TA TEDEN / TA TEDEN
PTUJ / KONČANE PRVE PTUJSKE ARONOVE VITEŠKE IGRE
la zaielek dobm
Na grajskem hribu je bilo prejšnji teden živahneje kot ponava-
di, čeprav v zadnjem času na to območje Ptuja tudi sicer priha-
ja vedno več obiskovalcev. V petek in soboto so ta utrip dopol-
nile prve ptujske ter obenem tretje letošnje Aronove viteške
igre, ki jih je na ptujski grad pripeljal zavod Moj Aron v sodelo-
vanju z GIZ Poetovio Vivat in ptujskim Pokrajinskim muzejem.
Po oceni so pritegnile okrog dva tisoč petsto obiskovalcev, ki so
igre v glavnem dobro ocenili. Najposteje pa je bilo slišati ugo-
tovitev, da so morali priti organizatoiji z Notranjskega, da so
Ptujčanom pokazali, kaj vse se da narediti na grajskem hribu.
Na sobotnem viteškem turnirju
so se zbrali obiskovalci iz cele Slo-
venije, veliko je bilo stalnih
spremljevalcev Aronovih viteških
iger v Sloveniji, ki so bile letos že
na Socerbu in v Brežicah. Med tu-
jci so prevladovali Avstrijci.
Tudi v soboto je bilo tako kot v
petek na srednjeveški tržnici zelo
živahno. Med obiskovalce so se
pomešali birič Perkus, mladi vitezi
in dvorni norček. Za lačne in žejne
so skrbeli krčmarica Pepina s svo-
jimi deklami in kuhar Davorin. S
posebnimi programi so se predsta-
vili birič in tatic, glumači, klepe-
tulja in otroci s srednjeveškimi
plesi. Svoj prispevek v ptujski del
Aronovih viteških iger je pridala
tudi založba Viharnik iz Ljublja-
ne, ki je v ^etek predstavila zbirko
za otroke Čarobni jantar, v kateri
bodo izhajale samostojne, bogato
ilustrirane pripovedi iz naše zgo-
dovine, v soboto pa turnirsko knji-
go Gašperja Lambergerja, ki je
najlepša slovenska viteška knjiga.
V njej so upodobitve 87 turnirskih
dvobojev, ki jih je Gašper Lamber-
ger bojeval med letoma 1480 in
1509. Knjiga je eden najimenit-
nejših dokazov o slovenskem
viteštvu in plemstvu.
Na viteških igrah je svojo spret-
nost in bojevitost dokazovalo se-
dem vitezov. Ptujski vitez Slavko
Strelec se je s svojim prvim nasto-
pom zelo dobro odrezal. Za Aro-
nov zlatnik sta se bojevala vitez
Briški in vitez Rovtarski, dosedan-
ja zmagovalca Aronovih viteških
iger v letu 1997. Zmagal je vitez
Rovtarski. Vrhunec ptujskih Aro-
novih viteških iger pa je bil tur-
nirski boj dveh vitezov na konjih s
popolno bojno opremo. Gledalci
so lahko spremljali tudi dvoboj vi-
tezov bojevnikov s popolno bojno
opremo na tleh.
Na koncu so glavni organizatorji
ugotovili, da so viteške igre dogo-
dek, ki sodi na grajski hrib, le
kakšno olepšavo bodo morale
doživeti.
MG
Na srednjeveški tržnici, l<i jo je obiskalo največ mladih
obiskovalcev, se je predstavilo osemnajst starih obrti.
Čeprav je bilo v soboto popoldan pred začetkom
viteškega turnirja že precej hladno, se je na turnirskem
prostoru zbralo več kot 500 obiskovalcev, ki so toplo
pozdravili udeležence Aronovega viteškega turnirja, še
posebej kasnejšega trikratnega zmagovalca viteza
Viljema Rovtarskega, ki je Jahal konja Gazala.
Foto: M.Ozmec, Langerholc
-	CENTRALNA KURJAVA
-	VODOVOD
Ugodne cene storitev
in materiala
Franci STRELEC
Prvenci »b, t»l.: 7SS.497-zwžw
KURILNO OLJE
HITRA DOSTAVA
PLAČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE
ECO OIL CO., tel.; 062/30-03-222
2
četrtek, 23. oktober 1997 - TEDNIK
' i' t.
DR. JANEZ ŠMIDOVNIK, SVETOVALEC VLADE IN PROFESOR
Po uvedbi lokalne samouprave v Sloveniji je poleg vrste novih
občin vzniknila tudi množica nižjih lokalnih skupnosti -
vaških svetov, mestnih in primestnih četrti. Zakon je prepustil
občinam odločitev, ali bodo nižje lokalne skupnosti sploh us-
tanovile. Če so jih, so jim podelile status pravne osebe ali pa
ne. Tiste vaške ali krajevne skupnosti oziroma četrti s
statusom pravne osebe so lahko lastniki premoženja. Vendar
so občine ponekod "pozabile" zapisati, na katero premoženje
konkretno so mislile. Tako je v mnogih primerih, nejasno,
čigavi so domovi krajanov, kdo pravzaprav lahko gospodari z
njimi in z drugimi nepremičninami, denimo z omrežji kabel-
ske televizije. Problem je aktualen za vrsto občin in nižjih
lokalnih skupnosti na širšem ptujskem območju, prav tako pa
tega področja ni uredila Mestna občina Ptuj.
Za mnenje o statusih lokalnih
skupnosti in njihovem morebit-
nem premoženju smo vprašali
strokovnega svetovalca Vlade
Republike Slovenije za področje
zakonodaje, dr. prava Janeza
Šmidovnika, rednega profesorja
predmeta javna uprava na
Fakulteti za družbene vede in
Višji upravni šoli. Dr. Janez
Šmidovnik je kot vrhunski
poznavalec problematike napisal
tudi znanstveno delo z naslovom
Lokalna samouprava, ki ga je
lani v knjižni izdaji založila
Pravna fakulteta v Ljubljani.
OBČINA MORA
UREDITI VSE
STATUSE
TEDNIK: Kako so ravnale
občine po Sloveniji glede kra-
jevnih in vaških skupnosti ter
četrti?
Dr. Janez Šmidovnik: "Bivše
krajevne skupnosti so praviloma
ostale v okviru velikih občin in
so praviloma ohranile svoj sta-
tus, torej so ohranile status prav-
ne osebe, kar so bile v prejšnji
ureditvi že kar na podlagi same
ustave. Nova situacija pa je
povzročila ustanovitev manjših
občin in v teh občinah so mar-
sikje ustanovili nove skupnosti,
povečini so jih poimenovali vaš-
ke skupnosti. Ugotavljam, da te
vaške skupnosti v novih, manj-
ših občinah praviloma niso usta-
novljene kot pravne osebe. No-
ve, manjše občine so nekako ču-
tile, da je potrebno ohraniti eno-
tnost občine in zaradi tega tem
novim skupnostim niso dale sta-
tusa pravne osebe, pač pa funk-
cionirajo vaške skupnosti kot
nekakšni organi občine za posa-
mezne vasi. Finančno poslujejo
preko občine. To se mi zdi v redu.
Težave nastajajo tam, kjer so
krajevne skupnosti ostale ali bile
na novo ustanovljene z last-
nostjo pravne osebnosti. Težave
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ruj
leta 1948. izdaja RADIO - TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Kiemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarit, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK P-P. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; o (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormot Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Repuriike Slovenije št.
23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
nastajajo zaradi premoženja, ka-
jti bistvo pravne osebnosti je v
sposobnosti, da lahko razpola-
gajo s svojim premoženjem.
Pregledal sem statut in poseben
odlok o ustanovitvi mestnih in
primestnih četrti v občini Ptuj.
Na novo je bila ustanovljena
vrsta primestnih in mestnih
četrti, za katere je določeno, da
so pravne osebe, glede starih
krajevnih skupnosti pa je
rečeno, da nehajo veljati. Nič pa
ni urejeno in določeno glede
prevzema zadev, predvsem
premoženja, od bivših krajevnih
skupnosti. Sama po sebi ok-
oliščina, da v odloku piše, da so
pravne osebe, še ne pove, glede
česa so pravne osebe, s čim
razpolagajo in kako razpolagajo.
Tako je tudi glede kabelske
televizije, ki je bila prej v uprav-
ljanju bivših krajevnih skupno-
sti, sedaj docela nejasno, katere
nove skupnosti naj bi to prevzele
in kot kaj naj bi to prevzele."
PRAVNO
NASLEDSTVO NI
SAMOUMEVNO
TEDNIK: Ali je pravno
nasledstvo med KS in novimi
skupnostmi samoumevno?
Dr. Janez Šmidovnik: "V
Ptuju je nejasen teritorialni
vidik, saj se nove lokalne skup-
nosti ne pokrivajo s starimi, in
tudi vsebinski vidik, ker ni nič
rečeno, da nove skupnosti prev-
zemajo premoženje, KTV, in kot
kaj jo prevzemajo - kot lastnino
ali z njo le upravljajo. Po moji
oceni mora občina Ptuj stvar
dopolniti in urediti. To bo
morala storiti najkasneje takrat,
ko bodo sprejeta dopolnila zak-
ona o lokalni samoupravi,
dopolnila glede 18. in 19. člena.
Ustavno sodišče je namreč nalo-
žilo občinam, da morajo v svojih
statutih precizirati, kakšen je
status krajevnih, vaških ali četrt-
nih skupnosti, in če so pravne
osebe, kakšna so njihova poobla-
stila, s čim razpolagajo in kako.
To je stvar vseh občin in zato
prihaja do nejasnosti in sporov
med krajevnimi skupnostmi in
občinami in tudi med kra-
jevnimi skupnostmi samimi. Ko
bodo dopolnila sprejeta, bodo
morale vse občine dopolniti
svojo statutarno ureditev in
povedati, kaj je z lastnino.
Če je tako, da se ne pokrivajo
nove in stare skupnosti, potem
sploh ni mogoče postaviti dom-
neve, da je lastnina prešla na
kogarkoli. Ni prešla in tudi iz
aktov ni nič razvidno, da bi se
kaj preneslo, pač pa je ostalo ne-
dorečeno. Samo sluti se lahko, za
katero lastnino naj bi šlo. To pa
pravno ne gre. Lastnino je treba
izrecno precizirati, da bi se izog-
nili sporom, ki bodo prej ali slej
nastajali."
NIKJER V EVROPI
NI KOT PRI NAS
TEDNIK: Kaj menite o
smiselnosti ustanavljanja
manjših lokalnih enot, kot so
občine?
Dr. Janez Šmidovnik: "To
smo podedovali od bivšega
komunalnega sistema, v katerem
so imele te manjše enote, kraje-
vne skupnosti, velik smisel. Biv-
še občine so bile zelo obsežne,
samo 60 jih je bilo v Sloveniji, in
so poleg lokalnih opravljale tudi
ogromno državnih nalog. Za
lokalne naloge, ki zanimajo ljudi
zlasti na podeželju, pa ni bilo
časa in možnosti. Zato so bile us-
tanovljene krajevne skupnosti,
ki jim je ustava dala status
pravne osebnosti, da bi lažje ure-
jale zadeve na terenu. V novi si-
tuaciji, v manjših občinah po
mojem mnenju ne bi bilo treba
takih enot v manjših občinah.
Sedaj namreč prav občine ure-
jajo samo lokalne zadeve,
državnih nalog nimajo nič več.
Spričo tega ni potrebe po dveh
stopnjah istovrstnih lokalnih
nalog. Če pa že so, ne bi nižja
stopnja smela imeti iste lastnosti
kot občina. To namreč takoj
povzroči vprašanje, čigavo je
premoženje. Ali je to nova oblika
lastnine? To bo povzročalo
lastninske spore. Mislim, da je
bila narejena napaka, da se sploh
ustanavljajo nižje skupnosti tudi
kot pravne osebe. To napako je
ponovno potrdilo ustavno sodiš-
če. Mislim, da je tudi ustavno
sodišče naredilo napako. Ampak
tako je. Sedaj moramo vzeti v
zakup te ožje skupnosti, ki so la-
hko tudi pravne osebe, kar pa je
odvisno od občinskega statuta.
Če občina noče te komplikacije s
pravnimi osebnostmi, je nihče
ne more v to prisiliti. Če pa se
občina točno ne zaveda, kaj po-
meni pravna osebnost, in kratko
malo napiše, da so pravne osebe,
ne da bi bilo ljudem jasno, kaj vse-
binsko to pomeni, potem so posle-
dice tukaj. Gotovo bodo v takih
primerih zmešnjave in spori.
V Evropi ni v nobeni državi pod
občino nobenih enot, podobnih
našim krajevnim skupnostim, ki
bi imele lastnost pravne osebe.
Dobro bi bilo upoštevati, da je
stoletna zgodovina lokalne
samouprave prišla do spoznanja,
da je občina enotna skupnost, da
znotraj nje ne more biti manjših
občin, ker to potem ruši
premoženjsko, funkcionalno in
upravljalsko enotnost občine. Še
zlasti pa jo ruši, če zadeve niso
urejene. Ko bodo pristojnosti
razmejene v aktih, bo manj
priložnosti za zmedo in spore."
Milena Zupanič
Dr. Janez Šmidovnik,
svetovalec vlade za zak-
onodajo in profesor za
javno upravo
Obiinski predpisi -
vir nezalrofifffosfff
Mestna občina Ptuj je pred dvema letoma na
svojem območju ustanovila pet mestnih in štiri
primestne četrti, hkrati pa razveljavila obstoj dot-
edanjih krajevnih skupnosti. Četrti po inerciji
prejšnjega sistema upravljajo in razpolagajo z do-
movi krajanov, pa seveda tudi z drugimi objekti,
denimo z omrežjem kabelske televizije, vendar je
to povsem nezakonito. Zakaj?
Enostavno povedano, mestnim četnim ni nihče dode-
lil nobene nepremičnine ne v last in ne v upravljanje.
Kljub zapisu v občinskem odloku, da so četrti lahko
lastniki nepremičnin, ne piše, katere nepremičnine so
njihove. Metka Korošec, kije takrat vodila občinski od-
delek za splošne zadeve, je trdila, da je vse, kar je bih
prej v lasti krajevnih skupnosti, sedaj v lasti mestnih
četrti, češ da so le-te pravne naslednice krajevnih skup-
nosti. Ali je pravno nasledstvo med lokalnimi skup-
nostmi samoumevno? Ne, je odgovorilo na to strokovno
vprašanje že nekaj ptujskih pravnikov, isto pa je zatrdil
tudi vrhunski poznavalec in kreator državnih zakonov,
doktor prava Janez Šmidovnik. Ker gre za teritorialno
neenake lokalne skupnosti in ker gre za povsem nove
pravne osebe, ki imajo tudi drugačne naloge kot nek-
danje krajevne skupnosti, pravno nasledstvo ni
samoumevno. In četrti mestne občine Ptuj torej sedaj
niso zakonske lastnice in ne upravljalke nobene
nepremičnine.
Ali se je vodstvo občine zavestno odločilo sprejeti od-
lok, ki povzroča zmedo, neurejenost in je vir nezakoni-
tosti? Ali je to storila iz neznanja? Kdo ve!
Čudenje vzbudi že to, da je sploh ustanovila četrti, saj
po zakonu lahko ureja vsa bkalna vprašanja sama.
Vendar zakon dopušča ustanovitev nižjih enot. Pred-
vsem za posamezne vasi v eni občini je to tudi dobro.
Občina Ptuj je ustanovila kar devet takih, ki opremljajo
delček tistih nalog, ki so zaupane njej sami. Znotraj sebe
je ustanomla torej male, vzporedne četrtne oblasti $
samostojnimi računi, plačanimi sejami in zaposlenimi,
ki naj bi odbčale v mestu o športu in kulturi tistih nekaj
ulic, kijih obsegajo. In dve od njih upravljata s kabelsko
televizijo, o čemer ni prav tako v nobenem občinskem
aktu zapisane niti besedice. Torej prav tako nezakonito.
Trenutno torej četrti nimajo nobenega premoženja,
čeprav se obnašajo, kot da ga imajo. Celo prihodki od
oddajanja krajevnih dvoran so za četrti sporni, kaj šele
obračanje 56 milijonov tolarjev, zbranih na računu
KTV. Mestni svetniki bodo morali vsaj lastništvo kra-
jevnih dvoran in druge pristojnosti četrti v aktih
natančno opredeliti. Pri KTV jim bo šlo težje, saj gre za
ogromen delež premoženja, ki je v lasti zasebnih last-
nikov. Vendar zaenkrat, kot kaže, mestnih svetnikov ta
neurejenost, ki sojo sami zakuhali, ne skrbi. Skrbela pa
bi lahko občane: če mestni svetniki pod vodstvom
župana in občinske uprave sprejemajo pravne akte, ki
povzročajo zmedo, neurejenost in nezakonitost, kako
jim potem lahko zaupamo, da bodo v drugih
pomembnih zadevah upoštevali črko zakona?
Milena Zupanič
Občinska Zveza prijateljev mladine Ormož povezuje društva,
ki delujejo v občini, in vključuje v prostovoljno delo širši
krog ljudi. S svojim delom želijo otrokom polepšati ter zago-
toviti srečno in ustvaijalno otroštvo. Zveza je zadnja leta bolj
kot ne životarila, zato so se letos ponovno zbrali in na novo
zastavili program dela in akcij.
Ob dnevu družine so izvedli
srečanje družin na Jeruzalemu, v
juniju občinsko srečanje
učencev, ki so vseh osem let
uspešno tekmovali za bralno
značko, v poletnih počitnicah so
pripravili enotedenske ustvar-
jalne delavnice v vseh krajevnih
skupnostih, kjer imajo svoja
društva. Konec poletja so or-
ganizirali letovanje otrok iz
ogroženih družin v Strunjanu. V
tednu otroka so pripravili lik-
ovni natečaj in k sodelovnaju
povabili otroke iz vrtcev in os-
novnih šol. Natečaj je trajal do
15. oktobra, nato pa ga bodo
končali z razstavo najboljših, na-
grajenih del v avli občine
Ormož. Tudi po šolah so
pripravili razstave izdelkov, ki
so nastali v počitniških ustvar-
jalnih delavnicah. Izdelke pa
bodo nato združili v skupinsko
razstavo, ki bo v Ormožu. Ker
delujejo tudi na področju pre-
ventive in skrbi za zdravje, bi
želeli do dneva boja proti aidsu v
Ormožu postaviti kondomat. V
decembru pripravljajo različne
prireditve, predstave, ob-
darovanje otrok ter srečanje
otrok in staršev.
Ob vseh teh aktivnostih
seveda nastajajo stroški - tako za
material, prevoze, malice,
poštnine kot tudi za mentorje
posameznih aktivnosti in goste.
Predsednica zveze Jasna Munda
se je obzirno izrazila, da je "fi-
nanciranje zelo oteženo in da
pričakujejo sredstva s strani
občine". Nekoliko manj obzirna
resnica pa je ta, da ima zveza dol-
gove, ki jih ne more poravnati.
Mentorji poletnih delavnic še
vedno čakajo na svoj honorar, ki
jim je bil obljubljen. Zveza ima
okrog 400.000 tolarjev ne-
plačanih računov, in ker vsota ni
v nebo vpijoča, je vprašanje,
zakaj denarja še niso prejeli.
Predsednik občinskega sveta
Alojz Sok je povedal, da je za de-
lovanje društvu prijateljev
mladine v občinskem proračunu
namenjenih 900.000 tolarjev, a
so predvideni za obdarovanje ob
decembrskih praznikih. De-
lovanje društva je bilo spodbu-
jano tudi s strani župana Vilija
Trofenika. Na občini se bodo
morali odločiti, ali želijo
otrokom ponuditi dodatne ak-
tivnosti in koliko so za to
pripravljeni plačati. Vse leto, ne
le v decembru, ko potrebujejo
nekoga, ki bo organiziral dedka
Mraza ali Božička.
Člani društva so se potrudili in
so delali. Pri tem so nastali
stroški. Odprto pa ostaja
vprašanje, kdo jih bo poplačal in
kdaj.
vlci
ZšmšIvemdkmbi^dMprimUk
ZELANA LUČ ZA PREPOTREBNE PROSTORE TUDI V OBČINSKEM
SVETU • GRADNJA SE BO ZAČELA V NEKAJ DNEH
Občina Lenart v Slovenskih goricah ima na področju družbe-
nih dejavnosti veliko prostorskih problemov, največ v os-
novnem šolstvu, že lep čas pa opozaijamo na pretesne pros-
tore tudi v zdravstvenem domu. Zaradi neprimernih pros-
torov so Lenarčani brez protituberkuloznega dispanzeija, nu-
jno pa bi potrebovali še ambulanto za splošnega zdravnika.
Vse kaže, da se stvari premi-
kajo na bolje in da bo
zdravstveni dom dobil prepotre-
bne prostore. Že konec lanskega
leta je občinski urad na pobudo
vodstva ZD Lenart poslal pri-
javo na ministrstvo za zdravstvo
in ga hkrati celovito seznanil s
prostorsko stisko lenarškega
zdravstva. Predlog za zidavo so
temeljito obrazložili in predla-
gali, da bi naložbo uvrstili v pro-
gram za letošnje in prihodnje
leto. Naročili so idejni projekt za
dograditev prostorov s 378 kv.
metri uporabnih površin in in-
vesticijski program, ki ga je že
potrdil svet zavoda. S progra-
mom so predvideli, da bi ZD Le-
nart dobil več potrebnih pros-
torov za dispanzer medicine
dela, dispanzer za pljučne
bolezni, fizioterapijo, splošno in
specialistično ambulanto ter
skupne prostore za paciente
(čakalnice in sanitarije) in
zaposlene (garderoba, mini
kuhinja, WC). Očitno so bili do-
volj tehtni, saj jih je ministrstvo
za zdravstvo obvestilo, da so v
letošnjem proračunu predvideli
za gradnjo 8 milijonov tolarjev.
Člani odbora za družbene de-
javnosti so zato na zadnji seji
sklep o začetku gradnje prizidka
soglasno potrdili in opozorili, da
se bo gradnja zavlekla tudi v pri-
hodnje leto. V nekaj dneh bo
znan izvajalec, saj so že objavili
natečaj, tako da se bo zidava
začela še pred zimo. Prizidek naj
bi dokončali do konca junija pri-
hodnje leto, do takrat pa bodo
potrebovali še 69 milijonov to-
larjev. Od tega bo polovico de-
narja zagotovila občina Lenart.
Člani odbora za družbene de-
javnosti so ob tem vnovič opo-
zorili na druge obveznosti in na
prednostne naloge, predvsem na
zidavo učilnic v Cerkvenjaku-
Zgradili naj bi štiri, kar je sicer
nekaj manj, kot so načrtovali
sprva, vendar še vedno dovolj, da
bodo lahko imeli normalen
enoizmenski pouk. Tudi W
naložbo naj bi sofinancirala
občina Lenart, po grobih
izračunih pa je ocenjena na 50
milijonov tolarjev.
M. To$
f EDNIK - četrtek, 23. oktober 1997	3
PORO€AMQ, KOMeMTIRMHO
Izvedeli smo
POSLEJ RIGISTRIRAMIH 240 DRUŠTEV
v
Četrtega novembra poteče dveletni rok, do katerega morajo
društva uskladiti svoja pravila z novim zakonom o društvih,
i Do 1 7. oktobra se jih je po podatkih Upravne enote Ptuj, ki
i vodi register društev za vseh devet občin na Ptujskem, na
j novo registriralo 240. Po preteku roka bodo vse, ki pravil
niso uskladili, izbrisali iz registra po uradni dolžnosti.
POVABILO NA SESTANEK KPŠ
Ker je od zadnjega študentskega srečanja minilo že kar
precej časa, vabi upravni odbor Kluba ptujskih študentov
vse ptujske študente (dosedanje člane in druge študente, ki še
; niso člani, pa bi radi postali) na izredni občni zbor, ki bo v pe-
I tek, 31. oktobra, ob 20. uri v prostorih na Muršičevi (Dravska
i ulica). Na sestanku pričakujejo kar največ študentov, saj
i bodo le tako lahko uspešno nadaljevali delo v novem čtu-
I dijskem letu, pravijo člani upravnega odbora.
MARTINOVANJE OD 7. DO 11.
NOVEMBRA
Letošnje ptujsko martinovanje bo od 8. do 11. novembra.
Osrednji prireditveni prostor bo na Novem trgu, kjer bo
: postavljen šotor - Martinov hram. Glavni organizator je GIZ
: Poetovio Vivat v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo,
; mestno občino, kmetijsko šolo in Turističnim društvom Ptuj.
CEPLIENJE PROTI GRIPI
i Ma Ptujskem je osrednje cepilno mesto proti gripi v hi-
: Wgiensko-epidemiološkem oddelku na Mestnem trgu v Ptu-
i ju, nad kavarno Evropa, kjer so pričeli cepiti že prejšnji
i ponedeljek. Cepiti se je mogoče vsak dan od osme ure na-
i prej. V ptujskem zdravstvenem domu cepljenja ne izvajajo.
NA PTUJSKI TELEVIZIJI
^ i soboto in nedeljo je na programu lestvica slovenskih vi-
Wdeospotov raznih glasbenih skupin.
I	Pripravila: MG
BDA^^i v Juršincih pre-
K^n^pr so ob gasilski vaji
Woj^hili4ekočino iz hridran-
Zg^eno so ugotovili, da
teče že iz vodovodnih
Ali pa je šlo samo za tako
hmovode?
|/DA bi moral med vso ple-
tenito viteško gospodo konec
pejšnjega tedna nastopiti tudi
§vomi norček. Pa ga zaradi
§elike konkurence v prvem
krogu niso mogli izbrati.
... DA so medijsko obudili
mrtvega konja Arona in ga
posmrtno povišali v viteza.
Pričujoči pa vedo povedati, da
Arona na prireditvi kljub na-
povedi ni bilo.
... DA ima mestni župan v
niestni kleti veze in
Poznanstva. Z grozdjem z
J/tfBSS^^^ fnu ni bilo tre-
Kjfi^pl hrt čakati v vrsti,
[Hfe^ so 5 prešo prišli celo
Iplžfiifegoiiio rezidenco.
0A je bila mestna trgatev
množična, da je imel
vsak grozd svojega trgača. V
postopku je preverjanje recep-
ta, kako je župan dosegel, da
niso sladkega pridelka kar po-
zobali.
... DA so trgali tudi v občini
Gorišnica. Občinskega vino-
grada sicer nimajo, zato so
trgali koruzo. Če je bil župan
pri tem v svoji ali sosedovi ko-
ruzi, se še preverja.
... DA so se začeli župani kiti-
ti z debelimi kovinskimi ovrat-
nicami, ki spominjajo na "po-
zlačene'' rimske cesarje. Pri
tem jih je potrebno opozoriti,
da naj se poleti, v času blis-
kanja in ghnenja, nikar ne ki-
tijo s tako količino kovine ali
pa naj se ozemljijo. Prihodnje
leto to sicer ni več nujno, saj
bodo jeseni volitve.
... DA so gradnjo šole v Žeta-
lah začeli s kostanjem in
moštom. Da bi imela nova,
prostorna zgradba dovolj ot-
rok, bi lahko ponudili še orehe.
... DA je bila juršinska miza o
mlekarstvu na srečo okrogla.
Sicer bi se lahko udeleženci,
drgetajoči od mraza v dvorani,
na vogalih še poškodovali.
Plujsedmii
zmagovale€
v ponedeljek je Turistična zveza
Sloveniji na priložnostni tiskovni
konferenci predstavila rezultate
letošnjega tekmovanja v tradicio-
nalni akciji Moja dežela - lepa, ure-
jena in čista. Tudi letos so v njej
ocenjevali splošno urejenost kraja
in okolice, prometno urejenost ter
urejenost javnih objektov in kra-
jevne infrastrukture. Prva ocena za
celotno akcijo je več kot
spodbudna, za Ptujčane več kot
odlična, saj je Ptuj vnovič, tokrat že
šestič zapored, zmagal med turis-
tičnimi kraji. Sicer pa je to že nje-
govo sedmo prvo mesto. Priznanja
najboljšim bodo podelili na sloves-
nosti, ki bo novembra v Mariboru.
Na tiskovni konferenci so predsta-
vili tudi osnutek učnega načrta turis-
tične vzgoje, ki naj bi ga pričeli ures-
ničevati leta 2000. Turizem naj bi bil
eden izmed izbirnih predmetov v os-
mem in devetem razredu osnovne
šole. Napovedali so tudi, da bo turis-
tična sezona '98 za deset odstotkov
boljša kot leto prej. Število gostov
naj bi se povečalo za osem oziroma
deset odstotkov, prenočitve za deset,
devizni priliv pa med deset in
dvanajst odstotkov. V letu 1998 naj
bi izvajali tudi akciji "Vsak dan v
letu naj bo turistični dan" in "Dobro-
došli doma". To bo tudi leto športa v
turizmu z več kot deset tisoč prire-
ditvami.
MG
KS-pravne
oseae?
člani sveta občine Majšperk so na
svoji 28. seji minuli četrtek, 16. ok-
tobra, po uvodni potditvi zapisnikov
prejšnjih sej zaradi nejasnosti enega
od ključnih členov prestavili skle-
panje o sprejemu poslovnika o delu
nadzornega odbora na prihodnjo
sejo. Na njeno željo so razrešili člani-
co nadzornega odbora za območje
Žetal Nado Stres in namesto nje
imenovali Antona Butolena.
Po zapletu zaradi neodločnosti
župana, ker še ni sprejet novi zakon
o lokalni samoupravi, so po krajši
prekinitvi v nadaljevanju seje pre-
magale zahteve večine svetnikov in v
prvi obravnavi so le razpravljali o
spremembah občinskega statuta. Iz-
redno pomembno je, da so ob tem
končno ugodili tudi zahtevam kra-
janov štirih krajevnih skupnosti
(Žetale, Majšperk, Stoperce in
Ptujska Gora), da postanejo njihove
KS pravne osebe. S tem naj bi po
zatrjevanju svetnika Antona Galuna
iz Stoperc dosegli večjo skrb za kra-
jevni razvoj in zagotovili učinkovi-
tejšo financiranje za realizacijo kra-
jevnih potreb. Podrobneje so
prečesali vsebino vseh ključnih
členov statuta in v večini primerov
izglasovali predlagane spremembe.
Brez pripomb so sprejeli pre-
moženjsko bilanco občine Ptuj. Po
tehtni in delno polemični razpravi
so sprejeli sklep o razpisu referendu-
ma za samoprispevek v štirih kra-
jevnih skupnostih: Žetale, Stoperce,
Ptujska Gora in Majšperk. V KS
Žetale naj bi vseh 35,9 milijonov
zbranih sredstev namenili za
gradnjo nove šole, katere temeljni
kamen so položili minulo soboto. V
KS Stoperce naj bi od 18,9 milijonov
največ, kar 80 odstotkov, namenili za
sofinanciranje lokalnih in krajevnih
cest, po 10 odstotkov pa za gradnjo
razsvetljave in sofinanciranje
društevnih aktivnosti. V KS Ptujska
Gora naj bi zbrali okoli 38,5 milijo-
nov, največ, 35 odstotkov, naj bi na-
menili za dokončanje doma kra-
janov, 30 odstotkov za sofinanciranje
sanacije in modernizacije cest, po 15
odstotkov pa za vodovodno omrežje
ter razširitev mrliške vežice. V KS
Majšperk pa naj bi s samopris-
pevkom zbrali 61,8 milijonov, največ
denarja, kar 60 odstotkov, naj bi po-
rabili za izgradnjo večnamenske
dvorane, po 20 odstotkov pa za adap-
tacijo mrliške vežice in sofinanciran-
je h gradnji krajevne infrastrukture.
Referendum za samoprispevek naj bi
izvedli 23. novembra.
Ob koncu so majšperški svetniki
imenovali še dva člana v komisijo za
izvolitev dveh elektorjev ter preteh-
tali možnosti za imenovanje kandi-
data v državni svet.
M. Ozmec
4
četrtek, 23. oktober 1997 - TEDNIK
mssmEP^-^
EKSKURZIJA BIBLIOTEKARJEV V VATIKAN
V Vatikanski
knpžnM
Vstopiti v Vatikansko knjižnico ni preprosta stvar. To je
namreč knjižnica papežev. Vrata odpre tudi raziskoval-
cem iz vsega sveta za gradivo, ki ga drugje ni moč dobiti.
Noben popotnik, ki se namenja skozi deželo duha in se
ozira na prehojeno pot človeštva, ne more mimo vati-
kanskih vrat. Hvaležnost in zahvala velja visokemu
predstavniku te častitljive ustanove dr. Ivanu Rehemiku,
da nas je nadvse prijazno sprejel in popeljal skozi dvora-
ne in knjižne čitalnice najbogatejše, najdragocenejše in
hkrati skrivnostne in še marsikje neraziskane zakladni-
ce človekovega snovanja.
Danes je knjižnica računal-
niško opremljena. Ima 20.000
m2, čez 50 km knjižnih polic,
1.500.000 tiskanih del, okrog
150.000 rokopisov, predvsem
kodeksov, od tega 75.000 ar-
hivskega pomena. V knjižnici so
arhivi slavnih italijanskih
družin, ki so dale papeže. Tu je
celoten arhiv kapitlja sv. Petra.
V arhivu hranijo bogastvo umet-
niških skic. Srce vam zaigra ob
sprehodih po dolgih hodnikih,
kjer knjige govorijo o preteklih
dogodkih, ljudeh, njihovih uso-
dah. Knjižnica hrani tudi eno
najbogatejših numizmatičnih
zbirk - čez 350.000 kovancev in
medalj, okrog 30.000 umet-
niških predmetov, 8.500 inkuna-
bul.
V Vatikanski knjižnici je zbra-
na dokumentacija človeške misli
od 1. stol. pred Kristusom pa vse
do danes. Posebna milost za nas
knjižničarje je bila, videti nekaj
najdragocenejših rokopisov, ki
jih hrani knjižnica. Iz 3. stol. na
papirusu drugo pismo sv. Petra
Pavlu, ki se končuje z besedami:
"Mir s tistim, ki to piše, in mir s
tabo, ki to bereš." Zatem rokopis
Eneide iz 4. stol.. Božansko ko-
medijo, ki jo je ilustriral Botti-
celli, pergament Tomaža
Akvinskega, Cicerov rokopis,
Trubarjevo Cerkovno ordnungo,
bogato ilustrirano Biblijo iz
1475, ljubezenska pisma Henri-
ka VIII drugi ženi Anne Boleyn.
To je bil samo neznaten drobec
za pokušino. Hvala zanj.
Prvi pisni viri, ki govorijo o
zgodovini Vatikanske knjižnice,
so iz 4. stoletja. Takrat je bila
knjižnica neke vrste skrinja,
imenovana CARTULARIUM, v
kateri so bili zbrani dragoceni
dokumenti. Papež Damas piše v
svojih spisih v 4. stol. o obnovi
knjižnice, prav tako jo omenja
sv. Hieronim. Od 4. do začetka
13. stoletja je zgodovina poseja-
na z dokumenti, ki govore o
knjižnici. Kamorkoli je papež
potoval, je bil z njim njegov
-^	„ , . ITI-
knjižničar, ki mu je lahko dal v
pravem trenutku prave informa-
cije. Na začetku 13. stoletja se
sledovi knjižnice izgubijo. Ko-
nec 13. stol. in v začetku 14. se
knjižnica ponovno pojavi s
papežem Bonifacijem VIII. Ko
so šli papeži 1305 v Avignon, je
šla knjižnica z njimi. 1378 se je
Gregor XI. vrnil iz Avignona in
prinesel s seboj le nekaj kodek-
sov. Del tega gradiva je vrnila
Francija šele leta 1902. Ustano-
vitelj knjižnice, kjer se ta nahaja
danes, je bil Tomaž Beren-
tuchelli, kasneje papež Nikolaj
V. Takrat se je v knjižnici naha-
jalo 443 rokopisov, ob času nje-
gove smrti pa 1500. Nikolaj V. Je
kupoval, kar se je kupiti dalo,
pošiljal pa je svoje zaupne ljudi
po samostanih, da so prepisovali
rokopise. Tako je nastalo jedro
današnje Vatikanske knjižnice.
Papež, ki je knjižnico uradno us-
tanovil z bulo, je bil Sikst IV. 15.
junija 1475. Knjižnici je dodelil
prostor in uradno imenoval svo-
jega prvega knjižničarja.
Knjižnica je v treh prostorih ob-
segala latinsko, grško in orien-
talsko knjižnico. Nekje v sto le-
tih so postali prostori pretesni.
Tako je dal Sikst V. zgraditi pos-
lopje, dolgo 75 m in široko 15 m,
na stopnicah, ki so vodile v
gornji del vrta.
1612. leta je papež Pavel V.
ločil tajni arhiv od humanis-
tičnega gradiva. Spomin na to
delitev je ostal v osebi kardinala,
ki je knjižničar in arhivar Svete
katoliške cerkve. V 17. stoletju je
prišel v Vatikansko knjižnico
danes edini obstoječi in znani iz-
vod Trubarjeve Cerkovne ord-
nunge iz leta 1564. Prišel je kot
dar bavarskega vojvode Maksi-
miljana, potem ko je ta zaplenil
knjižnico heidelberškega vojvo-
de.
V	18. stol. so prišli v Rim razis-
kovalci iz severne Evrope in
začeli raziskovati rimsko
podzemlje - katakombe. Stvari,
ki so jih našli, je bilo potrebno
nekje shraniti. Večino so shrani-
li v Vatikanski knjižnici in tako
je nastal muzej, ki se je pozneje
ločil od knjižnice.
V	19. stol. je Leon XIII. odprl
del tajnega arhiva zgodovinar-
jem. V Rim so pridrveli razisko-
valci iz severnih evropskih
dežel, ki jih je predvsem zanima-
lo, kaj so njihovi papeški delega-
ti pisali v času reformacije. Ra-
ziskovalci so potrebovali tudi
knjižnico, zato je Leon XIII.
poskrbel za ureditev knjižne
čitalnice. Tujci so takrat v Rimu
ustanovili svoje raziskovalne in-
stitute.
20. stol. je bilo za knjižnico po-
seben dar. Preden je Pij XI. nas-
topil svojo službo, je bil nuncij,
pred tem pa prefekt Vatikanske
knjižnice, ki je bila v njegovem
času najmodernejša knjižnica na
svetu. Iz Amerike je pripeljal
pohištvo, uvedel izmenjavo ka-
taložnih listkov s Kongresno
knjižnico v Washingtonu in us-
tanovil šolo za knjižničarje. Ta
ima letno okrog 110 študentov iz
vsega sveta. Pri tem je zanimivo,
da je bila knjižnica že v 15. stol.
odprta za raziskovalce, ne glede
na njihovo politično prepričanje
in barvo kože.
Ob slovesu nam je dr. Reber-
nik dejal "Goethe je nekje zapi-
sal: 'Ničesar ne moremo spozna-
ti razen tega, kar ljubimo, -in
večje spoznanje želimo o nečem
imeti, močnejša mora biti lju-
bezen.' Oziroma ljubezen ni za-
dosti. Potrebna je STRAST. Če
boste v svoji knjižničarski stroki
to našo gospo, ki jo imenujemo
knjižnica, res ljubili s strastjo,
vas bo nosila po rokah."
Vladimir Kajzovar
TEDNIK - Četrtek, 23. oktober 1997
5

i
Nagmdno lunsHmo vprašanje
Osmega oktobra je podjetje Ptujske vedute praznovalo tretjo obletnico
uspešnega dela. Ima osem redno zaposlenih in nekaj pogodbenih sodela-
vcev. Njihova osnovna dejavnost je vodenje po muzejskih zbirkah, Ptuju
in okolici. Razvijajo pa tudi druge dejavnosti v povezavi z receptivnim tu-
rizmom. Pri tem so vedno uspešnejši, saj se potencialni gosti v vedno
večjem številu odzivajo na ponudbe poldnevnih in celodnevnih izletov. S
tem ob ogledu grajskih zbirk spoznavajo tudi druge turistične zanimivosti
Ptuja in okolice.
Gospodarsko interesno
združenje Poetovio Vivot Ptuj
je v sodelovanju z ustanovni-
ma članoma, podjetjem Altius
in Območno obrtno zbornico
Ptuj, izdalo prvi katalog turis-
tične ponudbe Ptuja in okoli-
ce. Izšel je v nakladi 15 tisoč
izvodov v slovenskem, angle-
škem, nemškem in italijan-
skem jeziku. V njem je pred-
stavljenih 120 subjektov turis-
tične ponudbe v pisni obliki, s
fotografijami oziroma rekla-
mami. Cilj izdajateljev je bil,
da potencialnim turistom in
gostom podajo čimbolj celo-
vito informacijo o turistični in
siceršnji ponudbi na Ptujskem,
ki zajema območje devetih
občin, da postane to bo-
gastvo ponudbe čim bolj pre-
poznavno in prisotno v ožjem
in širšem območju. Prve oce-
ne strokovnjakov o prvem ka-
talogu ptujske turistične ponu-
dbe so spodbudne. Edina
večja pomanjkljivost je v tem,
pravijo, da mu manjka večji in
bolj razdelan zemljevid, ki bi
bil nekakšen kažipot turistom
in gostom do v katalogu vklju-
čenih zanimivosti in ponudbe,
po tudi tisk bi moral biti večji.
Na turistično vprašanje
izpred štirinajstih dni o na-
jvečjem številu nočitev v Ptuju
doslej nismo dobili pravilnega
odgovora, zato nagrade ne
bodo podelili. To je bilo leta
1989, nočitev pa je bilo
101.768.
Danes vprašujemo, kje v
Ptuju raste cepljenka maribor-
ske žlahtne žametnice - mo-
dra kavčina. Nagrada za pra-
vilen odgovor bodo tri butel-
jke Vinarstva Slovenske gorice
- Haloze. Odgovore pričaku-
jemo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do 30. ok-
tobra.
MG
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali prepoznale kraj na htograHji?
Iz ptičje perspektive je videti vse nekoli-
ko drugače. V prejšnji, 42. številki Tedni-
ka smo objavili ostanke gradu Vurberg.
Ali prepoznate kraj in tovarno na današnji
fotografiji? Med Vašimi pisnimi odgovori,
ki jih boste poslali do četrtka, 30. ok-
tobra, na naslov Uredništvo Tednika,
Raičeva 6, Ptuj, bomo ponovno izžrebali
nagrajenca. Tokratna nagrada je kaseta z
narodnozabavno glasbo, ki jo bo nagraje-
nec lahko dvignil v pisarni uredništva.
Po kaseto pa lahko pride tudi Zofka
Vinko iz llčeve ulice 2 na Ptuju, ki smo
jo izžrebali za odgovor v 42. številki
Tednika.
