Je'
je-
u-
-
iz Leto II.
u, ^
rjHrticrtfdlza,
BORBA
V Titovem tekmovanja je naš borbeni polet prostovoljno delo, naš način dela tekmovanje in naša pot v boljšo bodočnost so izboljšave, dvig proizvodnje in uspela obnova.
Štev. 23.
Ajdovščina, sobota 15. junija 1946.
Vena 4 — Ure
Eno teto
spoznani
Kdor je proti takojšnji priključitvi celotne Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji, ta gani naše pravice, ta je sovražnik najzvestej-čega demokratičnega zaveznika ljudstva Julijske krajine-.
Dne 12. junija je poteklo eno leto, °akar se je primorsko ljudstvo prvič P° Mikih letih žilave borbe proti sovoznikom svoje svobode vprašalo: -okaj? Zakaj, da, zakaj?
Spomlad leta 1945 je pomenila r°istvo svobode mnogih narodov Ev-r°pe, brez nadaljnjega pa silno zma-Soslavje vsega demokratičnega sveta n<^ strt jem Hitlerjevega in Mussolinijevega fašizma. To spomlad je tudi Ms tv o Julijske krajine prvič v svoji Rodovini ponosno zaživelo v svobodi, v Prepričanju in zavesti, da si je s s.v°jo borbo priborilo pravico, odlo-cati o svoji zemlji. Ves svet se je Vred dobrim letom začel pripravljati j!a to, da vsi narodi, ki so občutili fašizem v njegovem besnenju, skle-nejo neporušen mir, ki ne bo dovolil, bi se kjer koli razbohotila faši-stična osvajalna zver.
P^e 12. junija preteklega leta pa Se je v Julijsko krajino zarezala nova Poteča rana, nova nepozabna krivica. ^ ekje v svetu so se našli ljudje, ki so Postavili hladne račune svojih inte-resov pred vse obljube, pred vse ob-iu.be, pred vsa dejstva, pred voljo fadstva Julijske krajine. In tako je f‘«o do tistih težkih dni sa ljudstvo utijske krajine, ko se je vsakdo iz-,ned nas vprašal: zakaj? In temu vprašanju je sledilo leto neposrednih Ogovorov ljudstvu, leto samih spo-faanj.
. Neusmiljeno razkosana Julijska rujina je s solznimi očmi strmela ‘a osvoboditelji — Jugoslovansko ar-niado, ki je odšla iz Trsta, iz Gorice, z ^rd, ki je odšla s tako zvane cone •4 skoraj vsa, le tam na Krasu je ne-*aj teh naših' junakov ostalo kot živ , 0kaz, da Julijska krajina ni ozem-fat na katerega bi lahko stopil kdor .pi kot okupator, ampak da je zem-2°> kamor lahko pridejo zavezniki zavezniki k zaveznikom in da je 0 semlja, kjer za fašiste ne sme biti Prostora, ker je njeno ljudstvo v bor-t tako z lastno krvjo zapisalo. Toda Mu ni bilo tako. Prvi krivici so sle-druge krivice, cela kopica žalitev Se le nagrmadila proti našemu Ijud-st'°u. Zavezniki so vzeli svojemu naj-JJestejšemu zavezniku v borbi s hla-Uo odredbo oblast iz rok, vzeli so mu Nerodno zaščito, ljudska sodišča, v 'Meno pa dovolili, da se je razbo-ectila ljudstvu sovražna — protifa-s/°ui nasprotna uprava, dalje, da se fa ustanovila razbojniška, da, lahko rečemo razbojniška civilna policija. Tako je bilo po 12. juniju lanskega eta pa do danes v coni A. Vendar Ihdstvo ni izgubilo vere v zmago pravilne stvari, za katero so krvaveli demokratični narodi sveta. V zadnjem asu, ko so začeli v coni A samovoljna zapirati šole, ukinjevati demokra-lien tisk, ko so padle žrtve iz vrst Pratifašistov, je ljudstvo dvignilo sv°i klic: ali res nameravate zapra-llii n naših očeh svetlo ime zavezni-ali boste res dovolili, da bi se ulijski krajini v korist baratanja z9odila znova krivica?
P istem času pa je cona B zaživela v silnem razmahu, v silnem de-°eneni poletu, v sprostitvi ustvarjal-n,h sil in ob tem dejstvu sta začutili 0ae polovici Julijske krajine še tesneje pri srcu krivico. En dom, eno JUdstvo in vendar taka silna razlika. Nu eni strani borba za kruh, bojazen Pred jutrišnjim dnem, ki prinaša še večjo bedo, neprestana nevarnost Pved fašističnimi provokatorji, ki na-Pudajo pošteno prebivalstvo, katko-malo brezpravno ljudstvo, na drugi S pa toliki uspehi, tako hitri ko-j * v boljše življenje. In vsa ta dej-8 v o so še bolj utrdila naše množice !l JuHjska krajina je z dneva v dan msneje povedala, kako je strnjena, j0 je enotna in da pomeni borba, °d&or in jpoiost v coni A isto, kar
Ljudstvo je odgovorilo na Margottijeva izzivanja
Dames jih ne maramo več! 25 let smo morali gledati fašiste v civilu, fašiste v uniformah in na žalost tudi fašiste v ornatih.
Brezvestni protiljudski reakcionarji so se poslužili najnesramnejšega izrabljanja verskih čustev zato, da bi se otroci klanjali fašistu Margotti-ju in Santiniju. Toda ljudstvo je ta manever protifašistične reakcije razumelo in z ogorčenjem odgovorilo, da ne dovoli, da hi fašisti delili zakramente našim otrokom. Visoka zavednost naših ljudi se je pokazala v splošnem bojkotu odhoda k birmi v Gorico k Margottiju, kamor je odšlo od nekaj 100 za birmo pripravljenih otrok, samo nekaj nad 30 otrok, starši ostalih pa so odločno izjavili, da bodo počakali, da se bo našel pošten škof, ki ni omadeževan s protiljudsko borbo. Prav tako odločno so v protestnem pismu izjavili prebivalci iz Šmarij, okraj Koper; Ne dovolimo, da bi naši otroci prejemali sv, birmo od takšnih škofov, ki imajo umazane ro; ke od naše krvi, ker so blagoslavljali fašistične morije. Enako so napisali
črge, Košane, Idrije, Lucije, Tolmina,, Postojne itd.
Matavunčani so izjavili:	25 let
smo morali gledati fašiste v civilu, fašiste v uniformah in na žalost fašiste v ornatih. Danes ne maramo nikogar več. Prebivalci iz Košane pa so izjavili: Mi smatramo Margottija za vojnega zločinca. Ko je naš narod umiral je on čestital fašistični drhali za pokolje in rope naših ljudi ter za požige naših domov. Zaradi tega, ker smo okusili toliko gorja, ne dovolimo, in tudi naši ljudski oblasti ne pustimo dovoliti, da bi Margotti smel birmati naše otroke!
S tem svojim odločnim zadržanjem je naše ljudstvo pokazalo svojo zrelost. Povedalo je dovolj jasno, da ne pusti izrabljati svojih čustev zato, da bi izdalo svoj boj proti fašističnim osvajalcem. Tako je ljudstvo dovolj jasno odgovorilo tudi gospodoma Margottiju in Santiniju, ki sta sveto računala, da bosta prisilila našega neuklonljivega človeka, da bo poslal svoje otroke v svoji verski poštenosti tistim, ki v svoji fašistični objestnosti izrabljajo celo verske zakra-
Mladinski teden, mobilizacija mladine za obnovo v Titovem tekmovanju
prebivalci iz Gažona, Matuana, So- [ mente za svojo protiljudsko brbo.
Slovenci iz Kanalske doline smo se vzdržali volitev v italijansko konstituanto
Na dan volitev v italijansko konstituanto dne 2. junija so Slovenci in Avstrijci Kanalske doline proglasili abstinenco in se vzdržali glasovanja.
