opisal kot mi- kromoustérien. Pri teh dveh industrijah velikost orodij ni posledica velikosti surovine, ampak gre za odločitev izdelovalcev, da bodo naredi- li majhna orodja (Bordes 1975, 297–301; Bordes 1981, 99–100). Kljub temu da je bila za Bordesa tipološka lista zgolj orodje za klasifikacijo kamenih oro- dij in ne model arheološke resničnosti (Sackett 1988, 416), so ga etnološke primerjave naved- le k domnevi, da so različne zvrsti moustériena po njegovi definiciji ostanki delovanj različnih ljudstev z individualnimi kulturnimi potezami. Na osnovi nepravilnega enačenja »orodnega in- ventarja« z »materialno kulturo« je podal do- mnevo o istočasnem bivanju različnih etničnih skupin (Rigaud 1989, 143), pri čemer naj bi bile te skupine majhne, teritorialno vezane, napol ali popolnoma sedentarne in z močno zavestjo o lastni identiteti, ki je tipe orodij pomagala oh- raniti nespremenjene skozi čas (Rolland 1990, 361). Do tega sklepa prišel, ko je podal tri hipote- ze o variabilnosti moustériena. Po prvi naj bi bili različni tipi moustériena povezani s sezonskimi vzorci življenja, kjer bi vsaka zvrst predstavljala opravila v nekem letnem času, vendar je, ker je v istih kulturnih plasteh odkril ostanke iz raz- ličnih letnih časov, to hipotezo opustil. Po drugi hipotezi naj bi vsaka zvrst predstavljala adaptaci- jo na drugačno okolje, kar bi pomenilo, da so bile spremembe industrij pogojene s spreminjanjem podnebja. Vendar je tudi to hipotezo opustil, ker je v geoloških plasteh, ki so bile odložene v ena- kih razmerah, odkril različne industrije oziroma so se iste zvrsti vezale z različno klimo. Da pa ne gre za razlike v širšem okolju, je sklepal po tem, da je dobil podobne rezultate tudi pri primerja- vi z Afriko, ki bi po njegovem prepričanju mora- la imeti radikalno drugačno podnebje. Tako mu je ostala na voljo le še hipoteza, po kateri je vsak tip moustériena ostanek druge skupine ljudi, od katerih ima vsaka svojo tradicijo izdelave orodij, kajti razlike v načinu življenja so mu dale rezul- tate le pri moustérienu s tehniko odbijanja leval- lois in so pokazale, ali je industrija levalloisien ali ne. Tako je sklep, da gre za različne rodove, pod- krepil brez dokazov tudi z domnevno, da so ljud- je, ki so izdelovali nazobčani moustérien, najraje lovili konje (Bordes 1953e, 465–66; Bordes 1961, 806–10; Bordes in de Sonneville-Bordes 1970, 71; Binford in Binford 1983, 72–73). Prav tako pa je glede na tehnologijo odbi- janja in tipološki sestav kamenih orodij poka- zal, da sta si blizu MAT in nazobčani moustéri- en. Na drugi strani pa je sestavil tudi podobna para med srednjim in mlajšim paleolitikom, ki naj bi bila po njegovem mnenju, čeprav ni imel dokazov za sočasno bivanje zadnjih nosilcev mo- ustériena in »prvih périgordiencev in aurigna- ciencev«, odraz vpliva mlajšega paleolitika na moustérien. Tako je povezal MAT in châtelper- ronien ter moustérien tipa La Quina in aurigna- cien (Bordes 1953e, 466). Zaključek Osrednja oseba, ki je v največji meri vplivala na potek raziskovanja srednjega paleolitika v dru- gi polovici tega stoletja, je bil François Bordes, ki je za razliko od predhodnih avtorjev v svoje delo (in objavljanje), ki ima osnovne sestavine znan- stvenega analitskega pristopa, uvedel izjemno sistematiko. Izoliral je fenomen, ga opisal, kla- sificiral, analiziral njegovo variabilnost in podal sintezo (Jelinek 1988, 199). Zanj je bil moustérien tehnološko-tipološka raven v kulturnem razvo- ju človeštva, ki je bila dosežena sočasno po vsem starem svetu (Rigaud 1989, 145). Njegova tipolo- gija kamenih orodij je bazirala na spremembah orientacije orodja (tehnologija izdelave) in obli- ki delovnega roba orodja (tehnologija obdelave) (Binford 1973, 245), predvsem pa ga lahko šteje- mo za začetnika statistične obdelave podatkov v st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 23 arheologiji (Brodar 1962–1963, 51). Slednja mu je omogočila premik od takrat aktualnih kvalita- tivnih primerjav, utemeljenih na analizah vodil- nih tipov, k objektivnim kvantitativnim primer- javam paleolitskih industrij (Jelinek 1982, 786). Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril s pregledno tipologijo, analitična klasifikacija ter opis značilnosti so postali predmet raziskave se- miologije, obdelava kvantificiranih podatkov, ki je omogočala izdelavo struktur, ki so omogoča- le interpretacijo (histogrami, kumulativni dia- grami, poligoni …), pa je bila problem statistike in progresivno prihajajoče informatike (Djindji- an 2016, 128). Predvsem pa je opozoril na dejstvo, da je potrebno klasifikacijo artefaktov razširiti na celo serijo formalnih oziroma tehnoloških spremen- ljivk ter ne omejiti zgolj na tiste, ki jim pripisu- jemo največjo diagnostično vrednost. Bordezi- janska sistematika je pokazala, da je arheološki zapis, oborožen s preglednimi tipološkimi lista- mi ter relativno enostavnimi, vendar učinkovi- timi tehnikami statističnega opisovanja, veliko kompleksnejši, kot so to predvidevali tradici- onalni pristopi. Še najpomembneje pa je, da ni bil več dojeman kot enostavno linearno zapored- je stereotipnih industrij ampak namesto tega kot kompleks polimorfnih industrijskih komplek- sov različnih značilnosti v istem času na različ- nih prostorih (Sackett 2014, 6). Posledično je bil v njegovih delih moustéri- en redefiniran kot polimorfen kompleks štirih različnih orodnih kompleksov oziroma tipov skupkov, odkritih interstratificiranih na najdi- ščih v Perigordu, kar naj bi bila posledica njiho- ve kvazisočasnosti. Interpretacija, ki je vsakemu predstavila domnevnega prednika ter včasih celo domnevala, da gre za različne etnične skupine ali plemena, je bila v ostrem nasprotju s predpostav- kami ameriške, antropološko izurjene, arheolo- gije, ki je v slednjih raje videla skupke prostor- sko ločenih dejavnosti. Najostrejša, hkrati pa tudi najkonstruktivnejša reakcija na njegovo in- terpretacijo polimorfične variabilnosti je bila t. i. moustérienska debata med njim in Lewisom Binfordom (in Sally Binford). Izpostavljeno je bilo eno izmed poglavitnih vprašanj prazgodo- vinske (in vsake druge) arheologije – kako lah- ko v arheološkem zapisu ločimo med podatki, ki kažejo dejavnosti in etnije, naloge ter skupine, oziroma kako ločiti med tem, kar se je počenjalo, in tem, kdo je to počenjal. Prav raziskovalni napori Bordesa, to njego- vo izboljšanje terenskih tehnik raziskav, stan- dardizacija tipoloških opisov ter razvoj krono- loških metod za določitev starosti, so vodili do prve vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega paleolitika. Prav na osnovi njegovega dela danes razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheoloških zapisov – formalno ti- pološko variabilnost kamnitih orodij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih pogostno- stih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi- roma najdišči (Dibble 1987, 34). V desetletju po objavi so njegovo metodologijo opisovanja oro- dij ter njihovega statističnega vrednotenja spre- jeli številni strokovnjaki po svetu, bila pa je de- ležna tudi redkih kritik (Pradel 1954; Brodar 1962–1963), pri čemer avtorji niso v tolikšni meri kritizirali same metode, kot so svarili pred nje- no preradikalno in lokalno neprilagojeno upora- bo, na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor (Bordes 1950c; Bordes 1953a). Bordesova aktivna domišljija, ki mu je omo- gočala absolutno vživitev v svet prazgodovine je bila najvidnejša v njegovem literarnem delu (Djindjian 2016, 128). Pod psevdonimom Fran- cais Carsac je zaslovel v literarnem svetu kot av- tor številnih znanstvenofantastičnih romanov in novel, ki jih je objavil večinoma v 50. in 60. letih. Na drugi strani pa ga moramo pojmova- ti tudi kot enega izmed očetov eksperimentalne arheologije. Ne zgolj tehnološko zaradi izjemne sposobnosti izdelovanja