MZ
6
četrtek, 23. oktober 1997 - TEDNIK
ORMOŽ / OSNOVNA SOLA STANKA VRAZA
Ikedili šolo in okoUto
v šolstvu ni nikoli dovolj denarja za potrebe in želje. Za
potrebe šole s prilagojenim programom pa se je treba
potruditi še nekoliko bolj in marskaj so pripravljeni pri-
makniti tudi sponzorji. Ravnatelj ormoške šole s prilago-
jenim programom Stanko Lesjak je kot skrben gospodar
poskrbel, da so na novo šolsko leto dobro pripravljeni.
Že med počitnicami so iz zdru-
ženih sredstev amortizacije po-
rabili 2,5 milijona tolarjev za ure-
janje šole. Prebarvali so fasado in
lesene dele, uredili betonske ploš-
če in vhod v šolo, kjer je pozimi
zelo drselo. V notranjosti šole pa
so preuredili umivalnico v kopal-
nico, ki je na takšni šoli nujno
potrebna, ter s preureditvijo shra-
mbe pridobili nov prostor za glas-
beno šolo, s katero si delijo streho.
Od poletja je na stavbi šole končno
tudi tabla, na kateri piše, kakšne-
mu namenu služi. Dela je izvajalo
podjetje Marles hiše, ki jim je veli-
kodušno pomagalo tudi z drobni-
mi popravili, kjer je le bilo mogoče.
Že lani so v neposredni bljižini
šole uredili sadovnjak in vrt, saj so
opazili, da se otroci pri takšnih de-
lih naučijo veliko koristnega. V
šoli s prilagojenim programom se
namreč trudijo otroke, ki obisku-
jejo oddelke vzgoje in izobraže-
vanja, usposobiti za življenje in
delo. Pri delu v sadovnjaku jim na-
jveč pomaga Franc Kavčič iz
Podgorcev, sadike in drugo pa so
darovali še Jeruzalem Ormož, Vid
Vincetič, trgovina Jurko in disk-
ont Flamingo. Okolica šole je bila
že od nekdaj lepo urejena in zasa-
jena. Zadnja leta pa so se drevesa
preveč razrasla in so jemala preveč
svetlobe, pa tudi lepo prenovljena
šola se je izgubila v nepreglednem
zelenju. V začetku meseca so se
odločili in z veliko delovno akcijo
uredili okolico, zasadili nove
grmovnice in cvetje. Otroci so bili
razdeljeni v štiri skupine, delo pa
so si razdelili v skladu s svojimi
zmožnostmi. S strokovno in drugo
pomočjo jim je stal ob strani
Damjan Meško, ki je otroke
natančno poučil, kako je treba
pripraviti zemljo za zasaditev. Pri
akciji so na tak ali drugačen način
pomagali še Tovarna sladkorja
Ormož, krajevne skupnosti Mik-
lavž, Ormož in Podgorci, Obrtna
zbornica Ormož, Turistično
društvo Ormož, Droga Središče ob
Dravi in gostilna Prosnik.
Ravnatelj Lesjak pa je poudaril, da
so na veliko razumevanje naleteli
tudi pri županu Viliju Trofeniku
in njegovih sodelavcih. Za nov
nasad bodo skrbeli otroci sami in
tako bodo spoznali celoten proces
nege okrasnih rastlin. Otroci so na
grmičke, ki so jih sami posadili,
zelo ponosni in točno vedo, čigav
je kateri.
Po takšni naporni delovni akciji
so si privoščili še malo družab-
nosti. Zabavali so se ob izvedbi
karaok, zelo slovesno je bilo ob
zasedanju šolskega parlamenta,
imeli so celo gasilsko vajo. Najbolj
pa so se otroci razveselili obiska
svojih prijateljev iz Ljutomera, s
katerimi so si že nekaj časa
dopisovali. Pripravili so jim kul-
turni program in pogostitev,
razkazali so jim šolo in kraj. Za
zaključek so se sprehodili do gos-
tilne Prosnik, kjer so si privoščili
sok in sladice. Po poti pa so
spoznali, da je za vozičkarje v
Ormožu zelo težko, saj je nemalo
arhitektonskih ovir in premalo
primerno urejenih prehodov.
Ravnatelj Lesjak je za konec
povedal, da se želijo čimveč po-
javljati v javnosti, v kraju, saj so se
predolgo zapirali med svoje štiri
stene. Določeno število otrok je
bilo in vedno bo drugačnih, s
posebnimi potrebami in nekoliko
manjšimi zmožnostmi od večine.
Takšni otroci si želijo razumeva-
nje svoje okolice in ne pomilovanje.
vkl
Otroci so pazljivo prislulinili navodilom in potem
grmičke zasadili tudi sami..
V tednu otroka je knjižnica
F.K.Meška iz Ormoža pripravila
predavanje socialne delavke Mile-
ne Luskovič s centra za socialno
delo na temo Imam otroka - imam
pravice. Izhodiščna tema so bili
odnosi v družini, pa se je izkazalo,
da v ormoških družinah to tema-
tiko izjemno dobro obvladajo, kar
je bilo mogoče sklepati po zelo
skromni udeležbi na predavanju.
Kljub temu ali pa ravno zato se je
predavanje sprevrglo v sproščen
pogovor, v katerem je bilo mogoče
veliko izvedeti o delu centra za so-
cialno delo. Pomoči potrebni
ponavadi vprašajo le, koliko bodo
dobili, pa center ne razpolaga s
takšnimi sredstvi, da bi probleme
reševali z denarjem. Treba je sani-
rati situacijo, ki je pripeljala do
krize, spremeniti način razmi-
šljanja in delovanja.
Na centru starši in otroci
uveljavljajo svoje pravice od ro-
jstva otroka naprej. Največkrat se
mati oglasi pri njih zaradi
uveljavljanja denarnega nadomes-
tila za porodniški dopust. To
pravico lahko namesto matere
uveljavlja tudi oče ali tretja oseba,
ki skrbi za otroka. Potem se
oglasijo po pomoč za opremo no-
vorojenca, uveljavljajo pravico do
otroškega dodatka in do dodatka
za nego duševno prizadetih otrok.
Preko centra pomagajo družinam s
posebnimi potrebami, ki imajo
prizadete otroke. Pomagajo jim
urediti šolanje ali zavode. V
Ormožu ni možnosti za šolanje
gluhonemih, zato tem dužinam
pomagajo z rejniško družino v
Mariboru, kjer je otrok čez teden,
konec tedna pa preživi doma.
Vodijo tudi postopke za ugo-
tavljanje invalidnosti, za posvo-
jitev in ustanavljajo varstveno-de-
lovne centre. Sedaj se srečujejo s
problemom stanovanjske skupine.
Zgodi se, da osebe s takšno ali
drugačno prizadetostjo ostanejo
same in brez potrebne oskrbe.
Sicer pa se družine oglašajo pri
njih, ko nastopijo nesoglasja v
družini, napogosteje starši z na-
jstniškimi otroci, pa tudi mladost-
niki, ki imajo težave in "težave" s
svojimi starši. Center pomaga tudi
pri razvezah, ki so za otroke na-
jbolj travmatična doživetja. Otrok
ima pravico do obeh staršev, ven-
dar pogosto eden izmed staršev
drugemu ne želi omogočiti stikov
z otrokom. Otroci najbolj trpijo
prav v času razveze, ko se starši
eden drugemu maščujejo preko
otroka in ga izrabljajo za orodje
svojih razočaranih čustev. Center
poda predlog, na temelju katerega
se otrok dodeli enemu od staršev.
Večino primerov rešijo s svetovan-
jem. S svetovanjem pomagajo po-
ročenim in neporočenim parom,
ki se ob ločitvi pogosto odločajo za
spremembo priimka otroka. Cen-
ter lahko tudi odloča o izločitvi
otrok iz okolja, v katerem živi.
Kadar ne gre drugače, kadar je
otrok v družini ogrožen ali ga
zanemarjajo, je potrebno poiskati
rejniško družino. S starši se na-
jvečkrat dogovorijo, če pa ne gre
drugače, lahko otroka vzamejo
tudi brez soglasja staršev. Milena
Luskovič pravi, da starši otrok ne
zanemarjajo namerno, največkrat
gre za nesrečen splet okoliščin, po-
gosto v kombinaciji s telesno ali
duševno nesposobnostjo skrbeti za
otroka, odvisnostjo. Rejništvo naj
bi bila kratkotrajna rešitev, vendar
izkušnje kažejo, da gre za dol-
goletno odločitev. Na centru imajo
veliko težav s pomanjkanjem re-
jniških družin, družin, ki bi v svoj
dom sprejele otroke, ki doma ne
morejo več živeti. Idealno bi bilo,
če bi se za rejništvo odločale mlajše
družine, kjer imajo tudi lastne
otroke. Rejništvo je lahko tudi pok-
lic. Če rejnica vzame v rejništvo tri
otroke, ima urejeno zdravstveno
varstvo in delovno dobo.
Sicer pa v centru poskušajo pre-
ventivno delovati s svojimi pro-
grami in mladinskimi delavni-
cami. V pogovoru smo prišli do
zaključka, da se odnosi v družini
slabšajo, najpogosteje pa je vzrok
za to materialni.
vkl
Milena Luskovič, socialna
delavka: "Odnosi v družini
se slabšajo."
PTUJ / TEDEN PROMETNE VARNOSTI
Sprtem pri podzi^fonu
Od 6. oktobra do 11. oktobra je bil teden prometne varnosti.
V četrtek, 9. oktobra, smo se zbrali v Mestni hiši občine Ptu|
predstavniki učencev in mentorji prometne vzgoje osnovnih
šol. Zaradi odsotnosti župana je srečanje vodil podžupan
gospod Ervin Hojker. Prisotni smo bili predstavniki osnovnih
šol Mladika, Breg, Hajdina in Olge Meglič.
Učenci smo s pomočjo men-
torjev v sproščenem pogo-
voru opisali prometno var-
nost šolskih okolišev. Z ve-
seljem smo ugotovili, da
imajo učenci vseh osnovnih
šol zaradi organiziranega
šolskega prevoza precej
varno pot v šolo.
Pri OŠ Mladika ugotavljamo, da
bi bila naša pot v šolo še varnejša,
če bi pri novem križišču na sema-
forju za pešce svetila zelena luč
daljši čas. Zelo nevarno je prečkati
Osojnikovo ulico pri hotelu Super
Li, zato priporočamo postavitev
dodatne rumene utripajoče luči.
Na OŠ Breg si želijo ležeče ovire
na cesti, ki pelje mimo šole, ter
prostor za varno obračanje šol-
skega avtubusa.
Predstavniki OŠ Hajdine so
opozorili na problem, ki ga imajo s
starši, saj vozijo učence v šolo z
avtomobili do vhoda.
OŠ Olge Meglič ima vhod ne-
posredno z ulice. Njihovi učenci,
ki se vozijo v šolo s kolesi, si želijo
do šole kolesarsko stezo.
Predstavniki vseh šol smo ugo-
tovili, da bi v več naseljih morali
zgraditi pločnike ob prometnih
cestah, tako da bi učenci varno
hodili do šole in do avtobusnih
postajališč.
Danile! Prosenlak,
OŠ Mladika
Učenci in mentorji pri podžupanu Ervinu Hojkerju.
Foto: Langerholc
Knjige so najtišji in
najzvestejši prijatelj /.../ in na-
jbolj potrpežljiv učitelj.
Charles W. Ello*
V mladinskem oddelku
Knjižnice Ivana Potrča smo
pripravili razstavo leposlovnih
in poučnih knjig, ki jih pri-
poročamo mladim bralcem in
njihovim staršem, da si v
družini lahko pomagajo pri
medsebojnem razumevanju
in reševanju konfliktov.
Razstavljene knjige prinašajo
odgovore na vprašanja o
vsakdanjem družinskem
življenju, ki je pogosto
zapleteno in težavno, še
posebej, ko so otroci na
pragu pubertete. Osnovni pri-
poročilni izbor knjig so
pripravili v Pionirski knjižnici
Ljubljana in ga razdelili v tri
dele: v prvem so knjige za
manjše otroke in starše, v
drugem so knjige za mladost-
nike in starše, v tretjem delu
pa so knjige za starše.
Knjige prvega in drugega
dela sem že predstavila v Ted-
nikovi knjigarnici, zato nava-
jam knjige za starše: Perry E.
Good: ... in mule si bo poma-
gal (Radovljica, 1993); Perry
E. Good: Pravica do sreče
(Radovljica, 1994); llonka
Filipovič in drugi avtorji: Kako
biti boljši starši (Ljubljana,
1996); Adele Faber: Kako se
pogovarjamo z otroki in kako
jih poslušamo (Ljubljana,
1996);	knjige iz Modre zbirke:
Otroška vprašanja ne poznajo
tabujev, Otroška duše je ran-
ljiva, Kaj je mojemu otroku,
Mama, ne jezi se, Spolna
zloraba (Ljubljana, 1996 in
1997);	Michele Elliot: Da bo
vaš otrok varen (Ljubljana,
1996); Jean Bayard: Na
pomoč, najstnika imamo
(Ljubljana, 1992); Ouaine
Bain in Maureen Sanders: Ko
pride na dan (Ljubljana,
1996); publikacije, ki jih izdaja
Svetovalni center za otroke,
mladostnike in starše
Ljubljana.
K razstavi smo pripravili
mesečno literarno uganko, ki
jo bodo naši obiskovalci
reševali do konca meseca.
Uganko sestavljajo tri
vprašanja: Kaj pomeni be-
seda konvencija? (reševalci
iščejo pomoč v slovarjih),
Katero izmed razstavljenih
knjig bi priporočal svojim
staršem?, Misliš, da imajo
odrasli pravico udariti otroka?
Zakaj? Pretekli četrtek je
uganko med drugimi reševalo
tudi	dvainsedemdeset
učencev od četrtega do os-
mega razreda iz Osnovne
šole Olge Meglič. Reševanje
je potekalo v okviru bib-
liopedagoške ure, ki je
uvodna motivacijska ura tek-
movanja za bralno značko.
Rešitve literarne uganke bodo
zanimive tudi za vas, dragi
bralci knjigarnice. Od
dvaisedemdesetih otrok se jih
je trinajst strinjalo s pravico do
udarca, zraven pa so navedli:
"ampak vzrok mora biti; ven-
dar ne premočno; ampak
nežno, pa pogovor je boljši;
pravico imajo,v redu pa ni; ker
so naši starši ..." Oseminpet-
deset otrok se je odločno
izreklo proti udarcem: "ker bi
bili potem prevečkrat tepeni;
ker bi tudi mi lahko tepli naše
starše; če se znajo pogovar-
jati, ni potrebno; ker to pre-
prosto ni prav; saj je tudi otrok
človek in ga je strah; ni vari-
ante ..." Zelo zgovoren je bil
odgovor petošolke: "Ne, ker
bi mi štrli srce in ranili dušo."
Zelo zanimiv je tudi otroški
izbor knjig za starše: knjigo
MAMA, NE JEZI SE je navedlo
petnajst otrok, prav toliko jih
je izbralo tudi knjigo O SUPER
STARŠIH LAHKO SAMO
SANJAŠ, na tretje mesto se je
uvrstila knjiga OTROŠKA
DUŠA JE RANLJIVA (izbralo
jo je enajst učencev), NA
POMOČ, NAJSTNIKA IMAMO
(šest učencev), OTROCI
VSEGA SVETA (5 učencev),
KONVENCIJA O OTROKOVIH
PRAVICAH (štirje učenci),
KOLIKO SVOBODE POTRE-
BUJE MOJ OTROK (trije
učenci), FANT ZA ZAMEN-
JAVO in BLAZNO RESNI
POPOLNI (dva učenca), po
enkrat pa so bile izbrane
knjige USPEŠNA VZGOJA
OTROK; PSIHOLOŠKE
PRAVICE OTROK; OTROK,
PRAVILA, VREDNOTE;
BLAZNO RESNO O SEKSU;
JANOV KRIK; KAKO BITI
BOUŠl STARŠI?; ENCIK-
LOPEDIJA ŽIVALI; VSI SE
SPRAVLJAJO NAME; PES
GRE V ŠIRNI SVET in IV
KAREL. Prav bi bilo, da bi
starši tudi zares prebrali
knjige, ki jih priporočajo
otroci. Pričujoči odgovori pa
pričajo o želji otrok po
odkritem pogovoru in sode-
lovanju pri reševanju kon-
fliktnih situacij v družini.
Žal je knjižnični razstavni
prostor skromen in so številne
knjige ostale nerazstavljene.
Ullana Klemenili
TEDNIK - Četrtek, 23. oktober 1997
1
RADIOAMATERSTVO, •©'Franc Korpar, S52GC / USPEH PTUJČANA BRUNA LUBCA
Prva diploma EH5C v Slevenlfl
Slovenski radioamaterji se lahko pohvalijo s številnimi
priznanji, nagradami in uspehi v svetovnem merilu, ven-
dar jim je bilo osvojiti diplomo EHSC v vsej zgodovini
našega radioamaterizma vendarle prezahtevno. Zato je to-
liko bolj razveseljivo, da je to kot prvemu in edinemu iz
Slovenije uspelo Ptujčanu Brunu Lubcu, S51M.
Diplomo EHSC izdaja Extre-
mely High Speed Club (klub za
ekstremno visoke hitrosti) iz
Belgije. Do danes so jo uspeli os-
vojiti le redki radioamaterji in
profesionalni vezisti iz zelo malo
držav na svetu, med njimi je ni-
majo niti nekatere sicer velesile
v radioamaterizmu.
Za izpolnjevanje kriterijev
EHSC in prejetje diplome ak-
tivnega člana je potrebno obvla-
dati vrhunske operaterske tehni-
ke pri najvišjih hitrostih v radio-
telegrafiji: vsaj 300 znakov na
minuto standarda PARIŠ tako
pri sprejemu kot oddaji. Hitrost
sprejema in oddaje Morsovih
znakov v zvezah, ki jih je neki
radioamater sposoben sprejeti in
oddajati tudi v izjemno slabih
pogojih, ne glede na oddaljenost
korespondentov, najbolje kažeta
njegovo operatersko znanje in
sposobnosti na področju zvez.
Ob vsem tem je treba omeniti še,
da trajajo takšne zveze tudi po
več ur skupaj v skupini z res-
nično najboljšimi vezisti sveta v
QSK načinu dela (med oddajo
smo istočasno na sprejemu) in
da sta potrebna tudi dobro znan-
je tujih jezikov in splošna razgle-
danost.
Radiotelegrafija je za človeški
um najzahtevnejša zvrst na
področju zvez. Vsak sprejeti
znak v Morsovi kodi je potrebno
najprej v mislih dekodirati in
spremeniti v dejansko črko ali
znak, nato pa jih še ustrezno
razvrščati, da dobijo svoj pomen,
torej v^ besede in smiselne
stavke. Če pri tem pride do napa-
ke pri oddaji korespondenta, jih
je potrebno ugotoviti in v mislih
vse ustrezno popraviti. Ker so
hitrosti sprejema vsaj 300 zna-
kov na minuto, to pomeni, da
poteka ves postopek pri vsaj pet
znakih na sekundo, ki so povrh
vsega še med seboj ločeni s krat-
kimi, točno predpisanimi časov-
nimi intervali. Brunov sprejem
se ob treningu povzpne tudi na
več kot 400 znakov na minuto(!).
Člani v EHSC so tudi nekateri
simpatizerji tega kluba, ti pa za
razliko od aktivnih ne izpolnju-
jejo že omenjenih kriterijev.
Bruno je edini iz Slovenije, ki je
osvojil vse HSC kriterije in dip-
lome: HSC (visoke hitrosti),
SHSC (super visoke hitrosti) in
zadnjo, najvišjo - EHSC (ek-
stremno visoke hitrosti) in post-
al član omenjenih najemi-
nentnejših in najzahtevnejših
klubov radioamaterizma. Po ne-
katerih državah so radioamater-
ji, ki so to zmogli, že dobili priz-
nan status umetnika. Kaj to po-
meni, kakšne miselne spo-
sobnosti in koncentracija so za
to potrebni, vedo le tisti, ki se s
tem ukvarjajo. Morebiti pa po-
datek, da se večina človeštva ni
sposobna naučiti niti 70 znakov
na minuto, vendarle pove, da je
to aktivnost zvez, ki zahteva od
človeka največ sposobnosti. Bru-
no je izpolnil pogoje sprejema in
oddaje v Morsovi kodi v kar treh
svetovnih jezikih in je bil kar šti-
rikrat predlagan za aktivni spre-
jem v EHSC, čeprav je dovolj že
dvakrat. V tem trenutku res-
nično izpolnjuje EHSC normati-
ve le kakih šest ljudi na svetu.
Letos je Bruno dobil tudi kot
prvi in edini iz Slovenije diplo-
mo UFT in postal član UFT
(Union Francaise des Radiotele-
graphistes - Francoska zveza ra-
diotelegrafistov), saj je edini v
Sloveniji, ki zmore operaterske
tehnike v Morsovi kodi tudi v
francoskem jeziku. Članstvo v
tej organizaciji ima le malo ljudi
po svetu, ki niso iz Francije.
Bruno dela z mikroprocesors-
kim elektronskim tasterjem
CMOS SUPER KEYER 3 in
tipko SCHURR - profi. Oboje je
kupil šele proti koncu lanskega
leta. Na tasterju uporablja verzi-
jo 1, to je super keyer 3 s spo-
minom za piko. Tehnika oddaje
je iambic squezze. Ker gre pri
oddaji za ekstremne hitrosti, naj
povemo, da je potreben redni
trening, saj sicer kvaliteta in hit-
rost upadeta.
Tako je Bruno sedaj član kar
desetih klubov najboljših vezis-
tov rediotelegrafije sveta: EHSC,
SHSC, VHSC, HSC, MCWG,
YOC, USCWT, UFT, 9ACWG,
HACWG in organizacij: MEGS,
FITS, preko sklenjenih
poznanstev na tem področju pa
je bil sprejet tudi v nekatera dru-
ga združenja po svetu, ki se ne
ukvarjajo z radioamaterizmom.
Žal se nihče od odgovornih ne
spomni, koga imamo Ptujčani
med nami, ko podeljujejo raz-
novrstna priznanja. Lahko bi ve-
deli, da ljudje s tako ekstremni-
mi sposobnostmi in poznanstvi
po svetu storijo za promocijo
države več, kot si je moč
predstavljati.
Za konec povejmo še to, da
prejema Radio klub Ptuj vsako
leto le simbolična finančna
sredstva (manj kot dobi boljši
ptujski nogometaš mesečno), s
katerimi uspe poravnati
kvečjemu tekoče stroške; o na-
kupu novih radijskih postaj, an-
ten ..., ki so za nekatere ak-
tivnosti nujne, pa ne more niti
pomisliti. Še ta sredstva so uspeli
dobiti po znatnem posredovanju
svetnika Rajka Fajta in župana
Miroslava Lucija, čeprav so trka-
li na vrata oddelkov, ki bi jih
morali podpreti, vendar so
prošnje in z njimi podani načrti
o aktivnostih kluba ostali nekje
v predalih. Za nas in tudi Ptuj bi
finančna pomoč, ki je sicer po-
polnoma ničeva v primerjavi s
stroški raznih prireditev, pome-
nila neprecenljivo vrednost in
perspektivo nadaljnjega obstoja
kluba. In še to: radioamaterizem
je prvenstveno kultura,
izobraževanje, tudi šport in
izjemna promocija mesta in
države. Da pa so radioamaterji
tisti, ki so ob naravnih nesrečah
in vojnah nepogrešljivi, pa že
dolgo vemo.
Bruno Lubec, S51M (levo) In Aleksander Kelnerič, S56KGS,
v prostorih sekcije na gradu
Zahvalo Društva prlja-
icljev mladine Ptuj
Društvo prijateljev mladine Ptuj je ob letošnjem tednu otroka pripravilo dve prireditvi: dražbo umetniških del
za zbiranje sredstev za ureditev sodobnega otroškega igrišča v Ljudskem vrti in Jesenski tropski živžav.
Pri izvedbi dražbe gre naša iskrena zahvala soorganizatorjema, to je Pokrajinskemu muzeju Ptuj in Rotary
Clubu Ptuj, še posebej gospe Stanki Gačnik in gospodu Jožetu Bešvirju. Dražbo so omogočili še Center inte-
resnih dejavnosti Ptuj, Apropos, Perutnina Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Altius in učenci Glasbene
šole Ptuj. Se enkrat pa bi želeli imenovati vse ustvarjalce, ki so v največji meri zaznamovali dražbo, to so avtorji
podarjenih del: Dušan Fišer, Dušan Kirbiš, Dušan Filipčtč, Albin Lugarič, Viktor Gojkovič, Vojko Pogačar, Sa-
muel Grajfoner, Oto Rimete, Boris Žohar, Jože Foltin/ ^ojan Kerbler, Branko Lenart in Adrie van Staveren.
Zbrana sredstva bodo namenjena izdelavi projektne dokumentacije, pri čemer se bo društvo povezalo z Od-
delkom za okolje/prostčr in gospodarsko infrastrukturo Mestne občine Ptuj.
Otroški jesenski plesni živžav, ki je bil tropsko-plesno obarvan, so omogočile številne ptujske ustanove in
podjetja. Pokrovitelj: tokratne plesne zabave je bila trgovina z igračami Direndaj, ki posluje v okviru Emone
Obale Koper. Posebna, zahvalo gre Centru interesnih dejavnosti Ptuj, Športnemu zavodu Ptuj, Plesni šoli
A4ambo, Dijaškemu .d^mu. Piul, Javnemu vzgojnovarstvenemu zavodu Ptuj in OŠ Olge Meglič, ki so prireditev
omogočilis svojim sodelovanjem. Hvaležni smo podjetjem, ki pogosto najdejo razumevanje za prireditve, na-
menjene najmlajšim. Tokrat so biii to Esart, Orinoco, Libra, Prodajalna Kivi, Perutnina Ptuj, Foto Langerholc,
Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Rajski vrt, Petlja, Mlekarna Ptuj, Altius, Kmečki mlin Korošec in Ra-
_dio-Tednik.
Brez združevanja moči z ustanovami in podjetji v našem okolju bi tudi člani Društva prijateljev mladine ne
mogli uresničevati svojega poslanstva. Iskrena hvala vsem in povabilo na srečanja v Veselem decembru!
Predsednik DPM Ptiy, Dušan Sterle
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 45
Dofffifitflrcrifslrf
samostan
Vzhodni korni
zaključek
Odprto ostaja vprašanje,
kakšen je bil prvotni "prenizki in
pretesni" ker, ki so ga v letih
1252 - 1255 nadomestili z no-
vim dolgim korom. J. Curk že v
svojem Poročilu izrazi domne-
vo, da je vzhodni zaključek
predstavljat italijanski kratki
kvadratni obokani kor, pod ko-
rom pa domneva tudi veliko
grobnico. Petnajst let pozneje
spregovori o "prenizkem in pre-
tesnem" oltarnem prostoru, ki
ga je predstavljal okoli sedem
metrov širok kvadratast (ali sko-
raj kvadratast) banjasto obokan
kor, ker pa takšna italijansko
vzorovana pridigarska cerkev
ni dolgo zadovoljevala ne sa-
mostancev in ne ljudstva, so ga
nadomestili z dolgim korom. To
svojo domnevo o kvadratnem,
banjasto obokanem prostoru
še enkrat ponovi leta 1993,
enako tudi domnevo o kripti
gospodov Ptujskih, ki pa je ne-
koliko mlajša, sočasna z nas-
tankom zgodnjegotskega kora
nad njo.
In prav na tem mestu se pora-
jata vprašanji, kakšna bi bila
lahko zasnova prvotnega kora
in kdaj je nastala kripta.
Lit.: J. CURK 1974, p. 243s;
J. CURK 1989, p. 238; J.
CURK 1993, p. 134s; B. VNUK
1996, p. 73
Kripta
Najprej o domnevni kripti. F.
Kovačič navaja podatek, da je
papež Inocenc IV. (1243 -1254)
že v prvem letu svojega pontifi-
kata proglasil dominikanske
cerkve za konventualne ter do-
volil, da imajo ob njih svoja
lastna pokopališča. Za ustano-
viteljico ptujskega domini-
kanskega samostana vemo, da
je umrla 28. septembra leta
1253 in da počiva v Reinu, čep-
rav naj bi bili skoraj vsi Rujski
pokopani v ptujski dominikans-
ki cerkvi. Zanimiv je tudi poda-
tek, ki ga navaja J. Curk, da so
Friderika ill.(?) Rujskega poko-
pali leta 1295(?) v minoritski
cerkvi in ne v dominikanski cer-
kvi (samostanu), kjer so imeli
gospodje Rujski svojo grobni-
co, kot to izvemo iz Bernardove
listine iz leta 1399, v domini-
kanski cerkvi pa je leta 1438
svoj poslednji mir našel tudi
zadnji gospodov Rujskih, Fri-
derik IX.
Ker je, kot je zapisal M. Zadni-
kar, kripta v slovenskem sta-
vbarskem okolju nenavadna,
naj na tem mestu povzamemo
Zadnikarjev ekskurz (ob
obravnavi koprske stolnice) o
kriptah:
"Kripta je bila sprva grob
mučenca. Ker so želeli ljudje ta
grob obiskovati, je bilo treba
urediti primeren dostop do nje-
ga. Tako je nastal pod cerkvijo
hodnik, ki je vodil mimo
mučenčevega groba, imenova-
nega confessio, in so si ga ver-
niki skozi majhno odprtino, te-
nestrella imenovano, lahko tudi
ogledali. Obokan hodnik je to-
rej najstarejša oblika kripte.
Take se pojavljajo v zgodnjem
srednjem veku najprej v Italiji
(Rim, Milano, Ravena), kasneje
pa tudi v Franciji in severno od
Alp, vendar je njihova datacija
precej negotova. S koncem
tisočletja pa je prišlo do velike-
ga preobrata, kar zadeva po-
men in s tem v zvezi arhitek-
tonski pojav teh podzemskih
cerkvenih prostorov. V njih so
želeli biti v bližini mučenčevega
groba pokopani ustanovitelji
cerkve ali opati, v njih so začeli
hraniti relikvije in postavljati ol-
tarje. To pa je narekovalo
povsem novo izobliko teh, vsaj
na pol podzemskih prostorov.
Tako je nastala dvoranska
kripta, katere v vseh "ladjah"
enako visoki oboki slonijo na
stebrih, njen prostor pa je kazal
vsaj ves tloris prezbiterija in je
pogosto segal tudi še pod dru-
ge dele cerkve. Dvoranska
kripta je doživela zlasti v Italiji
pa tudi izven nje (Krka) velik
razvoj in je postala značilna
sestavina pomembnejših ro-
marskih cerkva.
V	nobeni dobi niso bile kripte
tako pogoste kakor prav v ro-
maniki. Bile so najrazličnejših
oblik in velikosti. Največkrat so
povzemale tloris prostorov nad
seboj, navadno prezbiterija, pa
tudi vseh njegovih obogatitev s
kornim obhodom in vencem
kapel ob njem in podobno. Bolj
redko segajo kripte pod ladjo in
pod druge dele cerkve. Verjet-
no največja francoska kripta je
pod katedralo v Chartresu iz
začetka 11. stoletja, namenjena
romarskim procesijam. Kripte
so bile vedno obokane, saj so
morale nositi vso težo pogosto
močno obremenjenih cerkve-
nih tal. Omejena višina na-
vadno ni dovoljevala uporabe
banjastih obokov, zato so
kripte večinoma svodene s
križnimi grebenastimi oboki.
Prav spremembe v načinu obo-
kanja, ki so jih omogočile gots-
ke konstrukcije in s tem uvedbo
svetlejše cerkvene prostornine,
so vplivale na to, da so začeli
temačne in utesnjene kripte
opuščati. Z zmago gotike po
letu 1200 so vedno bolj redke in
pogojene večinoma le še s te-
renskimi razmerami."
V	neposredni bližini Ruja,
srečamo v naši romanski arhi-
tekturi povsem osamljen in zato
zelo pomemben objekt: kripto v
ž. C. sv. Jurija v Hočah pri Mari-
boru.
Hoče so bile središče najob-
sežnejše oglejske pražupnije
na Štajerskem, sama fara pa se
prvič omenja leta 1146, čeprav
nekatere okoliščine kažejo na
to, da je njeno ozemlje bilo za-
okroženo že proti koncu 11.
stoletja, je zapisal M. Zadnikar.
Ker romanske ostaline v vid-
nem delu hoške župnijske cer-
kve po pomenu ne presegajo
anonimnih ostankov romanske-
ga stavbarstva, pa je zato toliko
pomembnejše tisto, kar se skri-
va v zemlji pod stavbo in je bilo
nekdaj funkcionalno povezano
s cerkvijo vse od njenega nas-
tanka že v zgodnji romanski
dobi. Pod gotskim prezbiteri-
jem, pod vzhodnim delom ladje
in celo pod južno stransko ka-
pelo je namreč ohranjen zamo-
tan sestav podzemskih prosto-
rov, tlorisno neenotna in razve-
jana kripta, ki danes s cerkvijo
ni več povezana in je zasilen
dostop vanjo od zunaj z južne
strani pod prezbiterijem. Glede
datacije hoške kripte, ki je Ruju
najbližji objekt te vrste, M.
Zadnikar zapiše:
"Z ohranjeno arhitekturo in z
vrsto njenih podrobnosti, kakor
so način zidave, ki ponekod še
spominja na zgodnjesrednje-
veški opus spicatum, množina
uporabljenih rimskih spolij, ob-
lika obokov itd., bi lahko nasta-
nek hoške kripte postavili še v
11. stoletje, ko so bili taki bo-
goslužni prostori v zahodno-
evropski arhitekturi posebno
pogosti in kripte z na-
jrazličnejšimi zasnovami zelo
številne. S tako datacijo pa bi
se skladali tudi zgodovinski
momenti v zvezi s hoško prafa-
ro, ki se je oblikovala že proti
koncu 11. stoletja."
O kriptah spregovori tudi Re-
nate VVagner-Rieger ob obrav-
navi salzburške stolnice, ko
zapiše, da je za sprejem gots-
kih slogovnih prvin, ki so prodi-
rale z zahoda, zelo pomembno,
da je rešitev Salzburg iskal na
poznoromanskem izhodišču, ki
je ustrezalo tudi gotiki. K temu
sodi razvoj dolgega kora, ki je v
Salzburgu nastal z združitvijo
oltarnega prostora in kora nad
kripto, ki je bila posvečena leta
1219 in ki se nahaja pod kornim
in križiščnim kvadratom. Isti sis-
tem še danes vidimo pri bam-
berški stolnici, da se rekonstrui-
rati za prvi načrt regensburške
stolnice (1254 - 1274), v drugi
četrtini 13. stoletja pa ga na
Avstrijskem npr. srečamo pri
samostanski cerkvi v Ardagger-
ju. Ti podolgovati kori so bili
prav gotovo pomembni za raz-
voj poznogotskega dolgega
kora in so gotovo pomembnejši
od redukcijskega procesa ob-
hodnega kora ali od razvoja
kratkega k dolgemu koru, ki se
precenjuje. Pri tem treba
upoštevati, da ob koncu ro-
manike spodnje cerkve v obliki
kript nikakor ne izumrejo. Po-
javljajo se predvsem pri samos-
tanskih cerkvah: St. Florian
1235, Schlagl 1242 - 1260,
Goss 1338, Eberndorf 1380 -
1390, Seckau.
8
četrtek, 23. oktober 1997 - TEDNIK
ZAMIMIVOSTL REPORTAŽE
PTUJ / TRGATEV NA GRAJSKEM GRIČU
Ha beraia dva
kilograma grozdja
Na grajskem griču je bilo 17. olcfobra popoldan zelo
živahno, kot se ob prvi trgatvi v obnovljenem vinogradu
(450 trsov so posadili mestni svetniki ob pomoči
nekaterih drugih, 700 pa minoriti) spodobi. Čeprav so
prvo trgatev še marca letos ob rezu napovedovali za pri-
hodnje leto, je pridelek izsilil, da je bila že letos.
Okrog 50 beračev iz različnih
okolij (mestnega sveta, župan-
skega urada, podjetij, ki se
ukvarjajo z vingoradništvom in
pridelavo vina, ter nekaterih
drugih) je trgatev opravilo v do-
bre tričetrt ure. Da je delo teklo
dobro, imata nemalo zaslug tudi
dobra malica in spremljajoč kul-
turni program, ki so ga tokrat
izvajali markovski kopjaši,
pripeljal jih je Milan Gabrovec,
ljudski pevci iz Markovcev in
harmonikar Janez Klinger. Prvo
ptujsko trgatev na grajskem
griču je s svojo prisotnostjo
počastila tudi vinska kraljica
Selma Lukač. Vsak berač se la-
hko pohvali, da je v povprečju
nabral vsaj dva kilograma
grozdja. Izpod preše na Mest-
nem trgu, stiskanje je bilo
javno, je nateklo 72 litrov
mošta, ki ga bodo v vino done-
govali v ptujski kleti. Z njim
bodo polnili posebne steklenice.
Prvi pridelek bo v večini romal
v arhiv, drugo leto pa ga bodo že
lahko kupili vinogradniki in
drugi ljubitelji vina. Do takrat
bodo zanj že izbrali ime.
Stiskanje grozdja iz vinograda
na grajskem griču naj bi postala
ena stalnih ptujskih mestnih
prireditev glede na bogato vi-
nogradniško in vinarsko
tradicijo tega okolja, ki pa jo še
vse premalo izkoriščamo v tur-
istične in druge namene.
MG
Med berači je bila tudi vinska kraljica Selma Lukač
Stiskanje je bilo kar uspešno, 105 kg grozdja je dalo
72 litrov mošta.	Foto: Kosi
ZAVRC / SREČANJE LETNIKOV 1956
Ogledali so si novo šoh
Minilo je že krepkih 34 let, odkar so se fantje in
dekleta, rojeni leta 1956 v občini Zavrč, pričeli
trgati hlače v šolskih klopeh. Prvo srečanje, ki sta
ga organizirala Janko Lorbek in Anica Brec, je
bilo dne 27. septembra, na dan prvega občinskega
praznika ter uradne otvoritve nove osnovne šole,
ki je velika pridobitev za kraj, še posebej pa za
šolarje občine Zavrč.
Srečanje se je pričelo z ogledom nove šole, ki jo
je razkazal ravnatelj Franc Kekec, sledilo pa je
družabno srečanje v gostišču Švabovo. Ob prijaz-
nem pogovoru in dobri haloški kapljici so priso-
tni obujali spomine na otroštvo in osnovnošolska
leta, ki niso bila lahka. Takratna vzgoja je bila
precej trša kot danes, bolj ali manj so bili samo-
rastniki, saj so se starši borili za golo preživetje
včasih še precej številnih družin v Halozah.
Ob koncu so se fotografirali in si obljubili, da se
bodo ponovno srečali.
Fotografija: Laura
LOVRENC / NOVI USPEHI LOVCA IN KINOLOGA VILKA TURKA
S fenl Obreško postala
driwna prvaka
Malo je lovcev, ki se ukvarjajo z lovsko kinologijo in imajo povrhu
vsega veliko volje do dela. Mlademu lovcu Vilku Turku iz Lovrenca
na Dravskem polju, članu LD Boris Kidrič, tega prav gotovo ne
manjka, kajti postal je uspešen lovec in dober vodnik svoje triletne
psičke nemške kratkodlakarke Feni Obreške. V letošnjem letu je
dosegel mnogo odličnih rezultatov: nedolgo tega je bil drugi na
mednarodni tekmi na Madžarskem, na letošnjem državnem prven-
stvu za memoril Bogdana Sežuna mu je uspelo osvojiti sam vrh in
naslov državnega prvaka, pred dnevi pa se je udeležil še svetovnega
prvenstva v Umagu.
Postati lovec in imeti štirinožnega
prijatelja je bila dolgoletna želja Vil-
ka Turka. To mu je uspelo in ob do-
brih rezultatih na tekmovanjih je
zadovoljstvo še toliko večje. Vilko
rad pove, da je o lovstvu sanjal že kot
deček, ko je bilo veliko bolj cenjeno
kot danes, ko ljudje ne poznajo pra-
vega poslanstva lovcev. Potem ko mu
sreča pri prvi kratkodlaki ptičarki ni
bila naklonjena, saj je zaradi bolezni
umrla, se je pred tremi leti odločil za
drugo ptičarko, z njo opravil šolanje,
nabral novih izkušenj kot lovec ki-
nolog in se seznanil s številnimi
strokovnimi napotki. Z vztrajnim
delom, redno vsakdanjo vadbo in ne
nazadnje tudi s srečo so se uspehi v
treh sezonah kar vrstili.
"Pomembnejšega od mednarodnih
tekmovanj in državnega prvenstva
skoraj ni," pravi Vilko Turk in z
zadovoljstvom dodaja: "Na tek-
movanju za pokal narodov na
Madžarskem sva bila z Janezom Hor-
vatom edina predstavnika Slovenije.
Uvrstil sem se v finalni del in med
180 tekmovalci dosegel drugo mesto.
Vesel sem bil odličnega rezultata, še
bolj vesel pa naslova državnega
prvaka na 20. prvenstvu za memorial
Bogdana Sežuna v Ljubljani.
Konkurenca je bila huda, saj so tek-
movali vsi najboljši slovenski vod-
niki lovskih psov. S Feni sva morala
opraviti poljsko delo, delo v vodi,
vajo ubogljivosti in vleko zajca. To je
delo, ki ga mora obvladati lovski pes
ptičar, in uspelo nama je premagati
vse ter osvojiti naslov prvaka. Dobila
sva še naziv za najboljše delo v vodi v
letu 1997, moj lovski prijatelj Rudi
Rakuša pa naziv za najboljše poljsko
delo. S Feni sva dosegla vse možne
točke v preizkušnjah. Pouhem
čakam na dober rezultat na sve-
tovnem prvenstvu v Umagu."
Vilko Turk je lastnik psarne
Lovrenške, v kateri bo vzgajal kako-
vostne mladiče, in prepričan je, da se
mu bo pri njegovem prizadevanju
pridružil še kdo.