Slovenci v Trbižu in okoliških vaseh so se ta dan zbrali v znak protesta na demonstracije, s katerih so poslali vodji delegacije Julijske Krajine v Parizu tov. Francetu Bevku, predsedniku PNOO za Slovensko Primorsko in Trst, tole pismo:
»Kakor kmo pokazali že za časa poseta Medzavezniške komisije za razmejitev, da hočemo za vsako ceno
pripadati Jugoslaviji, ker so se Italijani naselil tu šele po 1. 1940 in ker smo geografsko in gospodarsko navezani na Jugoslavijo, tako smo to pokazali tudi danes s tem, da smo se vsi Slovenci in Avstrijci vzdržali'volitev v italijansko konstituanto.
Z zaupanjem spremljamo Vaše delo zlasti mi, ki še na poseben način občutimo teror fašističnih hujskačev in onih, ki jih podpirajo. Prepričani smo, da bomo s skupnim prizadevanjem dosegli svoje pravice, t. j. priključitev Trbiža in Kanalske doline k Jugoslaviji.«
pomeni delo, napredek in radost v coni B.
Zadnje leto spoznanj je jasno pokazalo, da nekaterim ni do tega, da bi spoštovali pravice ljudstva in zgodila se je nova, nepozabna krivica. Kakor roparji, ki napadejo popotnika in ga zabadajo z noži, tako se je zgodilo z Julijsko krajino. Eni demarkacijski črti so se pridružile še tri enake, če ne še bolj krivične, toda tudi pod temi udarci ljudstvo Julijske krajine ni klonilo. Morda pozablja svet, da je v borbi za svobodo izkrvavelo v Julijski krajini 46.000 mladih življenj, da je bilo požganih na tisoče in tisoče domov in da Julijska krajina in njeno ljudstvo nista omagali. Ljudstvo, ki je spoznalo svojo pot, ki je na tej poti v lepšo bodočnost toliko žrtvovalo, tudi pred ciljem ne bo klonilo, ker ve, da se ta pot polepša samo s priključitvijo k pravi domovini Jugoslaviji.
V enem samem letu, to je v preteklem letu, je vse ljudstvo Julijske krajine ne enkrat na zborovanjih, na manifestacijah, na kongresih, z delom ali s stavkami povedalo, da je njegova zemlja odtrgala z lastnimi silami od sebe fašistične pijavke in da je jasno povedala, da mora biti ta jugoslovanska zemlja končno priključena k domovini.
Nadalje je povedalo ljudstvo, da danes dobro ve, da je vsakdo, kdor je na kakršen koli način proti takojšnji priključitvi Julijske krajine s Tr-stol k Jugoslaviji, sovražnik ljudstva Julijske krajine. In kdor je sovražnik demokratičnega ljudstva, ta je sovražnik miru, ta je nasprotnik ustvarjanja. Prav razmere v coni A so nam pokazale, kaj prinese ljudstvu Julijske krajine vsaka druga rešitev, kot je priključitev k Jugoslaviji. Ali je mogoče govoriti v svetu o miru, če je ljudstvo brezpravno, (e poedini šovinisti napadajo pošteno prebivalstvo? Ali je mogoče govoriti o miru, če. U civilna policija vdira v stano-
nja, ali je mogoče govoriti o miru, če zapirajo šole, ukinjajo časopise; ali je mogoče govoriti o miru, če se s poštenimi protifašisti polnijo zapori? Ali je mogoče govoriti o miru, če včerajšnji Mussolinijevi hlapci pljujejo našim ljudem v obraz? Kdor ne ve odgovora na to, naj vpraša ljudstvo, naj vpraša tiste tisoče, ki to doživljajo po coni A, in zvedel bo en sam odgovor: Ne in ne in stokrat ne, ker mi vemo, da je tako ravnanje vzbudilo v nas odpor, da so se takrat zbudile naše sile, da je prav tako postopanje rodilo vstajo ljudstva Julijske krajine v neizprosen boi :a svobodo, za priključitev k svobodni domovini delovnega ljudstva — k Jugoslaviji!
Taka so dejstva, preko katerih ne more nihče, ki hoče govoriti o usodi Julijske krajine.
Ena glavnih nalog mladine v »Titovem tekmovanju« je bila in je; narediti s prostovoljnim delom toliko, da bodo porušeni domovi obnovljeni s čim manjšimi stroški in bodo obenem obdelana vsa naša polja. Poleg popularizacije III. kongresa Ljudske mladine Jugoslavije je bila glavna naloga v »Mladinske*, tednii« mladine našega okrožja:	mobilizirati vse mladinske
sile za čimvečji doprinos v tem tekmovanju in pri konkretnem delu naše organizacije na znotraj, in tako podkrepiti nov odnos do dela, katerega je mladina zavzeia v dobi mirne izgradnje ter iz požrtvovalnega mladinca — borca ustvariti nov lik — mladinca delavca.
Mladina se je te svoje velike naloge v tekmovanju zavedala, kajti nobenega mladinca in mladinke ni bilo. kateri ne bi hotel čim več narediti v tekmovanju kot posameznik in organizacije kot celote. Ni mi naša mladina znala najti tiste poti, ni vedela na kakšen način bo največ naredila. Za vse to pa je mladina zvedela v času »Mladinskega tedna« in se v tem tednu seznanila « z vsemi nalogami »Titovega tekmovanja«. Brez dvoma lahko rečemo, da je mladina v okviru »Titovega tekmovanja« praznovala .svoj teden, v katerem si je zadala konkretne naloge in s tem doprinesla k uspehu tega tekmovanja.
Zaradi nezadostnih agitacijskih in propagandnih priprav, ni mogla vsa mladina zvedeti za razporeditev dni v tednu, in tako ni mogla vsa mladina delati po tej razporeditvi. V mnogih vaseh so pričetkom tedna goreli kresovi.
Prvi velik uspeh, ki je bil dosežen v tem tednu, jè, da je bila vsa mladina zajeta na sektorske konference in se tako seznanila z nalogami tekmovanja. Vršilo se je 35 konferenc, na katerih je prisostvovalo 100 do 250 in tudi več mladine, ter so bile na teh konferencah zastopane prav vse vasi. Poleg tega pa so bile obiskane prav vse vasi od naših aktivistov, to zlasti v Istri, kjer nekatere vasi niso bile obiskane že več mesecev.
Na ta način se je vsa mladina seznanila s III. kongresom Ljudske mladine Jugoslavije in nalogami tekmovanja in nalogami mladinske organizacije. Na teh konferencah je mladina prav jjpvsod osvojila predlog, da se formirajo delavne čete in bataljoni in brigade, da bo tako organizirana čim več pomagala pri obnovi, žetvi in košnji. Po dosedanjih poročilih so bile v Koprskem okraju formirane 4 delavne brigade, v Postojnskem okraju je bilo formiranih 9 delavnih bataljonov, iz katerih bodo formirane 3 delavne brigade- V okraju I. Bistrica je bilo postavljenih 10 delavnih čet, ki
še niso strnjene v bataljone. Prav tako je tudi na Vipavskem kjer imajo 15 čet. Poleg tega pa je mladina v tem tednu pričela z obnovo Ceste ter gre vsak dan iz posameznih vasi po 10 mladine na delo k gradnji te vasi. V okraju Ilerpelje—Kozina je bila formirana ena brigada, poleg tega pa je mladina vsak dan šla delat v Odol-no; kjer je v enem dnevu delalo 110 mladine in so napravili 480 delavnih ur in so pri tem opleli in okopali 1 ha in pol veliko njivo. Mladina iz Materije je postavila delavno četo, katera kompletna je pripravljena iti 14 dni na delo v Lokve, Čepovan.
Idrijska mladina je poslala v teku tedna eno četo 54 mladincev na Vojsko k obnovitvenim delom in pripravila drugo četo 30 mladincev, ki bo v kratkem odšla na Vojsko.
V Tolminskem okraju so formirali 22 delovnih čet in četo, ki je pripravljena za delo v Čepovan, Lokve. V Grgarskem okraju so bile v vseli vaseh formirane delavne čete, iz Seni-škega brega in Levpe pa je odšlo 56 mladine na delo v Čepovan.
Vse te delavne edinice so povezane s Tehničnimi bazami in Obnovitvenimi zadrugami, katere jih bodo razporejale na delo, a obenem pa bodo skupno obdelovale polje, pospravljale in mlatile žito in pospravljale seno.
Poleg tega je mladina priredila več kulturnih prireditev, katerih izkupiček je dala v fond za obnovo. Vršila se je akademija v Cerknem in Idriji. Samo mladina v Idriji in Spodnji Idriji je zbrala 15.000 lir. mladina v II. Bistrici pa v enem dnevu 5.000 lir, mladina v Valdoltri pa 8.000 lir.