kamnitih orodij, ampak predvsem epistemološko zaradi njegovih kon- troliranih eksperimentov, s katerimi je preuče- val vplive različnih strategij odbijanja na obliko gotovih orodij kot tudi na vrste odpadkov, ki so nastale pri njihovem izdelovanju (Bordes 1947). Prav tako je potrebno omeniti, da je organiziral prvo veliko srečanje strokovnjakov v Les Eyzies- -de-Tayacu leta 1964, kjer so se prvič srečali fran- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 24 coski, kanadski in ameriški prazgodovinarji ter razpravljali ne zgolj o njegovi analitični metodi, ampak so z izvajanjem poskusov predvsem začr- tali temelje eksperimentalne arheologije (Jelinek 1965; Texier in Meignen 2012, 136). Slika 2. Francois Bordes in Don Crabtree. Prvič sta se srečala 1964 v Les Eyziesu ter nato sodelovala celo živ- ljenje. Bordesova monografija oziroma priroč- nik Typologie du paléolithique ancien et moyen je od prve izdaje leta 1961 doživel številne ponov- ne izdaje v francoskem jeziku. Kljub preživelosti mnogih konceptov, kritik in dopolnitev njegove tipologije se imajo tehnološki in tipološki opisi posameznih orodnih tipov še vedno za temeljni priročnik študija srednjega paleolitika. Tak po- men potrjujejo številne »prevedene« tipologi- je, ki so njegove primere zamenjale z lokalnimi. Za nas je vsekakor najpomembnejša temeljna pu- blikacija Vide Pohar (1979), ki je v tipologijo kot razlagalne primere vnesla številne najdbe s slo- venskih najdišč. Podobno pa je za Hrvaško na- redil tudi Ivor Karavanić, ki je leta 1992 objavil predlog osnovnih strokovnih nazivov s tipologi- jo (Karavanić 1992), tri leta pozneje pa je prevedel še celotno tipološko listo (Karavanić 1995). Klju- čen prispevek k dopolnitvi ter hkrati ohranitvi Bordesove tipološke misli vsekakor predstavlja posodobljen priročnik Handbook of Paleolit- hic Typology.Vol. 1, Lower and MIddle Paleolit- hic of Europe, ki sta ga objavila A. Debénath in H. Dibble (1994). Objava v angleškem jeziku je poskrbela za dokončno razširitev klasične tipo- loške metodologije opisovanja v takrat že debe- lo poprocesualni arheološki svet, ki je nagovarjal teme daleč onkraj tradicionalnih obsesij s tipo- logijo in taksonomijo oziroma v katerem so po- samezni avtorji celo vehementno zahtevali zame- njavo Bordesove tipologije (Bisson 2000). Gre pravzaprav za potrditev njune trditve, da tipolo- gija, ki jo je izdelal Bordes, predstavlja standar- dno orodje za opisovanje starejše- in srednjepa- leolitskih kamnitih orodij v večjem delu starega sveta. Slednje kot tako omogoča komunikaci- jo med različno usmerjenimi raziskovalci. Posle- dično sta zagovarjala uporabo terminologije ter napovedala, da je posamezne interpretacije pot- rebno nadgraditi oziroma zamenjati (Dibble in Debénath 1991, 222). Zgolj dve leti kasneje pa je izšel prikaz neandertalske zapuščine (s poudar- kom na zahodni Evropi), ki ga je napisal Paul Mellars. Prav količina citiranosti Bordesove- ga dela v grand oeuvre moustérienske arheologi- je jasno kaže pomen njegovega dela za nadaljnji razvoj raziskav srednjega paleolitika ter prazgo- dovinske arheologije nasploh (Mellars 1996). V njegovi biografiji je Paul Pettit opozoril, da brez njegovega dela Binford ne bi bil zmožen formu- lirati teorij o obnašanju neandertalcev ter zagna- ti promocije nove arheologije, Mellars ne bi mo- gel razviti svojih kronološko-kulturnih sekvenc, Dibble pa ne razlagati dinamike sprememb ka- menih orodij … (Pettit 2009, 203) Čeprav je bil zadnji velikan prejšnjega stoletja, se je dobro za- vedal pomena poljudnoznanstvene prezentaci- je rezultatov dela oziroma je prav v tem žanru lahko dominiral zaradi svoje izjemne literarne nadarjenosti. Tako moramo njegovo odločitev, da je knjigo A Tale of Two Caves (1972b) objavil zgolj v angleškem jeziku, razumeti kot nagovor širšega občinstva. Hkrati pa je za antropološko izobraženo javnost, ki se je nagibala na Binfor- dovo stran razprave z