T. Mohorko
Vilko Turk z nemško
kradkodlakarko in z
vsemi osvojenimi pokali
ter priznanji v lovski ki-
nologiji
TEDNIK ■ 23. OKTOBER 1997
PO NASlH KRAJIH -9
Kraljita sira je Sonja RaušI iz Dragoviia
v Juršincih je bila letošnja peta prireditev Zahvala jeseni
posvečena mlekarstvu, najlepša med najlepšimi pa je posta-
la nova kraljica - kraljica sira. To je Sonja Raušl iz Drago-
viča. Juršinčani so ob tej priložnosti pripravili okroglo
mizo, posvečeno slovenskemu mlekarstvu pred vstopom v
Evropsko unijo, na kateri je bil osrednji govornik kmetijski
minister Ciril Smrkolj. Na lepo, sončno nedeljo so se v far-
ni cerkvi sv. Lovrenca zahvalili za vse jesenske pridelke in
dobro letino, v Juršince pa je jubilejna prireditev privabili
mnogo obiskovalcev.
Na okrogli mizi o slovenskem
mlekarstvu so bili tokrat poleg
ministra Cirila Smrkolja in nek-
danjega ministra dr. Jožeta Os-
terca zbrani skoraj vsi strokovn-
jaki s tega področja, v razpravi
pa so sodelovali še predstavniki
ljubljanske in mariborske fakul-
tete za kmetijstvo, nekaterih
slovenskih mlekarn in proizva-
jalci mleka. Minister Smrkolj pa
je na okrogli mizi med drugim
povedal: "Zavedati se moramo,
da bomo tudi na področju mle-
karstva morali zagotavljati kva-
liteto in slediti ukrepom Evrop-
ske unije ter preprečiti, da se
prodaja in proizvodnja konzum-
nega mleka ne bo zmanjšala.
Moramo se odločiti, ali želimo v
EU z večjimi količinami mleka,
kako bo delovala dosedanja raz-
vejana laboratorijska mreža in
kako oblikovati pristop do mle-
karske industrije. Vsekakor se
mora povečati prireja mleka na
slovenskem trgu, kajti najlažje
bomo konkurirali na domačem
trgu, na trgu EU ne bo tako
lahkcr, saj ne bomo zmožni veli-
ko investirati v reklamo. Imamo
pa vsekakor izredno dobro kva-
liteto mleka, predvsem zaradi
sonaravne reje."
Daljša je bila razprava nekdan-
jega kmetijskega ministra dr.
Osterca, ki je pripravil splošen
oris slovenskega mlekarstva in
med drugim povedal: "Mleko je
tista dejavnost slovenskega
kmetijstva, ki kmetom prinaša
najvišji dohodek, zato se mora-
mo pripraviti na vstop v EU, da
bomo to uspeli ohraniti. Še leta
1902, v Avstro-Ogrski, je slo-
venski kmeti dobil sedemkrat
več za prodano živino kot za
mleko; počasi se je to razmerje
spreminjala in kmet je lani do-
bil že enkrat več za mleko, ven-
dar to v Evropi danes ni nič po-
sebnega. Govorimo tudi o so-
naravnem kmetijstvu, kar po-
meni tesno povezanost živinore-
je z rastlinsko proizvodnjo in
pri tem je znan podatek, da se je
v Sloveniji leta 1970 s proiz-
vodnjo mleka ukvarjalo 5200
kmetij, nekaj let pozneje že 5800
s 166 tisoč kravami, lani pa je
bilo takih kmetij samo še 2700
in v hlevih je bilo privezanih le
123 tisoč krav. Pri nas se je bist-
veno povečala prireja mleka, od-
kup mleka pa je le 60- do 70-od-
stotni, tako kot v sosednji Av-
striji. Prireja mleka se koncen-
trira na večjih kmetijah in bo
rastla na urejenih kmetijah, se-
veda pa čakajo spremembe tudi
našo mlekarsko industrijo, če
bomo člani EU. Ta se bo morala
povezati, narediti skupne pro-
grame, kajti v nasprotnem pri-
meru bodo posledice v mle-
karstvu prehude."
Tudi letošnja Zahvala jeseni je
bila nekaj čisto posebnega; pa
ne samo zaradi novega simbola -
mlekarstva, ampak tudi zaradi
predstavitve vseh petih kraljic:
jeseni, kruha, vina, sadja in
letošnje, kraljice sira. Med
kraljicami je posebna komisija
na čelu s kmetijskim ministrom
izbrala krajico občine. Pa ni
ocenjevala samo njene lepote,
temveč znanje, ki ga je pokazala
z odgovori na vprašanja. Občina
Juršinci ima tako od nedelje
svojo kraljico - ta naziv je dobila
kraljica kruha Helena Ilešič, ki
bo v prihodnje predstavljala
občino in sodelovala na vseh
prireditvah v občini.
Letošnja kraljica sira Sonja
Raušl je ob svojem imenovanju
dejala: "Sem mlekarska deklica,
doma iz vasi, kjer imamo pravo
mlekarno. Zelo lepo je pri nas,
ko se pasejo krave in ko gospo-
dinje veselo nalivajo mleko v
zvrjake. Naše 'kraljestvo' je od
jutra do večera povezano z mle-
kom, mleko pa je tudi glavna in
še kako zdrava jed. Obljubim,
da bom s ključem odpirala vse
poti mlekarstva."
Vse juršinske kraljice so letos
prejele še zlate prstane, svoje
poslanstvo in simbole, ki jih
predstavljajo, pa so predstavile
tudi v farni cerkvi, ki je bila to-
krat izredno lepo in vabljivo
okrašena. Juršinske gospodinje
so posebej za to priložnost spek-
le veliko krušnih dobrot,
manjkalo pa ni domačih jedi,
prodaje jesenskih pridelkov in
dobre kapljice. Organizatorji so
letos ponovno podelili priznan-
ja za urejenost cvetočih domov
in vrtov v občini.
Tatjana Mohorko
Juršinska kraljica sira je postala Sonja Raušl iz Dragoviča.
Foto: TM
Kmetijski minister Ciril Smrkolj je bil član ocenjevalne komi-
sije pri izboru juršinske kraljice; ob njem na levi farni župnik
in desno Simon Toplak, predsednik občinskega sveta in
državni svetnik.	Foto: TM
Predstavniki občine Juršince In organizatorji letošnje tradi-
cionalne pete juršinske prireditve Zahvala jeseni so se 15.
oktobra s turističnim vlakom pripeljali v Ptuj. Skupaj z župa-
nom Alojzem Kaučičem in dosedanjimi kraljicami Eriko To-
plak, Heleno Ilešič, Silvo Majerič in Marjetko Horvat ter har-
monikarjem Danijem Novakom so Ptujčanom prinesli darove
jeseni s povabilom, da jih obiščejo v nedeljo, 19. oktobra, ko
so izvedli peto Zahvalo jeseni, ki je potekala v znamenju sira.
(MG)	Foto: M. Ozmec


V Ormožu že nekaj let prireditve ob martinovem trajajo ves
teden in tudi letos se spored ne bo veliko spremenil. Najpo-
membnejša novost je 1. turnir ocenjevanja mladega vina
Štajerske in Prekmuija, ki bo potekal v petek, 7. novembra.
Vzorce mladega vina bodo sprejemali dan prej v prostorih
ormoškega hotela. V gradu bo na ogled razstava o Društvu
kmečkih fantov in deklet na ptujsko-ormoškem območju.
Prireditelji so se odločili, da
letos ne bodo najeli šotora in da
bodo prireditve potekale na
dveh prizoriščih: pred hotelom
in na Kerenčičevem trgu, če bo
slabo vreme, pa v telovadnici na
Hardeku. Najpestrejši program
bo v soboto, ko bo obilica kul-
turnih nastopov, prikaz
kmečkih opravil, nastop harmo-
nikarjev in pihalnega orkestra.
Podelili bodo tudi priznanja in
pohvale. Ves čas Martinovih
prireditev namreč poteka tudi
natečaj za najbolje urejene
izložbe, gostinske in trgovske
lokale ter gostinsko-turistično
ponudbo v času martinovanja.
Ob 14. uri bo avtentični prikaz
krsta mošta pred ormoškim ho-
telom, Vrazova ulica pa bo ta čas
zaprta za ves promet. Ves dan bo
na prireditvenem prostoru pro-
daja kmečkih dobrot, ki jo bo
pripravilo društvo kmečkih
žena, ponudba ocenjenega vina
in mošta ter martinovih jedi.
Kupiti pa bo mogoče tudi spo-
minke, ki jih izdelujejo posa-
mezniki, in izdelke varovancev
varstveno-delovnega centra ter
bolnišnice. V nedeljo bo spre-
jem za najboljše vinogradnike
in vinarje pri županu Viliju
Trofeniku, ponedeljek je rezer-
viran za predavanja, v torek pa
bo po vsem mestu Martinov se-
jem s številnimi nastopi.
Za jutri je sklican izredni
občni zbor turističnega društva,
ki je skupaj z društvom vino-
gradnikov organizator priredit-
ve. Na občnem zboru bodo do-
rekli še zadnje nejasnosti.
vkl
10 - PO NAŠIH KRAJIH
23. OKTOBER 1997- TEDNIK
GORISNICA/ PRVI PRAZNIK LICK^NJA IN KORUZNIH DOBROT
Na Dominkovo donmitlo
se vraia iMlenJe
Ličkanje koruze ali po domače kožuhanje je eden znanih
ljudskih običajev, kije pomenil delo in ob tem še zabavo, pri-
merno okolje pa daje temu opravilu še več veselja. Običaj
ličkanja so minulo nedeljo prikazali tudi na Dominkovi
domačiji v Gorišnici, kjer so pripravili prvi praznik ličkanja
in koruznih dobrot, ponudili bogat kulturno-etnografski pro-
gram, razstavo izdelov Iz koruze in ličja ter razstavo koruz-
nih dobrot.
Nedeljski praznik ličkanja in
koruznih dobrot je spremljalo
sončno vreme in veliko obisko-
valcev, organizatorji pa so pri-
pravili pester kulturni program
z nastopom ljudskih pevk iz
Male vasi, tamburaškega orke-
stra, pevskega zbora upokojen-
cev, prepevali so tudi osnov-
nošolci, Lojze Matjašič, igralec
in režiser, pa je poskrbel za pri-
poved o kožuhanju. Nekaj po-
sebnega je bila tui razstava iz-
delkov iz ličja in koruze,
gorišniške gospodinje pa so pri-
pravili bogato ponudbo jedi iz
koruzne moke, med katerimi je
bila posebnost torta, ki jo spekla
Martina Obran iz Moškanjcev.
Zabavni program je bil tekmo-
valen, saj so se v trganju koruze
in ličanju ter vleki vrvi pomeri-
le ekipe iz tamkajšnjih vasi,
častni razsodnik pa je bil prof.
Rajko Šugman, rojak iz
Gorišnice.
Po mnenju Zavoda za ohran-
janje naravne in kulturne
dediščine iz Maribora je Do-
minkova domačija edina v celo-
ti ohranjena hiša tega tipa v Slo-
veniji in celo izven naših meja.
Stavba je značilna panonska
domačija "na vogal", lesena in
cimprana ter s slamo krita, ima
pa še ohranjeno črno kuhinjo.
Domačija stoji ob reginalni ces-
ti Ptuj - Ormož, ki pelje skozi
osrednji del naselja Gorišnica,
na domačiji pa bo občina v pri-
hodnje skrbela za razvoj kultur-
nih in družabnih prireditev ter
srečanj. Predsednik koordina-
cijske komisije za ohranitev
domačije Boštjan Rihtar je na
prireditvi med drugim dejal:
"Lahko bi rekli, da smo že v
drugi fazi obnove Dominkove
domačije, ko začenjamo kultur-
no življenje in druženjem na
tem mestu. Jesenski čas smo iz-
brali zaradi tega, da pokažemo,
kako daleč smo z obnovo, kaj
trenutno delajo naši mojstri in
seveda kakšna prihodost čaka
Dominkovo domačijo. Pre-
pričani smo, da bomo spomladi
uredili še notranjost hiše, jo
opremili in jo obnovoljeno po-
tem ponudili širšemu krogu
obiskovalcev."
Tatfana Mohorko
Gorišniški otroci so v Dominkovi domačiji pripravili
razstavo izdelkov iz ličja in koruze
Ze dober mesec delavci Podjetja za urejanje hudournikov
iz Ljubljane sanirajo plaz ob regionalni cesti R 347 v sme-
ri mejnega prehoda Zavrč. Sanacijska dela so v teh dneh v
zaključni fazi, saj naj bi sredi tega tedna izvajalec uredil
nabrežine ob cesti.
Sanacija plazu je večkrat ovi-
rala promet, kljub temu da
projekt za gradbenike ni bil
tako zahteven. Naročnik sana-
cijskih del na plazečem po-
dročju ob reginalki je Direkci-
ja republike Slovenije za ceste,
za izvajalca pa je bilo izbrano
Podjetje za urejanje hudourni-
kov. Predstavnik podjetja Da-
no Čemigoj nam je pred dne-
vi v pogovoru povedal: "Nare-
dili smo že podporni zid ob
cesti in grobo naložbo z beto-
nom, ki vse skupaj podpira. V
zadnjem delu smo zgradili
drenažo, kajti po projektu se
voda odzadaj steka v drenažne
jarke. Upamo, da smo plaz
uspešno sanirali."
Plaz ob reginalni cest proti
Zavrču ni edini na tem
območju, samo v občini Zavrč
jih imajo kar nekaj, država pa
vsako leto nameni sredstva za
sanacijo najnevarnejših.
T, Mohorko
Plaz ob reginalni cesti Moškanjci - Zavrč je sani-
ran in s tem so odpravljene težave za voznike.
Foto: Kotar
SLOVENSKA BISTMCA/ DEDIŠČINA PODEZEUA V MESTU
Pocfoli# blBtrišlith diotnviii
Pripeljati števihio in bogato kulturno
dediščino bistriških domačij v mesto ni pre-
prosto. Za to so potrebni številni kon^romi-
si, da ostane prireditev v mejah dovoljenega
in estesko všečnega, da nas uči, seznanja,
opominja in obenem zbuja domišljijo ter
predstavi vsaj drobec tega, kar smo mislili,
da je že zdavnaj pozabljeno. Vendar ni, saj je
ta dediščina v nas samih, ohranjajo jo posa-
mezniki, ki jo skrivajo v srcih, v temnih pre-
dalih, na "dilah", v pripovedi in spominih.
Vsekakor pa si zasluži pozornost mesta in
meščanov, da jo na novo odkrivajo.
Tako lahko okusijo dobrote, ki so se v prete-
klosti bohotile na praznično pogrnjenih mizah,
dopustiti pa morajo, da do njih prodre želja po
starem znanju. Tako kovaštvo, denimo, ni le
znanje, je tudi umetnost, lončarstvo pa ni le
umetnost, temveč je tudi znanje.
Tokratna prireditev Podobe bistriških
domačij, ki bo od petka, 24., do nedelje, 26. ok-
tobi^ v organizaciji občine Slovenska Bistrica,
Turističnoinformativnega centra. Kmetijske
svetovalne službe, Zavc^ za kulturo Sloven-
ska Bistrica, Kluba podjetnikov in Turistične
agencije Sajko, bo predstavila dediščino
prehrambene kiiltiu-e, nekaterih domačih obrti
in hišnih dejavnosti ter sejemsko ponudbo, ki
bo omogočala predstavitev s promocijo in pro-
dajo.
V petek, 24. oktobra, ob 9. uri se bodo na graj-
skem dvorišču ter v likovnih salonih bi-
striškega gradu pričele številne aktivnosti s pri-
kazom starih običajev in že skoraj pozabljenih
domačih obrti, spremljane z domačo p^mijo,
glasbo in plesi. Tako se bodo obiskovalci lahko
odločali med ogledom izdelkov lončarja Jožeta
Koželja, kovaške razstave, trenjem lanu ter
žganjektiho. Na zunanjem grajskem dvorišču
pa bo sejem, kjer se bodo predstavile turistične
kmetije, vezilje, zeliščarji, izdelovalci suhega
cvetja, pletenin iz domače volne, in kot se za ta
letni čas spodobi, ne bo manjkalo sadja,
grozdja, mošta in vina. Dogajanje boao pope-
strili številni nastopajoči.
V	soboto, 25. oktobra, bo prikaz izdelovanja
pohorskih lesenih cokel, kovaštva ter žganj e-
kuhe. Na sejmišču bodo izdelovali še lesene
skodele ter razno drugo kmečko orodje. Tudi
ta dan bodo nastopile nekatere skupine ljud-
skih pevcev in godcev z območja bistriške
občine.
V	nedeljo, 26. oktobra, bo prikaz ročnega
mletja žita, pletarstva, kovaštva in žganjektihe.
Na zunanjem grajskem dvorišču bo potekal se-
jem, znova pa bodo nastopili ljudski pevci in
godci.
Organizatorji prireditve upajo, da bodo v
mestu ne le uspeli ohraniti, temveč tudi oživiti
sejemsko kulniro, tako značilno za prejšnje
čase, ki je na prelomu stoletja in še dlje bogatila
bistriški mestni utrip.
Vida Topolovec
395 miliionov težka oUiuba
župan občine Majšperk Franc Bezjak in sekratarka v mi-
nistrstvu za šolstvo in šport RS Teja Valenčič sta v soboto v
Žetala v temeljni kamen za novo šolsko zgradbo vzidala listi-
no o gradnji nove šole. Na njej so poleg podatkov o sedanjem
trenutku v državi in občini podpisi tistih, ki so se zavezali, da
bodo po svoje pripomogli k čim hitrejši izgradnji načrtovane-
ga objekta.
Sedanja šolska zgradba v Žetalah
je s svojima 602 kvadratnima me-
troma pretesna za 160 otrok v de-
vetih oddelkih, trije oddelki zato
gostujejo v bližnjem gasilskem
domu. Zaradi starosti bi bila obno-
va in dograditev šolske stavbe ne-
smotrna, zato je rešitev samo v no-
vogradnji. Prostor zanjo so najprej
isl^li na mestu "spodnje šole",
vendar je tam prostora premalo, iz-
hod so torej našli na prostoru se-
danjega športnega igrišča in na do-
kupljeni ter pridobljeni zemlji:
dobrih 70 arov svojega zemljišča je
prodala družina Vodušek, dobrih
osem arov je brezplačno odstopil
Sklad kmetijskih zemljišč in goz-
dov RS, nadaljnjih 19 arov pa je
prav t^o brezplačno odstopila
župnija Žetale. Nov, sodoben šol-
ski objekt bo meril Z130 kvadrat-
nih metrov, njegova predračimska
vrednost znaša 395 milijonov to-
larjev. Zagotovili jih bodo občina
Majšperk, ministrstvo za šolstvo
in šport RS, krajevna skupnost
Žetale, račtmajo pa tudi na pomoč
Osnovna šola Žetale je bil^
kar dvajset let podružnica OS
Podlehnik. Z nastankom se-
4anjih občii^ ko so prišle
Žetale v občino Majšperk, je
bilo potrebno urediti tudi sta-
tus žetalske osnovne šole.
Prve pobude so bije, da posta-
ne podružnica OS Majšperk,
vendar so ix>zneje zmagale
zahteve in i;qx)lnievanje po-
gojev za samostojno osemlet-
ko. Leta 1996 je tako s skle-
pom občinskega sveta postala
Javni zavod Osnovna šola
Zetale.
donatoriev. Že 23. novembra bo v
krajevnih skupnostih občine
Majšperk referendum m samop-
rispevek, ki ga bodo v Žetalah se-
veda namenili za gradnjo šole. Re-
ferendum v ta namen je v KS Žeta-
le enkrat že uspel, ker pa je šlo ta-
krat za skupen, občinski referen-
dum, so bili v drugih krajevnih
skupnostih proti.
Zemeljska dela se bodo po bese-
dah župana Franca Bezjaka začela
v štirinajstih dneh. KoUko sred-
stev za gradnjo šole v Žetalah je
bilo zagotovljenih že ob položitvi
temeljnega kamna, ni omenjal
nihče, tudi tega ne, kdaj naj bi bila
šola dograjena. Slišali smo samo
upanje, da čim prej. Upanje temel-
ji na pokazani dobri volji in pri-
pravljenosti podpisnikov listine,
da pomagajo. Zagotovo pa bo za
realizacijo obljub potrebno storiti
še marsikaj, predvsem uspešno iz-
peljati referendum v KS Žetale,
druga sredstva pa zagotoviti v pro-
račimu občine Majšperk in pro-
račimu republike Slovenije.
J. Brailč
Zupan občine Majšperk Franc Bezjak in sekretarka
v ministrstu za šolstvo in šport Teja Valenčič sta v
temeljni kamen vzidala listino o gradnji šole v Žeta-
lah
Priznani slovenski izdelovalec usnjene konfekcije in galante-
rije Herman Kokol iz Dolan, ki ga zelo dobro poznajo tudi
avstrijski kupci, je v soboto, 11. oktobra, v okviru zabavne
prireditve v Dolanah, ki naj bi postala tradicionalna, pred-
stavil svoje najnovejše modele za jesen in zimo, ki jih bomo
oblekli za v službo, na sprehode, obiske in tudi za svečane
priložnosti. Modne barve, design, oblike in kvalitetna izdela-
va odlikujejo novo kolekcijo, v kateri se je klasika odlično
ujela z modnimi trendi, na svoj
Modele za majhne so predsta-
vili šolarji osnovne šole Cirku-
lane, ki so nastopili v krajšem
kulturnem programu, za odrasle
pa manekenke in manekeni
skupine Mišela iz Maribora, v
kateri nastopajo priznane in
uveljavljene slovenske lepotice.
Modna revija izdelkov Herma-
na Kokola je bila svojevrstna
predstavitev dosedanjega dela
tega priznanega obrtnika, ki bo
kmalu praznoval 25-letnico
uspešnega dela. Več kot sto
predstavljenih modelov je dodo-
bra ogrelo občinstvo od blizu in
daleč, med njimi so bili tudi
gostje z Vrhnike in iz Šmartne-
ga ter pevke iz Gotovelj pri
Žalcu. Škoda le, da revije ni vi-
delo več ljudi, zlasti tistih, ki
jim je moda blizu. Herman Ko-
kol obljublja, da ta predstavitev
ni zadnja in da bo postala tradi-
cionalna.
MG
Usnjeni modeli Hermana Kokola.	Foto: Kosi
PlUJ / PRED SOBOTNO MODNO REVIJO
Predstavitev devetih obrtnikov
V diskoteki Joy bo v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri modna re-
vija devetih ptujskih obrtnikov, ki želijo obiskovalcem
olepšati enega od jesenskih večerov s prikazom modnih no-
vosti pri oblačenju, obutvi, pričeskah, urejanju obraza, cvet-
ličenju in tudi pri modi za svečane dogodke, zlasti še pri
poročnih oblačilih.
Modna revija od glave do pete, ki je povezala nekatere ptujske
obrtnike, naj bi postala tradicionalna oblika druženja z aktualni-
mi modnimi novostmi. Prvi poizkus pa je veliko več, saj želijo
udeleženci, predvsem pa pobudnica revija Tatjana Zemljak, ki ji
pomaga Silva Hvala, opozoriti na dogajanja v starem mmstnem
jedru, zlasti še v Zlati črti, kjer še vedno potekajo nekatere pos-
lovne, storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti.
Sobotni gostitelji modne revije, ki je brezplačna, so: frizerski
salon "Elnett" iz Zlate črte, kozmetični salon "Silva" iz Cankarje-
ve, boutique "Ivana" Zlata čna, trgovina "Unlimited" iz Domino
centra v Trstenjakovi, trgovina "Šport center Belvi" iz
Slomškove, trgovina Unidar, trgovina Da Ugo, boutique Venera
in cvetličarna Cvetka.
MG
TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
PO NASlH KRAJIH -11
KIDRIČEVO / NOČ OBUJANJA SPOMINOV NA STUDENTSKA LETA
Store fralfe, kie sfe z<fa/?
Minulo soboto je bilo v Vitalovi dvorani v Kidričevem živahno
kot že dolgo ne. Pravzaprav je preteklo kar devetnajst let, od-
kar so isti ljudje, takrat študentje in stare bajte (študentje, ki
so natančno in precej dolgo študirali), poskrbeli za rajanje
do zgodnjih jutranjih ur.
Takratni Klub ptujskih štu-
dentov, ki je združeval ljubljan-
ski in mariborski del, je bil iz-
redno dejaven na različnih po-
dročjih: organizirali so problem-
ske sestanke (o štipendiranju, o
zaposlovanju in o podobnih te-
mah, ki so tudi takrat obremen-
jevale mlade), športna srečanja
(košarka, nogomet, vlečenje
vrvi), ogled gledaliških predstav,
študentsko smučanje (Vogel,
Pungart), pustna rajanja na Bor-
lu in prodajanje pustnih vstop-
nic; daleč najbolj pa je slovel
Klub ptujskih študentov po ve-
selih in nepozabnih skupščinah
ter brucovanjih. In prav takšno,
nepozabno in smeha polno spo-
minsko brucovanje je pripravila
peščica rajaških zanesenjakov:
Peter Kreft, Robert Filipič, An-
drej Žmauc in Branko Kle-
menčič so se izkazali tudi po toli-
ko letih kot odlični in požrtvo-
valni organizatorji ter veseljaki.
Uvod v prireditev je bila
obširna spominska fotografska
razstava, popestrena s članki iz
študentskih publikacij (pripravi-
la sta jo Liljana in Branko Kle-
menčič) in je zajemala naslednje
sklope: članki in plakati (drago-
cenost je bil prepovedani plakat
iz leta 1976, delo Iztoka Kukov-
ca), šport (dopoldan in popol-
dan), dnevna in nočna smuka,
majski izleti, študentski portreti,
Džihadov žur, Mopet šof 78', bile
so maske - take in drugačne.
Pred desetimi razstavnimi panoji
je bilo veliko smeha, saj so ga iz-
vabljali obrazi in dogodki s foto-
grafij, ki so bile opremljene z du-
hovitimi besedili.
Kulturni, pravzaprav spomin-
ski program je vodil Robert Fili-
pič s sodelavko Liljano Kle-
menčič. Cvetke iz študentskih
lumparij sta podala v obliki male
nočne kronike, vrh večera pa je
bila plesna skupina Stare bajte,
to pot ne iz plesne šole Urška iz
Ljubljane, marveč iz domače ba-
letno-plesne delavnice "Korp-
flaša" (kakršnokoli natolcevanje
v zvezi z alkoholom je bilo
slučajno). Plesna skupina je pri-
pravila program pod skrbnim
vodstvom Lidije Alič, ki je
zatrdila, da je bila vadba lažja kot
pred leti: "Fantje so postali
možje in so veliko bolj poslušni!"
Ti fantje so bili: Sina, Matic,
Matjaž, Dali in Čelo. Njihova iz-
vedba priljubljene Makarene je
izzvenela nekoliko mafijaško-
erotično, saj so nastopili v zelo
kratkih hlačkah iz jeansa in s
tipičnimi črnimi naočniki.
Po besednem in plesnem delu
kulturnega programa sta za glas-
beno presenečenje poskrbeli še
dve glasbeni formaciji, ki po
aplavzu nista zaostajali za plesni-
mi avanturisti: kvartet BUVLA
PIME je v sestavi Bubi (harmo-
nika), Pic (klarinet). Vlado (kita-
ra) in Mene (bajbas) odigral ene-
ga od hitov iz svojega bogatega
repertoarja (ena narodna in še
ena, potem pa od začetka). Točno
opolnoči je nastopil ptujski kvar-
tet (Dušan, Maks, Silvo in Petro)
in prisotne ob spremljavi ansam-
bla Šok razveselil z venčkom na-
rodnih.
Sicer pa je bilo vse kot pred
mnogimi leti, le stare bajte so
imele nekoliko manj las pa neko-
liko več kilogramov. Omeniti še
velja, da je bil ples Stare bajte, kje
ste zdaj? organiziran s pomočjo
mnogih sponzorjev. V videoteki
Stolp lahko naročite devetdeset-
minutni posnetek Stare bajte, tu
ste zdaj! Pripravljalni odbor Sta-
re bajte prosi tudi za fotografije s
prireditve.
Ne nazadnje se je pripravljalni
odbor vedel tudi zelo varčno in
bo preostanek sredstev namenil
Zavodu dr. Marijana Borštnerja
v Dornavi.
LK.
Plesalci baletno-plesne delavnice "Korpflaša" so se pred-
stavili z Makareno
Šolski zvonec
UUDSKI VRT •
Področno tekmo-
vanje iz logike
Osnovna šola Ljudski vrt je v soboto
organizirala področno tekmovanje iz
logike. Vodili so ga učitelji IVIatjaž
Neudauer, Jelka Svenšek in Edita
Kmetec, udeležilo pa se ga je 68
učencev od petega do osmega raz-
reda iz osnovnih šol ptujskega in
mariborskega območja. Najboljši se
bodo udeležili državnega tekmovan-
ja.
Med petošolci so bili najboljši Patri-
cija Bezjak iz Markovcev pred Ta-
maro Repec iz OŠ Breg in Janom
Emeršičem iz OŠ Olge Meglič, med
šestošolci je zmagal Ruben Sipoš,
OŠ Breg, pred Anjo Vrečko, OŠ Po-
horskega odreda, in Matejem Kus-
terjem iz Ormoža. Najuspešnejše
sedmošolke so bile Maja Leber, OŠ
Ljudski vrt, pred Evo Milošič, OŠ
Olge Meglič, in Majo Osterman, OŠ
Pohorskega odreda. Pri osmošolcih
je zmagala Živana Sever, OŠ Po-
horskega odreda, pred Urško Hor-
vat iz Mladike in Crtomirjem Štruc-
lom iz Kidričevega.
MZ
MARKOVCI / MALA GROHARJEVA
KOLONIJA
Otvoritev potujoie razstave
Zveza kulturnih organizacij in
Center kulturnih dejavnosti Sko-
f)a Loka sta 30. maja spet organi-
zirala tradicionalno Malo Gro-
harjevo kolonijo. Prireditev je
bila namenjena učencem višjih
razredov osnovnih šol in njiho-
vim mentorjem - likovnim peda-
gogom. Z veseljem so se kolonije
udeležili tudi trije učenci OŠ
Markovci Leon Roškar, Martina
Peklar in Petra Geč ter njihova
mentorica prof. Olga Zorko.
Vsa letošnja nastala dela so bila
junija razstavljena v galeriji
loškega gradu. Tam so učencem
z najboljšimi deli podelili nagra-
de in jih zabeležili v male lične
kataloge. Značilno za Groharje-
vo kolonijo je, da najboljša likov-
na dela uvršča na potujočo raz-
stavo. V Markovcih so jo odprli v
petek, 17. oktobra. Škoda le, da
kljub pisnim vabilom niso pri-
tegnili več ljudi, da bi skupaj
zaživeli v svetu likovne umetnos-
ti mladih ustvarjalcev in si mor-
da za trenutek polepšali petkov
popoldan.
Olga Zorko in Natalija Plohi
ZDAJ V
KULTURI
Rujska
predstava na Borštni-
kovem srečanju
Lanskoletna predstava ptujske-
ga gledališča Praznina režiserja
Tomija Janežiča je bila sprejeta
in odigrana v okviru spremlje-
valnega programa Borštnikovega
srečanja. Med prireditvami ob
Borštnikovem srečanju bo v so-
boto tudi modna revija večernih
oblačil Ptujčanke Barbare Pla-
več.
••• Mostovi
Ptuja v IVIariboru
Od ponedeljka je v Pokrajin-
skem arhivu Maribor na ogled
razstava Mostovi Ptuja avtorice
Tjaše Mrgole Jukič. Razstavo je v
imenu mariborskega župana
odprl njegov svetovalec Danijel
Saj ko, ptujski župan Miroslav
Luci pa je dejal, da je razstava
darilo mestu Mariboru ob njego-
vem prazniku, čestital pa je tudi
arhivom ob njihovem dnevu, 20.
oktobru. Razstavo je predstavila
avtorica. V Mariboru bo postavl-
jena do 20. novembra, nato pa jo
bodo preselili v Ljubljano.
••• Oj, čudežni
zaboj za šolarje in
vrtce
Letošnjo predstavo ptujskega
gledališča Oj, čudežni zaboj v
režiji Petra Srpčiča so si ogledali
že številni osnovnošolci s ptuj-
skega območja. Ta teden se bodo
s čudežnim zabojem srečali
osnovnošolci iz Kidričevega,
Lovrenca, Maribora in otroci iz
ptujskih vrtcev.
••• Plesni
projekt"..."
Beseda, ki manjka med nareko-
vaji, je zaenkrat še skrivnost ple-
sne predstave Ptujčanke Nine
Meško in Gregorja Kamnikarja
iz Ljubljane. Gregor Kamnikar
se je izobraževal na Flamski ple-
sni akademiji v Belgiji, v Pisi, na
Dunaju, v Kolnu in drugje. Tudi
Nina Meško se posveča plesu
tako rekoč vse življenje, na-
zadnje pa se je izpolnjevala celo v
New Yorku. Od tam prihajata
plesalca v petek na Ptuj. Predsta-
va bo v petek in soboto ob 20.
uri.
### Izšel vodnik
po bistriškem gradu
Območje slovenjebistriške
občine se ponaša s številnimi
izvrstnimi kulturnimi spomeni-
ki. Med prvovrstne brez dvoma
sodi grad, ki je neposredno pove-
zan z razvojem mesta. Prav zato
želijo obiskovalcem, ki pridejo v
bistriški grad na ogled številnih
stalnih razstav in zbirk, predsta-
viti zgodovino kraja in gradu,
opis zbirk ter vsega, kar je zno-
traj grajskih zidov.
V ta namen so pri Zavodu za
kulturo Slovenska Bistrica v na-
kladi 2000 izvodov ponovno iz-
dali vodnik po gradu Slovenska
Bistrica, njegov avtor je Stane
Gradišnik. V novem vodniku,
zadnji je izšel 1992. leta in je že
pošel, je posebno mesto namen-
jeno grajskemu parku z njegovo
zanimivo zgodovino.
Zbrali MZ,VT
PTUJ / PTUJSKI SODOBNI PLES NA
VELIKI PLESNI REVIJI V CAKOVCU
Hrvatski sabor kulture je v prvih dneh oktobra v Čakovcu
organiziral državno revijo sodobnega plesa pod naslovom
8. srečanje hrvaških plesnih skupin. Plesalo je deset
hvaških plesnih ansamblov, Slovenijo pa je zastopala ple-
sna skupina T4 DPD Svoboda Ptuj pod strokovnim vodst-
vom Mire Mijačevič in v koreograflji Majde Fridl.
Srečanje predstavlja pregled
najkvalitetnejših dosežkov na
področju ljubiteljskega sodob-
nega plesa na Hrvaškem v tem
letu in je primerljivo s sloven-
sko prireditvijo Sredi prostora.
Majda Fridl je bila v vlogi
koreografinje in plesalke
ki jo organizira ZKO Sloveni-
je, pravi Mira Miječevič, ki je
bila na festivalu članica stro-
kovne žirije, sicer pa že dvajset
let uspešno vodi plesno skupi-
no T4 in širi plesno kulturo v
Ptuju, kjer je ustanovila Art
plesni studio. Prej je bila
Mijačevičeva članica komorne-
ga ansambla Svobodnega ple-
sa, za svoje delo in širjenja ple-
sa pa je prejela najvišje sloven-
sko priznanje, plaketo Mete
Vidmar. V dveh desetletjih je
plesna skupina pripravila vrsto
predstav in veliko plesnih
kreacij, veliko je gostovala,
tudi na Dnevih plesa v Ljublja-
ni, predvsem pa je bila s svojo
kvaliteto in originalnostjo
opazna po ^vsej Sloveniji. Na
festivalu v Čakovcu so se poleg
Majde Fridl, ki je odplesala
glavno vlogo, predstavile še
plesalke Nina Jiu-ešič, Anja
Simonič, Petra Kampl in
Tanja Veselič.
Mira Mijačevič je po festivalu
povedala: "Tudi po letošnjem
festivalu sodobnejga plesa je vi-
deti, da se hrvaški sodobni ples
po vojni ponovno "pobira" in
hrvaška država veliko vlaga v
projekte. Festival je bil vsebin-
sko in žanrsko zelo pisan, od
show dancea preko revij sko-
formacijskega do izraznega
plesa. Po festivalu je bila na
okrogli mizi poudarjena izrazi-
ta slovenska drugačnost v ple-
snem ustvarjanju in izpoved-
nosti, ki gledalca vzpodbuja o
razrmšljanju o sebi in drugih.
V Čakovcu je bilo odlično
poskrbljeno za promocijo, za
organizacijo festivala in tudi za
počutje vseh udeležencev."
T. Mohorko
Odprtja razstave sta se udeležila tudi ptujski župan Mi-
roslav Luci in direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan
Lovrenčič; na desni avtorica razstave
Udeleženci Groharjeve kolonije: (od levo) Leon Roškar,
Martina Peklar s svojo nagrajeno sliko, Petra Geč in men-
torica prof. Olga Zorko
GRADNJI NOVE GIMNAZIJE OB ROB
Sama ne vem, zakaj se mi ob razmišljanju o zadevi, ki mi ne da
miru, spomin obrača v daljno leto 1964. Takrat ali približno ta-
krat se je začela na mestu porušene minoritske cerkve graditi
pošta. Spominjam se (čeprav sem bila 10-letni otrok) nekakšnega
potlačenega, morečega vzdušja, ko nihče ni upal na glas podvo-
miti o smiselnosti oziroma pravilnosti te gra^je. Danes vsi ali
skoraj vsi vidimo, da popravljanje takšnih napak zelo veliko sta-
ne, v vsakem smislu.
Danes so drugačni časi, gradijo se stavbe širšega pomena, pa se
nihče ne oglasi. Upam, da ne zaradi strahu, in me je strah, da so
naše misli že tako zamegljene, da se nam sploh ne zdi vredno
oglasiti. Gradila naj bi se gimnazija, ki jo Ptuj vsekakor potrebu-
je. Ptujska gimnazija ima častitljivo zgodovino in spoštovanja
vredno tradicijo. Delovati je začela pred več kot 125 leti. Dolgo
obdobje je bila pojem kvalitetne šole v slovenskem prostoru. Po-
nosni smo bili, da smo njeni dijaki. Biti dijak ptujske gimnazije
je nekaj pomenilo.
Zanimivo bi bilo narediti temeljito analizo, kako dolgo je trajal
ta sloves. Ne mislim se spuščati v razmišljanje o posledicah raz-
nih šolskih reform na čelu z usmerjenim izobraževanjem, vendar
močno dvomim, da seže sloves ptujske gimnazije še v ta čas. Gle-
de življenju gimnazije v okviru Šolskega centra pa ne dvomim,
da se njen nivo ni dvignil. Kakorkoli, gimnazija je šola, ki potre-
buje svoje specifično okolje, tega pa v Centru nima. Naj podkre-
pim le s primerom knjižnice: gimnazijci vsekakor potrebujejo
miren prostor za učenje v času, ko imajo proste ure, čakajo na
pouk ali avtobus. Ko pa pridejo v knjižnico, ki je seveda namen-
jena vsem dijakom Centra, vidijo, da to okolje ni pravo za resno
delo, ker je prostor prenapolnjen in je v njem prevelika frekven-
ca.
Čemu pišem vse to? Zgolj iz prepričanja, da lokacija gimnazije
v neposredni bližini Šolskega centra ni smiselna, nasprotno, je
celo pogubna, saj ne bo rešila bistva problema gimnazije. Nič no-
vega ne povem s trditvijo, da prevelika množičnost duši ustvar-
jalnost. Velika koncentracija na enem mestu bo ostala ista in to
ni dobro.
Kaj res ni možna nobena druga rešitev? Najbolj zaskrbljujoče
pa se mi zdi, da se nihče ali skoraj nihče ne oglasi, medtem ko se
veliko govori. Ali staršev nič ne skrbijo razmere, v katerih se
bodo šolali njihovi otroci? In če v prejšnjem sistemu nismo smeli
podvomiti o pravilnosti političnih gradenj, zdaj to moremo in
moramo. Zato se oglašam, v dobri veri, da bodo moje misli spre-
jete dobronamerno, tako kot so mišljene, in da bodo predvsem
izzvale še druga mnenja, ki bodo pripomogla k pravilni odločitvi,
dokler (če) je še Čas.
Doroteja Emeršič
12-OD TOD IN TAM
23. OKTOBER 1997- TEDNIK
GRADIŠČA / SREČANJE KLUBA MANAGER S PAHORJEM
IN HORVATOM
Problemi presegalo priložnosti
Jesenskega srečanja ptujskega Kluba manager, ki je že tradicionalno potekalo na
turistični kmetiji Emeršič v Gradiščah pri Cirkulanah, sta se udeležila poslanca
državnega zbora Borut Pahor, član odbora za mednarodne odnose, za obrambo in
član ustavne komisije, ter Feri Horvat, predsednik odbora za nadzor proračuna in
drugih javnih flnanc ter podpredsednik odbora za gospodarstvo. V pogovoru s člani
kluba sta predstavila nekatera aktualna vprašanja na področju gospodarstva in poli-
tike v Sloveniji, vključno s proračunom za letos.
Borut Pahor je pogovor začel z ugotovitvijo, da
se slovenska politika v tem obdobju preveč
ukvarja s problemi, kar ji zamegljuje pogled na
priložnosti. S problemi pa se pretirano ukvarja-
mo, ker se nismo sposobni pogovarjati o pri-
ložnostih. Zato si v Združeni listi zelo želijo, da
bi se to obdobje počasi izteklo. Takšna politika je
tudi glavni razlog, da začetne prednosti iz ob-
dobja osamosvajanja Slovenija v primerjavi z ne-
katerimi drugimi državami že izgublja, kar
povzroča kulturno in gospodarsko škodo. Naša
država je dežela številnih priložnosti, ima ljudi,
ki so pridni, marljivi in ki že od otroštva razpola-
gajo s poslovno moralo. Gre za primerljivo pred-
nost, ki bi jo lahko v času naglih sprememb izko-
ristili. Ne glede na vlado v Sloveniji v prihodnjih
letih je poslovna elita tista, ki bi lahko naši
državi priborila konkretnejše mesto. Vsem naj
bo zato v razmislek, da sicer živimo v deželi z ve-
likimi priložnostmi, ki pa jih ne znamo izkoristi-
ti. Odgovornost na nenehno opozarjanje o tem
naj bi prevzeli vsi, ne glede na osebno in ideo-
loško prepričanje. Če bomo znali razviti zdravo
podjetniško kulturo, velikih travm v bodočnosti
ne bi smelo biti. Ker se sedanja koalicija ni znala
dogovoriti o temeljnih razvojnih dilemah, v sebi
nosi klice neizogibnega konca.