Povsod so se v teku tedna vršile množične fizkulturne vaje za fizkul-turni nastop v Ljubljani. V Idriji in Tolminu so se vršile nogometne tekme in je nastopil vseljudski peteroboj.
Piopjrji so imeli svoja zborovanja, priredili so izlete, zlasti lepo so praznovali teden v okraja Ilerpelje—Kozina, v Kopru in Idriji. V Idriji so obdarovali 55 pionirjev z obleko in obutvijo.
To je le del dela, ki ga je opravila mladinska organizacija v tem tednu, da ne omenimo tu požrtvovalno delo delavske mladine ki je žrtvovala vsak dan eno uro nadurnega dela in darovala denar v fond za obnovo.
Mladinski teden je bil ena sama manifestacija dela mladine za dosego čim večjih uspehov v »Titoyem tekmovanju« v katerem hočemo pokazati vsemu svetu in vsej ostali mladini, da delamo prav tako, kot v Titovi Jugoslaviji h kateri hočemo biti priključeni.
To svoje pričeto delo pa Bomo z vsakim dnem stopnjevali, kajti pred nami so še velike naloge, katere moramo izvršiti.
Civilna policija ovira prostovoljno delo v požganih vaseh v coni A
Preteklo nedeljo, 2. junija, se je zbralo skoraj 2000 udarnikov iz Trsta, Tržiča, Sežane in Goriške, da pomagajo s prostovoljnim delom pri obnovi požganih vasi Komen, Mavhi-nje, Cerovlje in Vižovlje, ki so jih leta 1944 požgali SS-ovci skupno z italijanskimi fašističnimi oddelki. Na sesljanskem kolodvoru pa jih je poleg domačinov sprejelo tudi več kamio
m > ilgpl m <■
ssas
*
Tolminci na delu.
nov civilnih policistov. Angleški kapetan, ki je načeloval civilni policiji, je udarnikom pojasnil, da jim ne more dovoliti dela, ker nima »ukazov oficirja za delo pri ZVU«. Šele po dveh urah čakanja jim je dovolil delati. V zvezi s tem je poslal Pokrajinski NOO za Trst in Slovensko Primorje g. polk. Browmanu tale protest:
»Zadruge vojnih oškodovancev, ki združujejo prizadete zaradi požiganja in ropanja italijanskega in nemškega okupatorja, so se obrnile na sindikalne organizacije, da s svojimi člani priskočijo na pomoč pri čiščenju ruševin. Namen tega je bil, da se napravi prvi korak pri obnovi požganih vasi ter da se s tem pomaga prizadetim, ki že leto dni v obupnih razmerah pričakujejo pomoči ter žive na pogoriščih, nezaščiteni pred vremenskimi nezgodami.
Tako se je v nedeljo, dne 2. junija odzvalo pozivu prebivalstva popolnoma požganih vasi Vižovlje, Movhi-nje in Cerovlje več kot 1000 prostovoljcev iz Trsta, Tržiča in okoliških vasi. Ta pobuda pa je naletela na nepričakovane ovire s strani organov ZVU. Skupine prostovoljcev, ki so prihajali na delo v zgoraj omenjene požgane vasi, so pričakovali številni oddelki zavezniške civilne policije pod osebnim poveljstvom zavezniških oficirjev, ki so jim zabranili, da bi pričeli z delom. Tako je policija zadrževala v Cerovljah prostovoljce dve uri v brezplodnem čakanju. Ve-Nadaljevanje na 2. strani.
Dražo Mihailoviča obtožuieio tudi zločini izvrženi na Primorskem
Tudi naše ljudstvo zasleduje v časopisju z velikim zanimanjem potek sodne razprave proti Mihajloviču in tovarišem. V zadnji »Borbi« smo Citali opis zločina, izvršenega na naši tov. Boženi Premrl iz Št. Vida nad Vipavo. Toda tudi pri nas so ropale in morile te tolpe.
Štab II. brigade Ličkega korpusa je imel spomladi 1945 do začetka maja svoj sedež v Sv. Križu na Vipavskem. Komandant je bil Dimiter R. Terzič, njegov pomočnik Gabro P. Stanojevič, inštruktor Tihomir Stojkovič, a adjutant Novakovič T. Jovo. Ostali oficirji so bili: major Milan Sitič, Brkljač Djuro (Dušan) in Novakovič N. Jovo.
Po nalogu in pod poveljstvom teh četnikov je vojaštvo naravnost »karalo« po okoliških vaseh in odvzemalo ljudstvu, kar jim je prišlo pod roko. Ljudstvo je trepetalo pred njimi. Vsak dan so šla od ust do ust poročila o novih grozodejstvih, ki so jih te tolpe izvršile.
Tako so ti odredi dne 2. 3. 1945 pri Sv. Martinu nad Brji zajeli tri partizane in jih odpeljali skozi vas v sosedno brajdo. Čez kako uro se je ta četniški oddelek vrnil — toda brez ujetih partizanov, ki so jih izven vasi poklali. Ljudje so seveda ta čas skriti in pri zaklenjenih vratih trepetali za svojo usodo. Kogar so ti četniki pri takem opravku dobili na ulici ali na polju, se ni več vrnil domov.
Dne 4. 3, 1945 so ti četniki po nalogu svojih oficirjev odpeljali v za-
pore od Stomažev Bratina Ernesta, a 24, 3. 1945 Bratina Antona in Emila od istotam in Valica Vinka iz Skrijl. Te štiri žrtve so potem nasilno odpeljali na begu v Italijo s seboj. Le Valiču Vinku je uspelo pobegniti ostali trije so mrtvi.
Dne 22. aprila 1945 so ti četniki postrelili na Brjah pri Rihenbergu 3 partizane, med njimi Mahneta Viktorja iz Trsta, Via del Pozzo št. 8.
Istega dne je bil od njih umorjen tudi Kerševan Franc, ki so ga dobili na cesti.
Dne 25. aprila 1945 so trije četniki na povelje in z vednostjo gori navedenih oficirjev, ne da bi ti poskusili to preprečiti, zaklali pri Vel. Žab-Ijah Kerševana Avgusta, stavbenika iz Črnic, ki se je s kolesom vračal domov s svojih poslov. S puškinimi kopiti so mu razbili glavo, tako da ga je bilo težko spoznati. “
V	Sv. Petru pri Gorici je bil ta čas nastavljen četniški odred »Beli orel« pod poveljstvom vojvode Dju-jiča Momčila. Po njegovem navodilu so vojaki tega odreda neusmiljeno strahovali in terorizirali naše ljudstvo.
Dne 17. marca 1945 je vojvoda Djujič ukazal zapreti Žižmonta Franca iz Volčje drage, ki so ga potem v zaporu tako neusmiljeno pretepali, da nosi še sedaj notranje poškodbe. Ravno tako so mučili v teh zaporih Veluščka Mirka iz Bilj.
V	Sv. Petru so imeli ti četniki delj časa zaprte naslednje može: Ivana
Cotiča, Marjana Rjavca, Stanka Sku-peka, Karla Muliča in Viktorja Trap-nika. V celicah svoje vojašnice so jih dnevno pretepali in mučili, tako da je rajnki Cotič že 14 dni pred svojo smrtjo med mučenjem prosil, naj ga ustrelijo. Dne 11. aprila 1945 so vse te jetnike preoblekli v fašistične uniforme in jih z brzostrelko postrelili.
Ko so se te čete »junaško« umikale pred Titovo vojsko proti Italiji, so pobirale ljudi, 'živež in kar jim je prišlo pod roke s seboj. Držala niso nobena vrata in noben ključ. Tako so odnesli četniki II. brigade dne 30. 4. 1945 župniku Ernestu Bandelju iz Brij 1 pisalni stroj.
Župnik je šel, da se pritoži pri komandantu zaradi tega razbojniškega odvzema. O, da ne bi tega nikdar poskušal! Z nožem so mu preparali trebuh in ga vrgli v Vipavo. Na mrtvem truplu so se še videli udarci po glavi in so tudi drugi znaki kazali, da je bil mučen.