jasnejšo in predvsem eno- stavnejšo dikcijo, pojasnil kompleksne rezultate svojih terenskih raziskav (Bordes 1955b; Bordes in Bourgon 1950; Bordes in Bourgon 1951b). *** st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 25 Na koncu moramo navesti še dve monografiji, ki se v največji meri posvečata Bordesovemu delu – prva je doktorska disertacija Jeana-Patricka Loi- seauja z naslovom »Francois Bordes (1919–1981) et la construction de la Préhistoire dans la sec- onde moitié du XXe siècle«, ki se ukvarja pred- vsem z epistemološkimi vidiki njegovega dela oziroma ga opazuje s pozicije zgodovine zna- nosti (Loiseau 2014). Druga knjiga z naslovom François Bordes et la Préhistoire, ki sta jo uredila F. Delpech in J. Jaubert, pa je objava prispevkov s kongresa, ki so ga leta 2009 organizirali v Bor- deauxu (Delpech in Jaubert 2012). Povzetek Le malo arheologov je v drugi polovici dvajsetega sto- letja tako vplivalo na razvoj metodologije arheološkega dela ter interpretacije prazgodovine kot François Bor- des. Na eni strani je sicer pomembna njegova razisko- valna usmeritev v izboljšanje terenskih tehnik raziskav, predvsem pa je revolucionarna njegova standardizacija tipoloških opisov kamnitih orodij oziroma razvoj sta- tističnih metod za primerjavo rezultatov analiz iz posa- meznih kontekstov. Prav na osnovi njegovega dela razu- memo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheoloških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih orodij znotraj konteksta ter variabilnost v re- lativnih pogostnostih tih tipov orodij med različnimi plastmi oziroma najdišči. Danes, ko so številne njegove interpretacije zastarele oziroma neustrezne, se moramo zavedati kontekstov, v katerih so nastale, ter raziskoval- nih vprašanj, na katera so pomagale odgovoriti. Formalizacija opisov predmetov, ki jo je ustvaril s pre- gledno tipologijo, analitična klasifikacija ter opis značil- nosti so postali predmet raziskave semiologije, obdela- va kvantificiranih podatkov, ki je omogočala izdelavo struktur, ki so omogočale interpretacijo (histogrami, kumulativni diagrami, poligoni …), pa je bila problem statistike in progresivno prihajajoče informatike. Njegova raziskovalna usmeritev, ki obsega vse od na podlagi praktičnih raziskav razvitega izboljšanja te- renskih tehnik arheoloških izkopavanj do standardiza- cije tipoloških opisov kamnitih orodij ter razvoja kro- noloških metod za določitev starosti, je vodila do prve vseobsegajoče sinteze francoskega srednjega paleoliti- ka. Prav na osnovi njegovega dela danes razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheolo- ških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih orodij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih po- gostnostih tih tipov orodij med različnimi plastmi ozi- roma najdišči. V desetletju po objavi so njegovo meto- dologijo opisovanja orodij ter njihovega statističnega vrednotenja sprejeli številni strokovnjaki po svetu, bila pa je deležna tudi redkih kritik, pri čemer avtorji niso v tolikšni meri kritizirali same metode, kot so svarili pred njeno preradikalno in lokalno neprilagojeno uporabo, na kar pa je pravzaprav opozoril že sam avtor. Danes po- znavanje dela F. Bordesa predstavlja eno izmed ključnih poglavij pri razumevanju zgodovine raziskav stare ka- mene dobe kot tudi pri razvoju sodobne arheološke te- orije. Summary Few archaeologists in the second half of the twentieth century influenced the development of the methodolo- gy of archaeological work and the interpretation of pre- history as much as François Bordes. On the one hand, his research orientation towards the improvement of field research techniques is important, but above all his standardization of typological descriptions of stone tools and the development of statistical methods for comparing the results of analyzes from individual con- texts are revolutionary. It is on the basis of his work that we