V Sloveniji kasnimo z veliko stvarmi, je med
drugim povedal Feri Horvat, ki bi nam, če bi bile
urejene, veliko hitreje odpirale vrata Evropske
unije. Združena lista je nanje opozarjala že v pre-
teklosti. Državni proračun ne temelji na viziji in
razvojni strategiji, tudi za prihodnje leto ne bo
drugače, ker bo osnova temeljila na značilnostih
proračunskega financiranja iz leta 1997. Zdajšnji
proračun nazorno kaže, da vlada nima dogovora
o tem, kaj so prioritete. V njem je tudi vse pre-
malo denarja za regionalni razvoj in tudi turi-
zem, ki ga Branko Brumen vidi v glavnem kot
možnost prodaje lastnih izdelkov na nekem po-
dročju. Turizem kljub dobri strategiji in progra-
mu, ostaja mrtva točka na papirju. Feri Horvat si
ne predstavlja, da bi lahko turizem reševali z us-
tanovitvijo ministrstva. V sosednji Avstriji, na
primer, se turizem nadvse uspešno razvija brez
samostojnega ministrstva. Lahko pa to vprašanje
rešujemo v okviru ministrstva za gospodarske
dejavnosti. Feri Horvat je povedal, da v
Združeni listi priznavajo, da je turizem ena od
naših priložnosti, zato bi tudi moral dobiti več
denarja, bili so proti novemu ministrstvu, ker so
se zavedali, da za njim stoji le politika.
Franc Visenjak je prepričan, da bi morali
opraviti analizo pesimizma, ki bo temelj za
iskanje rešitev. Sedaj pa je tako, da nihče ni za
nič kriv, tudi stranke v vladi ne, kaj šele tiste, ki
so v opoziciji. Po njegovem se tudi premalo po-
govarjamo o okvirih delovanja gospodarstva, vse
preveč pa o podpori. Premalo kritični smo tudi
do vstopa tujega kapitala. Po njegovem je Tovar-
na sladkorja nekontrolirano prešla v tuje roke.
To se dogaja marsikje, žal malih projektov po-
gosto ne opazimo. Posebej pa je opozoril na pojav
vse večje centralizacije tudi v gospodarstvu. Slo-
venska država je predraga, ne pozna varčevalnih
ukrepov, brez teh pa ni bodočnosti. Država bi
morala biti po Pahorjevih besedah poceni in rev-
na, da bodo ljudje bogati, in ne obratno. Vsi ljud-
je bi tudi morali imeti približno enake možnosti.
Slovenija je država brez jasnih in razumljivih za-
konov, ki bi bili sankcionirani.
Mag. Štefana Čelana je zanimalo, ali
Združena lista še vedno vztraja pri policen-
tričnem razvoju, ki ga je kot model poskušala
uveljavljati že kot vladna stranka. Dobil je
pritrdilen odgovor. Slavko Vamberger je opozo-
ril na hude probleme v stanovanjski politiki. Bili
so časi, ko smo v Sloveniji letno zgradili deset
tisoč stanovanj, sedaj jih v dveh letih le 700. V
Združeni listi se zavedajo, da je stanje nujno po-
trebno spremeniti, nimajo oziroma ne poznajo
pa še instrumenta za to.
V ponedeljek je bilo v pogovoru z Borutom Pa-
horjem in Ferijem Horvatom izrečenih še več
drugih misli, ki predstavljajo priložnost, da se v
parlamentu in politiki naredijo drobni koraki v
skupno dobro. Franc Ivanuša pa je izrekel eno
"bogokletnih" misli: predlagal je ukinitev mi-
nistrstva za kmetijstvo in njegovo vključitev v
ministrstvo za gospodarske dejavnosti, sočasno
pa bi bilo potrebno začeti delati pri ustanavljanju
slovenske blagovne znamke na tem področju.
Slovensko sadje je bilo že pred več kot sto leti na
eni od svetovnih razstav proglašeno za najboljše,
danes pa jemo holandske hruške, holandsko ze-
lenjavo. Po njegovem bi tudi bilo nujno zamen-
jati nekatere ljudi v zdajšnji vladi, ker ne delajo
dobro. Poslanci v državnem zboru naj bi bili tis-
ti, ki naj bi zahtevali polaganje čistih računov na
vseh področjih, ker je Slovenija država brez ure-
jenih financ. Borut Pahor je v ponedeljek napo-
vedal tudi odločilen boj s privilegiji.
MG
Demokracija piše, da je konec
septembra predsednik Socialde-
mokratske stranke Slovenije Ja-
nez Janša povabil nekaj prijatel-
jev in sodelavcev iz časov osa-
mosvajanja Slovenije na kosilo.
"Poleg Toneta Krkoviča sta bila
na kosilu še dva veterana vojne
za Slovenijo in aktivna častnika
slovenske vojske, petega pa so
še čakali. Sedeli so za mizo na
vrtu restavracije Livada v Ljublja-
ni in že kmalu opazili moškega
srednjih let, ki jih je najprej z raz-
dalje, potem pa tudi z bližine fo-
tografiral, ne da bi jih kakor koli
povprašal za dovoljenje. Nekaj
časa so opazovali njegovo
početje. Njegova obleka in ve-
denje sta dokazovala, da ne gre
za poklicnega fotografa. Ko je fo-
tografiranje pritegnilo pozornost
tudi drugih gostov v restavraciji,
je predsednik SDS stopil do 'pa-
parazza' (pozneje je policija ugo-
tovila, da gre za Milana Šercerja
iz Ljubljane) in mu dejal, naj pri-
sede, če si jih hoče od blizu ogle-
dati, drugače pa naj da mir, saj
ima še pes rad mir pri jedi. Da ne
gre za javno zborovanje, temveč
za zasebno zadevo in da je nje-
govo vmešavanje postalo
moteče. Moški se je naredil ne-
vednega in je arogantno odgo-
voril, da predsednika SDS ne
pozna, da slika most na Ljublja-
nici, čeprav s tistega mesta most
sploh ni bil viden. Predsednik
SDS se mu je nato predstavil in
dejal, naj pač slika most, njih pa
pusti pri miru. Usedel se je nazaj
k mizi, toda 'paparazzo'je prišel
še bliže in nadaljeval s fotografi-
ranjem, vmes pa je pričel omizje
še žaliti. Bilo je očitno, da gre za
provokacijo in da moški osebe
za omizjem pozna, saj jih je začel
zmerjati po imenih. [Dogajanje je
postalo neprijetno, zato je Janez
Janša odšel proti avtomobilu, da
bi poklical policijo. /.../ Policisti
so nato prišli in pobrali izjave,
ugotovili identiteto navzočih in
dejali, da bo sprožen postopek
pri sodniku za prekrške, prizade-
tim pa svetovali civilno tožbo za-
radi žalitve..."
S tem pa se zadeva v zvezi z "je-
senskim kosilom" v Livadi še
zdaleč ni končala. Zdaj je že do-
bila tipične slovenske "napihnje-
ne" in dramatizirano politične
razsežnosti z najrazličnejšimi
ocenami in obtožbami, ob kate-
rih pa marsikdaj manjka racional-
nih ločnic.
Medtem ko tisti, ki niso ravno na
strani Janše in vseh njegovih tez
iz zadnjih let, da se v Sloveniji nič
ne zgodi po naključju, vso zade-
vo minimizirajo in proglašajo za
nepotreben vihar v kozarcu
vode, Janša in njegovi govorijo o
nekakšni novi zaroti "starih" sil (in
zdaj očitno tudi dela "novih" sil)
proti njim. V ozadju n^ bi bila
vojaška tajna služba (obrambno
ministrstvo pa zdaj vodi človek iz
SLS), ki naj bi s fotografsko "pro-
vokacijo" poslušala kompromiti-
rati častnika slovenske vojske, ki
sta prijatelja Janeza Janše.
Za opis dogajanja v gostilni Liva-
da sem si namenoma sposodil
citate iz [Demokracije, torej iz lis-
ta, ki je n^bolj neposredno po-
vezan z Janšo in njegovo SDS.
To poročilo, ki pa seveda ni edi-
no, ki je bilo objavljeno ob tem
dogodku, ponuja kar nekaj
vprašanj in odgovorov. Najprej:
ali je slikanje javnih osebnosti na
javnih mestih dovoljeno ali pre-
povedano? y tem konkretnem
primeru je Šercer s svojim rav-
nanjem očitno presegel okvir
"normalnega fotografiranja" in
sprovociral reakcijo "druge stra-
ni". Seveda pa je vprašanje, za-
kaj je Janša s svojimi sprejel
takšno "igro" in se v bistvu spustil
na raven Šercerja. Vsekakor do-
godek v Livadi kaže na nevarno
razraščanje nestrpnosti in neto-
lerantnosti med nami. Vsiljivost
in nasilnost Šercerja, kot jo opi-
suje [Dennokracija, bi rrrarala na-
leteti na odločen odpor vseh, ki
jim je do "normalnega" življenja v
Sloveniji, ne glede na to, ali so
janševci ali ne. Po drugi strani pa
seveda tudi ni moč soglašati z
metodo Janševega kroga, ki je
skušal takoj še dodatno "krimina-
lizirati" Šercerja z brskanjem po
njegovem "osebnem dosjeju," ki.
ne more biti javna stvar, in z ob-
javljanjem netočnih in špekulativ-
nih informacij o njem, ki bolj kot
na novinarska sporočila spomin-
jajo na poročila tajnih služb. Zo-
per morebitne zarote in deviacije
tajnih služb in proti "nenormal-
nim" medsebojnim odnosom v
slovenski družbi se skratka pre-
prosto ni mogoče boriti s posne-
manjem istih metod.
IZ KONFLIKTA V
KONFLIKT
Kolumnist Dnevnika Stanislav
Roznnan, ki sicer izhaja iz krščan-
ske demokracije, je ob dogodku
v Livadi zapisal, da se mu zdi
"precej neverjetno, da ravno v
Sloveniji in ravno na 'javni poli-
tični' sceni nikakor in nikoli ni
mogoče napetih in provokativnih
scen razreševati elegantneje, z
izogibanjem konfliktom. /.../ Ni
toliko moteča navezava na politi-
ko, bolj moteč je občutek pre-
ganjavice, da v državnih organih,
sploh tistih represivnih, obstaja
skupina mladih in manj mladih
ljudi, za katere je provokacija
nadn življenja, 'aufciks' pa meto-
da sporazumevanja. Samo po
sebi to ni nič takega, toda javni
incidenti in njihove interpretacije
vse skupaj legitimirajo! /.../
Kaj je nenavadni tip s fotoapara-
tom počel v Livadi, ve najbolje on
sam. Zak^ je nastal tak cirkus,
tudi najbolje vedo akterji. Izjave
so si tako ali tako preveč naspro-
tujoče, da bi bilo katerikoli
mogoče nekritično in v celoti ver-
jeti. Dogodek pa je medtem dobil
ravno pravšnjo medijsko raz-
sežnost, da zdaj obst^a
možnost, da nikoli ne bo primer-
no umeščen in v celoti raz-
jasnjen. Škoda je dokončna. /.../
Tri leta in pol je že, odkar je poli-
tični in drugi primitivizem legitimi-
ran in uživa vse domovinske pra-
vice, še več, postaja celo prevla-
dujoč!
Posplošeno in pravzaprav ne ne-
posredno povezano s kakimi in-
cidenti postaja slovenska poli-
tična mentaliteta zaletavo nezre-
la, diletantska in še kakšna."
Jak Koprive
VOLITVE '97
Zadnji dnevi la liandidature
čeprav se izteka čas, ko bodo morale občine in interesne
organizacije volilnim komisijam volilnih enot predložiti
sezname izvoljenih elektorjev in imena kandidatov za
člane državnega sveta (državne svetnike), so in še poteka-
jo priprave na volitve državnih svetnikov brez posebnega
zanimanja javnosti. Volitve 22. državnih svetnikov, pred-
stavnikov lokalnih interesov, bodo 26. novembra, volitve
18 državnih svetnikov, predstavnikov funkcionalnih in-
teresov, pa dan kasneje. Za volitve predstavnikov lokalnih
interesov je v Sloveniji 22 volilnih enot, Ptuj pa skupaj z
osmimi občinami tega upravnega območja tvori 7. volilno
enoto.
Občinski sveti devetih "ptuj-
skih" občin so torej volilno telo,
ki mora do 27. oktobra s tajnim
glasovanjem izvoliti elektorje in
kandidate za državne svetnike.
Skupaj bodo te občine izvolile
20 elektorjev, ti pa bodo 26. no-
vembra izmed devetih kandida-
tov izvolili novega državnega
svetnika. Število elektorjev iz
posameznih občin se določa po
številu prebivalcev v posamezni
občini. Po zakonu pripada vsaki
občini po eno elektorsko mesto,
na vsakih pet tisoč prebivalcev
pa še po eno. Tako ima mestna
občine Ptuj sedem elektorjev, po
dva občine Destrnik - Trnovska
vas, Gorišnica, Kidričevo,
Majšperk in Videm ter po enega
Dornava, Juršinci in Zavrč. Ker
so oziroma bodo občinski sveti s
tajnim glasovanjem izbrali tudi
po enega kandidata za člana
državnega sveta, ima pri
končnem odločanju teoretično
največ možnosti za izvolitev
kandidat mestne občine. Seveda
pa so možne tudi drugačna pred-
videvanja: kandidate za elektor-
je in člane državnega sveta nam-
reč predlagajo poslanske skupi-
ne, torej politične stranke, zasto-
pane v občinskih svetih. Tako se
lahko sorodne politične stranke
iz različnih občin povežejo in
uskladijo interese ter z vplivom
na elektorje odločijo o novem
državnem svetniku iz naše, 7.
volilne enote.
Vsekakor je z volitvami članov
novega državnega sveta s petlet-
nim mandatom mnogo dela in
stroškov, njegov vpliv pa pre-
majhen, kar ugotavlja tudi dose-
danji državni svetnik iz Ptuja
Branko Brumen. V uvodu
poročila o svojem delu v držav-
nem svetu se sprašuje, ali je
državni svet republike Slovenije
partner ali nebodigatreba. "DS je
je po svojih pristojnostih, zapi-
sanih v ustavi, drugi dom slo-
venskega parlamenta v sistemu
nepopolne dvodomnosti. Te vlo-
ge žal v prvem mandatu ni uspel
uveljaviti ne na strokovnem, ne
na političnem področju in ne v
javnosti. Žal je pragmatično in
legalistično videnje vloge, vo-
denje in predstavljanje DS RS
privedlo v vlogo skorajda 'nebo-
digatreba' oziroma nerazpoznav-
ne in neprepoznavne mešanice:
rezervni državni zbor - rezervno
ustavno sodišče - slaba vest poli-
tike."
KMALU ZNANI
KANDIDATI ZA
PREDSEDNIKA
DRŽAVE
v nedeljo 23. novembra, pa
bomo volili predsednika države.
V tem primeru gre seveda za ne-
posredne volitve, ko lahko voli-
mo vsi državljani z volilno pra-
vico. Če v prvem krogu nobeden
od predsedniških kandidatov ne
bo dobil nad 50 odstotkov odda-
nih glasov, bo predsednik držav-
nega zbora razpisal še drugi krog
volitev, v katerem se bosta po-
merila dva kandidata z največ
prejetimi glasovi v prvem krogu.
Konec tega tedna je zadnji rok
za vložitev kandidatur repu-
bliški volilni komisiji. S tem bo
tudi konec taktiziranja poli-
tičnih strank in zbiranja podpo-
re posameznih kandidatov. Pod-
poro lahko dajo predsedniškemu
kandidatu ena ali več političnih
strank skupaj, skupina poslan-
cev ali državljani s podpisanimi
in ovešenimi glasovnicami pod-
pore. Ze celo leto, predvsem pa
zadnje mesece se je v javnosti
zvrstila vrsta imen možnih pred-
sedniških kandidatov, malo
kandidatur pa je spremljalo za-
gotovilo, da gre za resno in do-
končno kandidaturo. Vse kaže,
da bo kandidatov za predsednika
države več in da se bodo glasovi
v prvem krogu razpršili, čeprav
je možno tudi presenečenje in
zmaga katerega od kandidatov v
prvem krogu. S prihodnjim ted-
nom lahko torej pričakujemo
začetek zanimivih soočenj pred-
sedniških kandidatov.
MARJAN
POLJŠAK V
PTUJU
v ponedeljek je bil v Ptuju
eden od možnih kandidatov za
predsednika države, Marjan
Poljšak. Gre za poslanca v držav-
nem zboru v prejšnjem manda-
tu, znanega po sočnem govorjen-
ju, zanimivih nastopih in števil-
nih provokacijah. Tudi v Ptuju
je Marjan Poljšak prosil svoje
simpatizerje, da podprejo njego-
vo predsedniško kandidaturo, in
delil listke s svojim programom.
V njem pravi, da se je v volilno
tekmo vključil predvsem zaradi
obupnega stanja slovenskega na-
roda in socialno-gospodarskega
stanja v Sloveniji. Vladajoča po-
litična elita je po njegovem v
Sloveniji izvedla družbeni preo-
brat in samoupravni socializem
protiustavno in brez razprave ter
soglasja ljudstva nadomestila z
liberalnim kapitalizmom, ki pri-
naša gorje razlaščenim in zatira-
nim državljanom ter destabilizi-
ra družbene razmere. Ker spre-
jemljive rešitve iz teh razmer ni
našel Demos in je ne ponujajo
pomladne stranke, je potrebno
organizirati novo politično silo s
političnim programom ljudske-
ga kapitalizma. To je po
Polj šakovem kapitalizem, ome-
jen z narodnimi interesi in ele-
menti socializma. Nujne spre-
membe v državi je možno izvesti
le, če prideš na oblast, in zato se
Marjan Poljšak bori zanjo s pa-
rolo: "Slovenke in Slovenci, ne
pustimo se deliti s spori med
partizani in domobranci, med
levičarji in desničarji, med ver-
nimi in nevernimi, med komu-
nisti in antikomunisti. Samo
združeni POŠTENI Slovenci in
Slovenke vseh prepričanj bomo
skupaj premagali politično mafi-
jo!"
Jože Bračič
Možen predsedniški kandidat Marjan Poljšak (levo) v Ptuju
TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
OD TOD IN TAM - 13
PTUJ / IZTEKLI SO SE ZBORI OBČANOV
Obiiiftf* m nm^nOifieio namm obrnum
Od 16. do 21. oktobra so v mestnih in primestnih četrtih
mestne občine Ptuj potekali zbori občanov, na katerih so
obravnavali predloga za ustanovitev občin Hajdina in Sv.
Marko
16. oktobra so bili zbori v
četrtih Center, Ljudski vrt in
Panorama. Udeleženci, na vseh
treh jih je bilo le štirinajst, še
največ v četrti Ljudski vrt, kjer
jih je bilo šest, so podprli pobu-
do primestnih četrti Hajdina in
Markovci za ustanovitev novih
občin, saj naj bi jim bile v se-
danji organiziranosti kratene
možnosti za kvalitetnejše
reševanje zadev lokalnega po-
mena. V končni fazi bo ne glede
na odločitve ljudi na referendu-
mih, saj imajo vsi postopki pri
oblikovanju novih občin poiz-
vedovalni značaj, tako ali dru-
gače odločilo 'kupčkanje' v
državnem zboru. Prvi trije zbori
občanov v mestnih četrtih so
tudi pokazali, da je izločitev
obeh primestnih četrti
vprašanje, ki mestnih svetnikov
malo ali sploh ne zanima: na
vseh treh zborih je namreč sode-
loval le en svetnik. Sicer pa so
udeleženci ugotavljali, da so
zbori občanov svojevrsten ne-
smisel, saj sta predloga za usta-
novitev obeh občin tako in tako
že v državnem zboru. Klavrna
udeležba občanov na prvih zbo-
rih občanov temu samo pritrjuje
oziroma je dokaz več, da ge za
vprašanje, ki jih ne zanima.
Na petkovem zboru občanov v
mestni četrti Breg, kjer je sode-
lovalo 17 občanov, so izrekli so-
glasni ne za odcepitev Hajdine
iz mestne občine Ptuj, saj bi se s
tem v novo občino izločil del te
četrti. Gre za del Spodnje Hajdi-
ne z Arničevo, Jurčičevo, Pra-
protnikovo, Stritarjevo, Petro-
vičevoin Poljsko ulico. Markov-
ski predlog pa so podprli z enaj-
stimi glasovi, drugi so se
vzdržali. Predlagali so tudi, da
naj se referendum za Hajdino
izvede po naseljih. V mestni
četrti Jezero je o predlogih za
izločitev Hajdine in Markovcev
glasovalo 24 občanov, 19 jih je
bilo za, štirje proti, eden se je
glasovanja vzdržal. Hajdinski
zbor občanov je bil doslej naj-
bolj obiskan, udeležilo se ga je
nad 250 zainteresiranih
občanov, ki so se soglasno izre-
kli za novo občino Sveti Marko,
proti novi občini Hajdina pa so
bili trije. Na rogozniškem zboru
se je zbralo osem občanov, ki so
s petimi glasovi za in tremi proti
podprli ustanovitev nove občine
Markovci, pri hajdinski pa je
bilo glasovanje neodločeno, štir-
je za, štirje proti.
Zbori občanov v mestni občini
Ptuj, na katerih se je ugotavljalo
mnenje oziroma razpoloženje
ljudi do predlogov za ustanovi-
tev novih občin, so se iztekli s
torkovima v Markovcih in Gra-
jeni. Na markovskem se je zbra-
lo 208 občanov, ki so bili sogla-
sno za ustanovitev novih občin
Hajdina in Sv. Marko. Na gra-
jenskem zboru občanov je bilo
trinajst navzočih, od tega jih je
za novo občino Hajdina glaso-
valo devet, za občino Sv. Marko
pa dvanajst.
Splošna ugotovitev po vseh de-
vetih zborih je, da občani, vsaj
tisti, ki so se zborov udeležili, v
glavnem ne nasprotujejo usta-
novitvi novih občin. Koliko je
takšno mnenje merodajno, gle-
de na to da ga je "izglasovalo"
manj kot 540 občanov z volilno
pravico od skoraj 25 tisoč volil-
cev v mestni občini Ptuj, pa je
drugo vprašanje. Naslednja po-
teza je na mestnem svetu mest-
ne občine Ptuj, ki bo mnenje do
izločitve oziroma ustanovitve
novih občin oblikoval na izred-
ni seji 29. oktobra. Kažipot ima.
MG
Nova občina Hajdina naj
bi imela sedež na Zgornji
Hajdini 45, vključevala pa
bi naselja Draženci,
Gerečja vas, Hajdoše, Skor-
ba, Slovenja vas, Spodnja
Hajdina in Zgornja Hajdi-
na. Nova občina Sveti Mar-
ko bo imela sedež v Mar-
kovcih 33, zajela pa bo
območja naselij Borovci,
Bukovci, Markovci, Prven-
ci, Sobetinci, Stojnci, Stelci
in Zabovci.
Ta konec tedna je na Ptuju bila dvodnevna druga konfe-
renca slovenskih lokalnih akcijskih skupin za pre-
prečevanje zlorabe drog, ki so jo organizirali projektni
svet Ptuj - zdravo mesto in lokalna akcijska skupina za
preprečevanje odvisnosti Ptuj ter FIRIS Imperl & Co. -
razvojni inženiring socialnega varstva Logatec.
Udeleženci okrogle mize so ugotavljali, da se epidemija drog
naalo širi
Številni domači in tuji stro-
kovnjaki so v več delavnicah po-
skušali občinskim svetom obli-
kovati smernice za vzpostavitev
lokalnih akcijskih skupin ter
strategijo razvoja vzpostavitve
mreže lokalnih akcijskih sku-
pin.
Strokovnjaki so opozorili, da v
okolju, iz katerega prihajajo,
zelo čutijo širjenje različnih
oblik zasvojenosti, potrebo po
organiziranosti in predvsem po
raznih preventivnih programih.
Velikokrat se entuziazem posa-
meznikov izgubi v množici pro-
blemov. Med temi je seveda naj-
pogostejši in najbolj pereč fi-
nančni. Občinske strukture in
okolje največkrat ne vidijo po-
trebe, da bi omenjene skupine
finančno podprli. Naša družba
še premalo ceni tovrstno pre-
ventivo tudi v materialnem
smislu. Mogoče je med svetlimi
izjemami mestna občina Ptuj, ki
v projekt Ptuj - zdravo mesto
vključuje tudi delovanje LAS.
Pokrovitelj dvodnevnega
srečanja na Ptuju je bil dr. Mi-
roslav Luci, župan Mesnte
občine Ptuj in podpredsednik
državnega zbora ter državnega
odbora za zdravstvo, delo,
družino in socialne zadeve pri
DZ RS.
Več o srečanju pa v prihodnji
številki.
MariiaSlodniak
ORMOŽ / STROKOVNO SREČANJE
Minuli petek se je v Ormožu zbralo čez 100 medicinskih sester,
zdravstvenih tehnikov in drugih sodelavcev psihiatrične in nevro-
loške sekcije pri zbornici zdravstvene nege Slovenije. Na strokov-
nem srečanju sta jih v imenu organizatorja - psihiatrične bolnišnice
Ormož -pozdravila dr. Avgust armati in glavna sestra Majda Keček.
Tema srečanja je bila timsko delo. V dopoldanskem času so svoje pog-
lede predstavili vsi člani tima: zdravnik psihiater, klinični psiholog,
medicinska sestra, delovna terapevtka in socialna delavka. Popoldne je
delo potekalo po skupinah, razmišljanja pa so strnili na plenarnem
zaključku. Po srečanju so si udeleženci ogledali še psihiatrično bol-
nišnico Ormož, ki bo to jesen v znaku ^adnje. Majda Keček je poveda-
la, da so si že dalj časa prizadevali izboljšati standard in v teh dneh bodo
pričeli gradnjo. S prizidkom bodo pridobili 2500 kvadratnih metrov
površine, predvsem ftmkcionalni prostor, sanitarije in podobno.
Predsednica sekcije Marija Mrak je dejala, da med temeljne naloge
strokovnega združenja spada spremljanje, uveljavljanje in predstavitev
razvoja stroke, zdravstvene nege in drugih področij, ki so pomembna za
delovanje. Psihiatrična in nevrološka sekcija intenzivno sodeluje z dru-
gimi sekcijami, njena posebnost pa je pristop k človeku kot celotni
osebnosti z njegovimi fizičnimi, emocionalnimi, socialnimi, intelektu-
alnimi in duhovnimi potrebami. Vsa njihova strokovna srečanja te-
meljijo na pogovoru, ki se razvije iz strokovnih prispevkov. Psihia-
trična sekcija je na neki način strokovni most med drugimi sekcijami,
saj psihičnega dela pri nobenem pacienm ne kaže zanemariti.
"Timsko delo je izjemo pomembno in občutljivo področje še posebno
v času velikih družbenih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva, ko
intenzivno iščemo posamezne strokovne identitete v samem timu ter
moč in vplivanje v timu. Temu področju se posveča premalo pozornos-
ti. Skupinsko delo je delo relativno samostojnih posameznikov s svoje-
ga področja, ki s svojim delom prispevajo k skupnemu cilju - čim večji
koristi za bolnika," je timsko delo označila Marija Mrak.
vki
PTUJ / PRVE PODOBE RAZSTAVE O
PROMETU NA PTUJU V 19. STOLETJU
VabHo aa nastaw
RAZSTAVA BO ODPRTA V SREDO, 29. OK-
TOBRA, OB 18. URI V PALACIJU PTUJSKE-
GA GRADU
z razstavo Prve podobe razsta-
ve o prometu na Ptuju v 19. sto-
letju želi Pokrajinski muzej Ptuj
pokazati, kako in s čim so poto-
vali oziroma prevažali Ptujčani
in drugi različno blago v pretek-
lem stoletju. Ker živimo v mo-
derni dobi, ko sta prometna
tehnologija in tehnika zelo raz-
viti, smo se odločili predstaviti
našim obiskovalcem takratne
ptujske prometne možnosti.
Preden je dobil Ptuj želez-
niško progo, je potekal potniški
in trgovski promet na kratke in
dolge razdalje po cesti in po reki
Dravi. Kako je bilo cestno
omrežje v habsburški monarhiji
prepredeno oziroma povezano,
nam pokažejo ohranjene pro-
metne karte iz tega obdobja, ki
jih hrani Pokrajinski arhiv Ma-
ribor. Na njih lahko vidimo ces-
te, ki so povezovale Ptuj v sme-
reh sever - jug in vzhod - zahod.
V prvi polovici 19. stoletja so se
ceste v monarhiji delile na
državne, poštne in komercialne
ter na nedržavne. Na specialni
karti mariborskega okrožja v
vojvodini Štajerski, ki jo je izda-
la Založba Jos Fr. Kaiser iz
Gradca leta 1836, so označene
ceste, ki so povezovale Ptuj s
kraji in mesti v monarhiji.
V drugi polovici 19. stoletja je
prišlo do sprememb pri katego-
rizaciji cest. Delile so se na
državne in okrajne ter občinske.
Ptuj so povezovale z mesti in
kraji na Štajerskem ter drugimi
deželami monarhije predvsem
okrajne ceste. Katere kraje so
povezovale te ceste med seboj,
pa lahko vidimo na poštni in
cestni karti vojvodine Štajerske,
ki jo je izdala Založba Artaria z
Dunaja leta 1860.
Na razstavi bodo tudi plakat
različnih tipov kočij in kolesljev
s konca 19. stoletja ter različne
fotografije, ki predstavljajo ta-
kratni ptujski promet.
Druga prometna vez Ptuja s
svetom je bila reka Drava, ki
ima od vseh štajerskih rek naj-
daljšo plovno tradicijo. Drava
kot vodna prometnica bo pred-
stavljena s karto evropskih rek
iz 19. stoletja, nato s fotografija-
mi ptujskih vedut, na katerih so
različna plovila s tovorom. S
ptujskim pristanom nas bo sez-
nanilo arhivsko gradivo.
Tretja prometna vez s svetom
je bila železnica. Na ogled bo
železniška karta avstro-ogrske
monarhije iz leta 1879, na kateri
je označena železniška proga
Pragersko - Budimpešta, ki so jo
imenovali Orient železniška
proga; kratek opis gradnje in
odprtja proge bo popestren z
različnimi fotografijami in ar-
hivskim gradivom.
Iznajdba motornega vozila av-
tomobila sredi sedemdesetih let
19. stoletja je prinesla velike
spremembe v načinu življenja. S
cest je postopoma izpodrinil ta-
kratna prevozna sredstva: vozo-
ve, kočije, koleslje in zapravl-
jivčke. In da ne bi pozabih,
kakšne so bile takratne prevoz-
ne možnosti, predstavljamo na
tej razstavi eno izmed njih, in
sicer koleselj, novo pridobitev
ptujskega muzeja.
Razstavo Prve podobe razstave
o prometu na Ptuju v 19. stolet-
ju bomo odprli v sredo, 29. ok-
tobra, ob 18. uri v palaciju ptuj-
skega gradu in bo na ogled do
13. novembra.
Nataša Kolar
OD TOD IN TAM
GORIŠNICA •
Danes seja
občinskega sveta
Stanovanjska problematika
bo ena od osrednjih točk, o
kateri bodo na današnji seji
razpravljali gorišniški svetni-
ki. Poleg tega bodo izvolili
predstavnike v volilno telo in
določili kandidata za člana
državnega sveta, beseda pa bo
tudi o bodočem informiranju
občanov. Sicer pa naj bi
gorišniški občinski svet danes
dal soglasje k imenovanju di-
rektorja Javnega zavoda Le-
karne Ptuj, potrdil pa naj bi
tudi premoženjsko bilanco
občine Ptuj.
TM
TRNOVSKA VAS
# Jutri seja
občinskega sveta
v Trnovski vasi se bodo ju-
tri, v petek, 24. oktobra, sesta-
li svetniki občine Destrnik -
Trnovska vas in med drugim
govorili o osnutku grba in zas-
tave občine. Sprejeli naj bi še
mnenje za nadaljevanje pos-
topka za ustanovitev občin ter
za določitev njihovih območij
ter obravnavali predhodne
opredelitve vlade. Poleg
potrditve kandidata za člana
državnega zbora naj bi dali so-
glasje Lekarni Ptuj za organi-
zacijo dodatne enote v Ptuju
ter potrdili premoženjsko bi-
lanco občine Ptuj. Med pobu-
dami in vprašanji imajo tokrat
sprejem ugotovitvenega skle-
pa, da je mandat člana občin-
skega sveta na listi SLS v dru-
gi volilni enoti prešel na nas-
lednjega kandidata.
TM
HAJDINA •
Jutri spominska
svečanost
Zaradi jesenskih šolskih
počitnic bodo v krajevni orga-
nizaciji borcev in udeležencev
NOB na Hajdini pripravili os-
rednjo spominsko svečanost
ob dnevu spominov na mrtve
že jutri, v petek, 24. oktobra,
ob 12. uri pred osnovno šolo
Hajdina ob obnovljeni spo-
minski plošči padlim borcem
in talcem ter žrtvam okupa-
torjevega nasilja v letih 1941-
45. Nanjo so poleg učencev in
učiteljev povabili tudi svojce
vseh padlih žrtev, ki se jih bo
v spominskem nagovoru
spomnil Bogomir Kostanj e-
vec. V kulturnem programu
bodo nastopili učenci hajdin-
ske šole, moški pevski zbor
društva upokojencev Hajdina
ter ženski pevski zbor iz Skor-
be.
-OM
ORMOŽ •
Ceste in dom
kulture
Relativno lepe jesenske dni
so tudi v krajevni skupnosti
Ormož izkoristili za asfalti-
ranje in urejanje cestišč. As-
faltirali so 460 metrov cestišča
na relaciji Pavlovci - Litmerk.
Dela so stala 2,8 milijona to-
larjev, ki so jih zagotovili iz
občinskega proračuna in kra-
jevnega samoprispevka. Iz sa-
moprispevka so financirali
tudi 2,4 milijona za popravilo
ceste in asfaltno prevleko ces-
te v Dolgi lesi. Pravkar pa iz-
vajajo zaključna dela pri asfal-
tiranju ceste ^ Spodnji
Klučarovci - Runeč. Že lani so
opravili zemeljska dela, dober
kilometer asfalta pa je stal 9
milijonov tolarjev, ki so jih
zagotovili iz občinskega pro-
računa, krajevnega samopris-
pevka in prispevkov krajanov.
Poleg cest pa si želijo v kra-
jevni skupnosti Ormož urediti
tudi dom kulture. Dela bi po-
tekala fazno in v prvi fazi, ki
bi jo radi speljali letos, je
predvidena sanacija odra, ure-
ditev garderob in preureditve,
ki bi povečale funkcionalnost
objekta. V prihodnosti pa
bodo uredili prizidek z okrog
50 kvadratnimi metri za
shranjevanje rekvizitov. Pro-
jektna dokumentacija je že v
pripravi.
vki
DESTRNIK -
TRNOVSKA VAS
# Zbori občanov
v nedeljo, 19. oktobra, so se
občani občine Destrnik -
Trnovska vas zbrali na zborih,
ki jih je vseh treh KS sklical
župan Franc Pukšič. Zborov
občanov se je udeležilo zelo
malo občanov: na Destrniku
40, v Trnovski vasi 19 in pri
Sv. Andražu 26. V vseh treh
krajevnih skupnostih so se
prisotni občani ponovno izre-
kh za svojo občino. Njihovo
odločitev bo obravnaval
občinski svet in jih bo posre-
doval državnemu zboru, ta pa
bo na osnovi teh odločal o raz-
pisih referendumov za ustano-
vitev občin.
V KS Sv. Andraž so na zboru
govorili tudi o volitvah pred-
sednika krajevne skupnosti.
Te bodo v nedeljo, 23. novem-
bra. Krajani niso predlagali
nobenega kandidata in so me-
nili, da do naslednjih volitev,
to je prihodnje leto, naj to
funkcijo opravlja zdajšnji
predsednik KS Sv. Andraž Al-
bin Druzovič.
Zmage Šalamun
SLOVENSKA
BISTRICA •
Priznanje
Ljudski univerzi
Andragoški center Slovenije
je letos prvič podeljeval priz-
nanja za izjemne uspehe pri
učenju in bogatitvi znanja.
Letos ga je prejela tudi skupi-
na Vezilje iz Slovenske Bistrice,
ki delujejo pod okriljem Ljud-
ske univerze Slovenska Bistri-
ca in že dve leti dosega izjem-
ne uspehe povsod, kjer se po-
javi. Poleg LU Slovenska Bi-
strica je priznanje za izjemne
strokovne dosežke pri učenju
in bogatitvi znanja drugih ter
uveljavljanju učenja prejela
tudi občina Ormož.
VT
14 - P() NAŠIH KRAJIH
23. OKTOBER 1997 - TEDNIK
TEDNIKOV KLEPET / ZDRAVNICE MARIJA MILOŠIČ, MILA SAFTIČ IN VALERIJA ŠAŠKO-BOČKAJ
Prillubljene pfu/slre idravnUe
/dravje je bilo in ostaja človekovo največje bogastvo. Zato je
vsak toliko občutljivejši, ko se mu zdravje poruši, čeprav ga
mnogokrat zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov zanemarjamo
in se obnašamo do njega neodgovorno.
Vehkokrat je naše zdravje v ro-
kah zdravnikov. Tudi do njih se
obnašamo različno. Mnogokrat
sploh ne znamo ceniti njihovega
angažiranja, prizadevanja pri nji-
hovem delu in jih le kritiziramo.
Zato smo s posebnim zaniman-
jem pristopili k akciji Moj zdrav-
nik, ki jo je pred meseci začela re-
vija Viva. Že po prvih oddajah na
radiu Ptuj smo lahko ugotovili,
da so v našem okolju zdravnice in
zdravniki zelo priljubjeni.
Množica klicev, v katerih ste izra-
zili podporo zdravnikom, je
potrdila ugled in dostojanstvo
zdravniškega poklica pri nas.
Poslušalci Radia Ptuj so oddali
največ glasov med vsemi sodelu-
jočimi lokalnimi radijskimi pos-
tajami - kar 476. Po zbranih gla-
sovih na posameznega zdravnika
smo bili na drugem mestu, na
prvem je bil radio Trbovlje in
prvouvrščeni zdravnik dr. France
Novak iz zdravstvenega doma Za-
gorje.
NAJPRILJUBLJE-
NEJŠE SO BILE
ZDRAVNICE
Predvsem uspešne so bile naše
zdravnice, saj je doktorica Marija
Milošič iz Zdravstvenega doma
Ptuj bila na tretjem mestu z le
enim glasom za drugouvršečno
zdravnico Špelo Petemelj iz
Zdravstvenega doma Železniki,
^trta je bila doktorica Valerija
Saško-Bočkaj, ki dela v zasebni
ambulanti, in deseta doktorica
Mila Saftič iz Zdravstvenega
doma Ptuj, dela pa v enoti Zavrč
in v Cirkulanah. Precejšnje števi-
lo glasov je dobilo še nekaj dru-
gih ptujskih zdravnic in zdravni-
kov.
Glede na to akcijo lahko
rečemo, da je doktorica Marija
Milošič najpriljubljenejša zdrav-
nica v našem okolju. O akciji je
povedala: "Zelo sem vesela, da me
pacientje tako cenijo. Moram
reči, da sem presenečena nad tako
visoko uvrstitvijo."
37-letna zdravnica, ki ima svoje
korenine v Malem Okiču pri Cir-
kulanah, je že od začetka svojega
dela 1988. leta zaposlena v ptuj-
skem zdravstvenem domu, kjer je
naredila tudi strokovni izpit.
"Velikokrat je bolnik še kako
potreben tople človeške besede,
nasveta, včasih pa tudi nekoga, ki
mu vsaj za hipec prisluhne. Prav
teh pacinetov je v zadnjem času
vedno več, saj znamo vedno manj
prisluhniti drug drugemu," pove
mlada zdravnica.
Da ljudje potrebujejo zdrav-
niško ambulanto in zdravnike
zato, da jim lahko zaupajo svoje
probleme, so večkrat poudarjali
tudi glasovalci. In prav to so pri-
pisovali dr. Mariji Milošič.
"Nekaterim seveda ni všeč, da
pacientu nameniš veliko časa, saj
zaradi pomanjkanja časa vsi samo
hitimo, vendar je to dobra
naložba za vse. Že ko sem se
odločila za zdravniški poklic,
sem vedela, da se bom morala
odreči nekaterim stvarem in da
mi bo ostajalo malo časa za zaseb-
no zivi)en)e, loaa vseeno sem
mislila, da bom imela nekoliko
več časa. Zdravnik ne more po
končanem delu v ambulanti po-
zabiti na svoje službene obvez-
nosti, saj se velikokrat tudi doma
spomnim svojih pacientov. Toda
v teh letih sem se naučila tudi
vsaj občasno izklopiti in si vza-
mem čas zase.
Najtežje mi je takrat, ko moram
svojemu pacientu povedati, da je
njegova bolezen tako huda, da
imamo vsi skupaj malo možnosti.
da dobimo 'bitko'. Zato pa sem
srečnejša, ko ugotovimo, da sem
pravilno pristopila k zdravljenju
in da pacient dobro okreva."
Zdravnica Marija Milošič v svo-
jem prostem času, ki ga je na
žalost vedno manj, najraje prebi-
ra knjige in se sprahaja. Veliko-
krat si izbere poti po rodnih Ha-
lozah.
"Po tej akciji sem dobila še eno
moralno obvezo do svojih pacien-
tov. Toda poskušala bom ostati
takšna, kot sem bila doslej: odgo-
vorna do sebe in drugih ter čim
bolj pristna," pove ob koncu naj-
bolj priljubljena zdravnica
našega okolja dr. Marija Milošič.
, Četrto uvrščena dr. Valerija
Šaško-Bočkaj: "Presenečena
sem. Nisem pričakovala takega
odziva svojih pacientov, saj sem
že dve leti v zasebni praksi. Vse-
kakor pozdravljam akcijo!"
Medicinsko fakulteto je Valeri-
ja Šaško končala v Zagrebu in
kra . ek čas delala v rojstnem kraju
Krapini na Hrvaškem. Službena
in zasebna življenjska pot jo je
zelo hitro pripeljala na Ptuj. Za-
poslila se je v Zdravstvenem
domu ter si ustvarila družino.
Pove, da so tri- in devetletni sin
ter mož zelo razumevajoči in
predvsem zelo samostojni.
"V našem okolju je veliko alko-
holizma in drugih bolezni sodob-
nega časa. Mnogi trpijo zaradi
osamljenosti ter pomanjkanje
človeške ljubezni. Tudi pri teh
stvareh je velika vloga lečečega
zdravnika, saj moraš pri zdravl-
jenju upoštevati človeka kot ce-
lostno bitje. Najtežje je seveda ta-
krat, ko moraš pacientu povedati
o neozdravljivi bolezni, seveda na
način, da mu ne vzameš volje do
življenja. V ambtilanti ne moreš
delati po nekih okostenelih pra-
vilih, vsak posameznik je zgodba
zase. Delo zelo rada opravljam in
ni mi hudo, tudi če moram kdaj
obiskati svojega pacienta sredi
noči. Še posebej sem vesela, ko
pacienti sodelujejo pri zdravljen-
ju in se ne prepustijo bolezni,"
pove temperamentna zdravnica.