To so res le posamezni zločini, izvršeni od teh četniških tolp mimogrede na umiku ob reki Vipavi, ki je tedaj krvava tekla v Sočo.
Daleč smo proč od slepega maščevanja, ker »maščevanje je moje«, pravi Gospod. Toda tudi ta po nedolžnem prelita kri vpije do neba in zahteva pravično sodbo in krvava in razmesarjena trupla nedolžnih žrtev bi se v grobu obračala, ako bi težka roka pravice ne izročila teh zločincev pravični ljudski sodbi.
Prizadeto vipavsko ljudstvo.
„Mi doma, vi pa pokažite tam v Brčkem, kako zna mladina uresničevati svojo neomajno voljo, da pomaga pri izgradnji domovine/1

Tudi iz Julijske Krajine je odšla v Brčko—Banoviči mladinska delovna brigada, da se udeleži gradpje mladinske proge. Mladina Julijske Krajine neprestano pošilja pisma svojim tovarišem v Brčko, v katerih jih obvešča o delu v ožji domovini* bratje iz Brčkega pa poročajo o svojem delu.
Pred dnevi je napisala tov. Koko-šar Slavica pismo, v katerem pravi med drugim: Pred enim tednom ste odpotovali dragi tovariši tudi iz Gorenjega Lokovca, in sicer trije na delo na progo Brčko—Banoviči. Z velikim veseljem ste odšli, da pomagate zgraditi to progo in da pokažete, da se tudi mi čutimo Jugoslovane. Odšli pa ste v trdni zavesti, da bomo mi ostali delali doma, pomagali obnavljati hiše prizadetim družinam. Vedite, da mi to izpolnjujemo. Vse naše organizacije so pristopile na pomoč zadrugi in vsak dan delamo 8 ur. Čim bomo obnovili zadrugo, bomo obnovili eno porušeno hišo v vasi, potem pa stopimo na pomoč tudi drugim vasem.
Mladina iz vasi Topetre iz Istre je napisala: Pišemo vam iz domov porušene Istre, med tem ko se v mislih nahajamo pri vas, Vi tam daleč
Nadaljevanje s 1. strani.
čini udeležencev iz Tržiča in okolice pa je policija sploh onemogočila prihod na delo.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor ugotavlja, da tako postopanje krši ne le najosnovnejše demokratične pravice, temveč je izrazito sovražno proti ljudstvu, ki je toliko pretrpelo v zadnji vojni na strani zaveznikov, in najenergičneje protestira proti temu.«
gradite progo, mi celimo rane naši ubogi Istri, vse naše delo pa je posvečeno enemu samemu velikemu namenu,, obnovi naše ljubljene domovine, ki mora dobiti neizbrisen pečat Titove mladine.
Daleč v našo Jugoslavijo naj hite vse te besede in tudi od vas želimo prejeti čimprej mnogo lepih poročil o vaši poti in o delu. Ne skrbite za dom in kmetije, vaši tovariši so po teh vaseh, vaši tovariši so po teh poljih in delajo z istim ognjem, kakor vi. Zahvaljujemo se vam za pozdrave, poslane iz Postojne, iskreno čestitamo našemu sovaščanu Verganu Dušanu, ki si je že v prvih dneh pridobil zaupanje mladine in so ga postavili za komandirja čete. Dušan, vztrajaj in bodi vzgled Titovega mladinca.
Tudi mladina iz Brčka pošilja pisma na Primorsko. V, Herpeljah so prejeli poročilo o potovanju, v katerem mladinci podrobno opisujejo ves potek poti, ki je polna živih doživetij naše mladine. V Jugoslaviji smo videli, kaj je rodilo bratstvo narodov. Tam smo videli, kaj ustvarja svobodno organizirana mladina. Čim smo prispeli v Brčko, so nas v prostem času začele obiskovati delegacije raznih brigad, delegacije angleške, ameriške, obiskujejo nas novinarji vsega sveta in mi jim vedno govorimo, da hoče Julijska Krajina priključitev Primorske k Jugoslaviji in da je to njena pravica. Prvi dan, ko smo prispeli, nas je obiskalo 12 brigad iz raznih dežel. Vedno nas vabijo r.i prireditve ob nedeljah tovariši iz dru-g h brigad. Povemo vam, da smo prisegli soglasno, da ne gremo domov, dokler proga ne bo izvršena. Mi delamo, toda imamo obilo veselja, gojimo fizkulturt), pevske vaje, ne manjka nam ničesar.
Odkrito vam lahko povemo, da nismo verjeli, da bo tako lepo, kakor je. Delamo, temeljito smo zagrabili za delo, toda istočasno gradimo in se učimo. Mi vsi za obnovo in za priključitev k FLRJ.
Tudi v radiu nas skušalo ovirati
Dne 5. t. m. ob 7. zvečer se je pripetil na tržaškem radiu neljub incident med nekim zavezniškim oficirjem, članom vodstva Radia Trst in skupino slovenskih umetnikov, ki bi morali nastopiti v radiu. Zavezniški oficir je s surovostjo nagnal slovenske umetnike iz auditor)a, kjer bi morali izvajati že napovedano oddajo (Maeterlinck: »Čudež sv. Antona), ki
jo je zavezniški oficir nadomestil z Bevinovim govorom.
Ton in način postopanja zavezni' škega oficirja sta narekovala slovenskim umetnikom, da so odposlali vodstvu Radia Trsta protestno pismo, v katerem so izrazili svojo užaljeno« nad nevljudnim ravnanjem zavezniškega oficirja.
Ljudstvo v coni A protestira zaradi zapiranja slovenskih šol
Prebivalci vasi Žage pri Bovcu so poslali zavezniškemu guvernerju v Bovcu protestno pismo zaradi ukinitve slovenske osnovne šole. V pismu poudarjajo, da se je prebivalstvo vasi Žage borilo skupno z zavezniki za
svobodo in da hoče zato danes samo odločati o izobrazbi svojih otrok v šoli. Odločno zahteva, da se vrši danes v šoli pouk v istem duhu,
se je vršil v dobi narodno-osvobodd
ne borbe.
Zbori aktivistov
V mesecu maju so bili po vseh okrajih vzhodnoprimorskeg okrožja zbori aktivistov, katerih so se udeležili predstavniki odborov vseh množičnih organizacij. Ti zbori aktivistov so tako predstavljali najvišji okrajni politični forum in kot taki prikazali mnenje najširših ljudskih množic in prav tako tudi potrebe in delo, ki ga morajo v današnjem položaju podvzeti vse naše množične organizacije in vse ljudstvo.
Ena izmed prvih nalog, ki- so si jo zbori aktivistov postavili, je bila utrditev enotnosti, bratstva in edinstva, stati odločno in trdno na stališču, da ljudstvo Julijske krajine ne bo nikdar in nikoli pristalo na kakršno koli drugo rešitev glede pripadnosti Julijske krajine, kot na priključitev slednje s Trstom in Gorico ter Istro k FLRJ.
Nadalje so si zbori aktivistov postavili nalogo: boriti se neizprosno proti vsem tistim, ki še danes skušajo po vzorcu mednarodne reakcije zagovarjati fašizem in s tem razbijati našo enotnost in omalovaževati žrtve, ki jih je primorsko ljudstvo in z njim vsi jugoslovanski narodi dalo prav v borbi proti fašizmu.
Kot tretjo nalogo so si predstavniki političnih organizacij na zborih aktivistov postavili nalogo gospodarske obnove vse pokrajine na osnovi prostovoljnega dela, tako da bodo s čim manjšimi krediti čim več obnovili in .tako prikazali vsemu svetu, da smo samostojen in svoboden narod m da smo sposobni danes brez tuje pomoči in z lastnimi silami graditi, kot smo se bili tudi sposobni brez tuje pomoči osvoboditi.