understand the need to observe two aspects of the variability of archaeological records - formal typological variability of stone tools within the context and the var- iability in the relative frequencies of these types of tools between different layers or sites. Today, when many of his interpretations are outdated or inadequate, we need to be aware of the contexts in which they arose and the research questions they helped answer. Formalization of object descriptions created by an transparent typology, analytical classification and de- scription of characteristics became the subject of re- search in semiology, and the processing of quantified data, which enabled the production of structures that allowed interpretation (histograms, cumulative dia- grams, polygons…), was a problem of statistics and pro- gressively upcoming informatics. His research orientation, which includes everything from practical research developed improvement of field techniques of archaeological excavations, standardiza- st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 26 tion of typological descriptions of stone tools and de- velopment of chronological methods for determining the age, led to the first comprehensive synthesis of the French Middle Paleolithic. It is on the basis of his work that we understand today that it is necessary to observe two aspects of variability of archaeological records - for- mal typological variability of stone tools within the con- text and variability in relative frequencies of these types of tools between different layers or sites. In the decade since its publication, his methodology for describing tools and their statistical evaluation has been adopted by numerous experts around the world. But it also received rare criticism, with the authors not criticizing the meth- od as much as warning against its too radical and local- ly unadopted use, which, in fact, was pointed out by the author himself. Today, knowing the work of F. Bordes is one of the key chapters in understanding the history of Palaeolithic research as well as in the development of modern archaeological theory. Literatura Bachellerie, F., N. Teyssandier, J.-G. Bordes, R. Lippé in V. Guillomet-Malmassari. 2012. »François Bordes et l'interpretation du changement entre le paléolithique moyen et le paléolithique supérieur.« V François Bordes et la Préhistoire, ur. F. Delpech in J. Jaubert, 281–91. Pariz: Éditions du Comitédes travaux historiques et scientifiques. Beyries, S. 1987. Variabilité de l' industrie lithique au moustérien. BAR International Series 328. Oxford: Archeopress. Binford, L. R. 1973. »Interassemblage Variability – The Mousterian and the »Functional« Argument.« V The Explanation of Culture Change : Models in Prehistory, ur. C. Renfrew, 227–54. Glouchester Crescent: Duckworth Press. Binford, L. R., in S. R. Binford. 1983. »A Preliminary Analisys of Functional Variability in the Mousterian of the Levallois Facies.« V Working at Archaeology, ur. L. R. Binford, 71–124. New York: Academic Press. Bisson, M. S. 2000. »Nineteenth Century Tools for Twenty-First Century Archaeology? Why the Middle Paleolithic Typology of François Bordes Must Be Replaced.« Journal of Archaeological Method and Theory 7 (1): 1–48. Bordes, F. 1947. »Etude comparative des différentes techniques de la taille du silkex et des roches dures.« L'Anthropologie 51 (1– 2): 1–29. Bordes, F. 1950a. »A propos d'une vielle querelle: peut-on utiliser les silex taillés comme fossiles directeurs?« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 47 (5): 242– 45. Bordes, F. 1950b. »L'évolution buissonnante des industries en Europe occidentle. Considérations théoriques sur le paléolithique ancien et moyen.« L'Anthropologie 54 (5–6): 393–420. Bordes, F. 1950c. »Principes d'une méthode d'études des techniques de debitage et de la typologie du paléolithique ancien et moyen.