"Že dve leti delam v zasebni am-
bulanti^ in imam zelo dobre sode-
lavce. Še posebej mi je v zaseb-
ništvu všeč, da si lahko sama or-
ganiziram delo, izbiram strokov-
ne sodelavce ter tudi skupaj
odločamo o strokovni opremi.
Prijetno je delati, ko ti ni potreb-
no čakati na nujno potreben ma-
terial ali opremo," dodaja dr. Va-
lerija Šaško-Bočkaj.
Prosti čas najraje preživi z
družino na kmetiji v Janežovcih,
kjer skrbi tudi za konja. Simpa-
tična zdravnica je bila letos ude-
leženka haloške konjenice. "Zara-
di druženja in ljubezni do jahanja
ter skrbi za ljudi," pojasnuje
zdravnica Valerija Šaško-Bočkaj.
Dr. Mila Saftič dela v podežel-
skih ambulantah ptujskega
zdravstvenega doma v Žavrču in
Cirkulanah. 34-letna zdravnica,
ki se je rodila v hrvaški Reki, od
rane mladosti pa živi v Sloveniji,
takole označi Vi vino akcijo: "To-
liko bolj sem presenečena, da je
akcija v našem okolju imela
takšen odziv, saj pri nas sploh ne
moreš kupiti Vive, tudi telefoni
niso pri vsaki hiši ter glede na to,
da mediji v zadnjem času zdrav-
niški poklic predvsem kritizirajo.
Akcija Moj zdravnik je dala pri-
ložnost ljudem, ki so želeli o
našem poklicu povedati tudi kaj
pozitivnega. Če se je le dalo, sva s
sestro po radiu poslušali oddajo
na valovih radia Ptuj. Uvrstitev v
tej akciji mi daje novih moči v
tistih dnevih, ko mi ne gre naj-
bolje.
Na podeželju je vloga splošnega
zdravnika zelo pomembna, saj
moram velikokrat poslušati tudi
druge stvari. Mnogokrat prihaja-
jo k meni mladi, ki jim je potreb-
no pojasniti glede kontracepcije,
starejši, ki so obupani, ker so os-
tali sami na kmetiji, ter hudo bol-
ni, ki ne vzamejo svoje bolezni
dovolj resno. Do vsakega posa-
meznika imam svoj pristop. Mis-
lim, da je za vsakega zdravnika
zelo pomembno, da zna poslušati.
Prizadevam si, da bi svojim paci-
entom razložila strokovne stvari
na ..njim raziunljiv in dojemljiv
način. Velikokrat to ne uspe.
Pri mojem delu mi je vedno naj-
težje sprejeti smrt, še posebej če
pacient umre v ambulanti," doda-
ja haloška zdravnica.
"Moj urnik je sicer nabito poln,
toda še vedno najdem čas za svoje
najljubše stvari. Med temi je go-
tovo igranje klavirja in petje pri
glasbeni skupini. Čeprav je preos-
tali del družine - mož in dva sino-
va - moški, se odlično znajdejo
pri vseh kuhinjskih ter sicer 'žen-
skih' opravilih. Družina je zelo
razumevajoča, ljudje me spoštuje-
jo in vse to mi veliko pomeni,"
končuje optimistična podeželska
zdravnica dr. Mila Saftič.
Marija Blodnjak
Dr. Valerija Šaško-Bočkaj
Dr. Marija Milošič (desno) In dr. Mila Saftič ob obisku v
našem uredništvu
Zemljiška knjiga, ki je bila za območje današnje Slovenije
vzpostavljena že v preteklem stole^u, je zagotovo ena od izredno
pomembnih institucij, saj z vpisi stvarnih pravic in nekaterih
obligacijskih pravic na nepremičninah, pa tudi z vpisi nekaterih
dejstev učinkovito varuje pravni promet z nepremičninami.
Pravna podlaga za izvajanje nepremičninske evidence oziroma
za dejavnost Zemljiške knjige sta zakon o zemljiški knjigi iz leta
1995 ter pravilnik o vodenju zemljiške knjige iz istega leta.
Zemljiška knjiga je javna, vodi-
jo pa jo tudi pri Okrajnem
sodišču v Ptuju, kjer so, kot je po-
vedal predstojnik tega sodišča,
sodnik Beno Janžekovič, imeli
30. septembra 1997 kar 4.635
nerešenih zadev. Vse skupaj
otežuje še dejstvo, da je priliv no-
vih zadev višji od realizacije ozi-
roma števila rešenih zadev. Tako
so v septembru kljub prostorskim
in kadrovskim težavam ob tem,
da so rešili 291 zadev, prejeli 362
novih zahtevkov. Povrhu tega so
uspeli	izdati	1071
zemljiškoknjižnih izpisov; za
vsakega med njimi velja sodna
taksa 405 tolarjev.
Vodja zemljiške knjige Milena
Kureti je ob tem poudarila, da se
porajajo resne težave zaradi nev-
pisanih sprememb na posamez-
nih zemljiščih in da še vedno ne
vedo, kako se bodo zadeve raz-
pletle. Stanje v zemljiški knjigi
namreč še vedno ni usklajeno s
podatki iz katastra in z davčno
upravo. Največ zaostankov je na
zemljiščih, ki so bila prej
družbena lastnina, torej "last nas
vseh". Ko je prihajalo do novo-
gradenj, bi morali investitorji -
običajno so bile to občine - pred-
lagati tudi spremembo vpisa last-
nine v zemljiško knjigo. Žal pa
tega v veliki večini ni nihče sto-
ril. In tako imamo na mestu, kjer
se že nekaj let šopirijo novi stano-
vanjski bloki, v Zemljiški knjigi
Sodnik Beno Janžekovič
še vedno vpisane travnike in nji-
ve. Zaradi tega je še veliko zadev
nedodelanih in nedorečenih.
Navsezadnje je problematično
tudi vprašanje, kdo bo sedaj por-
avnal stroške, ki v zvezi s tem
nastajajo. Po zakonu bi jih moral
poravnati investitor, če tega ni
storil, pa ima stranka pravico
vložiti zahtevek za vpis in ji pri-
pada tudi pravica do povrnitve
teh stroškov. Sedaj je tudi z zako-
nom določeno, da mora invest-
itor gradnje stavbe, katerih posa-
mezni deli so namenjeni za pro-
dajo, v 60 dneh od izdaje do-
končnega uporabnega dovoljenja
vložiti predlog za vpis etažne last-
nine.
Zaposlene na Zemljiški knjigi
pa skrbi tudi zaradi kadrovske in
prostorske stiske. V prvem nad-
stropju okrajnega sodišča na Ptu-
ju imajo na razpolago le 116 kva-
dratnih metrov. Tri četrtine tega
prostora so namenjene policam z
arhivom in knjižno dokumenta-
cijo oziroma z zbirko glavnih
knjig in le slaba četrtina je na vol-
jo šestim zaposlenim in stran-
kam.
Žal kljub dobi računalništva
delajo tako kot pred 100 in več
leti, saj vse podatke v velike, 10
do 15 kg težke glavne knjige vpi-
sujejo ročno, z dokumentnim
črnilom. V ministrstvu za pravo-
sodje že nekaj let obljubljajo
modernizacijo, posamezniki so v
ta namen že nekajkrat obiskovali
razne izobraževalne seminarje,
kjer so jih seznanjali z možnost-
mi uvedbe računalniške obdelave
podatkov, pa do tega enostavno še
ni prišlo. Slišati je, da zaradi
množice najrazličnejših podat-
kov tega enostavno še ni mogoče
prenesti v računalnike. Tako so
pred leti trdili tudi na katastru
zemljišč, pa sedaj s posebej izde-
lanimi programi podatke že
uspešno prenašajo v računalnike.
Pri tem so najuspešnejši bojda v
Celju in Kopru. Zato so glede na
obljube ministrstva za pravosodje
Vodja Zemljiške knjige v
Ptuju Milena Kureti: "Vse
vpisujemo ročno kot pred
100 leti." Foto: M. Ozmec
prepričani, da bodo informatiza-
cijo oziroma računalniško obde-
lavo Zemljiške knjige dočakali ob
prelomu tisočletja.
Glavna knjiga je javna in ima
vsak pravico do vpogleda vanjo,
zato so težave tudi zaradi časa
uradovanja. Na Zemljiški knjigi
so uradne ure vsak delavnik od 9.
do 12., ob ponedeljkih in sredah
pa od 13. do 15. ure. Zato je
občutno moteče dejstvo, da refe-
renti za stranke lu-adujejo v istem
prostoru kot referenti za vpis v
zemljiško knjigo, ki potrebujejo
pri vnašanju podatkov v knjigo
strogo koncentracija in na-
tančnost. V zadnjem času pa je
dela še več, saj so se pojavili šte-
vilni zahtevki za denacionalizaci-
jo ali vračanje odvzetih zemljišč
vse od leta 1945 naprej. Šest refe-
rentov, med katerimi sta tudi
vodja in strojepiska, ki mora vpi-
sovati vse sklepe o knjižbah, pa so
za vsa ta zahtevna in odgovorna
opravila očitno premalo.
Realno gledano novi lastniki
stanovanj niti nimajo prave želje
po vpisu lastnine ali spremembe
v Zemljiški knjigi. Kot je poveda-
la Milena Kureti, imajo do sedaj
vloženih le 9 predlogov za vpis
etažne lastnine stanovanj: v
Žgečevi, Ciril-Metodovem drevo-
redu 5, 7 in 9 ter v nekaj poslov-
nih stavbah. Do prejšnjega tedna
so izvedli le en vpis, in sicer za
poslovno stavbo, saj je vse skupaj
povezano s časom in zbranostjo.
V Zemljiški knjigi so pre-
pričani, da bo kmalu drugače. Za-
kon o lastninjenju nepremičnin v
dmžbeni lastni, ki je bil sprejet
24. julija letos, med drugim nava-
ja, da lahko fizične in pravne ose-
be, ki imajo pravico uporabe na
nepremičnini, same predlagajo
vpis lastninske pravice. Dosedan-
jo praznino predpisov s tega po-
dročja je po svoje zapolnil tudi
zakon o stavbnih zemljiščih, ki je
sicer namenjen predvsem upravl-
javcem stavbnih zemljišč. Zapos-
leni v zemljiški knjigi pa si veliko
obetajo tudi od gradnje nove
poštno-poslovne hiše, kjer imajo
obljubljene večje in sodobno ure-
jene ter predvsem ločene prostore
za stranke in vpisna opravila.
M. Ozmec
Na zemljiški knjigi jih skrbi zaradi kadrovske In prostorske
stiske
Ali obstajajo pogoji za sodni pregon tistih lastnikov etažnih
stanovanj, ki kljub temu da svoja lastniška stanovanja upo-
rabljajo, ne plačujejo prispevkov za uporabo mestnega
zemljišča z izgovorom, da tega niso upravičeni, saj v zemljiški
knjigi še niso vpisani kot novi lastniki, smo vprašali predstoj-
nika Okrajnega sodišča na Ptuju Bena Janžekoviča. Njegov od-
govor je bil kratek in jedrnat: "Osebno mislim, da obstajajo po-
goji za sodni pregon takih neplačnikov prispevkov za uporabo
mestnega zemljišča, saj so vendar pravni lastniki stanovanj in
zemljišče tudi uporabljajo!"
TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
ODMEVI, PISMA BRALCEV - 15
PREJaiSMO
LE VKUP, LE
VKUP, UBOGA
GMAJNA!
odprto pismo Milanu
Kučanu in Janezu
Drnovšku)
{Nadaljevanje iz prošnje števil-
ke)
Še bolj pereč je problem lasmine
Gmajne, ki so jo nekoč razlastili,
sedaj pa bi jo naj vrnili vlagatel-
jem zahteve za denacionalizacijo,
oporočnim dedičem. Upravičenci
lastnine na vrnitev še vedno čaka-
jo. V njihovem imenu jo je dobila
v upravljanje kar nova AGRAR-
NA Sp. Hajdina, kljub temu da je
upravičenci še niso dobili. Ker pa
so se s svojimi podpisi na neki
vsebini, ki nobenemu od lastni-
kov ni vročena, "strinjali" z oddajo
v najem za golf igrišče, jim je
obljubljena mizerna najemnina,
ki se bo začela izplačevati na sv.
Martina dan prvo tekoče leto po-
tem, ko bo golf igrišče začelo
obratovati. Tako je v očeh lastni-
kov, bivših razlaščencev, postalo
nesmiselno zavlačevati izgradnjo
golf igrišča, saj to odlaga izplačilo
najemnine. Do te najemnine pa je
po pogodbi o zakupu lahko upra-
vičen tudi Upravni odbor
(mogoče AGRARNE). Iz pogodbe
namreč ni razvidno, kateri. Tako
se lahko po vsem, kar se je že zgo-
dilo, zgodi celo to, da dejanski
lastniki ne bodo nikoli prejeli no-
bene najemnine. Lahko pa se
bodo tolažili s tem, da so bili vsaj
na "lepem" izletu pri Avsenikih v
Begunjah in na plačanem kosilu,
ki ga je menda "častil" Golf invest,
d.o.o.. Vračanje bo zagotovo pre-
pleteno z novimi zapleti, saj je ve-
liko (95%) razlaščenih lastnikov
že umrlih, zato je imetje potrebno
vrniti dedičem, kar narekuje, da je
potrebno izpeljati ^ najmanj
zapuščinske obravnave. Še nevrn-
jeno lastnino so torej bodoči last-
niki oddali v najem, kar pa sta
uredila iK)djetje GOLF INVEST,
d.o^o., ki ga zastopa Jože MAT-
JAŠIC kot edini lastnik podjetja,
in AGRARNA skupnost Sp. Haj-
dina, ki jo zastopa Jože ZUPA-
NIČ. Sklepa lastnikov Gmajne in
članov AGRARNE o oddaji v na-
jem zastopnik AGRARNE skup;
nosti Sp. Hajdina Jože ZUPANIČ
in direktor podjetja Golf invest
Jože MATJASIČ nista upoštevala.
Sklenila sta POGODBO O ZA-
KUPU ZEMLJIŠČ, ki je klavrna,
popolnoma v škodo lastnikov,
združenih v novo AGRARNO.
Vsebinsko je pogodba taka, da ne-
lastnikom iz ozadja, ki delujejo
nelegitimno in se ne vidijo, odpi-
ra zastonjski pristop do lastnine
lastnikov AGRARNE. Klavrno
pogodbo je pripravila odvetniška
pisarna posebnega slovesa za
žgočo problematiko na Ptuju. O
nepismenosti pripravljalca pogod-
be rajši ne bom govoril ali pa bo
prav na nepismenosti poizkušal
doseči svoje skrite namere.
Pogodba o zakupu za razliko od
pogodbe v najem na nek način do-
voljuje izkoriščanje naravnih bo-
gastev. Seveda, ko bi zakupnik
pridobil ustrezno dovoljenje za iz-
koriščanje rudnega bogastva in
dovoljenje za izvajanje, o čemer pa
v primeru Gmajne ni ne duha ne
sluha. Gramoz, ki so ga torej do
sedaj z Gmajne odpeljali, je krat-
komalo ukraden. Gramoz, ki ga
ne bi smeli izvažati, sedaj vendar-
le izvažajo. Denar od prodanega
gramoza bi se moral, po pogodbi o
zakupu, stekati na račun AGRAR-
NE SKUPNOSTI Sp. HAJDINA.
Do sedaj bi moralo biti na računu
AGRARNE vsaj že okoli 270 mili-
jonov SIT, če so uspeli gramoz
prodati vsaj po najnižji ceni 850
SIT/m . Da vozijo gramoz že več
kot 90 dni, vsak dan vsaj po 100
do 115 tovornjakov, pa vedo pove-
dati sosedi Gmajne, domačini, ki
so štetje zabeležili in potrdili s
svojimi podpisi, saj menijo, da jim
bo le tako kdaj kdo verjel. Da so
gramoz izvozili, pa je bil potreben
še transport, kar kaže na vsaj še
enkrat tako velik promet. Tukaj je
oškodovana tudi država, saj je, kot
kaže, promet zamolčan, zato
država od prometa ne dobi nič.
obdavčen pa ne bo niti dobiček, ki
ga z gramozom ustvarja Golf in-
vest, d.o.o. Uboge novopečene
obnnike pa z neplačanim davkom
tako žulijo, da morajo protestirati
celo na Celjskem sejmu.
Prevara je podla in popolna, ker
so akviziterji podjetja Golf invest,
d.o.o., lastnike najprej podučili,
da je bolje, da dobivajo nekaj na-
jemnine kakor nobene, in da je
bolje, da oddajo v najem, česar si-
cer še dolgo ne bi dobili vrnjene-
ga. In ljudje, ki so skoraj že poza-
bili na svojo lastnino ali je sploh
več niso vajeni, so za lepo pri-
liznjeno besedo in za izlet k Avse-
niku v Begunje in eno kosilo pris-
tali na oddajo v najem tiste
zemlje, ki je še nimajo. Seveda je
nemogoče lastnino, ki je še nimaš,
oddati in prevzeti v najem, kar je
jasno vsem bolj neumnim. Tako
akviziterji, ki se štejejo med spo-
sobne in mogočne managerje, ra-
zumejo, da je smisel demokracije
GOLJUFIJA, kar se v Sloveniji
na račun preprostega človeka godi
ves čas Kučanove in Drnovškove
vladavine.
Podrobnejši pogled na firmo
Golf invest, d.o.o., ki izvaja in-
vesticijo, pokaže na vrsto novih
nepravilnosti. Podjetje sploh
nima registrirane dejavnosti, ki bi
kakorkoli omogočala izkoriščanje
rudnih (izkoriščanje gramoza) in
naravnih (les), povrh pa še tujih
bogastev. Ni registrirano niti za
izvajanje in organiziranje šport-
nih iger. Podjetje tudi nima
odločbe o ugotovitvi izpolnjevan-
ja zakonsko predpisanih pogojev
za opravljanje katerekoli od regi-
striranih dejavnosti, ki jo izdaja
oddelek za gospodarstvo, upravna
enota Ptuj, kar je po zakonu hud
gospodarski prekršek.
Najbolj zgovoren pa je pogled na
vodenje postopka za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Ta pove,
čemu so zakoni. Pove tudi, da smo
popolnoma nepravna država, kjer
lahko nekdo počne, kar se mu
zahoče, tudi milijardno škodo, če
je le na pravi strani. Nekoga dru-
gega pa za tisočkrat manjši
prekršek tepejo, kot se jim zahoče.
Že iz ranjke Jugoslavije je znano,
da mimo PROSTORSKEGA
UREDITVENEGA NAČRTA ne
more biti izdano nobeno dovol-
jenje. Na stotine prosilcev ni sme-
lo zgraditi svoje hiše, ker je včasih
rob objekta samo za en meter pa-
del v I. kategorijo in zeleno
površino. Sledilo je tudi večletno
čakanje. Ljudje so si iz obupa poi-
skali nove lokacije na povsem
neustreznih mestih. Nič koliko
lastnikov, ki so po razpadu firm, v
katerih so desedetja delali, hoteli
začeti na novo, se je srečalo z ne-
gativnimi odločbami komisij na
tehničnih pregledih že zaradi ne-
pravilnih kritin, padcev streh v
nasprotju s projektom, zaradi so-
sedovega nesoglašanja z njihovi-
mi cilji in tako naprej in tako na-
prej. V vseh takih primerih ni šlo
za nobeno vrednost, ni šlo za no-
beno škodo, šlo je le za izpolnje-
vanje zakonsko določenih pogojev
in arhitekturno zamišljenost. In
nemočni lastniki so morali
počakati, doplačevati, spreminja-
ti, podirati in ne vem kaj še vse. In
veste, na koga je izdano gradbeno
dovoljenje? Na podjetje Golf in-
vest, d.o.o., kar je nezaslišano in v
nasprotju z lastninskimi pravica-
mi. Že danes je kljub zakupni po-
godbi na 99 let, ko ne bo več nobe-
nega med živimi, in klavzulam o
vrnitvi v začetno stanje proglašen
nov lastnik, ki ga občinski veljaki
ter državni organi priznavajo in
podpirajo.
Na Gmajni je vse drugače. Na
Gmajni je vodeni postopek na
moč podoben postopku spreje-
manja državnega proračuna, ki se
zateka k izsiljevanju in kršenju
ustave. Tako je izdano gradbeno
dovoljenje po poti. v popolnem na-
sprotju z zakonom o Splošnem
upravnem postopku. Še več, z iz-
dajo poprej izdanih soglasij in lo-
kacijskega dovoljenja, ki so jih iz-
dali na UPRAVNI ENOTI PTUJ
do 23.05.1997, so izsilili sprejem
odloka št. 105 o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin
družbenega plana občine Ptuj za
obdobje 1986-2000 za območje
Mestne občine Ptuj, dopolnjenega
v letu 1996, ki so ga sprejeli na 31.
seji sveta Mestne občine Ptuj in ki
je začel veljati šele 16. avgusta
1997. Glasovanje je po pripovedi
prisotnih bilo mučno. Izid je bil
11 proti 13 za sprejem odloka, pri
tem pa so se zeleni celo vzdržali.
Očitno se jim ni nič kolcalo po
10.000 smrekah ali po jelšah in to-
polu. In ne bo dolgo, ko bomo v
časopisu spet priča kakšnemu
članku, ki bo naslikal, kako so
prvaki stranke Zelenih ob pomoči
županovega urada podelili 1.000
mladih smrekic za posaditev. Šele
po datumu sprejetja omenjenega
akta bi lahko začeli postopek za
pridobitev gradbenega dovoljenja.
V nepravilnostih je ves čas sodelo-
val županov urad. Vse se je doga-
jalo z vednostjo župana. Temu
župan reče kršitev zakona za
boljšo turistično ponudbo Ptuja.
Dober argument, ali ne? Tako je
dan najlepši zgled, kako se ne sme
delati. Župan ima politično moč,
on je župan, poslanec in podpred-
sednik državnega zbora, pa še
zdravnik, intelektualec, kot mi je
dejal, ko sem ga pred tem pisan-
jem opozoril na vse nepravilnosti.
Kaj poreče na to županova
stranka SDS, ki se vsaj pred očmi
volivcev ves čas bori proti stari, še
vedno vladajoči nomenklaturi?
Kaj porečete na to tisti, ki ste voli-
li župana, ker ste bili prepričani,
da bo iskal poti do poštenosti, za-
konitosti, resnice, resničnosti in
enakosti pred zakonom? Kaj
porečete na to tisti, ki si na svojem
dvorišču ali iz obrobja Drave,
Dravinje ali Studenčnice ne upate
odpeljati kmečkega gumi voza pe-
ska, gramoza, mivke? Kaj
porečete Vi, za katere so zakoni
neizprosna obveza? Kaj porečete
tisti, ki vas "štrafnejo" na vsakem
koraku? In Vi, ki ne upate na svo-
jo Gmajno, ker so tam varnostniki
Golf investa, ki vas zaustavijo?
Kaj porečeta gospoda Kučan in
Drnovšek? Kaj porečeta na golju-
fije, laži, sprenevedanje, nespošto-
vanje zakonov, nepošteno trans-
formiranje kapitala, kaj porečeta
na krajo državljanom in državi?
To vse se namreč godi v državi, ki
jo vodita! Mar grozljivost ni vred-
na vsaj vajinega javnega posredo-
vanja? Vse, kar nam že štiri leta
pripovedujeta, je demagogija, ki
služi le nabiranju političnih točk!
Zakaj nas prepričujeta z besedami
in nikoli z dejanji?
Mar se mora demagogija res
končati, kot ...
... bije za resnico in pravico se
tlačan?
Janez LAH
In kaj naj rečem Vam,
Ptujčani, Hajdinci in Slovenci?
Zavedam se, da sem s tem član-
kom dregnil v največje sršenje
gnezdo, ki gnezdi na Ptuju.
Pričakujem pretnje, zastrahovanje
in neargumentirano obrambo,
morda še kakšno zgodbo o mojih
domnevnih kršitvah, ki jo bodo
potegnili iz naftalina. Tega se ne
bojim. Sporočam tudi, da so vsi
podatki argumentirani, raziskani
in arhivirani. Obstaja še več sto
podrobnosti, ki pa jih tokrat še ni-
sem želel objaviti. Vpletena so
imena, ki jih še tudi nisem želel
objaviti, saj se bodo, če dajo kaj
nase, verjetno oglasili sami. Naj-
verjetneje pa bodo izkoristili vse
lobijevske povezave in odvetnika,
ki po pogodbi o zakupu sodeč ne
seže resnici in pravičnosti niti do
pet.
In kaj lahko naredite Vi, ki ste
zavedeni? Odpoveste lahko
takšno zakupno pogodbo.
Dosežete lahko razveljavljenje
vseh dovoljenj, vključno z gradbe-
nim. Dosežete lahko, da z bogast-
vom, ki se nahaja na Gmajni,
sami, na pošten način, realizirate
golf igišče v zadovoljstvo vseh, pri
tem pa akviziterjem vrnete še izlet
v Begunje k Avsenikom, skupaj s
kosilom. Dosežete lahko, da
takšni, ki se lotevajo dela na opi-
san način, tega nikoli več ne bodo
počeli. O vsem se boste morali
odločiti sami. Vsekakor pa zaradi
nevednosti in nepoznavanja pos-
topkov ne boste mogli tolikokrat
kršiti zakonov (kršenih je vsaj se-
dem za življenje pomembnih za-
konov te države), kot so jih kršili
"sedanji investitorji in akviziterji
skupaj z odvetnikom". Prepričan
sem, da se z akviziterji sporazum-
no ne boste mogli več dogovarjati,
zato Vam svetujem, da si dobite
dobrega in poštenega odvetnika
ter da v vodstvo AGRARNE ime-
nujete dobre in poštene ljudi.
S spoštovanjem!
Janez lAH
PREJELI mO
Igrišče za golf
že gradijo
ODGOVOR G. MATJAŠIČU
Spoštovani gospod Matjašič, di-
rektor podjetja Golf invest, d.o.o.,
Ptuj. Z velikim zanimanjem sem
prebrala članek, v katerem opisu-
jete potek dela na hajdinski gmaj-
ni. Pravite namreč, da imate s so-
sedi dober odnos, je pa le nekaj
nergačev, ki se s tem delom ne
strinjajo. To je laž. Prav sosedje so
ti nergači. Sem namreč žena teh
nergačev, sem pa tudi zagovorni-
ca, da bi se golf igrišče zgradilo,
vendar na miren in pošten način.
Ves čas opazujem in spremljam
delo na gmajni. Tako sem deležna
tudi nemira in spopada med Vami
in našimi nergači, kot jih imenu-
jete vi. Ker me ljudje (v mislih
imam predvsem krajane Hajdine)
vsepovsod, kjer se pojavim, us-
tavljajo in sprašujejo, kaj imamo
proti gradnji golf igrišča, odgo-
varjam tudi njim. Nič. Samo na
miru nas naj pustijo živeti, tako
kot so živeli pred nami naši dedje
in mi do sedaj. Da pa bodo vedeli
naši sokrajani resnico, kaj se do-
gaja nam, ki smo po njihovem
podpisu zakupne pogodbe na 99
let dobili baje poštene in dobre so-
sede, sem primorana opisati potek
dogajanja.
Leta 1993 je izšel projekt o
čiščenju zanemarjene in one-
snažene Studenčnice na Hajdini.
V izvajanje javnih del se je kot ko-
ordinator vključil tudi moj mož.
Z velikim veseljem in zagnanostjo
je prostovoljno in brez kakršnega-
koli materialnega zaslužka delal,
organiziral in porabil veliko svoj-
ih prostih ur, samo da bi Stu-
denčnica spet oživela in dobila
pogleda vredno podobo. Iz tega
dela Studenčnice se je zvozilo ve-
liko kontejnerjev odpadkov. Tudi
zavestni krajani Hajdine so pri
tem sodelovali in pripravili okrog
1.600 malic za delavce, ki so to ne-
snago čistili. Veselili so se z nami,
da bo hajdinski potok spet čist in
ne bo kazil videza ne krajanom
Hajdine in ne obiskovalcem. V
ptujskem Tedniku (1992) je g. P.
Vesenjak, sekretar za turizem v
izvršnem svetu občine Ptuj, podal
pohvalno izjavo, da se bodo ob
Studenčnici uredile sprehajalne
poti. Ljudje smo se tega veselili in
na veliko odvažali in čistili nesna-
go. Največ nesnage je bilo za avto-
busno postajo na Hajdini. To se je
leta in leta nabiralo in nas, ki smo
živeli v neposredni bližini, zelo
motilo, že zaradi smradu, prav
tako pa zaradi videza okolice. Pri
čistilni akciji pa je bil zajet tudi ta
del zemljišča in tako tudi očiščen.
Nedolgo za tem pa so neodgovor-
ni ljudje v to jamo spet vozili stare
gume, polomljena kolesa, prazne
vrečke ... To je mojega moža zelo
jezilo in razmišljal je, kako bi
temu naredil kraj. Tako je od
zemljiškega sklada vzel v najem
jamo ali breg z dobrim namenom,
da bo jamo zasipal z zemljo in gra-
mozom, posejal travo ter ob avto-
busni postaji zasadil lipova dreve-
sa. Dolgo je trajalo in veliko dela
je vložil, da je s pomočjo kolegov
avtoprevoznikov to motečo jamo
zapolnil. Planiral in garal je, zasa-
dil že lipova drevesa, manjkala so
samo še fina dela in setev trave.
Na koncu pa ste prišli Vi, emi-
nentni gospodje, ki ste med tem
časom speljali na led in ogled golf
igrišča občane krajevne skupnosti
Hajdina, in mu prepovedali vsa
nadaljnja dela. Celo sodno ste nas
preganjali in vznemirjali, da
bomo morali to zemljo odstraniti
ali pa nas boste odstranili vi na
naš račun. Tako ste pridobili
prvega nergača in moram poveda-
ti Vam in vsem Hajdincem, da
sem ponosna, da imam za moža,
sosede in prijatelje samo nergače,
ki se borijo za svojo čast in častno
delo. Vznemirjena in zaskrbljena
pa sem, ker sem dobila za sosede
Vas, gospod Matjašič, in z Vami
vrsto Vam enakih, ki se še iz
določenih razlogov v svojo korist
skrivajo za Vami in so prav tako
naši krajani. Vse bolj in postaja ja-
sna vaša slika, ki je objavljena v
ptujskem Tedniku skupaj s član-
kom o Vas, kajti to, kar predstavl-
jate Vi, je veliko bolj sramotno in
nečastno delo od teh nergačev.
Nedavno ste nam spet poslali pre-
ko odvetnika pravni zahtevek, da
odstranimo kurnik ob Stu-
denčnici, ker baje kazi videz
vašemu zgrajenemu golf igrišču.
Spoštovani g. Matjašič, ki ste
pooblastili svojega odvetnika g. B.
Resnika, ki nam je poslal to žalit-
veno pismo, naj Vas spomnim, da
smo družina Vogrinec prav letos
prejeli prvo mesto za najlepše ure-
jeno in ocvetličeno okolico. Ta
kurnik bi mi tako podrli, če bi Vi
pristopili z drugačnimi prijemi in
nasveti, kako bi mi sosedje spre-
menili in olepšali še ta del
zemljišča, ki ni ne Vaš, ne naš.
Mi smo interesenti, da prispeva-
mo k videzu turističnega Ptuja, pa
ne na način, ki so ga izvedli
letošnje leto. Ne bom ga dala v
javnost, vprašala bi samo g. župa-
na, ali je on vedel za to nečastno
podelitev nagrad in priznanj.
Prav tako ste nam pisno prepo-
vedali vsako svobodno gibanje ob
Studenčnici, očitate nam sadno
drevje, ki smo ga zasadili namesto
nesnage na tuji zemlji. Dragi moji
sokrajni, Hajdinci in moji sosed-
je, do sedaj ste se mirno sprehajali
ob Studenčnici, občudovali ribe
tudi tam, kjer smo mi nergači čis-
tili in krmili živali ter zasajevali
ribji podmladek. Upam pa, da
boste spoznali, da bo žogica, ki
leti z veliko hitrostjo, smrtno ne-
varna ne samo za nas nergače, am-
pak tudi za vse ljudi, ki bi se ob
Studenčnici zadrževali. Tako nam
je bilo pisno sporočeno. Ko bo
golf igrišče zgrajeno, takrat se
boste vprašali, komu ste dali v za-
kup in upravljanje hajdinsko
gmajno. Takrat se ne boste spre-
hajali ne ob potoku in ne po gmaj-
ni - borili se boste za drobtinice
dobička, ki Vam pripadajo.
Hajdinci ali bolje rečeno zaved-
ni ljudje občine Ptuj, vprašam
Vas, s kakšnim dovoljenjem in
odgovornostjo si ti gospodje upajo
zasipavati vodne izvire in Stu-
denčnico pod šolo. Ta naravna
bogastva nam je vsem smrtnikom
dala narava (ali Bog, če hočete), da
jo negujemo, koristimo in spoštu-
jemo. Hajdinske vodne izvire pa
zasipavajo zaradi prestižnega zas-
lužka nekaterih posameznikov.
To je pravo posmehovanje naravi.
Vprašam se, ali je Studenčnica res
tudi njihova. Nekoč bomo davek
plačevali tudi mi ali pa naši vnuki,
saj narava nam tega norčevanja iz
nje ne bo odpustila.
Na koncu pa bi rekla samo še to:
če velja za nas pravilo Kakor
dobljeno - tako izgubljeno, ker smo
nezakonito uporabljali del zane-
marjenega zemljišča, ga čistili,
vzdrževali in se s sosedi mirno ve-
selili in sprehajali ob njem, kakor
mi, tudi naši dedje in pradedje,
velja to pravilo tudi za Vas, go-
spodje. Vi ste prišli med nas, zase-
jali preplah med ljudi in med
živali, ki so preplašene in
nemočne iskale izhod s hajdinske
gmajne. Vi ste se hinavsko temu
smejali, ropotali s stroji, mulčili
drevesa, odvažali kamione gramo-
za, mi nergači pa naj bi mirno pre-
našali vse vaše obnašanje do nas
in narave. Nemočno smo iskali
pomoč pri odgovornih osebah
ptujske občine. Vsa vrata ste pred
nami zapirali in se sprenevedali,
da o vsej manipulaciji ne veste
ničesar. Veselim pa se dneva, ki pa
bo enkrat zagotovo prišel, da bos-
te tudi Vi izgubili ta del zemljišča,
ki ste ga tako prefinjeno hinavsko
in hitro speljali krajanom Hajdine
pred ustanovitvijo svoje občine.
Ali se odgovorni člani agrarne
skupnosti Hajdina zavedate, kaj
ste podpisali? Upam, da bodo
Hajdinci in okoličani spoznali, da
je bolj častno nergati in se boriti
za svoje pravice kot pa molčati in
hlapčevati.
S spoštovanjem do svojih sokra-
janov in "vljudnih" novih sosedov
Slavica Vogrinec
»V SRAMOTO ZDRAVSTVU«
Pljuvanje po zdravstvu vse
počez?
ODGOVOR PREDSTOJNIKU INTERNEGA ODDELKA
PTUJSKE BOLNIŠNICE DR. ^ SODI
V prejšnjem Tedniku je dr. Ivo Šoda odgovarjal na sestavek bralca
M.K. in ob koncu zapisal: "Pmjskemu Tedniku tudi nadalje želim
veliko objavljenih prispevkov, toda resničnih in argumentiranih,
ne samo takšnih, ki vse počez popljuvajo zdravstvo."
Dr. Šoda očitoo Tednika ne bere (kar sicer ni greh), ker če bi ga
bral (kar tudi ne bi bil greh), ne bi napisal, da objavljamo samo
takšne prispevke, ki zdravstvo popljuvajo vse počez. V letošnjih
prvih tridesetih številka smo objavili o zdravstvu več kot štirideset
sestavkov. Da jih bo dr. Šoda, če se bo vendarle želel poučiti o pi-
sanju v Tedniku, kajti šele v tem primeru bo lahko sodil o pljuvanju
vse počez, lažje našel, naj mu jih naštejem (pri čemer ne zagotav-
ljam, da so to res vsi, ker je možno, da sem katerega spregledal) - šte-
vilke v oklepajih so številke Tednikov:
Pogovor z direktorjem ptujske bolnišnice dr. Lojzetom Arkom
(T-02), Se obeta moško leto (T-02), V porodnišnici že šesto leto za-
maka (T-03), Namesto cvetja na grob za humanitarne namene (T-
03), Pogovori o začetku sanacije v bolnišnici (T-04), Bolezni grla v
porastu (T-06), Ortopedska ambulanta vsaj še februarja (T-06), Za
vedno zapisani humanosti (T-06), Svečano odprtje prostorov (T-
07), Učbenik s področja nevrologije (T-08), Pogovor z direktorico
Zdravstvenega doma Ormož dr. Vesno Mele (T-08), Novi prostori
dispanzerja za mentalno zdravje (T-08), Bolnišnica Ptuj brez izgube
(T-09), Strokovnjaki o zasvojenosti in vrednotenju življenja (T-09),
Sprejem za prof. dr. Zoro Janžekovič (T-09), Bistričani so ponosni
na svojo rojakinjo (T-10), Odprtje splošne ambulante v Trnovski
vasi (T-10), Lani v bolnišnici okrog 10.000 bolnikov (T-11), Z letne
konference diabetikov (T-12), Za človeka gre (pismo bralca - T-12),
Tehnični prevzem novih prostorov v ptujski bolnišnici (T-13), Ma-
riborska bolnišnica lani z izgubo (T-13), Zadovoljni s kakovostjo
(T-13), Inštitut za varovanje zdravja ob 7. aprilu (T-14), Preventiv-
na skrb že daje prve rezultate (T-14), Nalezljive bolezni ogrožajo
(T-14), Na obisku v ptujskem zobozdravstvu (T-15), Predstavljamo
vam delo dispanzerja za mentalno zdravje (T-15), Nalezljive bolezni
na Ptujskem in Ormoškem (T-15), Pogovor z dr. Henrikom Žlebni-
kom, direktorjem Zdravstvenega doma Ptuj (T-16), Pmjska zdrav-
nika v Kanadi (T-16), Spomladi zacvetijo tudi ulkusi (T-17),
Srečanje bolnikov z multiplo sklerozo (T-18), Mednarodni dan me-
dicinskih sester (T-19), Svetlejša prihodnost tudi za človeka in pol
(T-20), naslovnica - aparat za računalniško tomografijo (T-21), Bit-
ka za status še ni rešena (T-22), Ptujska bolnišnica prva v Sloveniji
(T-23), Na terenu s patronažno sestro Kristino Ljubeč (T-24), Na
obisku pri patronažnih sestrah (T-29), Odprto pismo dr. Žlebniku
in dr. Petkovi (T-29)...
Veliko večino teh sestavkov je izpod peresa novinarjev, njihova
dolžina pa je od nekaj vrstic do cele časopisne strani. Poleg tega so s
področja zdravstva v vsaki številki objavljeni nasveti mag. Bojana
Sinka, specialista kliničiie psihologije.
Pa prijetno branje, dr. Šoda.
Jože Šmigoc,
odgovorni urednik
16 - NASVETI
23. OKTOBER 1997 - TEDNIK
KvhmrsM nms¥eti
Rdeia pesa
Veliko uporabne zelenjave raste pod zemljo. To so korenov-
ke in gomoljnie^. Tako ene kot druge so v prehrani ljudi
zelo zaželene ter vsestransko uporabne. Večino gomoljnic
in korenovk lahko med seboj zamenjujemo.
Hranimo jih v nehlajenih
prostorih. Vsekakor se mlada,
sveža, nežna zelenjava razlikuje
od večje, povsem dozorele skla-
diščene zelenjave. Večino zelen-
jave smo z vrta že pobrali oziro-
ma jo uskladiščili, ostajajo samo
še nekatere odpornejše vrste,
med njimi tudi rdeča pesa.
Rdeča pesa je priljubljena zer
lenjava v srednji in vzhodni Ev-
ropi, kjer poznajo celo vrste raz-
ličic jušne specialitete, ki jo
imenujemo BORŠČ. Najpogos-
teje srečujemo okroglo rdečo
peso s tanko kostanjevo rdečo
lupino in prijetnega okusa. Po
okusu je drobna okrogla ali
ovalna rdeča pesa veliko izrazi-
tejšega in zaokroženega prijet-
nega sladkastega okusa. Zraven
okrogle oblike pogosto srečuje-
mo tudi podolgovato ovalno
rdečo peso, šele pred kratkim pa
je uspela tudi vzreja zlatorume-
ne jedilne pese.
Peso najpogosteje kuhamo. Če
se lupina pred kuhanjem poško-
duje, izloči pesa med kuhanjem
večjo količino rdečega barvila,
ki ga imenujemo betanin. Pred
kuhanjem jo temeljito operemo
ter ne odrežemo nastavka za ze-
lenje tik pred gomoljem. Pred
kuhanjem ne odrežemo
spodnjega repka, le če je res
dolg, ga skrajšamo za tretjino.
Rdečo peso kuhamo vedno le to-
liko časa, da je še nekoliko
čvrsta na ugriz, in skoraj vedno
v lupini. Kuhamo jo lahko tudi
v vodni pari. Za kuhanje v vodi
pari je primerna nežna, mlada,
precej drobna rdeča pesa. Ven-
dar olupljena in narezana še
vedno barva druga živila, s kate-
rimi jo ponudimo. V nekaterih
juhah in solatah je to tudi
zaželeno.
Rdečo peso lahko tudi pečemo
v pečici. Pogosto jo konzervira-
mo za solate in ravno rdeča pesa
se nam najpogosteje pokvari.
Pri konzerviranju rdeče pese pa-
zimo vedo na to, da so kozarci
temeljito umiti in sterilizirani.
Ko naložimo rdečo peso v ko-
zarce in zalijemo z vročo
tekočino, nekoliko premešamo s
kuhalnico ali drugim predme-
tom, da iztisnemo čim več zra-
ka. Kozarce temeljito zapremo
ter ponovno segrejemo oziroma
pasteriziramo, saj pri konzervi-
ranju rdeče pese ne uporabljamo
velike količine kisa je možnost
kvara toliko večja.