Prav v zvezi z nalogami, ki so s> 1 zbori aktivistov, kot predstavniki nav ših ljudskih množic postavili, lokk®/ čemo, da so pokazali visoko politično M lifikacijo, razumevanje za današnje n« ge in težek položaj, v katerem se Juh]s . krajina nahaja. Jasno je, da so še mor kje pomanjkljivosti, toda temu se ni diti, saj je minulo komaj leto, odkar je ljudstvo znebilo strašnega setlelnega suženjstva in da je na drag. strani prav zaradi tega dejstva koroKj smo ga napravili naprej v enem } svobode, ogromen. Naši zbori prav zaradi svoje trdnosti, delavnosti odločnosti v borbi za pravice I/**®*j # uživajo največjo podporo vsega	..
in prav v tem lahko beležimo naivfkl njihov uspeh in zanesljivo pot k naprede ■ Delavnost, zanimanje, ki so ga f" visti pokazali za vse probleme, bodisi 9 spodarske ali politične, kaže, kako ie.n, rod tesno povezan s svojo ljudsko obj3*.' jo, kaže visoko stopnjo patriotizma, *a. vso skrb posameznika za napredek procvit države. Tak narod, s takim 1 upanjpm v lastno državo in svojo mO ' se ne bo dal nikdar več ukloniti. so vsi poskusi notranjih kot zunanjih ® '. vražnikov, pa naj že nastopajo v kakr‘n koli obliki ali obleki. Naš narod jih P ^ zna, zbori aktivistov so jih obsodili tn. njimi ves narod. Neizprosno bo šel Pf .l tistih, ki še danes nočejo videti Sj0 žrtev in naporov, ki jih je dal za >v0i osvoboditev in ki jih še daje za dose9 vseh svojih pravic, za obnovo porute*' domov, za zgraditev močne države »n * lepšo bodočnost.	Kajtimif-
OD TEDNA DO TEDNA
Bevinov govor pomeni poizkus pripravljanja sabotaže načel, ki so bila določena pri skupnem delu zaveznikov. — V Moskvi se je še utrdilo in poglobilo prijateljstvo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. — Slovanski narodi se trudijo, da onemogočijo medsebojne spopade slovanskih narodov za tuje interese. — Sovjetska zveza bo dajala polno pomoč Jugoslaviji. — Proces proti izdajalcu Mihailoviču je pokazal vso zločinsko vlogo tega izdajalca, ki zasluži najstrožjo kazen. — Volitve v Italiji in Franciji so pokazale demokratičnost tamošnjih množic. — Grški monarhisti so dosledni svoji politiki nasilja.
V svetovni politiki, kakor pravi Tassov poročevalec, pomeni Bevinov govor psihološko predpripravo za popoln umik od načel sodelovanja med glavnimi zavezniškimi silami. Prav za prav je Bevinov govor nov poizkus pripravljanja sabotaže načel, ki so bila določena pri skupnem delu zaveznikov in poizkus, da bi izkoriščali metodo pritiska v odnosih s Sovjetsko zvezo. Sodobna angleška diplomacija zelo rada uporablja zveneče fraze. In vsa dejstva političnega razvoja v svetu niso motila Bevina, da ne bi izrazil želje, da se Sovjetska delegacija vrne v Pariz z odločitvijo, da sprejme anglo-ameriške predloge o sklepu mirovnih pogodb z Avstrijo glede vprašanja italijansko jugoslovanske meje, mirovne pogodbe z Avstrijo, o bivših italijanskih kolonijah, o reparacijah, ki jih mora Italija plačati, o plovbi po Donavi itd. V plovbo po Donavi se vmešavajo ljudje, ki dejansko s to plovbo nimajo ničesar skupnega, saj so na plovbi po Donavi zainteresirani le podonavski narodi Jasno je potem, če govorimo o enakopravnosti, da nedonavske dežele ne morejo in ne smejo diktira-rati po svoji zamisli sistema plovbe po Donavi. Ista tendenca se kaže v vseh predlogih, kar v celoti osvetljuje prvo našo trditev.
Jasno je, da tako zadržanje zado-biva poln odpor v vsem demokratičnem svetu, ki dobro ve, da je možno ustvarjalno delo v bodočnosti samo na osnovi upoštevanja sklepov in določb konferenc izza časa borbe proti fašizmu.
Plod gostovanja jugoslovanskih vodilnih politikov z maršalom Titom na čelu v Moskvi je tesna povezava dveh demokratičnih držav v sodelovanju in pomoči v bodočnosti. Tovariš Tito je v Moskvi med drugim dejal, da so naši narodi v teku teh dveh let se globoko prepričali o iskrenem prijateljstvu, ki ga gojijo
narodi Sovjetske zveze in njihovi voditelji do prijateljske Jugoslavije. Vsak sovjetski človek, ki prihaja v Jugoslavijo, se prepričuje, s kakšno toplo ljubeznijo gori srce vsakega našega državljana do Sovjetske zveze. Naši narodi vedo, da brez pomoči Sovjetske zveze ne bi nikoli dosegli tega, kar sedaj imamo, to je svobodno federativno, neodvisno republiko Jugoslavijo, ki se sedaj obnavlja v ekonomskem in političnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo.
Nadalje je tovariš Tito med drugim dejal: »Pogodbi, ki smo ju sklenili s Poljsko in Češkoslovaško, predstavljata velik korak naprej za utrditev prijateljstva med Slovani. Reakcionarni elementi na zahodu tolmačijo to na svoj način. Oni sodijo po sebi in smatrajo, da ustvarjamo nekak imperialistični blok, da bi zatirali druge narode. Toda mi pravimo: neslovanski narodi so v zgodovini preveč pretrpeli pod germanskimi imperialisti, ki so kratili njihovo neodvisnost. Mi se zato le trudimo, da se ne bo nikoli več ponovilo to, kar se je zgodilo pred štirimi leti. Mi hočemo zavarovati miren razvoj naših narodov in onemogočiti medsebojne spopade slovanskeh narodov za tuje interese. V tej veliki Stalinski epohi so prišli slovanski narodi do prepričanja, da je njihova usoda tesno povezana in da morajo sodelovati tudi v miru, če hočejo napredovati.«
V tem času je bilo tudi izdano uradno sovjetsko jugoslovansko poročilo, iz katerega je razvidno, da so v Sovjetski zvezi govorili zastopniki dveh najbolj demokratičnih držav o povojnem sodelovanju in pri tem dosegli popolno soglasje. Tako je vlada Sovjetske zveze sklenila, da bo oskrbovala jugoslovansko armado z orožjem in municijo, pod pogoji dolgoročnega kredita in bo dajala polno pomoč Jugoslaviji pri obnovi njene lastne vojne industrije. Prav tako so bili
doseženi trgovinski sporazumi, ki se tičejo vzajemnih dobav blaga.
Nadalje so bili sprejeti sklepi * se tičejo tesnega ekonomskega sode' lovanja med obema prijateljskima de' želama. Ta pogodba pomeni zopet z* Jugoslavijo pospešen korak v lePs° bodočnost.
V	istem času pa se je začel vrši * v Jugoslaviji proces proti večkratne* mu izdajalcu jugoslovanskih narodof četniškemu voditelju Draži Mihailov*' ču, ki je začel pred očmi sveta r**' krivati krvave zločine Mihailovičev«' ga izdajstva. Temu procesu prisostv®* jejo zastopniki vseh vidnejših držaVl potek razprave pa spremljajo vsi jué0' slovanski narodi s silnim ogorčenj«10 nad izdajstvom Mihajloviča, za kat«* rega narodi Jugoslavije zahtev«)® pravično kazen.
Pred kratkim so se izvršile v Fr«®' ciji in v Italiji volitve, ki jasno kaŠ®‘ žejo demokratično nastrojenost mn°' žic v obeh državah. V obeh primef' rih je mogoče v celoti razvideti velik ugled komunistične Partije, ki ie kljub vsem reakcionarnim poskusom socialistov v Franciji in monarhoi«' šistov v Italiji dosegla veličastne uspehe na volitvah. Zmaga republik0 v Italiji nikakor ni po volji monarbo* fašistom, ki skušajo vžigati nemire i0 nerede.
V	istem času pa si grški monarhisti, dosledni svojim fašističnim t00' dencam upajo zahtevati prepoved Komunistične partije, da se vzam« Komunistični partiji zakonitost stoja, da se aretirajo njeni vodit«!)1 in prepovedo levičarski listi. Po me' stih in vaseh so pričeli orožniki >zva' jati krvave ukrepe; v Grčiji ni reda, ker ga kršijo same oblasti. Te prot>' ljudske oblasti nimajo nobenega i0' gleda, da bi uspele, kajti ljudstvo, k> je preživelo že dve trdi diktaturi, obhaja v gore. Komunisti v Grčiji 00 uradno izjavili, da bo šla Partija nik' no na plebiscit, ker ve, da je veči03 ljudstva za republiko, vendar pa Prl' stavlja, da v primeru, če imajo nam00 ponoviti volivne komedije, bodo P0' klicali ljudstvo na ulice. Komunistič00 partija Grčije ne skriva ničesar p000 ljudstvom, ker je ono z njo, kadar pa gre za usodo ljudstva, je ne h° preplašil noben izredni zakon.