« L'Anthropologie 54 (1): 19–34. Bordes, F. 1952a. »Stratigraphie du loess et évolution ds industries paléolithiques dans l'Ouest du bassin de Paris. II – Évolutiondes industries paléolithiques.« L'Anthropologie 56, 405–52. Bordes, F. 1952b. »Technique Levallois et 'Levalloisien ancien'.« L'Anthropologie 56: 554–56. Bordes, F. 1953a. »Typologie et statistique. Observations sur la note de Mlles Alimen et Vignar.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (1): 74–78. Bordes, F. 1953b. »Notules de typologie paléolithique. I – Outils Moustériens à fracture volontaire.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (4): 224–26. Bordes, F. 1953c. »Levaloissien et Moustérien.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (4): 226–34. Bordes, F. 1953d. »Notules de typologie paléolithique. II – Pointes levalloisiennes st pointes pseudo-levalloisiennes.« st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 27 Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (5–6): 311–13. Bordes, F. 1953e. »Essai de classification des industries 'Moustériennes'.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (7–8): 457–66. Bordes, F. 1954. »Notules de typologie paléolithique. III – Pointes moustériennes, racloirs convergents et déjetés, limaces.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 51 (7): 336–38. Bordes, F. 1955a. »Observations sur la note de M. H. Kelley sur la technique de taille 'levalloisienne'.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 53 (1–2): 113–14. Bordes, F. 1955b. »La stratigraphie de la Grotte de Combe-Grenal, comunne de Domme (Dordogne). Note préliminaire.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 52 (7): 426–29. Bordes, F. 1961. »Mousterian Cultures in France.« Science 134 (3482:, 803–10. Bordes, F. 1962–1963. »Le Mousterien a denticules.« Arheološki vestnik 13–14: 43– 49. Bordes, F. 1968. Le Paléolithique dans le monde. Pariz: L'Univers des connaissances. Bordes, F. 1971. »Physical Evolution and Technological Evolution in Man: A Paralellism.« World Archaeology 3 (1): 1–5. Bordes, F. 1972a. »Du Paléolithique moyen au Paléolithique supérieur: continuité ou discontinuité?« V The Origin of Homo Sapiens, ur. F. Bordes, 211–18. Pariz: Unesco. Bordes, F. 1972b. A Tale of Two Caves. New York: Harper & Row. Bordes, F. 1975. »La gisement du Pech de l'Azé IV. Notes préliminaire.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 72, Etudes et travaux 1: 293–308. Bordes, F. 1980. »Le débitage Levallois et ses variantes.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 77 (2): 45–49. Bordes, F. 1981. »Vingt-cinq ans après: le complexe Moustérien revisité.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 78 (3): 77–87. Bordes, F. 1988. Typologie du Paleolithique ancien et moyen. Pariz: Presses du CNRS. Bordes, F., in M. Bourgon. 1950. »Le gisement du Pech de l'Azé-nord, prise de date et observations préliminaires.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 47 (6–8): 381–83. Bordes, F., in M. Bourgon. 1951a. »Le complexe Moustérien: Moustériens, Levalloisien et Tayacien.« L'Anthropologie 55 (1): 1–23. Bordes, F., in M. Bourgon. 1951b. »Le gisement du Pech de l'Azé-nord. Campagnes 1950–1951: Les couches inférieurs à Rhinoceros Mercki.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 48 (11–12): 520–38. Bordes, F., in D. de Sonneville-Bordes. 1970. »The Significance of Variability in Palaeolithic Assemblages.« Word Archaeology 2 (1): 61–73. Bordes, F., P. Fitte in S. Blanc. 1954. »L'Abri Armand Chadourne.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 51 (5–6): 229–54. Breuil, H., in H. Kelley. 1954. »Le paléolithique ancien.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 51 (1): 9–26. Brodar, M. 1962–1963. »Pripombe k statističnim metodam za klasifikacijo paleolitskih kultur.« Arheološki vestnik 13– 14: 51–59. Debénath, A., in H. L. Dibble. 