Najbolj znana jed iz rdeče pese
je zagotovo boršč. Poznamo več
različic te jedi, pri nas pa pogos-
to pripravljamo ruski boršč. Pri-
pravimo ga tako, da na maščobi
prepražimo fino sesekljano
čebulo in dodamo na rezance
narezano zelenjavo, kot je ko-
renje, gomoljasta zelena, sveže
zelje, dodamo tudi na rezance
narezano rdečo peso, vendar le
polovico celotne količine. Dru-
go polovico rdeče pese drobno
naribamo, stisnemo iz nje sok in
ta sok primešamo kisli smetani,
s katero jed izboljšamo tik pred
serviranjem. Prekajeno meso
kuhamo posebej. Ko je zelenja-
va do polovice zmehčana, jo po-
mokamo, moko narahlo pre-
pražimo, dodamo paradižniko-
vo mezgo in zalijemo s kostno
juho ali vodo. Če se zelenjava
pri predhodnem praženju prije-
ma, lahko prilijete zelo malo
vode ali kostne juhe, še boljše pa
je, da zalijete z vodo, v kateri
kuhate prekajeno meso. Doda-
mo na rezance narezan krompir,
začinimo s soljo in poprom, do-
damo še kuhano narezano pre-
kajeno meso in dobro prevremo.
Tik pred serviranjem dodamo
legir, ki smo ga pripravili iz kis-
le smetane in soka rdeče pese.
Pri dodajanju smetane juha ne
sem vreti in jo temeljito
mešamo, saj. se lahko smetana
sesiri. Po želji gosta pa lahko le-
gir serviramo tudi posebej. Pri
sami pripravi jedi na splošno
pazimo, da nam zelenjava ne
razpade, ker jo režemo na rezan-
ce, zato vam priporočam, da naj-
prej skuhate prekajeno meso in
potem pripravite vse drugo.
Rdeča pesa pa je pogosta sesta-
vina jedi iz govedine. Zelo radi
jo ponudimo kot dekoracijo,
tako da goveje zrezke v omaki,
preden jih serviramo, potrese-
mo z na rezance narezanimi kis-
limi kumarami in kuhano rdečo
peso, prav tako narezano na re-
zance. V tem primeru ne obarva
celotne jedi. V jesenskih in zim-
skih mesecih pa je zelo cenjen
tudi sok rdeče pese, ki nas varu-
je pred prehladi.
BORŠČ
Za 10 oseb potrebujemo:
-10 dag maščobe
-	7 dag čebule
-	10 dag korenja, 10 dag go-
moljaste zelene
-	25 dag svežega zelja (belega)
-	15 dag rdeče pese
-	30 dag suhega mesa
-	5 dag moke
-	20 dag krompirja
-	2 dag paradižnikove mezge
-	21 juhe
-	sol, poper, vinski kis
(O	- 1,5 dl kisle
^ smetane
/utsfT^	Nada
^	Pignar,
[I učiteljica
kuharstva
Krvodajalci
7, oktober; Edi Poharič, Stekovčeva 4, Ptuj, Janez Te-
ment, Zabovci 46. Bojan Stanič, Mihovce 7/a, Branko
Ožinger, Hrastovec 24, Franc Korez, Janški Vrh 56,
Ivan Bezjak, Breg 37, Maks Petrovič, Zg. Pristava
25/a, tvan Modrič, Poljska c. 38, Ptuj, Mirko Krabonja,
Podgorci 48, Drago Robnik, Markovci 67/a, Janko
Milošič, Jablovec 56/a, Branko Arnuš, Podlehnik 6/a,
Miran Gojkovič, Hajdoše 64, Vtadinnir Meško, Sodinci
78/a, Marija Gajšek, Podiehnik 61, Bo^an Zajšek,
Skorba 71, Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Milan
Muršič, Zagojiči 19, Franc Hentak, Stanošina 29/c,
Jože Belšak, Moškanjci 7, Alojz Petrovič, Pacinje 20,
Angela Šalamun, Planjsko 19/b, Franc Vaupotič, Po-
povci 15, Zlatko Novak, Stoperce 67, Marjan Bren-
holc, Mezgovci 70, AieŠ Svenšek, Minoritski trg 5,
Ruj, Adolf Lorbek, Goričak 18, Andrej Čuš, Placar 13.
Zlatko Štnict, Dravinjski Vrti 2/b, Alojz Strelec, Bukov-
ci 62/a, Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23/a, Franček Ve-
ber, Ptujska 2/a. Ormož, Stanko Vršič, Slavšina 36,
Milica Vršič, Slavšina 36.
9. oktober: Nada Zore, Miklavž pri Ormožu 12, Marjan
Feguš, Cerovec 19, Marija Ktemenčič, Hardek 45, Sil-
va Feguš, Cerovec 19, Franc Statič, Sp. Veiovlek 2,
Marjan Kokot, Maj§peri< 32, Brigita Gorišek, Vičava
124, Janez Kokol, Suha Veja 8, Milan Amuš, Podvinci
92/a, Jakob Janžekovič, Strejaci 7, Herman Govedič,
Zadružni trg 10, Ptuj, Marjan Šegula, Reševa 7, Ptuj,
Franc Lah, Spuhlja 46, Maks Potočnik, Vofkmerjeva 5,
Ruj, Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a, Silvo Topoto-
vec, Arbajterjeva 1, Ptuj, Anton Cafuta, Pobrežje 89/a,
Ana Glogovčan, Mestni Vrh 28, Terezija Milošič, Ja-
blovec 56/a, Stojan Gorišek, Vičava 124, Jože Kokot,
Mezgovci 61/b, Janez Tašner, Mesftii Vrh_89, Miran
Lah, Ptujska 2, Ormož, Janez Kocmut, Žabjak 59,
Franc Kozel, ZakI 37/a, Boris Pšeničnik, Prušnikova
18, Maribor, Oaniel Cafuta, Ul. Šercerjeve brigade,
Ptuj, Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1, Ptuj, Anton
Vučina. Grajena 26, Jože Koren, Leskovec 26, Ivan
Klinger, Križni Vrti 66, Ivan Fras, Principova 1, Mari-
bor, Igor Anželj, VintarovcI 21/b, Drago Dobnik, Kun-
gota38, Franc Kuri, Janežovci 3, Iztok Fridl, Zg. Hajdi-
na 97/a, Bojan Bertalanič, K brodu 27, Maribor.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 143. NAD
Zcilrofi, druiinu In
duševno mdrmvfe
4. nadaljevanje
čustvena dezintegracija
med otroki in starši nastane
tudi zaradi vse večjega prepa-
da v izobrazbenem nivoju. Le
malo staršev more razumeti
otroke, kaj šele jim pomagati.
Toda to ne velja le za manj
izobražene starše, pač pa se to
opazi tudi v družinah, kjer
imajo starši sami srednjo,
višjo ali visoko izobrazbo.
Poseben problem so tudi
zgodnji zakoni in mlade
družine (v ZDA je npr. v sta-
rosti 20 do 24 let poročenih že
68% vseh deklet in fantov). Na-
jusodnejše je to, da je ob libera-
lizaciji ločitve večrat slišati
mlade ljudi trditi, da pones-
rečnemu zakonu še vedno
lahko sledi srečen. Toda ta
problem ne nastane samo zara-
di zgodnjih zakonov, temveč
tudi zaradi tega, ker so starost-
ne razlike med zakoncema
manjše. Prej so se možje
poročili večinoma pozneje,
dekleta prej, sedaj pa pogosto
oba stopata še povsem nezrela v
zakon.
Mnogo je bil proučevan od-
nos med socialno-ekonomskim
statusom družine in pogostost-
jo duševnih motenj njenih
družinskih članov. Večje števi-
lo duševnih bolezni v spodnjih
slojih se pripisuje večji socialni
dezorganizaciji, ki vodi do izo-
lacije in onemogoča posamez-
niku smotrne socialne interak-
cije.
Seveda vse zanima odgovor
na vprašanje, kako se socialna
enakost oz. izpostavljenost pri
posamezniku spremeni v
duševno bolezen. Ugotovitve
kažejo, da pripadnikov nekega
sloja (v tem primeru spodnjega)
ne povezuje le podoben eko-
nomski dohodek, pač pa v prvi
vrsti kulturna, psihološka,
vrednostna in vzgojna sorod-
nost. Posebno čustveni odnosi
med člani spodnjih slojev in
vzgojna praksa so pod priti-
skom socialnih dejavnikov
takšni, da pospešujejo duševne
motnje pri njenih članih. Kot
primer naj navedem, da je v
spodnjih slojih manj posluha
za otrokove želje in potrebe,
več kaznovanja, razmejevanje
s|wlnih vlog je bolj togo, besed-
ni zaklad je revnejši in pojmi
manj jasni.
No, pa poskušajmo končati s
temi bolj sociološkimi pogledi
na zakon in družino glede na
duševno zdravje in bomo nas-
lednjič začeli govoriti o zdra-
vem zakonu in družini ter nju-
nem pomenu za duševno zdrav-
je.
mag. Bojan Šinko
PREJELI SMO
Do kdaj še
pokorni?
Polemik o KTV Ptuj, takšnih
ali drugačnih, je v zadnjih časih
vedno več. So glasne, krute, pri-
jetne, pa tudi malo manj prijet-
ne. Jasna so vprašanja, malo
manj jasni odgovori: čigava je,
kdo jo upravlja, kam gre denar,
ki se zbere s plačevanjem po
položnicah. Res je, da smo se ne-
kako privadili plačevanju elek-
trike, komunalnih storitev, časo-
pisov in revij po položnicah.
Kako in kakšen je način
določanja cen elektrike, odvoza
smeti, vodarine, približno vemo.
Cene določi ali država ali pa svet-
niki te ali one občine. Toda pos-
lance in svetnike smo volili na
demokratičnih volitvah. Takrat
smo se odločili, da nas bodo zas-
topali v državi ali občini in v
našem imenu urejali standarde
in življenje v okolju, v katerem
bivamo. Pa tudi nismo vedno za-
dovoljni, ko sprejmejo odlok o
povišanju cen temu ali onemu.
Bistveno je, da so sprejeli odlok
na javni seji po demokratičnem
postopku odločanja in vodenja.
Vsi mi pa moramo spoštovati nji-
hovo odločitev, saj so jo sprejeli
tudi z našim pooblastilom.
S položnicami plačujemo tudi
časopise, revije pa morda še kaj.
Podražijo se tudi časopisi in revi-
je. Običajno smo o tem tudi
obveščeni iz revij ali časopisov
ali pa s posebnim obvestilom v
stilu: »Zelo nam je žal, toda
stroški papirja, energije so tako
porasli...«. Pa se zadeva podraži
za 10 ali več odstotkov. Če se
nam zazdi, da tega stroška ne
bomo prenesli v družinskem pro-
računu, časopis ali revijo enos-
tavno odpovemo. Ni več revije,
ni več položnice!
Kaj pa KTV na Ptuju?
Res je, televizijo gledamo vsak
dan, pred njo prebijemo dobršen
del večera ali pa tudi dneva. Smo
zadovoljni z izbiro in kvaliteto
progama ali pa ne, negodujemo
nad boljšo ali slabšo sliko, pa
vendar plačamo položnico, ki jo
najdemo zataknjeno za vrati, na
pragu stanovanja ali stopnicah.
Pred leti smo se zavoljo teh
položnic jezili dvakrat na leto,
potem trikrat na leto, kar naen-
krat šestkrat na leto. Znesek za
plačilo je bil vedno enak, odstot-
ka takih podražitev pa tudi ni
težko izračunati. Koliko jeze
nam je prihranila KTV Ptuj s
tem, ko so v začetku tega meseca
prinesli položnice, na katerih je
znesek za plačilo višji za borih 40
odstotkov. Jezili se bomo še ved-
no samo šestkrat na leto.
Pa vendar se nam ob vseh teh
metodah in načinih zbiranja de-
narja postavlja nekaj vprašanj, na
katera bi želeli vsaj jasne in
poštene odgovore:
1.	Kdo in v čigavem imenu, s
čigavim pooblastilom odloča o
povišanju nadomestila za KTV
za 40 odstotkov?
2.	Ali je sistem KTV Ptuj pod
družbeno kontrolo cen in kdo
mu določa cene?
3.	Kdo v sistemu KTV Ptuj zas-
topa interese odjemalcev -
plačnikov (ime in priimek)?
4.	Ali lahko in na kakšen način
lahko odpovemo naročniško raz-
merje?
Verjetno so pogodbe, ki obsta-
jajo v KTV Ptuj, pravnoformal-
no toliko dodelane, da bo možno
preko sodišča izterjati dolg za
petdeset, sto ali petsto dolžni-
kov. Kaj pa za dva, pet ali več
tisoč dolžnikov?
Pa ne, da bi pozivali k držav-
ljanski nepokorščini!
Kupujemo pač tisto, kar zmore-
mo, kar nam ugaja in kar potre-
bujemo. Če nam je v eni trgovini
predrago, gremo iskat kaj druge-
ga v drugo trgovino ali pa zaradi
neprimernih cen ne kupimo nič.
KTV Ptuj pa je samo eden.
Kam naj torej gremo?!
Boris Pelcl
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU ^ V VRTU # V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU *
Vrtiikariev oktober
Vrtlčkarjev oktober je nekoliko drugačen od drugih me-
secev v letu. Še bolj delaven je, razburljlvejšl In hkrati
prijetnejši. To je čas, ko se topla jesen spremeni v hlad-
no, ko se z drugo naravo tudi vrtno rastlinje pripravi k
zimskemu počitku. Oktober je za vrtičkarja najpestrejši
čas v vrtu, ko se enim vrstam vrtnin izteka življenje in jih
mora kot pridelke pospraviti, druge pripravlja in jim po-
maga, da bpdo prezimile, mnogim vrstam vrtnega rast-
linja, kot so sadne in okrasne drevnine, okrasne čebulni-
ce in trajnice ter mnoge vrtnine, pa s setvijo ali sajenjem
v tem času pripravlja novo življenje.
V SADNEM VRTU je ne glede
na prve jesenske slane z dre-
ves, ki 80 pravočasno pričela
zaključevati vegetacijo, odpa-
dati listje. Ko bosta z breskovih
dreves odpadli dve tretjini listja,
je pravi čas za jesensko škorpl-
jenje. Breskve so namreč sadna
vrsta, ki jo najbolj ogroža rastlin-
ska bakterijska bolezen bre-
skova kodravost, proti tej ne-
varni in uničevalni bolezni bre-
skev, nektarin in drugih vrst in
sort koščičarjev pa pomaga le
škropljenje.
Za škropljenje uporabimo cu-
prablau-Z v 0,8-odstotni kon-
centraciji. Ta pripravek se dobro
lepi na drevesno skorjo, listne in
cvetne brste in je preko zime
zelo obstojen. Škropljenje
koščičarjev proti breskovi ko-
dravosti opravimo v mirnem,
brezvetrnem ter^suhem in to-
plem vremenu. Škropivo mora
doseči sleherni del rastline, do-
bro se mora zaliti nned brstne
pazduhe Jn se na drevesu
posušiti. Škropivo na drevesu
ne sme ^mrzniti, preden se ne
posuši. Škropiti ne smemo na
mokro drevo, na primer po
dežju, ker bi s tem bila gostota
zaščitnega sredstva razredčena
in nnanj učinkovita. Če bi nas
med škropljenjem zatekle vre-
menske motnje, ga ponovimo.
Od skrbnega jesenskega in
predpomladanskega škropljen-
ja je odvisen učinek zavarovan-
ja drevesa pred okužbo. Že naj-
manjša	nepoškropljena
površina na lubju pomeni ena-
ko, kot da ne bi škropili oziroma
je površno škropljenje nekorist-
no.
V OKRASNEM VRTU se je
pričel vremensko slabši in hlad-
nejši del jeseni. Lončnice,
občutljive na nižje temperature,
umaknemo v zimsko zavetišče.
Različne vrste lončnic imajo raz-
lične potrebe in zahteve za
uspešno prezimitev, za vse pa
je skupno, da nobena okrasna
rastlina ni sposobna zdravo pre-
ži miti v temi.
Fuksije, lantane, nageljni ter
pelargonije zahtevajo vso zimo
takšne razmere za vegetacijo,
da rastejo ali da im^o vsaj mini-
malne pogoje za neprekinjeno
življenje. Postavimo jih v pros-
tor, kjer je stalna temperatura 8
do 10C in ki je dovolj osvetljen.
Vlončene grmovnice - olean-
dre, lovorova drevesca, brogo-
vite ter japonske trdoleske -
spravirrKD v svetle veže, prostor-
ne garaže ali primerno svetle
kleti ali drvarnice, kjer toplota ne
pade pod 3C.
Shrambo, karTX)r srrra spravili
večino rastlin na prezimitev,
redno zračinrx), še posebej v
začetku, ko so bile prenešene,
da se sčasoma prilagodijo na
spremembo in notranji prostor.
Pozimi izrabimo za zračenje
vsak sončen in topel dan,
spomladi, pred prenosom na
prosto, pa rastline z zračenjem
ponovno prilagajamo na spre-
menjene zunanje razmere.
Lončnicam, ki smo jih pre-
nesli v zimovali^e le v hrambo
in varstvo pred pozebo in jih v
tem času ne gojimo zaradi cvet-
ja, za razliko od sobnih lončnic
cvetove in cvetne brste
porežemo, da se ne bi po nepo-
trebnem izčrpavale.
Podoba ZELENJAVNEGA
VRTA postaja v tem času iz dne-
va v dan bolj pusta. Vrt so za-
pustile številne vrtnine, ki so do-
rastle in dozorele, pa n^ bodo
občutljive na jesensko mrazovje
ali pa ne. Listnata zelenjava ter
nekatere vrste korenovk, ki niso
občutljive na prve jesenske
blažje slane, pustimo na pros-
tem še vse dotlej, ko pričakuje-
mo trajnejše in ostrejše ohladit-
ve. Zelenjava, ki jo spravljarDo v
zimsko hrambo, da jo bomo
uporabili svežo, ne sme biti
spravljena mokra. Listnati zelen-
javi odstranimo zunanje
posušene ali bolne liste, pri ka-
pusnicah pa puščamo nekaj
krovnih listov, da varujejo glavo.
Jesenski posevek zimskega
korenčka pokrijemo s smrekovi-
mi vejami,da bodo mlade rastli-
ne zavarovane pred ostrim ve-
trovjem ter suho in ostro zimo.
Med posevek zelenega radiča
sorte verona položimo brezlist-
ne veje raznih gozdnih listav-
cev, da bodo posevek obvaro-
vale pred poškodbami, ki jih na
radič prinaša ostra, vetrovna in
brezsnežna zinna.
Kakšna bo prihajajoča zima,
ne vemo, velja pa poizkusiti in
še posejati motovileč, pozne
sorte zimske solate, špinačo ter
na mraz odpornejše sorte zele-
ne, peteršilja in korenčka, pa
tudi za sajenje č^na, čebule in
šalotke še ni prepozno.
Miran Glušič, ing. arg.

TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
OD TOD IN TAM - 21
FRANCIJA / PTUJSKI PLANINCI NA VRHU MONT BLANCA
Bliže soncu na Belo goro
v Le Fayetu, kjer pričenja svojo 1819 višinskih metrov dolgo
vožnjo znamenita montbianška železnica, se v času poletne se-
zone zbirajo množice turistov in skupine gornikov, ki se od-
pravljajo na Mont Blanc.
Za razliko od dopoldanskih ur,
ko so ti tokovi usmerjeni
predvsem navzgor, se sami po-
poldne razvrstimo na "udobne" le-
sene klopi ter čez nekaj minut
dočakamo pričetek počasnega
vrtenja koles modro-rumenega
tramvaja. Ta počasnost pa pride do
izraza šele ob prvem resnem vzpo-
nu, kar začutimo po močnem
drdranju v podvozju in nagibu ka-
bine, kar povzroči naše podpiranje
zloženih nahrbmikov. Večji del
proge se namreč tramvaj pomika s
pomočjo zobatega kolesa, ki omo-
goča vamo in zanesljivo vzpenjan-
je proti gorskim masivom mont-
blanške skupine. Po desetih minu-
tah poskakovanja in drdranja pris-
pe naše gorsko prevozno sredstvo
do prve večje postaje v St. Gervai-
su. Ker poteka proti Nid d'Aiglu
(2386 m) enotirna proga, so nujne
vmesne postaje z izogibalnimi tiri,
ki seveda služijo tudi za vstopanje
in izstopanje številnih pomikov.
Medtem ko je večina postaj zgolj
podobnih postajališčem, se ponaša
St. Gervais s kraju in svojemu po-
menu primerno železniško posta-
jo.
Gorski turistični center s 5000
prebivalci se poleg močno razveja-
ne mreže smučišč za alpsko
smučanje ponaša tudi s termalnim
kopališčem, obdanim z dvajset
hektarji velikim zdraviliškim par-
kom. Turistom, ki prihajajo v St.
Gervais na zimske ali poleme
počitnice, je na voljo 21.800 pos-
telj, od katerih jih je kar 20.300 v
zasebnih rokah. Poleg naštetih
možnosti pa se kraj, ki leži skupaj
z Le Fayetom v občini, imenovani
St. Gervais-les-Bains, ponaša celo
z evropskim rekordom Ta alpska
lokalna skupnost dosega največjo
višinsko razliko v Evropi, kar ji
nedvomno omogoča Mont Blanc
kot najvišja točka občine. Med naj-
nižjo točko v Le Fayetu na nad-
morski višini 567 metrov in naj-
višjo na vrhu Bele gore je kar 4240
metrov višinske razlike in le pred-
stavljamo si lahko, kako se loteva
občinska uprava nadzorovanja nad
celotnim ozemljem svoje občine.
Če vzamemo za primerjavo Mest-
no občino Ptuj, kjer znaša ta dife-
renca vsega 213 višinskih metrov,
si lahko predstavljamo razsežnosti
alpskih lokalnih skupnosti.
Po prihodu na končno postajo
montblanške železnice, opravimo
še zadnje korekcije na ogromnih
nahrbmikih, nato pa se počasi po-
damo na pota proti vrhu evropske-
ga očaka Poti so sprva dokaj ne-
zahtevne, kar opazimo ob
srečevanju	pomanjkljivo
opremljenih turistov in enodnev-
nih obiskovalcev okoliških
pobočij. Prednost poti, po kateri
smo se vzpenjali, je poleg dobre
orientacije na višjih nadmorskih
višinah večje število vmesnih koč
in bivakov, kar omogoča hiter
imiik pred morebitno bližajočo se
nevihto. In prav prvi bivak, kjer je
bila pred desetietji še oskrbovana
planinska koča, se je izkazal tudi
ob našem vzponu za nepogrešljive-
ga. Težki oblaki in postopno
grmenje so nas prisilili k luniku v
notranjost majhne kamnite hišice,
od koder smo opazovali pobesnelo
vihranje meglene zavese nad nami.
Kljub dokaj dobri vremenski na-
povedi močan veter in občasen dež
nikakor nista hotela ponehati, zato
smo se odločili za prenočevanje v
bivaku. Zloženi kot sardine smo
prekrili lesen pod v bivaku ter
vsak zatopljen v svoje misli
pričakovali skorajšnje izboljšanje
vremena. Ker smo bili šele na
višinah naših vršacev, se oči od ut-
rujenosti kar samodejno zaprejo in
že čez nekaj trenutkov si lahko na
vrhu gore...
Toda takšne sanje kaj hitro raz-
piha hladen jutranji veter, ki je
ponoči poskrbel za jasno jutro. Ce-
lotno pogorje Mont Blanca se je
kopalo v soncu, kar nam je omo-
gočilo hiter vzpon do koče Tette
Rousse na višini 3167 metrov, kjer
smo prenočevali v lanskem lem.
Že ob prihodu v jedilnico, ki je
bila še pred nekaj minutami spal-
nica številnih planincev, nas ne-
prijetno bobnenje v naših tre-
buščkih opomni, da je čas za
močan zajtrk, kar dodatoo pospeši
prijeten vonj iz kuhinje. A ob pog-
ledu na cenik se nosovi nekoliko
umirijo, na mizi pa so v hipu v go-
rah večkrat preizkušene slovenske
dobrote, ki jih navkljub visokim
cenam zalijemo s francoskim
zeliščnim čajem
Nadaljevanje prihodnjič
Montbianški tramvaj vsakodnevno povezuje številne gorske
turistične centre nad St. Gervaisom. Foto: Uroš Vidovič
PREDSTAVUAMO VAM ... /
DIJAK SREDNJE GLASBENE ŠOLE
BORUT ZAGORANSKI
^monikmsve-
Borut Zagoranski je končal glas-
beno šolo na Ptuju pri učiteljici
Marjetki Babič. Svojo glasbeno
šolanje nadaljuje na srednji glasbe-
ni in balemi šoli v Mariboru, kjer
je zdaj dijak IV. lemika. Njegova
sedanja profesorica je Slavka Mag-
dičaj. Mladi glasbenik vedno išče
nove tehnike in smeri, zato se je že
izpopolnjeval pri mnogih svetov-
no priznanih profesorjih v Veliki
Britanji, Ameriki, Rusiji, Franciji
in Italiji. Za svoje odlične nastope
je prejel že mnogo pohval, zelo
uspešen pa je tudi na tovrsmih
državnih in mednarodnih tekmo-
vanjih.
Med njegovimi največji uspehi je
gotovo I. nagrada in pokal mesta
Pule leta 1995, ko je Borut štel 15
let in bil proglašen za najboljšega
solista. Tistega leta je bil nadvse
uspešen tudi v Italiji, kjer je prejel
II. nagrado v kategoriji do 15 let.
Letos je na mednarodnem tek-
movanju v Puli zaslovel in osvojil
I. nagrado kot najboljši koncer-
tant. 9. in 10. oktobra pa je v Italiji
potekalo eno izmed najelimejših
tekmovanj na svetu v klasični har-
moniki, "CITTA DI CASTELFl-
Borut Zagoranski, zmagova-
lec enega najelitenjših tek-
movanj za klasično harmoni-
ko na svetu, "Citta di Castel-
fidardo" v Italiji
DARDO". Na tem tekmovanju je v
hudi mednarodni konkurenci Bo-
rut Zagoranski prejel I.nagrado v
kat^oriji do 18 let.
MS
JURSIIICI / AKTIVNOSTI V MESE-
CU POŽARNE VARNOSTI
Viorinu šola za
prikaz aktile Požar
Oktober je že po tradiciji mesec požarne varnosti in v sklop
aktivnosti, ki jih pripravljajo prostovoljna gasilska društva in
in uprava za obrambo, je sodila tudi petkova akcija Požar na
OŠ Juršinci. Sodelovale so gasilske enote iz Gabmika,
Grabšinskega Brega in Ptuja, civilna zaščita in ekipe prve
pomoči, udeležili pa so se je tudi nekateri ravnatelji s Ptujske-
ga. Na juršinski šoli so prikazali evakuacijo učencev in delav-
cev iz šolske zgradbe v primeru, če bi na šoli zagorelo.
Inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Kari
Veršič je ob koncu akcije med drugim povedal: "Po moji oceni je ak-
cija potekala zelo dobro, bila je dobro pripravljena, kljub vsemu pa je
prišlo do nekaterih manjših napak. Ravno zaradi naj^ ki se pojav-
ljajo ob takšnih situacijah, seveda moramo pripravljati podobne ak-
cije. Opozoril sem na uporabo predvsem zunanje hidranme mreže, ki
ni delovala, vsekakor pa je bila to vaja, s katero se učimo vsi.
Lani in letos sem si ogledal skoraj vse OŠ na območju nekdanje
občine Ptuj. Lahko bi rekd, da je stanje v požami varnosti zadovol-
jivo, požarni red pa je prišel v veljavo šele pred enim letom, zato še
nimajo vsi izdelanega. Pri opremi - gasilnikih, notranji in zunanji hi-
dranmi mreži - pa lahko z zadovoljstvom povem, da je bilo povsod
dokaj urejeno."
Organizatorji akcije v Juiiincih in ravnatelji sosednjih šol so ob
zaključku posveta menili, da jim bo akcija le v pomoč, kako zaščititi
učence in delavce šole, če bi kdaj na Šoli zgorelo. Slišati je bilo, da
mora vsaka šola imeti ekipo za zaščito in reševanje pred naravnimi in
dmgimi nesrečami, da pa bo potrebno v prihodnje narediti več pri
povezovanuju šol, gasilskih zvez in ne nazadnje vseh tistih, ki imajo
vlogo pri zaščiti in reševanju pred požaront
T. Mohorko
ORMOŽ / ZVEZA KULTURNIH
ORGANIZACIJ
Llubiteliska kul-
tura na razpotlu
Predsedstvo Občinske zveze
kultiunih organizacij (OZKO)
Ormož se je na razširjeni seji, na
kateri so bili tudi predsedniki
kulturnih društev, pogovarjalo o
reorganizaciji na osnovi novega
zakona o diTištvih in zakona o
skladu RS za ljubiteljsko kultu-
ro. Ugotovili so, da je v prvi po-
lovici leta zaradi nezadosmega
financiranja pri OZKO prihaja-
lo do težav pri realizaciji skup-
nih programov in do prekomer-
ne zadolžitve, ki je trajala vse do
konca julija. Predsedstvo OZKO
in predsedniki društev so meni-
li, da niso zagotovljeni zadostni
materialni pogoji za delovanje in
da so že d^j časa prisome ten-
dence za ukinjanje OZKO in za
priključitev h kultiunim cen-
trom ali celo drugim bodočim
območnim izpostavam sklada
RS za ljubiteljsko kultiu-o.
Ormoški kulturniki se zavze-
majo za obstoj OZKO, izrazili
pa so tudi potrebo po skupnem
pro^mu, srečanjih, tekmo-
vanjih, festivalih, revijah in izo-
braževanju. Z dosedanjo kvalite-
to izvedenega skupnega progra-
ma so zadovoljni in menijo, da v
Ormožu obstajajo vsi pogoji za
ustanovitev lasme območne iz-
postave sklada za ljubiteljsko
kultiu-o. Odločno se upirajo
združevanju ali pripajanju k
drugim območnim izpostavam.
Od občine in občinskega sveta
so zahtevali, da jih v teh prizade-
vanjih podpreta. Od občine si
želijo tudi finančne podpore in
upoštevanja dinamike porabe
sredstev, saj 80 odstotkov sred-
stev potrebujejo v prvi polovici
leta. Ljubiteljski ustvarjalci
ormoške občine pravijo, da je v
drugih občinah to uspešno ure-
jeno, saj OZKO razpolagajo s ce-
lomimi sredstvi za ljubiteljsko
kulturo, vključno s tistimi za
društva.
V želji, da to problematiko raz-
rešijo, se bodo člani OZKO v to-
rek ob 18. uri zbrali v mali dvo-
rani Doma kulttu-e v Ormožu na
izredni seji.
vki
PTUJ / DANES ODPRTJE TRIMSKE
STEZE V LJUDSKEM VRTU
Obnova z veliko
prostovoljnega dela
Trimsko stezo v Ljudskem vrtu v dolžini okrog kilometer in
450 metrov s 14 postajami, od tega jih je sedem z orodji, so
obnovili pred rokom. Prvotno so v mestni četrti Ljudski vrt,
ki je bila pobudnik obnove, napovedali, da jo bo mogoče
uporabljati šele spomladi prihodnje leto, zasukalo pa se je
drugače in danes bodo obnovljeno stezo tudi uradno preda-
li v uporabo.
Obnovili so jo z minimalni
sredstvi. Čeprav je bila obnova
kot proračimska postavka ocen-
jena na dva milijona tolarjev.
Veliko dela je bilo namreč
opravljenega prostovoljno, pa
mdi les so dobili iz dveh majskih
dreves (prispevek ptujskih gasil-
cev) in dveh podarjenih sušic
gozdnega gospodarstva. Kot je
povedal pred^dnik sveta mest-
ne četrti Ljudski vrt Milan
Ostrman, materialni stroški ne
bodo dos^i dvesto tisoč tolar-
jev, stroške pa predstavljajo mdi
tri pla& treh nekvalificiranih
delavcev, ki so v okviru projekta
javnih del v povprečju delali 25
dni. Materialne strelke bo po-
krila mestna občina Pmj oziro-
ma njen oddelek za dnižbene
dejaraosti. Poleg že omenjenih
so pri obnovi steze pomagah še
pri podjetju Čisto mesto, ^tere-
ga delavci so odpeljali veliko od-
padkov, v OS Ljudski vrt, kjer
so hranili orodje za sedem postaj
na trimski stezi in kjer so mali-
cali udeleženci javnih del, zaseb-
nika Anton Pintar in Iztok Ku-
kovec z napisnimi tablami,
odškodnine pa niso zahtevali
niti lastniki petih gozdov, skozi
katere poteka trim steza.
V projekt obnove trim steze so-
dijo tudi tri klopi na koncu trim-
ske steze, ki naj bi jih na novo
postavilo Komunalno podjetje.
Predvidena je tudi sanacija
vodnjaka, ki lx) prav tako koris-
til uporabnikom steze.
Upajmo, da zdajšnje aktivnosti
v Ljudskem vrtu, ki je z uredit-
venim načrtom opredeljen kot
rekreacijska cona Ptujčanov,
niso zadnje. Veliko je tudi
vprašanj glede glasben^ pavil-
jona, ki ni nič drug^ kot še ena
točka za uničevanja, vsebine pa
nima. Naj bo današnje uradno
odprtje trimske steze v organiza-
ciji mesme četrti Ljudski vrt in
Športnega zavoda ftuj napoved
novih časov za Ljudski vrt.
MG
POLICIJA V SKRBI ZA ŠOLARJE
Pred nami so jesenske počitnice, ki se bodo pričele že ta konec
tedna in se končale 3. novembra. Razigrani šolaiji jih seveda
željno pričakujejo, policistom pa vzbujajo le številne skrbi, zato se
bodo lotili nekaterih preventivnih aktivnosti in ukrepov.
Kot je na tiskovni konferenci na Upravi za notranje zadeve v Mariboru
minuli torek, 21. oktob^ povedal vodja referata za promet Slavko Brez-
nik, se bodo preventivnih nalog lotili predvsem zaradi slabih izkušenj, ki
jih imajo ob takšnih in podobnih krajših prekinitvah pouka. Te namreč
pri šolarjih in drugih otrokih povzročajo večjo sproščenost in manj zbra-
no obnašanje v prometu, na ckugi strani pa vplivajo mdi na zmanjšanje
pozornosti voznikov motornih vozil.
Tako bodo v času jesenskih počimic lunirjali hitrost vožnje, še posebej
v okolici šol, otroških igrišč in vrtcev. Ostreje bodo ukrepali zoper tiste,
ki bodo s kršenjem predpisov ogrožali otroke, na drugi strani pa bodo
mdi pri otrocih ugotavljali, ali uporabljajo odsevna telesa - kresničke,
prvošolčki pa nrniene rutice. Pogosteje bodo kontrolirali tehnično iu"eje-
nost koles, s katerimi se otroci prevažajo, te dni pa policisti posp^eno
obiskujejo osnovne šole, kjer se z otroki pogovarjajo o nevarnostih in
pasteh v prometu. Varnost otrok v prometu bodo policisti zagotavljali
tudi v dneh, ko ne bo pouka in tudi v popoldanskem času, ko se zgodi
največ promemih nesreč.
Inšpektor Breznik je opozoril tudi na aktivnosti, ki jih bodo policisti
izvajali ob državnih praznikih: 30. oktobm in 1. novembru, saj v teh
dneh pričakujejo poslabšane vamostoe razmere zaradi bistveno
povečanega prometa. V bližini pokopališč in drugih krajev, kjer bodo po-
tekale žalne slovesnosti, bodo promet fizično usmerjali policisti, sicer pa
priporočajo uporabo javnih prevoznih sredstev, saj bo promet z osebnimi
vozili zaradi gneče oviran.
M. Ozmec
LENART / PRIPRAVLJAJO MARTINOV
SEJEM
Orf C cfo mvmnh
Na zadnjem delovnem srečanju
predstavnikov gostinske sekcije
pri območni obrtni zbornici v
Lenarm, gostinstva Vindiš in kra-
jevne skupnosti so sklenili, da bo
letošnji, prvi "Martinov sejem" od
6. do 9. novembra v šotorih na
ploščadi pri novem gasilskem
domu v Lenartu. Glavni organiza-
tor sejma, s katerim naj bi pope-
strili dogajanje v času od lenarto-
v^ do martinov^, bo gostinst-
vo Vindiš iz Lemarta, ki je tudi
izoblikovalo to pobudo. Na voljo
bo precej razstavnih prostorov, na
katerih naj bi se predstavili le-
narško gospodarstvo, obrmiki in
podjemiki. Posebno pozornost naj
bi namenili turistični promociji in
predstavitvi posameznih krajev-
nih skupnosti. Te bodo predstavi-
le najzanimivejše dele svoje tiuis-
tične ponudbe.
Vsak dan bo dovolj zabavnega
programa za otroke in odrasle, se-
jem pa bodo sklenili s tradicional-
nim martinovanjem. Pripravilo g^
bo lenarško društvo vinogradni-
kov, ki je doslej skupaj s člani TD
Rupert iz Voličine in ZKO iz Len-
arta uspešno pripravilo krst mošta
v vino. Tudi letos naj bi prikazali
star običaj in poskrbeli za kultiuni
program. V času sejma naj bi v
Lenartu pripravili še posvetovanje
o problematiki drobn^ gospo-
darstva in več modnih revij.
M.Toš
22 - ŠPORT
23. OKTOBER 1997 - TEDNIK
STRELSTVO
5D Pfui - Petlia ieMa na DP
Na sedmem ocvrtem držav-
nem prvenstvu v streljanju s
pištolo velikega kalibra s
srednjim vžigom so strelci Strel-
ske družine Ptuj Petlja zasedli
odlično četrto mesto s 1417. kr.
Ptujčani so nastopili v sestavi
Izidor Pulko, Slavko Ivanovič in
Alojz Raušl. Posamezno je bil
Slavko Ivanovič s 509 kr. osmi,
Izidor Pulko s 498 deseti, Alojz
Raušl pa je bil dvajseti. Zmagal
je F. Petemel ml. pred F. Peter-
nelom st. (oba Kranj). Ekipno je
zmagala SD Dušan Poženel,
Rečica, dru^ so bili strelci SD
Krim Moriš Kočevska reka,
tretji pa SD Modri as, Ljubljana.
Tekmovalo je sedemnajst strel-
skih družin in 52 posameznikov.
SDPTUJ-SDUmŽ
VEUNJE 1654:
1667
V prvem krogu I. državne lige
so strelci Ptuja gostili državne
prvake iz Velenja. Kljub neu-
godnem žrebu so se strelci SD
Ptuj v sestavi Majda Raušl (541),
Franc Bedrač (550) in Janez Štu-
hec (560) dobro odrezali. Na-
streljali so 1654 krogov. Strelci
iz Velenja so za 13 krogov zma-
gali. Posamezno je slavil Janez
Stuhec s 563 krogi pred Simo-
nom Vetemikom iz Velenja.
SD PTUJ PETUA -
SD KOPAOVINAII
1600:1563
Strelci Petlje so v prvem krogu
II. državne lige nastopili z ekipo
mladincev: Robert Šimenko
(544), Matija Potočnik (543) in
Marjan Gril (513 kr.), ekipno pa
1600 kr. Strelci iz Škofje Loke so
nastreljah 1563 kr. Posamezno je
zmagal Robert Šimenko, drugi
je bil Matija Potočnik, oba iz
Ptuja. Trener strelcev Petlje Jože
Malek ni skrival veselja nad
zmago: "Zmago sem pričakoval.
Mlado ekipo sem postavil, da si
nabirajo izkušnje, in verjamem v
njihove kvalitete. Posamezno so
vsi trije sposobni za zmago,
čeprav v tekmi z zahtevnejšimi
nasprotniki in člani. Vsaka eki-
pa mora imeti v ekipi enega mla-
dinca, mi smo imeli vse tri."
SI
JUDO
ilirsiffcl drugii
medabiinski pnrmk
v soboto, 18. oktobra, je v dvora-
ni Center potekalo medobčinsko
osnovnošolsko prvenstvo v judu za
starejše in mlajše dečke, ki sta ga
organizirala J K Drava in Športni
zavod Ptuj. Udeležilo se ga je 10
šol s 56 tekmovalci, kar je največ
doslej. Tekmovalci OŠ Jtu^inci so
drugič zapored postali občinski
prvaki, drugo mesto sta si z ena-
kim številom točk delili Olga Me-
glič in Dornava, sledile pa so
Goričnica, Cirkulan^ Ljudski vrt,
Mladika, Podlehnik in Videm.
Rezultati po kategorijah: do 27
kg: 1. Rene GabroVec (OŠ
Gorišnica), 2. Tomaž Fajfar (OŠ
Cirkulane); do 30 kg: 1. Renato
Trupkovič (OŠ Dornava), 2. Tomi
Rai^ (OŠ Gorišnica), 3. Danijel
Janžekovič (OŠ ^ Olga Meglič) in
Jiuij Horvat (OŠ Jiu^inci); do 34
kg: 1. Klemen Herga (OŠ
Juršinci), 2. Peter Kuharič (OŠ
Dornava). 3. Primož Krajnc (OŠ
O. Meglič) in Aleš Belšak (OŠ Cir-
kulane); do 38 kg: 1. Dani Rus
(OŠ Dornava), 2. Aleš Horvat (OŠ
Juršinci), 3. Andrej Kuharič in
David Matjašič (OS Jiu^inci); do
42 kg: 1. Denis Hi^a (OŠ
Juršinci), 2. Robi Pintarič (OŠ
Juršinci), 3. David Gracer (OŠ
Dornava) in Luka Gajšek (OŠ
Podlehnik); do 46 kg: 1. Aleš
Krajnc (OŠ O. Meglič), Vid
Cenčič (OŠ O. Meglič), 3. Denis
Vaj da (OŠ Gorišnica) in Renato
Vičar (OŠ Mladika); do 50 kg: 1.
Kristjan Amejčič (OŠ (jorišnica),
2.	Andrej Sakelšek (OŠ Juršinci),
3.	Dtišan Rižnar (OŠ Jiu^inci) in
Ketiš Aljaž (OŠ O. Meglič); do 55
kg: 1. Jernej Brodnjak (OŠ
Gorišnica), Miha Horvat (OŠ
Gorišnica), 3. Denis Fostnarič (OŠ
Gorišnica) in David Slodnjak (OŠ
Jmiinci); do 60 kg: 1. Aljaž
Frajnkovič (OŠ^ O. Meglič), 2. Er-
vin Vinko (OŠ Ljudski vrt), 3.
Franci Flajs (OŠ Videm pri Ptuju)
in Jan Belšak (OŠ Domava)^ nad
71 kg: 1. Uroš Kolednik (OS Cir-
kulane), 2. Bojan Kovačec, 3.