Planinski ljudski tabor na Nanosu
Preteklo nedeljo so naši ljubitelji planin odšli na planote očaka Nano-sa' se tam spet snidejo s spomini na čase osvobodilne borbe, da si ogledajo tiste kraje po Nanosu, ki so !lm. nudili v času najbolj besnega divjanja fašistov po dolini, zavetja. Lahko rečemo, izlet na Nanos pomeni primorskemu človeku izlet v domovanje prvih primorskih partizanov, ki Im je takrat še vodil narodni heroj Vojko.
V nedeljo je Nanos zaživel. Veseli planinci so rajali, prepevali, nekateri 50 cel° iskali sence ali kotičkov po gozdu, da obude spomin na dneve, ko 50 Po partizansko prenočevali pod uiijim nebom. Veselo so pele harmo-nike in izzivalno je odmeval glas vriskanja proti dolini, češ, zaspanci, da-ues je naš praznik, praznik ljudstva, f1 lahko svobodno goji vse zabave, kateremu je tudi odprta pot v planinstvo.
Ni ga bilo prostora na pleši Nano-fa, kjer ne bi skupina planincev obujala spominov na pretekla leta. Drugi
si spet gasili žejo pri kozarčku vipayskega vinca, drugi že spet odpirali torbe, v katerih je bil domač zalogaj in proti večeru so na vseh koncih zagoreli kresovi. Nekje so se razpeli šotori, drugje so ljudje rajali Pozno v noč.
Drugo jutro so planinci pred sončki® vzhodom krenili na Suhi vrh in a® pozdravili sončni vzhod. Do 10. Ure dopoldne pa se je na Nanosu uabralo že nekaj tisoč planincev z vseh strani Primorske. Navzoče je Pozdravil zastopnik slovenskega planinskega društva iz Ljubljane, ki je Mrazil trdno prepričanje, da bo pri-
morska priključena k svoji materi Jugoslaviji, in da se nam bo odprla pot v vse prelepe planine naše domovine. Odgovoril mu je tovariš Jelinčič Zorko iz Gorice, ki je pozdravil zastopnike svobodne Slovenije ter pred vsem naglasil veliki pomen taborenja na Nanosu, saj je to kraj, ki je nudil prvim upornim sinovom Primorske zavetišče. V imenu Poverjeništva je nato pozdravil planince tov. Peric Lojze in naglasil, da tam doli bije ob kraške skale nač in dan morje, ki s svojim peflečim besnenjem govori, da je to naše in samo naše.
Planinci pevci so zapeli borbeni pesmi: Hej brigade in Stalingrajsko, nato pa je planinsko društvo Vičava razvilo svojo novo zastavo.
Zatem je slovensko gledališče iz Trsta uprizorilo Borovo trodejanko »Raztrganci« na prostem. Tako živo podana, tako doživeta stvar je marsikoga premaknila za dve, tri leta nazaj, da je ogorčeno zaškripal z zobmi in se pridušal ob pogledu na versko blazno kmetico, ki zapade izdaji. Tako pristno podanih in tako doživetih »Raztrgancev« doslej še nismo videli.
Ob zaključku »Raztrgancev« pa so planinci začeli navdušeno vzklikati zmagi ljudske narodno osvobodilne borbe, Titovi Jugoslaviji in skorajšnji priključitvi celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji. Sledila je prosta zabava in ljudsko rajanje, ki se je zaključilo proti večeru, ko so se začeli planinci razhajali s trdnim sklepom, da bodo še obiskali naš Nanos, pričo junaških podvigov naših partizanov, pričo našega boja za priključitev Julijske Krajine k Titovi Jugoslaviji.
Portorož, Izola, Piran in Strunjan vas vabijo,
o Slovenska Primorska vas radostno
pričakuje
V coni B se dela na vseh področ-"a z nezlomljivim poletom pri obno-
Tudi na obnovd tujskega prometa akino pozabili. Mi vemo, da je delov-a®®u človeku treba pomagati, da mu ,e treba nuditi možnost oddiha in z®avja potrebnim počitka. In slovenja Primorska s svojimi prirodno bogatimi kraji ob morju, po Vipavskem, P® Krasu, s Postojnsko in Škocjan-sj° jamo že vabi izletnike.
Kdo na primer ne pozna prelepega Portoroža, enega izmed najljpših «ajev v Slovenskem primorju, s termalno zdravilnim kopališčem in krasr a° morsko plažo. Kdo ne ve, da je ta jraj imenovan biser Istre, da je tam v®dno pomlad in toplo sonce, kjer aaj najdejo prvič v zgodovini počitka plovni ljudje. Prav tako pričakujejo 2°la, Piran, Strunjan in starinski, v
svojem idiličnem slogu zgrajeni Koper Kdor še ni videl in obiskal Postojnske in Škocjanske jame, ta ne pozna krasot Slovenskega Primorja.
Poverjeništvo za Slovensko Pri-Primorje, oddelek za tujski promet je posvetil vse sile za obnovo teh krajev in dosegel lepe uspehe. Danes je že v teh krajih v udobno urejenih hotelih in penzionih na razpolago nad 700 opremljenih sob. Preskrbljena je tudi hrana in cene so dostopne za vsakega tujega in domačega gosta, pred vsem dostopne delovnemu človeku. Nekdaj zaprta, od sveta odrezana Primorska, ki ni smela govoriti o svojih lepotah, ker bi s tem ogrožala sloves Benetk, Napolija itd., je danes tudi na tem poprišču svobodno zadihala in svobodni ljudje bodo našli v njej res pravega počitka.
Vdovski rdeči križ je obiskal idrijsko bolnišnico
IN OBDAROVAL BOLNIKE
. V bolnici v Idriji je na zdravlje-j1® mnogo borcev, ki so skozi štiri-etno borbo žrtvovali svoje zdravje za našo osvoboditev, za svobodno 2ivljenje v novi domovini. In teh bolnikov so se spomnile Ajdovske žene m dekleta, spomnile so se njihovih 2Hev in z ljubeznijo do njih priprave obisk.
Ajdovske žene pred odhodom v Idrijo.
Najprej so organizirale nabiralno akojjo, jjj je iep0 uspela. Naše žene ® dekleta so napekle peciva, belega ruha, nakupile cigaret in pisem, Napravile okusne zavoje, jih zložile v °šare, okrašene s trobojnicami in P ePšale s cvetjem. Tudi sadja, jajc 111 àganja so zraven priložile. Veselo Pojoč so se odpeljale proti Idriji. Tam ® je sprejel tov. komisar bolnice ®r jih odpeljal v bolniške sobe, Tov. asta je s prisrčnimi besedami po-
iiL M1'3 bolnikc 111 ,im Podarila cvet-*^®dtem pa so naše žene in de-
kleta pristopale k bolnikom in jim dajale zavojčke. Za vsakega bolnika so imele toplo tolažečo in bodrilno besedo, kramljale so s tovariši bolniki in kmalu je te sobe mračnega čakanja napolnil mladosten, zdrav smeh. Bilo je, kot bi človek stopil v bučeč čebelnjak in ob tem je moral pač vsak pozabiti, da je v bolnici.
Le prehitro je prišel čas slovesa. Zvečer so žene uprizorile igro: Svet brez sovraštva in čisti dobiček prireditve podarile počitniškim kolonijam za sirote padlih borcev. Žene so odšle iz Idrije in vso pot jih je spremljala zavest, da morajo na novo delo, saj od vseh strani kličejo: Pridite šel
Kaj bomo vklesali
Naša podružnica si je zadala nalogo, da odkrije letos poleti na Čavnu spominsko ploščo pokojnemu Antonu Bavčarju iz Ajdovščine, zvestemu planincu in enemu izmed prvih parti-zanov-aktivistov na Vipavskem.