1994. Handbook of Paleolithic Typology, Vol. 1: Lower and Middle Paleolithic of Europe. Philadelphia, PA: University Museum, University of Pennsylvania. Delpech, F., in J. Jaubert, ur. 2012. François Bordes et la Préhistoire. Pariz: Éditions du Comitédes travaux historiques et scientifiques. Dibble, H. L. 1987. »Reduction Sequences in the Manufacture of Mousterian Implements of France.« V The Pleistocene Old World: Regional Perspectives, ur. O. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 28 Soffer, 33–45. New York; London: Plenum Press. Dibble, H. L. 1988. »Typologycal Aspects of Reduction and Intensity of Utilisation of Lithic Eesources in the French Mousterian.« V Upper Pleistocene Prehistory of Western Eurasia, ur. H. L. Dibble in A. Montet-White, 181–96. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Dibble, H. J., in A. Debénath. 1991. »Paradigmatic Differences in a Collaborative Research Project.« V Perspectives on the Past: Theoretical Biases in Mediterranean Hunter- Gatherer Research, ur. G. A. Clark, 217– 26. Philadelphia, PA: University of Pennsylvania Press. Dibble, H., in M. Lenoir. 1995a. »The Development of the Research Design for the Current Excavation.« V The Middle Paleolithic site of Combe-Capelle Bas (France), ur. H. Dibble in M. Lenoir, 7–26. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Dibble, H., in M. Lenoir. 1995b. »Summary of the Industrial Sequence.« V The Middle Paleolithic site of Combe-Capelle Bas (France), ur. H. Dibble in M. Lenoir, 162–73. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Dibble, H. L., in N. Rolland. 1992. »On Assemblage Variability in the Middle Paleolithic of Western Europe.« V The Middle Paleolithic: Adaptation, Behaviour and Variability, ur. H. L. Dibble in P. Mellars, 1–28. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Djindjian, F. 2016. »The Revolution of the Sixties in Prehistory and Protohistory.« V History of Archaeology: International Perspectives, ur. G. Delley, M. Díaz- Andreu, F. Djindjian, V. M. Fernámdez; A. Guidi in M-A. Kaeser, 125–44. Oxford: Archeopress. Harrold, F. B. 1988. »The Chatelperronian and the Early Aurignacian in France.« V: The Early Upper Paleolithic, ur. J. F. Hoffecker in C. A. Wolf, BAR International Series 437, 157–91. Oxford: Archeopress. Isaac, G. 1989. »Squeezing Blood from Stones.« V The Archaeology of Human Origins, G. Isaac, 339–51. Cambridge: Cambridge University Press. Jelinek, A. J. 1965. »Lithic Technology Conference, Les Eyzies, France.« American Antiquity 31 (2): 277–79. Jelinek, A. J. 1982. »François Bordes, 1919- 1981.« American Antiquity 47 (4), 785–92. Jelinek, A. J. 1988. »Technology, Typology, and Culture in the Middle Paleolithic.« V Upper Pleistocene Prehistory of Western Eurasia, ur. H. L. Dibble in A. Montet- White, 199–210. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Jullien, R. 1951. »Peut-on-parler d''Homo sapiens' au Pleistocene inferieur?« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 48 (9– 10), 469–73. Karavanić, I. 1992. »Prijedlog osnovnog strukovnog nazivlja za srednji i mlađi paleolitik.« Opuscula archaeologica 16: 15– 35. Karavanić, I. 1995. »Strukovno nazivlje za donji i srednji paleolitik.« Opuscula archaeologica 19 (1): 7–9. Kuhn, S. 1995. Moustrian Lithic Technology. An Ecological Perspective. Princeton, NJ: Princeton University Press. Lacorre, M. T., in F. Lacorre. 1953. »Les Hommes éponymes d'Aïn Métherchem st Combe-Capelle.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 50 (4): 258–72. Loiseau, J.-P. 2014. Francois Bordes (1919– 1981) et la construction de la Préhistoire dans la seconde moitié du XXe siècle. Thèse présentée à l'Université de Bordeaux. Bordeaux: HAL. Loiseau, J.-P. 2015. »Francois Bordes (1919– 1981) et la construction de la Préhistoire st ud ia universitatis he re d it at i fr a n ç o is b o r d es in r o js t v o (p o po ln e) t ip o lo g ij e k a m n it ih o ro d ij 29 dans la seconde moitié du XXe siècle.