Branko Plohi in Damjan Fras (vsi
OŠ Juršinci).
Simon Starček
ŠAH
HItropotezni furnir
*a olrfolier
v sklopu tekmovanj za društve-
no hitropotezno prvenstvo so bili
na ttuTiirju za oktober doseženi
tile rezultati: Robert Rošk^ 13
točk, Franjo Lazar 12, Jiu-ica Škar-
ja 11,5, Janko Bohak 10,5, Igor
Iljaž 10, Boris Žlender 9,5, Martin
Majcenovič 8,5, Zlatko Roškar 8 in
Anita Ličina 7 točk itd.
DRUGA SLO-
VENSKA ŠAHOV'
SKA LIGA
Ptujsko drugo moštvo nastopa v
drugi slovenski šahovski ligi -
vzhodna skupina in je v oktobru
doseglo eno zmago in dva poraza.
Ptujčani so premagali moštvo
Lendave s 4-2 ter izgubili z Raden-
sko li s 3,5 - 2,5 in s Velenjem s 4-
2.
USPEŠEN
NASTOP V
ŽENSKI LIGI
Moštvo ptujskih šahistk je zelo
uspešno nastopilo v ženski šahov-
ski ligi, ki se je letos prvič igrala
ločeno samo za članice. Med osmi-
mi nastopajočimi štiričlanskimi
ekipami so Ptujčanke zasedle
odlično tretje mesto. Za domače
moštvo so nastopile: Anita Ličina
(4 točke iz 7 partij), Nataša Krmelj
(3,5 iz 7), Katarina Marič (3 iz 7)
in Helena Rižnar (5 iz 7).
RADO BRGLEZ
NADP
Na državnem prvenstvu za člane
za leto 1997 je nastopil član
domačega društva, mojster FIDE
Rado Brglez, ki se je na prvenstvo
uvrstil z zmago na polfmalnem
turnirju. Na finalnem turnirju je
po dobrem startu igral manj
uspešno in ob koncu zasedel med
22 igralci 18. mesto s 3,5 točke, kar
pa je le nekoliko pod njegovim ra-
tingom (16. rating turnirja). Slo-
venski prvak za letošnje leto je
postal mednarodni mojster Marko
Tratar.
Janko Bohak
KOLESARJENJE
Spominski marm§mt iiipef
Ko smo v soboto, 11. oktobra,
označevali progo kolesarskega ma-
ratona po Halozah, ki naj bi bil v
nedeljo, so haloški griči dajali idi-
lično podobo. Gorice in gozdovi,
odeti v jesenske barve, so se kopali
v soncu. Želeli smo si, da bi bilo
tako lepo tudi v nedeljo, saj bi
lahko kolesarji uživali ob pogledu
na prelepo haloško pokrajino.
Toda vremenska napoved za ne-
deljo ni bila obetavna. Dopoldne
so Haloze prekrivali deževni obla-
ki, pa tudi oddaljeno grmenje je
bilo slišati. Razmišljali smo celo,
da bi maraton odpovedali. Toda
ko so okoli devetih začeli prihajati
prvi kolesarji rekreativci, smo
mnenje spremenili. Maraton
bomo izpeljali kljub dežju, ki se
obeta, saj pravih rekreativcev
deževno vreme ne prestraši. Prese-
nečeni smo bili nad udeležbo, kajti
nismo pričakovali toliko kolesar-
jev. Prišli so iz Maribora, Lenarta,
Žalca, Radelj ob Dravi, IGdričeve-
ga in drugih krajev. Le Ptujčanov
je bilo, kot je to že v navadi, naj-
manj - razen izjem seveda. Po mi-
nuti molka, ki je bil namenjen
spominu našega prijatelja in kole-
ga Franca Polanca - Frenka, je
okoh sto kolesarjev v strnjeni ko-
loni krenilo na pot proti Halozam.
Do Suhe Veje so kolesarji vozili
skupaj, potem so se razdelili. Ne-
kaj se jih je odločilo za daljšo, 65
km dolgo progo, večina pa se je za-
radi slabega vremena peljala po
krajši, 35 km progi. Ti so tudi ušli
dežju, ki je začel padati okoli dva-
najste. Drugi so prišli na cilj do
kože premočeni, vendar vsi zado-
voljni. Na cilju sta jih čakala topel
golaž in spominska medalja. Kljub
temu da zaradi slabega vremena
niso mogli videti vseh haloških le-
pot, so vsi kolesarji obljubili, da
prihodnje leto zopet pridejo.
S. Po/
PLANINSKI KOTIČEK
Tudi letos od Litije do Čateža
Ptujski planinci vas tudi
letošnjo jesen vabimo na tradi-
cion^o popotovanje od Litije
do Čateža. Po Levstikovih sto-
pinjah se bomo podali v soboto,
8. novembra, pohod pa bomo
pričeli z zbiranjem na avtobusni
postaji Ptuj ob 5,20 uri (odhod
avtobusa ob 530 uri). S poseb-
nim avtobusom se bomo popel-
jali preko Celja do Litije, kjer je
vsakoletni pričetek popotovan-
ja.
Pot nas bo vodila sprva po zla-
tonmieno obarvanih gozdovih
Posavskega hribovja vse do Gob-
nika, kjer se že pričenjajo do-
lenjski griči. Med vinogradi in
številnimi zidanicami, od koder
se razlega glas harmonik in
ubranega petja pohodnikov, se
bomo spustili v Moravško doli-
no, kjer stoji znamenita Tonina
bajta. Tukaj se je pred davnimi
leti rad ustavil tudi Levstik, a za
nekoliko daljši čas kot mi, ki se
bomo skupaj sprehodili še mimo
niševin gradu Tiun do cilja v
Čatežu.
Ob celotni poti pripravljajo
domačini in organizator številne
bogato obložene stojnice s hrano
in raznimi domačimi izdelki, ne
manjka pa tudi dobre dolenjske
kapljice. Ker je celotna pot ne-
koliko dol^ bomo omogočili
vsem, ki bi si želeli nekoliko
manj hoda, poljubno skrajšanje
poti. Zato je izlet zelo primeren
tudi za starejše planince in ljubi-
telje gora ter vse, ki si želite vse-
ga 1-2 lui zmerne hoje.
Opremite se planinsko (topla
obleka) in vremenski situaciji
primemo. Hrana iz nahrbtnika
in na bogato obloženih stojnicah
ob poti. Cena popotovanja, ki
vključuje organizacijo, vodenje
in prevoz s posebnim avtobu-
som, znaša za člane PD 1.290 to-
larjev, za mlade planince 1.050
tolarjev ter nečlane PD 1.800 to-
larjev. Prijave s plačili zbiramo
do torka, 4. novembra, oziroma
do zasedbe prostih mest v pisar-
ni PD Ptuj, Prešernova 27 (vhod
z dvorišča). V Ptuj se bomo vrni-
li do 19.30 ure.
Preživite Martinovo soboto
kar se da prijetno, zatorej se od-
pravite skupaj z nami po Levsti-
kovih stopinjah "Od Litije do
Čateža", zraven pa povabite tudi
sorodnike, prijatelje in znance.
Vodila vas teva Uroš Vidovič in
Franc Kodela s sovodniki.
KOSTANJEV PIKNIK
NA DONAČKICORI
Kot plod dobrega sodelovanja
med PD Ptuj in PD Maribor
Matica vas vabimo v soboto, 25.
oktobra, na izlet po delu
Haloške planinske poti in na
Donačko goro (883 m), kjer bo
skupni kostanjev piknik z mari-
borskimi planinci. Zbor ude-
ležencev na avtobusni postaji
Ptuj ob 7.30 uri, od koder nas bo
posebni avtobus popeljal do Sto-
perc. Oprema planinska za sre-
dogorje, hrana iz nahrbtnika in
v Rudijevem domu. Cena izleta,
ki vključuje prevoz, organizacijo
in vodenje, znaša 750 tolarjev. V
Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ture.
Vodil bo Uroš Vidovič. Prijave z
vplačili sprejemamo do petka,
24. oktobra, v pisarni PD Ptuj
med 16. in 18. uro. Če bo slabo
vreme, izlet odpade!
UV
KARATE / AVSTRIJA OPEN '97
Lidiia Cafuta druga
v avstrijskem Gmundnu se je pretekli konec tedna
končalo mednarodno člansko odprto prvenstvo Av-
strije', ki se ga je udeležilo 279 tekmovalcev iz 13
držav, med njimi tudi Slovenci.
Najboljšo slovensko uverstitev je dosegla Ptujčanka
Lidija Cafuta iz Karate Do kluba Ptuj. Do finala je ime-
la kar štiri nasprotnice, skupaj torej pet borb. Poznaval-
ci borilnih športov vedo, da je za tak dosežek potrebno
veliko fizične in psihične pripravljenosti.
Do vrhunca sezone, ki bo v začetku februarja pri-
hodnje leto, ima Lidija še štiri tekme, kar pomeni, da
mora svojo formo "dvigovati", takrat pa jo čaka Evrop-
sko mladinsko prvenstvo. Lidija je stalna članica slo-
venske reprezentancev kategoriji do 60 kilogramov, se-
daj pa se ji bo v eliti slovenskih karateistov pridružil
tudi klubski kolega Pongrac.
Medtem ko je bila reprezentanca čez mejo, pa so se
drugi borih doma na drugi pokalni tekmi v okviru Ka-
rate zveze Slovenije. Nastopilo je 281 tekmovalcev iz 32
klubov. Najboljši iz Karate Do kluba je na drugem mes-
tu Boštjan Strelec (markovska selekcija), tretji je bil Jan
Eržen. Za klub pa so uspešno nastopali še Dejan Unuk,
Marko Kos, Matjaž Tement, Uroš Krajnčič, Aljoša Ci-
glar, Uroš Šprah in Demi Mere. Ekipo sta uspešno vodi-
la trenerja Andrej Cafuta in Borut Tement.
Milan Krajnc
iPoIraill	iitf/lNiljfsfiti
UUTOMERČANI SO IZVRSTNO PRIPRAVIII PREDZADNJI LETOŠNJI TEKMOVAL-
NI DAN DOLGE KASAŠKE SEZONE IN ZNOVA DOKAZALI,DA SO NAJUSPEŠNEJŠI
KASAŠKI KLUB V SLOVENIJI
Pred več kot 1000 ljubitelji
kasaškega športa se je v nedeljo v
Ljutomeru končal 27.tekmovalni
dan letošnje sezone za kasače in
hkrati zadnja, deveta konjeniška
prireditev, ki so jo letos pripravili
Ljutomerčani. Organizirali so
osem elitnih kasaških dirk, vse so
bile z avtostartom na trdi, dobro
pripravljeni progi.
Ni naklučje, da so tudi ob koncu
padali osebni rekordi, saj je ljuto-
merska steza dovolj trda za vrhun-
ske rezultate. Organizatorji so se
nasploh potrudili in za konec
letošnje sezone pred domačim
občinstvom pripravili imenitno
tekmovanje, ki je vnovič potrdilo
ocene, da se Ljutomerčani ne dajo.
Občinstva bi lahko bilo še več,
najbrž se pozna, da smo sredi je-
senskih opravil, hkrati pa je bilo
devet prireditev veliko in čas je
opravil svoje. Nedeljska kasaška
prireditev je uspela v vseh pogle-
dih, vse je bilo v okviru športne
predstave, kasači so bili dobro pri-
pravljeni, vedenje voznikov v glav-
nem športno, sojenje pa korektno.
Ob koncu so domači organizatorji
podelili pokale najboljšim kon-
jem, ki so letos nastopali na ljuto-
merskih tekmovanjih in dosegli
največje uspehe.
Rezultati dirk iz Ljutomera: IT
dirka, za dveletne kasače, 1600 m,
zaslužek do 70 tisoč SIT: 1. Amie
MS (Cmkovič, Bled) 1:23,8, 2.
Veno(Kolar, Ljut.) 1:23,8 in 3.
Alis (P. Slavič, Ljut.) 1:24,0; 2.
dirka, za dveletne kasače, 1600 m,
zaslužek nad 70 tisoč SIT: 1. Avio
MS (Slavič, Ljut.) 1:21,0,2. Honey
Goal (Makoter, Ljut.) 1,21,2 in 3.
Vitalis (Heric, Ljut.) 1:21,9; 3. dir-
ka, za 3-12 letne kasače, 1600 m,
zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Ara-
mis (Mikša, Maribor) 1:21,6, 2.
Pegaz (Gregorc, Brdo) 1:21,7 in 3.
Oksa (Kovačič, Maribor) 1:21,8; 4.
dirka, za 3-12-letne kasače, 1600
m, zaslužek do 450 tisoč SIT: 1.
Filda (Sgien, Ljut.) 1:20,7,2. La-
bamba (Špindler, Ljut.) 1:20,7 in
3. Natty (Lovrenčič, Maribor)
1:20,8; 5. dirka, za 3-12-letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 600
tisoč SIT: 1. Meri Lobell (Babič,
Ljut.) 1:21,6, 2. Lord Lobell
Qureš, Ljut.) 1:22,1 in 3. Law Bot
(Koprivnik, Maribor) 1:22,6; 6.
dirka, za3-12-letne kasače, 2100 m,
zaslužek do 850 tisoč SIT: 1. Peri
Lobell (Darovec, Šentjernej)
1:19,0, 2. Ahaja (Ja. Sagaj, Ljut.)
1:19,3 in 3. Doris MS (Marinšek,
Brdo) 1:19,5; 7. dirka, za 3-12-let-
ne kasače, 1600 m, zaslužek do 1,5
milijona SIT: 1. Demos MS (Sla-
vič, Ljut.) 1:18,0, 2. Koran Keys-
tone (Tramšek, Ljut.) 1:18,4 in 3.
Lariosa (Žnidarič, Ljut.) 1:18,4; 8.
dirka, za domače in uvožene
kasače, mednarodni razred, 1600
m: 1. Somebody Lied (Kosec,
Ljubljana) 1:17,3, 2. Nimitz Han-
over (Les, Šentjernej) 1:17,3 in 3.
Very Best (Lucič, Zagreb) 1:17,9.
Zadnja letošnja kasaška preiz-
kušnja bo to nedeljo popoldne na
ljubljanskem hipodromu Stožice.
M. Toš
MARIBOR / EKIPNO SREDNJESOLSKO ATLETSKO TEKMOVANJE
Ptujski gimnazija
drugi in tretji
v začetku oktobra je v Mariboru potekalo
ekipno srednješolsko atletsko tekmovanje, ki
ga je letos zaznamovala rekordna udeležba.
Sodelovalo je namreč 34 ekip, 23 v kategoriji
dijakov in 11 v kategoriji dijakinj.
Ena izmed udeleženk tekmovanja je bila tudi
ptujska gimnazija, ki uspešno tekmuje že vrsto
let. V peklenskem vzdušju, ki ga je pripravila
množica gledalcev, so Ptujčani dosegli izjemen
ekipni uspeh. V kategoriji dijakov so z doseženi-
mi 8240 točkami zasedli tretje mesto, več točk
sta zbrali le ekipi II. gimnazije (9211 točk) in
SERŠ (9039 točk).
Še bolj so se izkazale dijakinje, ki so morale
priznati premoč le dijakinjam II. gimnazije. Z
doseženimi 7541 točkami so več kot zasluženo
osvojile drugo mesto.
Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel
Aleš Bezjak, ki je v teku na 1000 m prepričljivo
ugnal vso konkurenco s časom 2:41.85. Med di-
jakinjami pa sta z osvojenima tretjima mestoma
pokazali največ atletskih sposobnosti Nina
Maračič v suvanju krogle (9,76 m) in Monika
Horvat v skoku v višino (1,40 m).
Rezultati: dijaki: 100 m: 4. Rok Vrtič (11,72),
5. Gregor Bezjak (11,74), 17. Urban Vertič
(12,41); 4x100 m: 6. Gim Ptuj I (47.57), 9. Gim
Ptuj II (49.70); 400 m: 4. Aleksander Lorenčič
(54,68), 17. Jožef Pulko (59,58); 1000 m: 1. Aleš
Bezjak (2:41.85), 20. Jernej Oblak (3:16.34);
2000 m: 14. Matej Marin (6:54.14), 15. Matej
Gajser (6:55.77), 24. Grega Tkalec (7:28.04);
skok v daljavo: 13. Matej Zafošnik (5,50), 25.
Sašo Kafel (4,78); skok v višino: 6. Darko Hrga
(1,75), 7. Robert Repič (1,70); suvanje krogle:
11. Miran Ribič (11,47), 16. Viktor Napast
(10,92); DIJAKINJE: 100 m: 9. Mojca Žunko-
vič (14.43), 10. Irena Pulko (14.44); 4x100 m: 3.
Gim Ptuj I (55.73), 6. Gim Ptuj II (59.63); 400
m: 6. Anja Golub (1:05.87), 10. Lidija Svenšek
(1:11.14), 15. Katja Pintarič (1:15.77); 1000 m:
9. Monika Jeza (3:46.71), 10. Anja Toplak
(3:52.93), 11. Simona Perša (3:54.05); skok v
višino: 3. Monika Horvat (1,40), 9. Simona
Pučko (1,35), 11. Maja Rosič (1,30); skok v dal-
javo: 5. Renata Petek (4,39), 8. Suzana Habjanič
(3,93); suvanje krogle: 3. Nina Maračič (9,76), 9.
Tanja Žuran (8,53), 12. Sandra Bezjak (7,84).
Podrobnejše rezultate si lahko ogledate tudi
na intemetu na splemi strani: http;//ero.sp.uni-
lj.si/sst/rezult%/97jesen_atletika_mb_ss.html
Črtomir Goznik
TEDNIK -23. OKTOBER 1997
ŠPORT - 23
Športne novice
KIKBOKS • Dober Korotaj
Slovenski reprezentantje v kikboksu po
verziji WAKO so se udeležili svetovnega
prvenstva v Dubrovniku, kjer je nastopilo
več kot tristo tekmovalcev iz 38 držav. Slo-
vensko zastopstvo je štelo 10 tekmovalcev.
Ptujčan Branko Fidler je v svoji kategoriji
izpadel že v prvem kolu. Zelo dobro se je
odrezal Milan Korotaj iz Ormoža, ki je v
light kontaktu v kategoriji do 69 kilogra-
mov zasedel 5.-8. mesto. Vsekakor je bila
bera medalj še ugodnejša, če bi nastopila
nosilca medalj Tomaž Barada in Aleš
Zemljič, a sta na tekmovanju na Japon-
skem.
Danilo Klajnšek
TRIARON •
Uspešen nastop v Ameriki
Na Havajih je potekalo svetovno prvenst-
vo v triatlonu, ki zajema plavanje, kolesar-
jenje in tek. Tam je med 1500 tekmovalci
nastopil tudi Ptujčan Rado Ačimovič in v
absolutni konkurenci dosegel 563. mesto, v
svoji kategoriji od 40 do 44 let pa zelo do-
bro 41. mesto.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET •
Čips Crick Crok - Mila
Poetovio 3:3 (0:2)
Strelci: 0:1 Brečko (9), 0:2 Presečnik (27),
1:2 Prašnikar (38), 2:2 Prašnikar (40), 2:3
Arlič (52), 3:3 Prašnikar (54).
Mila Poetovio: Jerinič, Presečnik,
Brečko, Arlič, Maksimovič, Milidragovič,
Klinger, Ahčin.
Nogometaši Mile Poetovio so gostovali na
Primorskem in se vračajo samo s točko. V
tem srečanju so bili absolutno boljši na-
sprotnik, vendar tega niso znali potrditi še
z zadetki.
Danilo Klajnšek
DESTRNIK • Občinski ivos
Javni vzgojnoizobraževalni zavod Destr-
nik-Trnovska vas-Vitomarci je organiziral
občinsko prvenstvo v krosu, na katerem so
nastopili učenci in učenke treh šol. Zmago-
valci v posameznih razredih: DEČKI - 1.
razred: 1. Mitja Kramberger, OŠ Destrnik;
2. razred: 1. Andrej Gomzi, OŠ Vitomarci;
3.	razred: 1. Boštjan Požegar, QŠ Destrnik;
4.	razred: 1. Jani Druzovič, 0$ Vitomarci;
5.	razred: 1. Denis Čuček, OŠ Vitomarci;
DEKI.ICE - 1. razred: 1. Jasna Pintarič,
OŠ Destrnik; 2. razred: 1. Marjetka Koser,
OŠ Destrnik; 3. razred: 1. Svetlana Marko-
vič, OS Trnovska vas; 4. razred: 1. Simona
Pšajd, 0$ Destrnik; 5. razred: 1. Ksenja
Čuček, OŠ Vitomarci.
Danilo Klajnšek
KARATE • Štirimesecni
tečaj samoobrambe
Karate-do klub Ptuj izvaja štirimesečni
tečaj samoobramba za vse od 9. do 99. leta.
Z razumevanjem in znanjem karateja se
veča samozaupanje v lastne psihofizične
sposobnosti. To zaupanje lahko odloča o
vaši varnosti. Poznavanje samoobrambe za-
gotavlja, da ne boste žrtev žal vse pogos-
tejšega nasilja, ki je prisotno tako med otro-
ki kot med odraslimi. Ogledi poteka trenin-
ga in prijave za tečaj samoobrambe poteka-
jo za osnovno- in srednješolce vsak tojek in
petek od 18. do 19.30 v telovadnici OŠ Olge
Meglič, za rekreativce (odrasle) pa vsak po-
nedeljek i" sredo od 19. do 20.30 v telovad-
nici OŠ Mladika. Prijave sprejemajo tudi
po telefonu ali faksu 062/777-295.
ODBOJKA
Marsel -
Šentvid 3: f
(15:9,15:6,12:15,15:12)
V četrtem krogu 1. B državne od-
bojkarske lige so odbojkarice ptuj-
skega Maršala še četrtič zmagale.
Tokrat so premagale mlado, ven-
dar zelo dobro ekipo Šentvida.
Gostje so v prvem nizu sicer po-
vedle na začetku, vendar so kasne-
je domače brez težav dobite niz.
Podobna situacija je bila tudi v dru-
gem nizu, ko so gostje uspele
držati korak z domačimi do rezulta-
ta 6:6, nato pa močno popustile in
domače so bile na pragu lahke
zmage. Vsaj tako so mislile. V tret-
jem nizu je bilo podobno kot v dru-
gem, vendar so se tokrat gostje
razigrale In po razburljivi igri le
uspele osvojiti niz, ter tako
zmanjšati vodstvo domačih odboj-
karic, ki so v tem nizu popolnoma
popustile. V četrtem nizu je bila
igra izenačena in izredno razburlji-
va, povrh vsega pa še atraktivna.
Domače so povedle z dvema
točkama prednosti (10:8) ter na
koncu le uspele z nekaj dobro izve-
denimi akcijami priti do zmage v
nizu, kar je na koncu pomenilo
težko zmago v tem srečanju, ki je
trajalo štiriindevetdeset minut.
MARSEL: Terbučeva, Zenuno-
vičeva, Mohorkova, Šerona, Mas-
tenova, Lipovčeva, Godčeva,
Vjndiševa, Gojkoškova, Prauhar-
tova in Merharjeva.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
INLES - DRAVA
36:17 (16:8)
DRAVA: fcauthaker, Pučko
5, Bračič, Čerček, Osterc 6,
Pšajd 2, Potočnjak, Mikolič 2,
Berlič, Kozel 1, Kotar.
Rokometaši ptujske Drave so
gostovali pri ekipi Inlesa v Rib-
nici, ki velja za glavnega kandi-
data za osvojitev prvega mesta.
Tja so odpotovali v oslabljeni
postavi. Težko je bilo pričakova-
ti kakšno presenečenje, vendar
pa tudi tako visokega poraza ne.
Domači rokometaši so od
začetka do konca držali vse niti
igre v svojih rokah. Ptujčani so
enostavno naredili preveč napak,
da bi lahko iztržili ugodnejši
izid.
ŠKOFJALOKA-
VELIKA NEDE-
UA 24:23 (14:11)
VELIKA	NEDELJA:
Kovačec, Kumer, R. Mesarec 2,
Trofenik, Gregorič, Potočnjak
2, Kumer 1, Bezjak 6, Pisar 2,
Planine 5, A. Mesarec 5, Belec.
V Škof) i Loki so rokometaši
Velike Nedelje doživeli minima-
len, vendar neugoden poraz.
Domači so izredno dobro pričeli
in si že na sredini prvega polčasa
priigrali pet zadetkov prednosti.
Rokometaši Velike Nedelje so se
nekoliko zbrali in do odmora
uspeli zmanjšati vodstvo
domačih. V drugem polčasu so
bili gostje boljši nasprotnik. Do-
bro so zaigrali v obrambi in
učinkovito v napadu ter najprej
rezultat izenačili, nato pa v 42.
minuti celo povedli, najprej z
enim zadetkom, nato pa z dvema
zadetkoma prednosti. V zadnji
minuti so rokometaši Velike Ne-
delje izenačili, vendar pa niso
vzdržali, saj so domači dosegli
zadetek, ki je pomenil zmago.
2.SRL-VZHOD
MOŠKI •
Radgona -
Pyraimdia 18:19
(7:12)
PVRAMipiA: Valenko, Te-
ment, M. Šandor, F. Šandor 4,
Margušič 2, Roškar 1, Ranfl 4,
Ivančič 7, Cvitanič, Žnidarič 1,
Kelenc in Kostanjevec.
Tekmovanje so pričeli tudi ro-
kometaši v 2. SRL - vzhod. Pyra-
midia iz Moškanjcev bi morala v
1. kolu odigrati srečanje z
Brežicami, vendar je bila tekma
preložena. Tako so startali v
Radpni proti domači ekipi. Igra
je bila v prvem polčasu zelo do-
bra in do odmora so si gostje iz
Moškanjcev priigrali pet zadet-
kov prednosti.
Drugi polčas je bil pravo na-
sprotje. Domači so igrali vztraj-
no in izkoriščali napake gostov,
ki so bile plod nedisciplinirane
igre. Rokometaši Pyramidie so
vodili s 15:18, toda domači so
uspeli rezultat izenačiti. V zadnji
minuti pa je Roškar le dosegel
zadetek, kar je pomenilo prvo
zmago na začetku prvenstva.
Rokometaši Pyr5midie so v tem
srečanju bili absolutni favoriti.
toda zmaga le ni takšna, kot so jo
pričakovali. To pa naj bo nauk
več, da je potrebno z vsakim na-
sprotnikom zaigrati na vso moč.
2.	SRL ŽENSKE
# Novo mesto -
Elektro Senčar
Ptuj 21:25 (9:14)
Elektro Senčar Ptuj: Vido-
vičeva, N. Potočnik 2,
Sijančeva 1, Pučkova, Maje-
ričeva 1, Mlakarjeva, Petkova
3,	Maračičeva 3, A. Potočnik,
Srebmjakova 6, Strmškova 9,
Zampa.
Po visoki zmagi v minulem
krogu proti Ilirski Bistrici so
bile Ptujčanke polne samozavesti
in trdno odločene, da se vrnejo
neporažene. Tako se je na koncu
tudi zgodilo. Domače rokome-
tašice so sicer povedle, vendar je
bilo to njihovo edino vodstvo na
srečanju. Igralke Novega mesta
so sicer nekaj poizkušale, vendar
je ostalo le pri poizkusih.
Obramba gostij je bila res zelo
dobra. Vsako napako domačih so
kaznovale z zadetkom. Ob koncu
so zaigrale nekoliko lagodneje,
kar so v zadnjih minutah izkoris-
tile domače in uspele visoko
vodstvo znižati na samo štiri za-
detke prednosti.
Izredno pomembna zmaga
igralk Elektro Senčar iz Ptuja, ki
bodo v naslednjem krogu v
športni dvorani Center gostile
ekipo nekdanjih prvoligašinj -
Polje iz Ljubljane. Srečanje se bo
pričelo ob 17. uri.
Danilo Klajnšek
NAMIZNI TENIS
Petovia - STK Topoliany 3:4
Namiznoteniške igralke ptujske Petovie so drugič v zgodovini
kluba nastopile v pokalu Nancy Evans. Leta 1994 so od njih
bile boljše romunske igralke, tokrat pa drugouvrščeno moštvo
STK Topolčany iz Slovaške. Ze dolgo ni bilo na
namiznoteniškem srečanju toliko ljudi kot tokrat in naredili
so pravo vzdušje. Potihoma se je sicer pričakovala uvrstitev v
drugi krog tekmovanja, vendar domači strokovni štab ni razpo-
lagal z dovolj velikimi podatki o gostujočem moštvu.
Odločitev o zmagovalcu je pad-
la že v prvem srečanju, ko sta se
pomerili najboljši igralki obeh
Moštev. V tem srečanju je Alena
Prtalova ugnala Katarino Golič.
Tina Zalezina in Špela Lukner
''ta z dvema zmagama preobrnili
\^odstvo ponovno na stran
nujčank, toda v igri parov je
oilo vse izničeno. Luknerjeva je
^ naslednjem srečanju visoko iz-
^bila od najboljše igralke gostij.
V rokah Katarine Golič je bilo
'^enačenje in upanje na končni
^speh. Mlada Rusinja Viktorija
Lučenko je vodila v nizih z ena
Proti nič in v drugem z 20:15.
^tarini je uspelo dobiti drugi
'^iz, v tretjem pa rezultat ize-
'^ačiti. V zadnjem, sedmem
^''ečanju je bilo vse v rokah obeh
tretjih igralk. Tina Zalezina je
'§rala preveč nervozno in prehi-
zaključevala, skratka naredila
preveč napak, da bi vse to osta-
lo nekaznovano. Na koncu so se
veselile gostje po maratonskem
dvoboju, ki je trajal skoraj štiri
ure.
ReztUtati: Goličeva - Frtalova
1:2 /23:21, 14:21, 17:21/, Lu-
knerjeva - Klačanska 2:1,
/21:16, 18:21, 21:14/, Zalezina -
Lukačenko 2:1 /18:21, 21:12,
21:14/, Lukner j eva/Goličeva -
Frtalova/Lukačenko 1:2 /18:21,
21:16,13:21/, Luknerjeva - Frta-
lova 0:2 /7:21,10:21/, Goličeva -
Lukačenko 2:1 /14:21, 22:20,
21:16/, Zalezina - Klačanska 1:2
/17:21,21:18,12:21/.
ARRIGONI-
PETOVIA 1:6
Namiznoteniške igralke ptuj-
ske Petovie so v 3. krogu 1.
SNTL končno uspele zmagati.
Tokrat so gostovale v Izoli in vi-
soko ugnale domače igralke. Edi-
no točko za domače je dosegla
Rahotinova, ki je ugnala Tino
Zalezino. Med najzanimivejše in
najrazburljivejše dvoboja pa vse-
kakor spada tisti med Ptujčanko
Špelo Lukner in Rahotinovo.
Dobila ga je Luknerjeva.
Posamezni izidi: Jaušovec -
Lukner 0:2, Umer - Golič 0:2,
Rahotin - Zalezina 2:1, Raho-
tin/Jaušovec - Golič/Lukner 0:2,
Jaušovec - Golič 0:2, Rahotin -
Lukner 1:2, Umer - Zalezina 0:2.
MAXIMARKET
OUMPIJA-
PETOVIA 7:0
Ptujski namiznoteniški igralci
so tokrat gostovali v Ljubljani
pri ekipi državnih prvakov. Ilu-
zorno bi bilo pričakovati od no-
vincev v 1. SNTL, da bi napravi-
li presenečenje. Borili so se po
svojih močeh, vendar ni nič po-
magalo.
Posamezni izidi: Škafar - M.
Zafoštnik 2:0, Tokič - G.
Zafoštnik 2:0, Reflak - Grbič 2:0,
Škafar/Reflak - Grbič/G.
Zafoštnik 2:0, Škafar - G.
Zafoštnik 2:0, Reflak - M.
Zafoštnik 2:0, Tokič - Grbič 2:0.
Danilo Klajnšek
Ptujska trojka Luknerjeva, Goličeva in Zalezina. Foto: Kosi
2. LIGA
RezlUtati 11. kroga: Aluminij -
Esotech Šmartno 2:lj Jadran
Šepič - Zagorje 1:1, Šentjur -
Dravograd 1:1, Železničar -
Goriške opekarne 0:0, Factor
Črnuče - Nafta 1:1, Elan -
Triglav Teletv 2:0, BS Tehnik -
Koper 1:1, Rudar Trbovlje -
Drava 1:0.
1.TRIG.	TELETV 11 9 1 1 28:9 28
2.	KOPER 11 8 2 1 37:8 26
3.	BS TEHNIK 11 6 4 1 16:9 22
4.	ŽELEZNIČAR 11 6 3 2 18:10 21
5.	ALUMINIJ 11 5 2 4 14:13 17
6.	ELAN	11 4 4 3 17:19 16
7.	DRAVOGRAD 11 3 5 3 12:13 14
8.	NAFTA 11 3 4 4 12:12 13
9.	ŠENTJUR 11 3 4 4 12:16 13
10.	RUDAR TRBO. 11 4 1 5 10:16 13
11.	JADR. ŠEPIČ 11 3 3 5 12:18 12
12.	DRAVA 11 2 3 6 9:11 9
13.	ESOTECH ŠM. 11 2 3 6 20:24 9
14 GORIŠKE OPE. 11 1 6 4 12:22 9
15.	ZAGORJE 11 2 3 6 10:21 9
16.	FACTOR ČRN. 11 2 2 7 10:28 8
Pari 12. kroga: Esotech
Šmartno - Drava, Koper - Rudar
Trbovlje, Triglav Teletv - BS
Tehnik, Nafta - Elan, Goriške
opekarne - Factor Črnuče, Dra-
vograd - Železničar, Zagorje -
Šentjur, Aluminij - Jadran Šepič.
ALUMINIJ - ESOnCH
ŠMARTNO 2:1 (0:0)
Strelci: 1:0 Habjanič (60), 2:0
Krašovec (77), 2:1 Grobelšek
(86 min. iz 11 m).
ALUMINIJ:	Fideršek,
Krajnc, Habjanič, Grbavac,
Rozman, J. Šmigoc, Hertiš,
Boškovič, T. Emeršič, Kolar,
Krašovec.
Pred sr^anjem z vedno neu-
godnim Šmartnim so bili v
kidričevskem taboru na trnih.
Zmago na gostovanju v Zagorju
so drago plačali, saj zaradi
poškodb, dobljenih v Zagorju,
nista nastopila Miran Emeršič in
Iztok Fridl, zaradi rumenih kar-
tonov pa Robert Kristofič in Igor
Perkovič. Že od prej pa je bil
poškodovan Aleš Gerečnik. Toda
to Kidričanov ni zmotilo, da ne
bi slavili nove zmage. Srečanje so
pričeli previdno. Kljub temu pa
so bili boljši in imeli terensko
iniciativo. Gostje so se dobro,
predvsem pa organizirano bra-
nili ter iskali svojo priložnost v
hitrih nasprotnih napadih preko
dobrega Spasojeviča. Borut Ko-
lar je imel dve priložnosti, toda
ni bil dovolj natančen.
V	nadaljevanju srečanja so
domači zaigrali še bolje. Rezultat
tega je tudi zadetek mladega An-
tona Habjaniča v 60. minuti.
Gledalce v Kidričevem je malce
zastal dih v 70. minuti, ko je gos-
tujoči igralec Spasojevič iz
prostega strela zadel prečnik. Na
srečo domačih pa se je žoga od-
bila v polje. V 77. minuti je
Krašovec dosegel še drugi zade-
tek za Kidričane in kazaalo je, da
je odločitev o zmagovalcu padla.
Toda gostje so uspeli rezultat
znižati v 86. minuti iz
enajstmetrovke. Zadnje minute
so bile zelo razbiu-ljive, toda
rezultat se ni spremenil in no-
gometaši Aluminija so skupaj s
svojimi navijači proslavili
pomembno zmago.
V	soboto bodo Kidričani
ponovno gostitelji - tokrat ekipe
Jadran Šepič.
Danilo Klajnšek
RUDAR TRBOVUE -
DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Holešek (62)
DRAVA: Lešnik, Koren
(Čeh), Fanedl, Pučko, Kara-
novič. Vršič, Križanič, Pranjič,
Emeršič, Volk, Poznič.
Nogometaši ptujske Drave so si
na gostovanju v Zagorju obetali
vsaj točko, kajti nasprotnik vsaj
na papirju ni tako močan. Toda
doživeli so minimalen, vendar
zelo boleč poraz. Srečanje se je za
Ptujčane dobro pričelo. Imeli so
igro v svojih nogah, predvsem pa
je njihova igra delovala bolj or-
ganizirano, pa tudi borbeno.
Trboveljski nogometaši se niti
niso preveč trudili z igro v na-
padu. V 15. minuti je tokrat
izredno slab sodnik Žerak
naredil eno izmed številnih na-
pak na tem srečanju. Milan
Emeršič se je po napaki domače
obrambe sam znašel pred
domačim vratarjem. Na robu
kazenskega prostora ga je zrušil
domači obrambi igralec Buovski,
vendar je piščalka sodnika ostala
nema. V 23. minuti po je
predložku Fanedl Zoran Volk z
razdalje petih metrov ni uspel
premagati domačega vratarja. Do
konca prvega polčasa so lahko
gledalci videli nekaj res grobih
prekrškov domačih igralcev.
Prvo polpriložnost v drugem
polčasu so imeli ptujski no-
gometaši, vendar je domača
obramba dobro posredovala. V
prvem malo resnejšem napadu pa
so domači nogometaši prišli do
vodstva. Kapetan Rudarja Igor
Holešek je izkoristil nepazljivost
gostujoče obrambe in zadel
vratarjev levi spodnji kot. V 68.
minuti so Ptujčani ostali brez
Zorana Volka, ki ga je sodnik
prestrogo izključil, domnevno
zaradi udarjanja brez žoge. Bili
smo bliže temu dogodku in la-
hko mimo zapišemo, da to ni
res! V 74. minuti je Milan
Emeršič prodrl v domači kazen-
ski prostor, z leve strani močno
streljal, toda domači vratar je bil
na pravem mestu. Tri minute
kasneje je polpriložnost imel
Poznič, vendar je žoga zadela v
glavo enega obrambnega igralca
domačih. V 85. minuti je bil
naprej storjen prekršek nad
Emeršičem, sodnik tega ni želel
videti, toda potem je igralec
Drave naredil neumnost in s ko-
molcem udaril domačega igralca
ter prejel rdeči karton. Izgubiti
srečanje in še dva igralca je bila
prevelika cena tega dokaj slabega
nogometnega srečanja.
V naslednjem krogu no-
gometaši Drave gostujejo v
Šmartnem.
Danilo Klajnšek
I. RAZRf D MNZ PTUJ
9. krog: Boč - Eltehšop R. 1:1,
Bistrica - Gorišnica 1:1, Domava
-	Gerečja vas 2:0, Središče -
Slovenja vas 2:2, Videm - Ha-
jdina 1:1, Pragersko - Stojnci 3:4.
1.D0RNAVA	9 8 1 0 30:5 25
2.	GEREČJA VAS 9	6	2	1 17:8 20
3.	STOJNCI 9	6	0 3 17:17 18
4.	HAJDINA 9	5	2	2 28:9 17
5.	SLOVENJA VAS 9	4	4 1 18:8 16
6.	SREDIŠČE 9	3	2	4 31:27 11
7.	VIDEM 9	3	2	4 16:16 11
8.	ELTEHŠOP RO. 9	3	2	4 14:22 11
9.	BOČ	9	2	2	5 8:12 8
10.	BISTRICA 9 2 1 6 7:18 7
11.	PRAGERSKO 9 2 0 7 13:39 6
12.	GORIŠNICA 9 0 3 6 6:24 3
Pari 10. kroga: Boč - Središče,
Eltehšop R - (^rišnica. Slov. vas
-	Pragersko, Hajdina - Dornava,
Stojnci - Videm, Ger. vas - Bis-
trica.
MNZ PTUJ - II.
RAZRED
8. krog: Polskava - Grajena 1:1,
Mladinec - Ormož 3:1, Hajdoše -
Podvinci 5:0, Apače - Pago Lesk-
ovec 3:4, Markovci - Bukovci
2:1.
1.	MLADINEC 8 7 0 1 22:5 21
2.	PAGO LESKOV. 7 5 0 2 18:10 15
3.	ORMOŽ 7 4 1 2 20:13 13
4.	HAJDOŠE 7 4 12 14:9 13
5.	APAČE 8 4 13 15:15 13
6.	POLSKAVA 7 4 0 3 15:10 12
7.	GRAJENA 6 3 0 3 15:17 9
8.	TRŽEČ 7 2 2 3 10:14 8
9.	MARKOVCI 8 2 0 6 12:20 6
10.	BUKOVCI 6 1 1 4 12:13 4
11.	PODVINCI 7 0 0 7 5:28 O
Razpored tekem 9. kroga:
Pago Leskovec - Polskava, Buk-
ovci - Mladinec, Ormož - Apače,
Podvinci - Tržeč, Grajena - Ha-
jdoše.
S. Mlakar
24-ZA RAZVEDRILO
23. OKTOBER 1997 - TEDNIK
TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
ZA KRATEK CAS - 25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kateri pevec je na
sliki. Izrcžite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkuija Ptuj
podarili zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi dnevi
na fotografiji Olivia Newton
John, je ugotovila Aleksandra
Krunič, Biš 3, Trnovska vas.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo.Tednika, p.p. 95,2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 30. oktobra.
Reševalec:.
Naslov:_
Ime pevca:
LVJZEK
Dober den vsoki den! Totopisaje se
je rodilo v pondelek vjutro okoli
osme vure. Okoli voglov se kak štora
močka jutranja megla vleče, ki jo
prek brega sunce napoda. V grabo se
skoro nič ne vidi, zgleda glih tak
kak, da bi doline morje prepravilo.
Ja, ja, prova jesen je prilezla v
deželo. Gorice so že skoro čista proz-
ne in grozdeki čokajo samo še na
pozne, posebne, jagodne in ledene
trgotve, s kerih tokšno vino teče, da
se lahko samo oblizovleš.
Na Ptuji se tudi vinska vojna
kunčuvle. Pa ne samo tista med
Marprogom in Ptujom, pač pa tudi
tista okoli odkupa letošjega grozdja.
Gužva bla toka, ke so enim živci po-
pustili in so se tudi malo sprešali
med seboj. Je hujdič, če klet in preša
ne folgata predelati in spiti tokšne
na žalost boj redke bogate vinske le-
tine. Letos so še škorci pijani odleteli
v južne kraje, tak so se grozdja na-
zobali in mošta napili. Pa za-
klučimo letošjo trgotev spozdrovom:
"Nega več žganice, nega več povitice
in nega več prašiče. Ostole so samo
še naše Mice."