Pokojnega so naci-fašistične drhali ubile dne 21. junija 1944 kot talca v Trstu, via Ghega.
V ta namen vljudno naprošamo naše člane in nečlane, da nam predlagajo (pismeno do 30. 6. 1946) besedilo, katero bi izklesali v ploščo Dobrodošli so tudi osnutki za ploščo. Plošča meri 55 X 35 cm Iz zbranih predlogov in osnutkov bo komisija izbrala najboljšega.
Planinski zdravo!
P. P. D. Ajdovščina
UMETNA GNOJILA
Za jesensko setev je predvideno, da dobimo večjo količino umetnih gnojil, katere proizvaja naša domača industrija v Rušah in v Mariboru.
Iz seznamov potreb po umetnih gnojilih, ki so jih okrajni odseki za gospodarstvo zbrali, je razvidno, da umetna gnojila, zlasti tako zvana mešana, katera predstavljajo »popolno gnojenje« in ki jih proizvaja naša domača industrija, niso na Primorskem dovoli poznana.
Mešano umetno gnojilo »Nitro-foskal« je najučinkovitejše zato, ker vsebuje tri najvažnejše hranilne snovi t. j.: dušik, fosforjevo kislino in kalij, v takem razmerju, ki v glavnem odgovarja potrebam večini kulturnih rastlin. Zraven tega pa vsebuje visok odstotek apna. Posebno važno je to v sedanjih razmerah, ko nam ni dana možnost nabaviti si različnih umetnih gnojil, iz katerih bi si mogli sami sestaviti popolno gnojenje.
Umetno gnojilo »Nitrofoksal« je ravno radi omenjenega svojstva izpodrivalo uporabo ostalih umetnih gnojil in se je njega uporaba iz leta v leto večala. Znano je, da je uporaba umetnih gnojil res popolnoma uspešna le tedaj, ako damo zemlji vse osnovne hranilne snovi t. j.: dušik, fosforno kislino, kalij in tudi apno, če ga v zemlji primanjkuje.
Apneni dušik je dušično gnojilo, katero vsebuje 16^ dušika in60—70% apna. V zemlji deluje enakomerno in je dalj časa trajajoč vir dušične hrane rastlinam.
Omenjeni gnojili se raztrosita na njive ali travnike v jeseni,pozimi ali zgodaj spomladi in sicer se vzame na 1000 m’ 35 do 60 kg »Nitrofoskala«, »Apnenega dušika« pa 15 do 50 kg.
Gnojilo naj se raztrosi nekoliko dni pred setvijo in dobro zabrana. Ako se pa gnojilo zaorje, se lahko takoj na to sete.
Apneni dušik je radi svoje jedkosti dobro deSinfekcijsko srdstvo, ki uniči škodljiv mrčes v zemlji.
Nemec Cvetka iz Lokavca št. 158 je izgubila dovolilnico za žensko kolo črne barve, znamke Taurina štev. 701599. S tem proglašamo dovolilnico za neveljavno.
VOJSKO, TO JE NAŠA OSREDNJA OBVEZA V TITOVEM
TEKMOVANJU
Naša mladina se je prva odzvala za prostovoljno delo pri izgradnji požgane vasi Vojsko. Zanimivo je bilo opazovati vse mrzlično pripravljanje za odhod na Vojsko. Že pred nekaj dnevi so peljali vse potrebno orodje krampe, lopate, samokolnice itd., končno se je tudi naša vesela mladina odpravila na delo na Vojsko s težkimi nahrbtniki, kjer so bile za-bunkane razne poslastice in razni dodatku ki so jih spravile notri naše skrbne mamice. Zavedajoč se, da Vojsko leži skoraj 1000 m nad morjem, se je naša delavna mladina oborožila tudi s potrebnimi odejami.
Da bo šlo delo pri pozidavi požgane vasi hitreje od rok, se je tudi v ta namen ljudstvo vseh rajonov odločilo, da bo šlo čistit in pripravljat opeko v Kanomljo. Vsak dan se vrstijo rajoni ter naravnost tekmujejo med seboj, kateri bo večje število opeke pripravil. Zanimivo je opazovati, kako se vsako jutro za to prostovoljno delo zbirajo naše vrle žene, naši upokojenci ter naša mladina, katero vso preveva ena misel in skupna želja: čimprej obnoviti našo vasico Vojsko, Naše vrle žene naravnost tekmujejo med seboj, katera bo več opeke očistila .Posebno se je pri tem
delu izkazala tov. Desanka, katera je v teku osmih ur očistila čez 200 komadov opeke. Dasiravno pri svojem gospodinjstvu že itak preobložena z delom, se je tudi skrbna gospodinja Sniukovka udeležila prostovoljnega dela pri čiščenju opeke v Kanomlji ter s tem pokazala zavest, da je treba pomagati svojemu bližnjemu posebno pa še našemu kmetovalcu. Tudi naši upokojenci nočejo zaostajati pri prostovoljnem delu. Tako smo opazili našega zavednega Boštjana Lipužiča ter tudi 76 let staro vdovo Rupnikovo iz Kosovelove ulice, kako sta brez prestanka čistila opeko. Tako se je v nekaj dneh očistilo in pripravilo za zidavo najmanj 16.000 komadov opeke, od katere je bilo že 6700 odpeljano na Vojsko. Sklenilo se je, da se bo zidovje previdno razdiralo, da bomo na ta način čimvečje število cele opeke pridobili.
Odkrito se mora priznati, da vse ljudstvo gre z navdušenim elanom na delo, kajti resno se zaveda, da danes gradi samo sebi, kar bo v polni meri doprineslo k zmagi v borbi za našo popolno gospodarsko neodvisnost.
Ferdo Vidmar.
PROSVETNA DRUŠTVA VIPAVSKEGA OKRAJA SO TEKMOVALA
Da se poživi prosvetno delo v vipavskem okraju, so sklenili prosve-tarji tekmovati. Tekmovanja so se izvršila v petih središčih in sicer v Ajdovščini, Ložah, Vitovljah, Šmarjah in Vrabčah. Tekmovanja se je udeležilo 28 prosvetnih društev. Na tem
V MLADINSKEM TEDNU SMO ŠE POSPEŠILI TITOVO
TEKMOVANJE
Mladinski teden v Idriji se je otvoril s častno akademijo, pri kateri je nastopila mladina iz Občin skupno z našo mladino in ostalimi pionirji. Nastop mladine iz Občin je naravnost navdušil vse prisotne gledalce. Živahno je bila tudi izvedena recitacija idrijskih pionirjev. Naša mladina je s tem pokazala svojo odločno voljo, da hoče živeti skupno v Titovi Jugoslaviji.
Iz govora, ki ga je podala mladinka iz Občin, je bilo jasno razvidno, da naša mladina ne bo odnehala od svojih začrtanih ciljev, ter da hoče skupno, roko v roki sodelovati pri naši obnovi ter zvesto čuvati pridobitve štiriletne borbe.
V teku mladinskega tedna je imela mladina mesta Idrije več sestankov, izvršile so se nabiralne akcije, tako se je nabralo za mladinsko progo Brčko—Banoviči L 3.178.—, za obnovo vasi Vojsko L 2.084.—, za vojne vdove in sirote L 2.754.—, za pozidavo požgane vasi Vojsko se je prijavilo in tudi že nastopilo delo 27 mladink in mladincev. Pri čiščenju opeke ter pranju perila našim borcem je naša mladina napravila 600 prosto-
voljnih delovnih ur, pa tudi na pomoči potrebne pionirje ni pozabila ter z lastnimi prispevki obdarovala 32 izmed njih.
V teku mladinskega tedna so se vršile številne fizkulturne prireditve, nogometne tekme, pri čemer se je najbolj odlikovala mladina nižje gimnazije in tehnične šole. Pa tudi na 'gomile padlih borcev naša mladina ni pozabila, katere je okrasila s cvetjem.
Ob zaključku tedna je imela naša mladina zborovanje, s katerega je bila poslana pozdravna resolucija vladi republike Slovenije v Ljubljani, obenem je bila odposlana tudi protestna resolucija Poverjeništvu PNOO proti nameri, da bi prišel v naše kraje birmat nadškof Margotti, on, ki je v teku naše osvobodilne borbe blagoslavljal najhujše krvnike našega izmučenega naroda.