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 112 (2): 378–79. Mellars, P. 1968. »The Old Stone Age.« Archaeological Journal 125 (1): 369. Mellars, P. 1969. »The Chronology of Mousterian Industries in the Périgord Region of South-west France.« Proceedings of the Prehistoric Society 35, 134–71. Mellars, P. 1973. »The Character of the Middle- Upper Palaeolithic Transition in South- West France.« V The Explanation of Culture Change: Models in Prehistory, ur. C. Renfrew, 255–76. Glouchester Crescent: Duckworth Press. Mellars, P. 1996a, The Neanderthal Legacy. Princeton, NJ: Princeton University Press. Pettit, P. 2009. »François Bordes.« V Great Prehistorians: 150 Years of Palaeolithic Research, 1859–2009, Special Volume 30 of Lithics: The Journal of the Lithic Studies Society, ur. R. Hosfield, F. Wenban-Smith in M. Pope, 201–12. London: Lithic Studies Society. Pohar, V. 1979. »Tehnika izdelave in tiopologija staro- in srednjepaleolitskega kamenega orodja.« V Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 7, 15–80. Ljubljana : Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pottier, G. 1951. »L'Homo sapiens et son ascendance.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 48 (7–8): 341–44. Pradel, L. 1950. »Comportement physique et intelectuel de l'homme pendant le quaternaire.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 47 (5): 250–58. Pradel, L. 1954. »Le Moustérien.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 51 (8): 35– 43. Reynolds, T. E. G. 1990. »The Middle-Upper Palaeolithic Transition in Southwestern France: Interpreting Lithic Evidence.« V The Emergence of Modern Humans. An Archaeological Perspective, ur. P. Mellars, 262–75. Edinburgh: Edinburgh University Press. Rigaud, J.-P. 1989. »From the Middle to the Upper Paleolithic: Transition or Convergence?« V The Emergence of Modern Humans, ur. E. Trinkaus, 124–53. Cambridge: Cambridge University Press. Rigaud, J.-P., in J. F. Simek. 1987. »Arms Too Short to Box with God.« Problems and Prospects from Paleolithic Prehistory in Dordogne, France.« V The Pleistocene Old World, ur. O. Soffer, 47–61. New York; London: Plenum Press. Rodrigue, A. 1989. »Note en faveur d'une modification minime de la liste F. Bordes.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 86 (4): 100. Rolland, N. 1990. »Middle Palaeolithic Socio-Economic Formations in Werstern Eurasia: An Exploatory Survey.« V The Emergence of Modern Humans. An Archaeological Perspective, ur. P. Mellars, 347–88. Edinburgh: Edinburgh University Press. Sackett, J. R. 1988. »The Mousterian and Its Aftermath.« V Upper Pleistocene Prehistory of Western Eurasia, ur. H. L. Dibble in A. Montet-White, 413–26. Philadelphia, PA: The University Museum, University of Pennsylvynia. Sackett, J. 2014. »François Bordes and the Old Stone Age.« Bulletin of the History of Archaeology 24 (3): 1–9. Tattersall, I. 1995. The Fossil Trail: How We Know What We Think We Know about Human Evolution. New York; Oxford: Oxford University Press. Texier, P.-J., in L. Meignen. 2012. »Soxante années de technologie lithique: Étapes marquantes, apports er écueils.« V François Bordes et la Préhistoire, ur. F. Delpech in J. Jaubert, 133–39. Pariz: Éditions du Comitédes travaux historiques et scientifiques. Tuffreau, A., A.-V. Munat, J.-J.Pouisségur in J. Sommé. 1981. »Les basss terrasses dans st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 8 (2 02 0) , š t ev il k a 1 30 les vallés du Nord de la France st de la Picardie: Stratigraphie st Paléolithique.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 78 (10–12): 291–305. Vayson, A. 1920. »La plus ancienne industrie de Saint-Acheul.« L'Anthropologie 30 (5– 6): 441–96. Veyrier, M., E. Beaux in J. Combier. 1951. »Grotte de Néron, à Soyons (Ardèche). Les fouilles de 1950 – leurs ensignements.« Bulletin de la Sociéte Préhistorique Française 48 (1–2): 70–78. st ud ia universitatis he re d it at i