Včeraj sma bla z Mico na Zahvali
jeseni v Juršincih. Prav lepo so toto
prireditev pripravili. Kraljice so
tudi same fejst dekline, tak ke bi si
človik še kero domu gna. Zgleda, ke
so sadovi jeseni na juršinskem konci
bogato in dobro obrodili, saj so lidje
na prireditvi fejst jeli in še boj pili,
lepa pa bla tudi razstava dobrot na
cerkvenih oltorih v farni cerkvi sve-
tega Lovrenca, ki so ga pre negda na
ražnji spekli in mučili in je potli za-
volo toga mučenik oziroma svetnik
grota. Tudi moja Mica mene večkrot
zmuči, spekla me glih še neje in zaj
ne vem, se mi obeta svetništvo ali ne.
V totem novem sistemi smo se fejst
posvetničili, saj mamo držovne in
občinske svetnike, ki o naši usodi
odločajo, nam duše špičijo in fkuper
s poslanci nebesa in pekel že na
zemlji delajo.
Moren hitro zaklučiti. Sosid Juže
me zove, da mu krava koti in mu
moren iti tele na svet spravti. Če bo
bikec, bo ša v mesnico, če bo telička,
pa bo za plemen.
Pa srečno! Veš plemenjok
LUJZEK
ZAPLETENE
ZANKE
SLIKOVNA KRIŽANKA
RftBiO
TEDMiK
mi
ŽUŽELKA
TOPUH
KRAJEV
LADJAR
ONASSIS
SAMICA
ČEBELAH
NEPRO-
ESIO-
NALEC
PRIROOA
VRAČ
SESTAm
m
msm
SEVUE
IZ OGNJA
PISATEU
(JOSIP)
ČASO^/NA
MERA
ROPG^nJA
NAŠA
IGRALKA
RINA
INKOVSKI
VLADAR
DEL
VODOVODNE
NAPEUAVE
PEVEC
COLUNS
RSANA
TROPSKA
PAPIGA
Poslušanje glasbe lahko predsta-
vim kot potrebo, in če človek ne
poteši, iK)trebe je nezadovoljen.
V osnovi je potreba psihofizični
občutek pomanjkanja nečesa in
zato vam predlagam, da čim več
poslušate glasbo, pa boste zado-
voljni.
Trije bratje pod imenom HAN-
SON so v letu 1997 naredili pravi
"boom" na najstniški sceni z albu-
mom Middle of Nowhere. HAN-
SON tokrat izvajajo pop/rock bala-
do I WILL COME TO YOU
()K)t()K)IOi katere producenti so
člani skupine The Dust Brothers.
Irska ima ob pojoči družini Kelly
Family še eno skupino, THE
CORRS, ki jo sestavljajo le širši
člani družine. Leta 1995 smo spoz-
nali prvo uspešnico skupine THE
CORRS z naslovom Runaway, ob
koncu leta 1997 pa ji sledi še ena
prijetna popevka z naslovom
ONLY WHEN I SLEEP
Kanadska pevka ALANNAH
MYLES je kot najboljša nova pev-
ka za pesem Black Velvet leta 1990
dobila najvišje glasbeno priznanje
grainmy. ALANNAH je v nadalje-
vanju kariere zelo nihala v formi
in je tudi zamenjala založbo. Novi
projekt gospe MVLES se imenuje
BAD FOR YOU	^e pa za
sodobno ročk pesem, kakršne tre-
nutno zažgejo predvsem pri pos-
lušalcih v ZDA!
DURAN DURAN je sicer britan-
ski band, a se je z novo zgoščenko
Medazzaland medijsko popolno-
ma posvetil ameriškemu trgu. Du-
ranovci vnašajo v svojo glasbo
elektro efekte in ti so tudi dobro
zaznavni v njihovi novi skladbi
ELETRIC BARBARELLA
()K)K)K)? ki je odigrana tudi pod
rahlim vplivom popularnih rit-
mov dueta Savage G^den.
Britanski band DEPECHE
MODE se je najbolj proslavil s te-
mile albumi: Speak and Speal,
People are People, Master and Ser-
vant, Music for the Masses, Viola-
tor, Songs of Faith and Devotion
in Ultra. Vprašanje, ki me muči,
pa je, ali bo band kmalu izdal pa-
ket največjih uspešnic. DEPE-
CHE MODE so pripravili razpoz-
navno pesem USELESS (^(BM^,
ki so jo sneli z odličnega letošnjega
albuma Ultra.
CHINA BLACK je londonski regi
duet, ki mu je leta 1995 uspel pre-
boj s spevnima skladbama Sear-
ching in Starš. Založba Polydor
pošilja vroči duet v ogenj z novo
skladbo EMOTIONS	ki
ji bo prej kot kvaliteta pomagala k
uspehu dobra TV promocija v naj-
popularnejši glasbeni televizijski
oddaji Top of the Pops.
Avstralska pevka DANNII MI-
NOGUE je trenutno populamejša
od svoje bolj poznane sestre Kylie.
Sodobni plesni ritmi so čudoviti
DANNIII pisani na kožo, saj se to-
krat predstavlja z melodičnim
drum & bass komadom EVERY-
THINGIWANTED
OLIVE je študijsko-plesno orien-
tirana skupina, ki se lahko pohvali
s super plesnim hitom You're not
Alone. Svoj ugled bo trio OLI\'E
poizkušal ohraniti s komadom
MIRACLE	kije na novo
zmiksan in izdan!
Pri vrhu popularnosti rap izvajal-
cev je gotovo tudi skupina BONE
THUGS N'HARMONY, ki je v
avgustu izdala zgoščenko The Art
of War in so jo prodali že v več kot
milijonu kopij. Kratica skupine je
kar BTNH in ljubiteljem rap glas-
be bo gotovo všeč komad IFICO-
ULD TEACH THE WORLD
(^leMBl^, saj ga spremljata
odlična harmonija ter izredno pos-
lušljiv mehki rap.
PUFF DADDY je izredno zapos-
len kot raper, producent in mana-
ger svoje založbe. Tokrat PUFF
sodeluje z NOTORIOUS B.I.G.-
jem v komadu BEEN AROUND
THE WORLD (Ponov-
no sta izvajalca poiskala inspiraci-
jo v 80. ter glasbeno podlago vzela
iz komada Let's Dance pevca Da-
vida Bovvieja, medtem ko sta na-
pev ukradla Lisi Stansfield.
Konec pa posvečam novostim z
rap scene. Te so: Avenues - RE-
FUGEE CAMP ALLSTARS,
Men of Steel - SHAQUILLE O'-
NEAL & ICE CUBE & B. REAL,
It's Allright - QUEEN LATI-
FAH, Feels so Good - MASE, It's
Like that - RUN D.M.C. & JA-
SON NEVINS, Whoomp Who-
omp - DJ POOH, Me & My Crazy
World - LOST BOYZ, Firm Biz -
NAS & FOXY BROWN, So Good
- DAVINA & REAKWON &
WU-TANG ČLAN, Moum you til
I Join you - NAUGHTY BY NA-
TURE.
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
POPULARNIH 10
1.	Candle in the Wind;
Something about the
Way you Look Tonight
-	ELTON JOHN
2.	As Long as you Love
me
-	BACKSTREET BOYS
3.	Anybody Seen my
Baby
-	ROLLING STONES
4.	Barbie GirI
-AQUA
5.	Got Til it's Gone
-	JANETJACKSON
6.	Tubthumping
-	CHUMBAVVAMBA
7.	The Drugs don't
Work; Bitter Sweet
Symphony
-	THE VERVE
8.	Just for you
-	M-PEOPLE
9.	4 Seasons of Loneli-
ness
-	BOYZ II MEN
10.	Ouanto Amore Sei
-	EROS RAMAZZOTTI
^^ prodajalna
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.0.0
PTUJ
c^Mladi doDisniki
POŽAR
V sosednji ulici je bil gospod s
priimkom Kampl. Doma ima tudi
avto šolo. Nekega jesenskega
večera je šel v klet ter zakuril v
centralni peči, nato pa je odšel k
počitku. Nenadoma je zavohal
dim. Požar se je pričel v kleti.
Vzrok za požar je bil premog, ki je
ležal moker na kupu. Kakor hitro
je mogel, je poklicd gasilce. Gasil-
ci so prihaj^i iz vseh strani. Dim
se je dvigal in opazili smo ga vsi.
Ko so gasilci požar pogasili, je bilo
vse videti kot kup smeti, vendar
požar ni uničil vsega. Ostalo mu je
vsaj del stanovanja.
Anja Fridl, 5. b,
OŠHcgdina
NEVARNA
IGRA
Bil je vroč avgustovski popoldan.
Zaradi neznosne vročine so se
ljudje zadrževali v hišah in vas je
bila kot izumrla. Le tu in tam je
zvok posameznega avtomobila
pretrgal tišino. Še živali so si poi-
skale hladno senco. Sam sem na
terasi domače hiše bral knjigo.
To popoldansko enoličnost je
predramilo zavijanje gasilske sire-
ne. Nekako grozeče se je zarezala v
srce in prestrašen sem odhitel na
balkon, da morda opazim, kje je
kakšen dim. Vas je naenkrat ožive-
la. Člani domačega gasilskega
društva so z vsemi prevoznimi
sredstvi dirjali proti gasilskemu
domu. Tudi oče in brat, ki sta
člana tega društva, sta že bila na
poti. Ljudje so se zbirali v gruče in
željni čakali prvega obvestila o
požaru. Sosed je povedal, da so v
sosednji vasi otroci kadili in zane-
tili požar. Da jih ne bi opazili sta-
rejši, so se skrili v domači skedenj,
kjer so bile bale s krmo in slamo.
Odvrgli so žarečo vžigalico, ki je v
trenutku povzročila strašen požar.
Nekaj časa so poskušali sami gasi-
ti, a jim nikakor ni uspelo.
C^ečene in omamljene so jih rešili
prvi sosedje.
Odpeljal sem se na prizorišče
požara. Srce mi je močno razbijalo
in solze so mi zameglile pogled.
Gasilci, bili so tudi iz drugih
društev, so poskušali zavarovati
sosednje hiše in rešiti, kar se je
rešiti dalo. Z občudovanjem in po-
nosom sem zrl na te može, ki so se
pogumno in neustrašno spoprijeli
z ognjem. Niti kančka strahu ni-
sem opazil pri njihovem delu.
Uspelo jim je rešiti stanovanjsko
hišo in kmalu je bil požar ukročen.
Bolj kot za imetje je ljudi skrbelo
za otroke, ki so jih odpeljali v bol-
nišnico. Kmalu je prišlo obvestilo,
da ni z njimi nič hujšega. Vsi so si
oddahnili.
Takrat sem sklenil, da se tudi
sam včlanim v gasilsko društvo. In
res. Danes je že devet let, odkar
sem član Gasilskega društva Haj-
dina. Res je, da še ne gasim
požarov, toda izpopolnjujem se v
znanju in gasilski tehniki. Hodim
na tekmovanja in druge akcije.
In še enkrat bi povedal: Gasilci
smo humani in plemeniti ljudje!
Pomagamo pri različnih akcijah,
za svoje delo pa nikoli ne zahteva-
mo plačila. Naše geslo je: "V službi
ljudstva - na pomoč!"
Mmko Cartl, 8. b,
OŠ Hajdina
PREMIKALNICA
SPOPAD
Q U o R U M
PSIČEK
STOLETNIK
LATINŠČINA
S I J A R I Č
VRATAR
Premikaj zgornje besede drugo nad drugo tako, da dobiš
v treh navpičnih vrstah tri najbolj znana mesta na
jadranskem otoku Braču.
KAJ SE BO PRIKAZALO?
ANAGRAM V STAVKU
SANI KAR pospravi,
kajti na TV bo ob 19. uri
CVETJE V JESENI
Kateri šopek cvetja je povsem enak šopku v senci?
e J? :|0N3S A 3ri3A0 - 'B9?l?nd
'BJHSOd 'JBjadns :V0INlV>IIW3ad - bjiubsu :n>IAVlS
A MVaOVNV - 'BABJBU 'jajBUJB 'BOUBUJ 'MV
'BUJS 'uiip :v>INV?ldX VNAO>inS i3All§3a
26 - POSLOVNA SPOROČILA
23. OKTOBER 1997 - TEDNIK
OB NAKUPU PRIHRANITE
sfroške
obveznega
FIAT MOJ UNO
FIAT IVtAREA Berlina 1.6
FIAT MAREA Berlina 1.8
zavarovan/a
in registracije
Avto Prstec 062 773 - 095
Ob dravi 3a, PTUJ
Avtoservis	069 81 - 987
Franc Makoter s.p., A.TrstenJaka 17, LJUTOMER
TCenl-cp
trgovina in servis
malih kmetijskih strojev
Anton Krajnc, s.p.
2250 Ruj, Črtkova 7, tel. & fax: (062) 773-965, 779-721
motorne žage
škropilnice,
kosilnice, kultivatorji
agregati, tlačni čistilci,
črpalke, obrezovalci,
gozdarski in vrtni program
AVTO SiUA Ko
(Konrad in Roman LAH)
Ro
obvešča bodoče voznike, da prične tečaj CPP v ponedeljek,
3. novembra '97, ob 16. uri v prostorih Ljudske univerze
(nad Kavarno).
Prijavite se lahko po tel.776-274, 778-166 (non-stop), mobitel
041-675-160, in ob pričetku tečaja. Izposojamo literaturo in
organiziramo vse potrebno do izpita.
Plačilni pogoji zelo ugodni! Priporoča se avt« š»i.a Ko R.O
Mali oglasi
D.o.o. V MIROVANJU kupim.
g 041/667750._
DELNICE Petoviaavta in Tele-
koma kupim, g 041/667750.
KOMPLETNO kuhinjo poceni
prodam, -g 776-154._
PRODAM hlevski gnoj. Habja-
nič, Pobrežje 112, Videm.
PRODAM zajce za zakol ali
nadaljnjo rejo, g 775-625.
KOKOŠI, bele, težke 4 kg, po
750 sit za žival, prodam. Rešek,
Starše 23, g 688-138._
PURANE, težke 4 kg, po 1650
sit za žival. Rešek, Starše 23, g
688-138._
TAKOJ zaposlimo KV kuhari-
co-ja in čistilko. Ana, d.o.o.,
Trstenjakova 12, Ptuj, g 771-
593.
^A TrgoAvto
PRODAJALNA Z AVTOMATERIALOM
MAISTROVA UL I PTUJ. tei. 776-333
VEDEŽEVANJE
Oilk(iilesn|o|vih«lMsl
ZDMVJE.KjUUEM.UUBEZEl^DElUlll''
090 43 58
PRODAM suha bukova drva.
Cena 6000 sit za m^. g 751-
267._
ODKUPUJEMO hlodovino bu-
kve, javorja, smreke, češnje,
slive, kostanja jesena... Les ku-
pimo tudi na panju. Informacije
na g 062 301-016._
BETONSKI zidaki dimenzije
25 X 40 X 20 po 90 sit in 12 x 40
X 20 po 78 sit. Šurbek, s.p.,
Poljčane, g 062 825-303.
KUPIM bučnice. Pridem na
dom, g 0609 625-160._
PVC okna, vrata, rolete in
žaluzije izdelujemo in montira-
mo za nove in stare gradnje po
konkurenčnih cenah iz materia-
la evropske kakovosti. Role-
tarstvo Ivan Arnuš, Povodnova
3 - ob Mariborski cesti, Ptuj,
faks in % 062 783-008._
PRODAM telička, starega 10
dni, črno-belega, in breje telice,
črno-bele, A kontrole, g 755-
495._
MANJŠE stanovanje odda-
mo. g 774-6400._
PRODAMO: hiše: 5 km iz Ptu-
ja prodamo novo končano
enostanovanjsko hišo s 150 m^
poslovnimi prostori 5388 m^
SEJEM RABUENIH
VOZIL
Ormoška 31, Ptuj
SOBOTA DOPOLDAN!
zemljišča (možnost žaga, del-
avnica itd.); 2-družinska Sp.
Hajdina, 2-družinska Maistrova;
prenoveljena Belšakova; pol
hiše Budina, starejša z gospo-
darskim poslopjem Sovjak - Vi-
dem ob Sčpavnici; starejša Do-
brina; 1-družinska Hoče; 2-
družinska Zabovci; 1-družinska
Miklavž pri Ormožu; 2-družin-
ska Apače; 1-družinska Lenart;
2-družinska Drbetinci; 1-družin-
ska Levanjci; 2-družinska Zg.
Velovlek; 1-družinska Prager-
sko; 2-družinska Lenart - Jurov-
ska cesta; 1-družinska Ruc-
manci; atrijska Sela itd. Stano-
vanja: 1-sobno Ormoška, 5.
prekomorske - možnost menja-
ve za 1,5-sobno; 2-sobno CMD;
2,5-sobno Rimska ploščad"
2,5-sobno 5. prekomorske, m^
950 DM, 3-sobno Ul. 25. maja -
takoj vseljivo itd. Gostinsko-sta-
novanjski objekti - poslovni
prostori: gostinski lokal relacija
Hajdina - Podiehnik, Rujska
Gora gost. trg. objekt vili. grad.
fazi, zelo ugodno. Grajena,
Orešje - stari del Ruj, Domino
itd. Parcele - kmetije na raznih
lokacijah. Sprejemamo naročila
za vrstne hiše. V ind. coni pro-
damo 5000 m^ zemljišča z dve-
ma hišama. Priporoča se Agen-
cija Vikend, Biš 8/b, Trnovska
vas, g 062 757-110.
IŠČEMO interesente za na-
jem poslovno-stanovanjske
hiše z opremljenim gostinskim
lokalom v pritličju v Ruju,
Ormoška c. 24, za dobo enega
leta z možnostjo podaljšanja
najema. Vse dodatne informa-
cije dobite na g 771-761 med
7. in 15. uro. Gradis-Gradnuje
Ruj, d.d.. Ormoška 22, Ptuj.
PRODAM Opel kadet 1,6, die-
sel, letnik 83, na novo registri-
ran. Cena 2200 DEM; renault 4
GTL, letnik 83, na novo registri-
ran, cena 990 DEM; golf letnik
80, reg. do 6/98, zelo lepo
ohranjen, cena 1900 DEM. g
0609 640-732.
1,17 % mesečno za posojila do 3 mesecev
1,21 % mesečno za posojila do 4 mesecev
1,24 % mesečno za posojila do 5 mesecev
primer: če najamete za tri mesece 100.000,00 tolarjev kredita, vrnete
banki trikrat po 34.118,00 tolarjev.
Nobenih spremenljivk, nobenih inflacijskih tveganj, nobenih skrbi.
SREDO
VSE KAR STE PREJ
NAŠLI V
ŠTAJERSKEM OGLASNIKU
is
POMEMBNEJŠI DOGODKI
IN ZANIMIVOSTI DOMA
IN PO SVETU,
o AVTOMOBILIZEM,
o TURIZEM, FILM, GLASBA.
MODA ŠPORT....
PRI NAJBLIŽJEM PRODAJALCU ČASOPISOV
PREROKOVAnjE
Zaupen pogovor
z vedeževalko.
POKLiČiTE 090 4215
Agencija **DVOJCEK*'
1.	Ce ste osamljeni in razoiorani nikar ne odlašajte,
pokličite agencijo Dvojček, kjer vam bomo
diskretno pomagali poiskati pravega partnerja.
Članarino brezi)lačna^
2.	Vdovec, 45 let/lepo hišo, avtom, materiabo
preskrbljen išče pošteno žensko za resno zvezo.
3.	Hazočaran očka, 25 let, s svojo hišo in avtom,
romantik, išče dekle ali mamico od 23 do 28 let,
ki bo prišla k njemu in pregnalo osamljenost. Ne
robjšdrug^a kott^lo srce.
4.	Abrahamec, osamljen vendar prijeten in vitalen,
s svojo hišo, avtom in brez obveznosti, želi po
tej poti spoznati čustveno prijateljico, s katero
bi hodila na izlete in preživlola skupaj prosti čas.
Možna tudi resna zveza.
5.38 letni očka, ločen in zelo razočaran, s kmečkim
turizmom ter materialno preskrbljen, išče pošteno
In pregrostojensb ali mamico za iskreno zvezo.
6.	36 letna mamica s svojo hišo, avtom in dobro
službo išče sebi primernega partnerja za resno
zvezo.
7.	Vdova, 43 let, s stanovanjem, avtom in materialno
preskrbljena, išče simpatičnega moškega za
resno prijateljstvo._ _
8.	25 letna, postavna in kpa rjavolaska, samska in
brez otrok, razočarana, vendar zelo prisrčna in
čustvena, išče romantičnega prijatelja za resno
zvezo.
9. lelenooka, vitka in postavna Slovenka s svojo hišo
v Avstriji, kjer trenutno živi, išče simpatičnega
mošk^a do 55 let za prijateljpo.____
JO. Odkupujemo hlodovino vseh vrst z gotovino po
ugodnih cenah po vsej Sloveniji. Tudi vse vrste lesa
kupimo.
11. Iščemo sodelavce z znanjem nemškega jezika
za prevajanje na domu.

(190-4131
lS6SIT/min.
IŠČEM sobo s posebnim vho-
dom ali starejšo garsonjero.
Možnost sprotnega plačila.
Šifra "Klavdija".
POSODIM do 1000 DEM. Ga-
rancija čeki TR. g 0609 625-
160. □
BISTRO
KLUB
PIZZERIJA
ZAHVALA SPONZORJEM, DONATORJEM IN
SODELAVCEM PRI IZVEDBI 3. MEDNARODNEGA
OTROŠKEGA FOLKLORNEGA FESTIVALA
Zveza kulturnih organizacij Ptuj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k
uspehu našega festivala. Po treh dneh druženja so mladi plesalci iz Avstrije, Slovaške, Hn/aške,
pa tudi slovenski gostje iz Novega mesta in Prosenjakovcev odnesli domov prijetne vtise. Poleg
financerjev festivala - Centra interesnih dejavnosti Ruj, Mestne občine Ruj, Zveze kulturnih
organizacij Slovenije, občin Videm in Kidričevo - so festival omogočili:
Nova Ljubljanska banka - podružnica Ptuj, TALUM Kidričevo, Šolski center Ruj, Emona Merkur
Ruj, Gradiš, Ministrstvo za obrambo - Učni center Ruj, Samobor & Ilec, d.n.o., Nova KB Maribor
- podružnica Ruj, Petovia avto, Avtoservis Dominko, Rujske pekarne in slaščičarne. Kmetijski
kombinat Ruj, Libra, Orinoco, Perutnina Ruj, Petlja, Kmetijska šola Ruj, Mlekarna Ruj, Esart,
OŠ Olge Meglič, Skupnost osnovnih šol Mestne občine Ruj, Dijaški dom Ruj, Radio-Tednik,
Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Spuhlji, folklorni skupini Lancova vas in Bolnišnica Ptuj.
Posebej se zahvaljujemo družini Hočevar - Gaspari iz Ljubljane, ki je odstopila avtorske pravice
in tako omogočila uporabo motiva slike Maksima Gasparija na festivalskih plakatih in sporedih,
novonastalemu Društvu ustvarjalnih dejavnosti Ruj za oblikovanje scene na osrednji festivalski
prireditvi v dvorani Center in gospodu Tinčku Ivanuši, ki je obiskal festival s kamero.
In na koncu še prisrčna hvala gledalcem, majhnim In velikim, ki so na vseh petih
prizoriščih prispevali tisto, kar si so mladi na odru najbolj želeli: prijazen sprejem in
glasen aplavz!
o podrobnostih povprašajte v Odseku kreditiranja
prebivalstva tel.: 062 772 635, agenciji Videm tel.;764 121,
agenciji rSova vas tel.: 775 269, agenciji Breg tel: 771 352,
agenciji Gorišnica tel.: 708 050, in agenciji Zavrč tel.: 761 115.
^^Nova KBM
Podružnica P T O J
C^ LADACENTER JAGODIC
2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540
od ponedeljka do petka od 8. do 16.30 ure, v soboto od 8. do 12. ure.
SAMARA NIVA
od 11.290 DEM od 15.910 DEM
KARAVAN
12.330 DEM
TEDNIK - 23. OKTOBER 1997
OGLASI IN OBJAVE - 27
Za vamelše rolkanje
V prizadevanjih, da bi rolkarje, ki jih je zadnje čase tudi pri nas vse več, spravili s cest in pločnikov, kjer nas
že skoraj ogrožajo (in so ogroženi), so v Podjetju Albin Promotion skupaj z županom kidričevske občine Alo-
jzom Šprahom in ravnateljem kidričevske šole Brankom Tonejcem minuli konec tedna predstavili prvo doma
izdelano stezo za rolanje in rolkanje.
v parku mladosti na otroškem
igrišču v Kidričevem so postavili
nekaj različnih stez, na katerih so
skoraj ves petek, 17. oktobra, svoje
spretnosti ob zvokih popularne
glasbe predstavljali mladi spretneži
iz Maribora in Ljubljane. Nad novi-
mi stezami so bili poleg številnih
otrok in mladine navdušeni tudi
podžupan mestne občine Ptuj Ivan
Jurkovič, komandir Policijske pos-
taje Ptuj Silvester Skok, kidričevski
župan Alojz Šprah, nekateri
predstavniki sosednjih občin ter
drugi gostje, skratka vsi, ki si želijo
urediti ustrezen, predvsem pa var-
nejši prostor, kjer bi lahko mladi ob
rolkanju v duhu časa po mili volji
sproščali svojo energijo.
Direktor firme Albin Promotion
iz Lovrenca na Dravskem polju Al-
bin Brenči je povedal, da so prve
domače prototipe stez po vzoru ita-
lijanske firme Attack izdelali v naje-
tih proizvodnih halah v kidričevs-
kem Talumu in že med razvojem je
zanje vladalo veliko zanimanje tako
doma kot na tujem, kjer je sicer pos-
tavitev takih in podobnih igrišč že
skoraj vsakdanjost.
M. Ozmec
Mladina in odrasli so z zanimanjem opazovali spretneže na prvih doma izde-
lanih stezah za rolanje in rolkanje.	Foto: M. Ozmec
Rekorden h/di pridelek
vrfnitt in polišan
V začetku tega tedna so v Vinarstvu Slovenske gorice - Ha-
loze prevzeli že večje količine grozdfa, kot so napovedovali
naivečji optimisti. Do torka so predelali že okoli 420 vago-
nov, pričakovali pa so še kakih petdeset vagonov ali več.
Neverjetne količine grozdja in mošta so seveda povsem za-
polnile vse zmogljivosti kleti, zato so morali začasno ustaviti
prevzem grozdja, za precejšnje količine mošta pa poiskati
prostor v drugih kleteh.
v ptujskem Vinarstvu je bilo minuli teden tako rekoč iz-
redno stanje, prav tako med pridelovalci grozdja, ki so se
bali, da svojega pridelka ne bodo mogli prodati, kot
vemo, pa so tudi sodi v zasebnih kleteh povsem polni.
Vodstvo ptujske kleti še vedno poudarja, da bodo prevzeli
sleherni kilogram grozdja, vendar napovedujejo za pri-
hodnjo sezono na tem področju drugačen red. Sicer je
res, da se je količinsko rekorden letnik pojavil znova po
15 letih, vendar so že lani prevzeli precej več grozdja kot
prejšnja leta. Poleg večjega pridelka je vzrok za to gotovo
tudi v vse težji prodaji vina. V torek še niso povsem na-
tančno vedeli, kdaj bodo znova prevzemali grozdje od
zadružnih kooperantov, zagotovili pa so, da zagotovo sre-
di ali konec tedna. Redna trgatev letnika 1997 bo tako
zagotovo končana do konca tega tedna.
S tem pa vinogradniških opra-
vil še ne bo povsem konec, saj
čaka še nekaj posebnih trgatev,
seveda za vrhunsko kakovost
vina. V prejšnji številki smo po-
motoma zapisali, da bo potrebno
letos minimalno dosladkati
grozdje poznih trgatev, kar seve-
da ne drži in je šlo za napako v
izražanju, na kar so nas opozorili
strokovnjaki ptujske vinske kle-
ti. Dosladkati je potrebno mošt
iz grozdja poznih sort, kot sta
predvsem laški rizling in šipon.
REKORDI TUDI
PRI DRUGIH
Hskarna,grafični skdio
vii90\nik29s>t kope "^''^^jiss^sif
oeeset tisk ^^^^''ozličnih
fiskkoleckjrjevrsvojosliko^^
(gasilski koledar)
300 žepnih koledarčkov
samo 5SOO sit
Roman EKART s.p.
Sp. Jablane 19, CIRKOVCE
Tel. 062/792-132, mtel:0609/647-580
PRIDELKIH
Letošnja kmetijska sezona pa
je postregla z neobičajno visoki-
mi pridelki tudi pri drugih kme-
tijskih kulturah. Že med letom
so morali prehehati prevzemali
kumarice, saj so prevzete
količine hitro dosegle s predelo-
valno industrijo dogovorjene.
Prejšnja leta so nasadi kumaric
kljub izdatni zaščiti hitro pro-
padli, letos pa so ostali zeleni in
bogato rodili ne glede na zaščito.
Količinski problemi so se poja-
vili pri rdeči pesi, v Kmetijski
zadrugi Ptuj pa menijo, da je bo
nekaj še mogoče prodati. Sicer
pa za naslednje sezone predvide-
vajo nekoliko manj težav, saj bo
začela delati zadružna hladilni-
ca, kjer bo mogoče pridelke pa-
kirati in jih tako ponuditi
kupcem neposredno.
Izredno stanje je bilo minule
dni tudi pri prevzemu koruze.
Naložene traktorske prikolice so
ure in ure čakale pred prevzem-
nim mestom, ki je v Tovarni
močnih krmil KK Ptuj. Kme-
tijska zadruga Ptuj namerava od-
kupiti okoli 3 tisoč ton koruzne-
ga zrnja, do ponedeljka pa so ga
prevzeli že 2.300 ton, seveda pa v
tem času vozijo v TMK tudi ko-
ruzo z njiv Kmetijskega kombi-
nata. Akontacijska cena letošnje
koruze je 16 tolarjev, zadruga pa
si prizadeva pridobiti nekaj
državnih sredstev, tako da bi pri-
delovalcem pokrili stroške pri-
delave, ki znašajo 19 do 20 tolar-
jev.
VEČ REDA PRI
SPRAVILU
PRIDELKA
Najmanj težav je pri spravilu
sladkorne pese, čeprav bo tudi tu
prišlo v prihodnjih letih do spre-
memb. Predstavniki KZ Ptuj so
se namreč pred kratkim pogo-
varjali s predstavniki večinske-
ga, tujega lastnika Tovarne
sladkorja Ormož iz Nizozemske.
Nizozemci so poudarili, da si
želijo še tesnejšega sodelovanja s
tako organiziranimi zadrugami,
kot je KZ Ptuj, obenem pa so na-
povedali nujnost večje pridelave
sladkorne pese v Sloveniji.
Proizvodnjo sladkorja v ormoški
tovarni nameravajo povečati s
sedanjih 55 na 85 tisoč ton, pri
tem pa uvesti drugačen način
spravila pese. Na Nizozemskem
in drugod v Evropi namreč ne
poznajo deponij za sladkorno
peso, saj se kakovost pridelka
tam zmanjšuje, pač pa poteka
spravilo po natančno določenem
redu. Vse kaže, da se bomo mo-
rali tudi na področju spravila
kmetijskih pridelkov v nas-
lednjih letih še marsikaj naučiti.
J. Bračič
ORMOŽ • Jutri ob 19. url bo v
grajski dvorani koncert pianistke
Metke Žižek, profesorice klavirja
v glasbeni šoli Ormož. Izvajala
bo dela Bacha, Beethovna in
Mendelssohna. Glasbeni večer
bo obogatila tudi poezija slo-
venskega pesnika Pavla Golie v
interpretaciji Darje Kosi. Vstopni-
ce so naprodaj v knjižnici med 9.
in 16. uro ter uro pred koncer-
tom. Koncert organizira Knjižnica
F. Ksavra Meška, Ormož.
PTUJ • V petek in v soboto, 24.
in 25. oktobra, bo ob 20. uri v gle-
dališču plesna predstava Plesni
projekt"..." v izvedbi Nine Meško
in Gregorja Kamnikarja.
SLOVENSKA BISTRICA • Za-
vod za kulturo Slovenska Bistri-
ca, Knjižnica dr. Josipa Vošnjaka
in Dolenjska založba Novo mes-
to vabijo na predstavitev knjige
Popotovanje gostača Gregorja,
prve knjige iz trilogije Ignaca Ka-
menika, ki bo v petek, 24. ok-
tobra, ob 18. uri v viteški dvorani
gradu. Kulturni program bodo iz-
vajali profesorji Srednje glasbe-
ne šole Maribor, na predstavitvi
pa bodo sodelovali še urednik
Franci Šali, prof. dr. Janko Čar
ter delavke Knjižnice dr. Josipa
Vošnjaka in Zavoda za kulturo
Slovenska Bistrica.
SLOVENSKA BISTRICA • V
viteški dvorani gradu bo v sobo-
to, 25. oktobra, ob 19. uri znova
nastopila francoska pianistka Ve-
ronigue Thual-Chauvel iz Lan-
gonneta v Bretanji. Predstavila
se bo z nekaterimi deli D. Scarlat-
tija, J.S. Bacha, L. van Beethov-
na, F. Schuberta in F. Liszta.
LENART • V razstavnem salonu
galerije Konrada Krajnca v Lenar-
tu so na ogled slike akademske-
ga slikarja Bogdana Čobala iz
Maribora, s katero je galerija
Krajnc napovedala živahen je-
senski del letošnje sezone.
MARKOVCI • V šolski avli je do
konca meseca na ogled razstava
likovnih del male Groharjeve ko-
lonije.
PTUJ • V Blagovnici je na ogled
prodajna razstava slik Vilija
Gašpariča iz Podgorcev.
PTUJ • V galeriji Drava so še na
ogled fotografije prim. mag. Ra-
faela Podobnika.
KINO ORMOŽ • V nedeljo bo
ob 18. in 20.30 uri na sporedu
film Jurassic Park, Nekaj je
preživelo. Prodaja vstopnic pol
ure pred predstavo.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna bo ob 18. in 20. uri na spo-
redu film Letalo prekletih. Od 28.
oktobra do 2. novembra pa bo
na sporedu film Hitrost 2.
Z AVTOM TRČIL V
PEŠCA
v Pod ložah pod Rujsko Goro je
v ponedeljek, 13. oktobra, nekaj
pred 8. uro voznik osebnega avto-
mobila, 27-letni Leopold V. iz Skok
pri Mariboru, z vozilom trčil v levo
nogo 41-letnega Stanislava C. iz
Juršincev, ki je pešačil ob desnem
robu lokalne ceste. Pešca je odbilo
po nasipu, trčil je v prometni znak
in obležal hudo ranjen.
NA PARKIRIŠČU
ZADELA V PEŠKI
v četrtek, 16. oktobra, ob 10.45
je na parkirišču blizu samopos-
trežne trgovine MIP v Kidričevem
voznica osebnega avtomobila, 34-
letna Zdenka H. iz Cirkovc, med
vzvratno vožnjo trčila v peški, na-
jprej v levi bok 69-letne Angele K.,
ob njej pa je hodila 74-letna Štefka
H., obe iz Kidričevega. Obe ženski
sta padli po asfaltiranem parki-
rišču, pri tem pa sta se Angela K.
hudo, Štefka H. pa lažje ranili.
POŽAR NA
MONTAŽNEM
SKLADIŠČU
v noči s 15. na 16. oktober nekaj
minut pred polnočjo so začeli go-
reti leseni montažni elementi,
pripravljeni za sestavo montažne
skladiščne dvorane v Rajšpovi ulici
v Ruju, last Marjana K. iz Ruja. Po-
leg montažnih elementov je
povsem uničeno tudi ostrešje.
Škodo so ocenili na okoli 2 milijona
tolarjev. Policisti in kriminalisti UNZ
Maribor vzroke požara raziskujejo.
ZASEGLI PIŠTOLO IN
NABOJNIKA
Na mejnem prehodu v
Gruškovju so v torek, 14. oktobra,
ob 17. uri policisti pregledali
osebni avtomobil z nemško re-
gistracijo. Pri sopotniku, nemškem
državljanu M.G., so našli pištolo z
dvema polnima nabojnikoma.
Orožje so zasegli, M.G. pa poslali v
postopek pri sodniku za prekrške.
PO NESREČI ODŠEL
v petek, 17. oktobra, ob 18.40 je
od Ruja proti Ornhožu neznanec
vozil osebni avto po magistralni
cesti skozi naselje Borovci. Pri hiši
št. 23 je pripeljal na odsek,
označen z opozorili 'delo na cesti',
zato je voznik začel zavirati, avto
pa je začelo zanašati z ene na dru-
go stran ceste. Za tem ga je zanes-
lo na desno in s ceste na
gradbišče, kjer je trčil v kup gramo-
za. Avto se je pri tem zasukal za
180 stopinj in po nekaj metrih
drsenja zadel delavca, 47-letnega
Žarka A., ki je padel in se potolkel.
Potem je avto zadel še drugega
delavca, 27-letnega Mirka M. iz
Ruja, ki je bil pri tem hudo poško-
dovan. Voznik je po nesreči stopil
iz avta in odšel v neznano. Policisti
so kmalu ugotovili, da gre za 52-
letnega Vladimirja K. iz Središča ob
Dravi, ki so ga našli na domu in se
z njim pogovorili.
ZALOTILI TUJE
PREPRODAJALCE
Na parkirišču avtobusne postaje
v Ruju so v petek, 17. oktobra,
ptujski policisti legitimirali štiri
državljane Poljske, ki so prodajali
tekstilne in druge izdelke. Ugotovili
so, da so Poljaki pripeljali blago v
Slovenijo, ne da bi plačali carino.
Prav tako niso pojasnili izvora
predmetov, zato so policisti blago
zasegli in jih zaradi suma carinske-
ga prekrška napotili k sodniku za
prekrške.
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Po lokalni cesti od Polenšaka
proti Dornavi se je v nedeljo, 19.
oktobra, okoli 17. ure peljal z
osebnim avtomobilom 56-letni Kari
P. iz Maribora. V križišču pred Dor-
navo je neprevidno zapeljal na
prednostno cesto in trčil z osebnim
avtomobilom, ki ga je vozil 26-letni
Uroš P. iz Celja. V trčenju se je
hudo ranila sopotnica v avtu Karla
P, 12-letna A.A. iz Maribora.
ZAGORELO V
STANOVANJSKI HIŠI
v Veliki Varnici, občina Videm pri
Ruju, je v soboto, 18. oktobra,
okoli 22. ure nastal požar v stano-
vanjski hiši, last Aleksandra T. iz
Ruja. Zgorela je predvsem notran-
ja oprema, škodo so ocenili na mi-
lijon tolarjev. Vzrok požara še ugo-
tavljajo.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Alenka Ilec, Župečja vas
5 - Domna; Nevenka Lesjak,
Ivanjkovci 85, Ivanjkovci -
Jana; Darja Zamuda,
Volkmerjeva 5, Ptuj - Minjo;
Jasna Kokol, Grajena 55, Ptuj
- Vita; Irena Daks, Sp.
Ložnica 21, Slov. Bistrica -
Martino; Lidija Zadravec,
Runeč 36/a, Ivanjkovci -
dečka; Darinka Kokot, Go-
renjski Vrh 29, Zavrč » dečka;
Bernarda Čeh, Segovci 32,
Apače - Valentino; Klavdija
Lamberger, Na obrežju 13,
Ptuj - Zana; Marija Perger,
Vinski Vrh 21, Ormož - San-
dija; Marjeta Mlinarič, Gomi-
la 42, Kog - Valentino; Marija
Junger, Zg. Leskovec 9, Les-
kovec - Dominika.
POROKA: Milko Panikvar
in Martina Angel, Gerečja vas
102.
POROKE - ORMOŽ: av-
gust: Bojan Novak, Mihalo-
vci 20, in Silvija Kralj, Har-
dek 4 a; Ivo Vočanec, Libanja
20a, in Mihaela Miklič, La-
honci 72; Goran Fafulič,
Frankovci 23, in Suzana Iva-
nuša. Nunska graba 16; Šte-
fan Malec, Šalovci 50, in Leo-
nida Zlatnik, Pušenci 13 a;
Vladimir Praprotnik in Silva
Jaušovec, Mihovci pri Veliki
Nedelji 31; Branko Kuharič,
Lešnica 10, in Marta Munda,
Stanovno 22; Ivan Cimerman
in Andreja Miško, Mali
Brebrovnik 45; I^or Pučko in
Mojca Majcen, Zerovinci 12;
Bojan Kumer in Darja
Sušnik, Žerovinci 33; Stanis-
lav Pintarič, Pušenci 4, in
Alenka Štuhec, Ormož,
Poštna la; september: Milan
Petek, Veličane 60, in Lizika
Šešerko, Moškanjci 93; Franc
Raj h in Irena Kosi, Mala vas
pri Ormožu 28 a; Franc Mi-
horič in Tinka Štuhec, Žvab
15; Željko Krabonja, Miho-
vci pri Veliki Nedelji 70 c, in
Irena Trstenjak, Krčevina 14.
UMRLI SO: Alojz Ko-
lednik. Mah Okič 51, * 1920,
t 10. oktobra 1977, Janez
Vogrinc, Čermožiše 44, ^
1946,1 10. oktobra 1997, Ma-
rija Iljevec, roj. Meznarič,
Aškerčeva ul. 9, Ptuj, * 1923,
t 12. oktobra 1997, Julijana
Lazar, roj. Ržek, Heroja
Bračiča 12, Maribor, 1922,
t 12. oktobra 1997, Milan
Petrovič, Arbajterjeva ul. 10,
Ptuj, * 1944, t 10. oktobra
1997, Marija Forštnarič, roj.
Štrafela, Markovci 85,
1916, t 11. oktobra 1997, Pe-
ter Šegula, Orešje 129, Ptuj,
1915^t 11. oktobra 1997, Ja-
kob Stumberger, Ob Grajeni
9, Ptuj, 1930, t 12. oktobra
1997, Vladimir Ozvald,
Vičava 105, Ptuj,* 1952,1 14.
oktobra 1997, Ivana Pukla-
vec, roj. Trstenjak, Vitan 26,
1918, t 14. oktobra 1997,
Jožefa Golob, roj. Jazbinšek,
Ul. dr. Hrovata 1, Ormož, *
1918, t 13. oktobra 1997, Ja-
nez Gaj št, Podlože 43, 1926,
114. oktobra 1997.