S tem je mladina dokazala, da se hoče dosledno boriti proti vsem ostankom nacifašizma, ter v tej borbi tudi vztrajati, vse dokler ne bo zadoščeno upravičeni zahtevi po združitvi Julijske Krajine s Trstom v Titovi Jugoslaviji. Ferdo Vidmar.
LJUDSTVO IZ SPODNJE IDRIJE IN KANOMLJE ZA OBNOVO
Iz tega je jasno razvidno, da je ljudstvo z vso resnostjo vzelo iniciativo obnove požganih vasi v svoje roke ter hoče na ta način čimprej zaceliti rane, ki jih je prizadejal fašizem v teku borbe proti našemu mirnemu delovnemu ljudstvu.
Na binkoštni ponedeljek se je zbrala mladina, naše žene, rudarji in upokojenci, okrog 100 po številu, ter šli organiziramo na prostovoljno delo za obnovo. Tako je mala gruča, 12 po številu, presejala 12 kub. metrov prodnega peska, ki bo služil za strešno opeko, 30 žena, upokojencev in rudarjev je odvažalo ruševine, 50 mladink in mladincev ter 12 rudarjev in upokojencev je šlo čistit opeko, katera bo služila za obnovo požgane vasi Vojsko.
Zavedajoč se velikega pomena, ki ga ima današnja šola za nadaljnji razvoj naše mladine, je vse organizirano ljudstvo v Sp. Idriji sklenilo, da v dobi trimesečnega tekmovanja popolnoma obnovi šolsko poslopje, ter izboljša vodovod, s čemer se bodo tudi higienske razmere v celi vasi izboljšale.
Tudi mladina iz cele Kanomlje, vrle kmečke gospodinje in gospodarji so šli minuli binkoštni ponedeljek na prostovoljno delo. Čistili so opeko ter isto takoj odvažali svojim sosedom, katerim je bilo v času borbe vse požgano. Posebno so se zavzeli za mladega gospodarja iz Brd v Gorenji Kanomlji, ki je edini ostal od številne družine, kajti v zadnji velikonočni ofenzivi so starega gospodarja na zverinski način pobili, hišo in vsa gospodarska poslopja pa zažgali, kjer je v strahotnih mukah zgorela 9 članska družina skupaj z nedolžnimi otročiči.
tekmovanju so bile izbrane najboljše točke, s katerimi so skupine nastopile na okrajnih festivalih v Št, Vidu 26. maja in v Ajdovščini 30. maja. Festival v Ajdovščini se je vršil na lepem novem odru, ki si ga je postavilo prosvetno društvo Šturje-Ajdov-ščina na prostem. V Št. Vidu so nastopala štiri prosvetna društva iz severnega dela Vipavskega okraja, v Ajdovščini pa 10 prosvetnih društev iz zapadnega dela okraja. To tekmovanje je pokazalo velik napredek na prosvetnem polju, poleg tega pa je nudilo mnogo užitka občinstvu.
Na dramatskem polju je dobilo najboljšo oceno prosvetno društvo iz Št. Vida, ki je nastopilo z živo sliko »Mrtveci za vasjo«. Sledila je Ajdovščina s Klopčičevo »Mati«. Na tretjem mestu pa je bilo prosvetno društvo iz Podrage, ki je uprizorilo Finž-garjevega »Divjega lovca«. Potem sta sledila Vipava z »Županovo Micko« in Št. Vid z igro »Pri slikarici«, ki jo je napisali neka domačinka. Na glasbenem polju se je najbolje izkazal pevski zbor iz Kamenj—Vrtovina, ki je bil osnovan komaj pred par meseci iz mladih pevcev. Na drugem me" stu je bil pevski zbor iz Brij. Za tem so sledili pevski zbori Ajdovščina— Šturje, Lozice, Črniče, Lokavec, Batuje in Vel. Žablje. Pri recitacijah je dobilo najboljšo oceno društvo iz Go-jač—Malovš. Nato pa prosvetno društvo Ajdovščina.
Seveda je to tekmovanje pokazalo še vedno veliko pomanjkljivosti, pred vsem nekatera društva sploh niso razumela pomena tekmovanja in se ga sploh niso udeležila, nekatera pa so polagala premalo važnosti na to stvar. Društva, ki so tekmovala, pa so pokazala polno, zrelo razumevanje in tudi jasno začrtala pot, po kateri bo krenilo prosvetno življenje pri nas.
Zbirajmo za tiskoTni sklad
Fajgel Danilo se je smrtno ponesrečil
Pred časom se je pripetila prometna nesreča, ki je zahtevala življenje enega izmed najboljših primorskih partizanov tov. Fajglja Danila. Kdo na Vipavskem ni poznal skromnega Danila, kdo po Brdih, po Krasu ni poznal mladega vedno v zmago pravične stvari varujočega partizana Danila? Vsi smo ga poznali in vsak ga ima v lepem spominu. Mladina v Črničah mu je prinesla vse polno cvetja in slovenske zastave s črnimi trakovi so klonile njemu v poslednji pozdrav
Danilo je imel komaj 23 let, doma je iz Sela pri Kobaridu in tja se je pred dnevi vrnil v rodno zemljico Po poti od Črnič pa do demarkacijske črte so ljudje pozdravljali zadnji spre-
vod, v Šempasu pa je sprevod pričakalo vse polno prebivalstva in vsa mladina.
Častna četa jugoslovanske armade je svojemu junaškemu soborcu dala na demarkacijski črti zadnje vojaške časti, zastopnik okrožnega odbora osvobodilne fronte pa se je poslovil v imenu prebivalstva od nepozabnega aktivista in partizana vzornika primorskega ljudstva tov. Danila. Ob tej priliki so ljudje zagotovili junaškemu partizanu, da ne bodo klonili prej, dokler ne bo zadnja ped primorske zemlje popolnoma osvobojena in priključena k Jugoslaviji in tako uresničen tudi cilj, za katerega se je Danilo tako nesebično in junaško boril.
URAD ZA POSREDOVANJE DELA IŠČE NAS' *DNJE MOČI
kniigovodja-bilancist v lesni stroki.
1. Perfekten z večletno prakso
1. Perfektno strojepisko z daljšo prakso z znanjem slovenščine in itali janščine.
L. Pisarniško moč, veščo dobrega
in hitrega računanja s prakso v lesnih podjetjih,
t. Perfektneera korespondenta.
Pojasnila daje orad za posedovanje dela v Postojni.
Gabrovica, naša prva kmečka zadruga
Med holmi in griči pelje prijazno zvita cesta v našo slovensko Istro. Čim se nagne cesta onkraj Klanca proti morju, skoraj zginejo nizki borovci in pozdravi te v ozadju morje, po holmih pa sadovnjaki in vinogradi. Med to temnozeleno -drevje fig, češenj, hrušk in vinske trte pa se tu pa tam zajeda zlati pas zoreče pšenice. To je prvi pogled na Istro v zgodnjem poletju. Za Črnim Kalom, ki leži ob cesti, za-tyje cesta na desno v Gabrovico. dalje v Osp in naprej proti Trstu. Včasih tako prijazna Gabrovica, ki je imela vedno dovolj prostora v svojih kame-nitih hišah za vse partizane, je danes eno samo pogorišče, ki živo priča o silnem odporu istrskega človeka. 2e
Najprej je treba odstraniti ruševine; žene in mladenke v Gabrovki na delu.
na mostu, kjer je včasih bedela fašistična strojnica, te pa^dravlja napis: Zahtevamo samoodločbo! in: S krvjo smo zapisali priključitev k Jugoslaviji!
Čim prideš v vas, se ti na prvi pogled zdi, ko da je to zapuščeno pogorišče. Toda naenkrat ti izpod teh ruševin pridejo žene, otroci, starčki in te tako veselo pozdravijo, da imaš občutek, da si prišel domov. 120 ljudi, ki prebujajo v Gabrovici, so si sami napravili zasilna bivališča.
Vsakogar, ki pride v Gabrovico, osupne žilavost, ki se odraža tem ljudem z obraza. Niti z besedo nihče ne jadikuje, ampak vsak hiti pripovedovati o delu in življenju.
Iz gruče ljudi je stopil proti meni Peter Purger-in me vprašal: »Si i>o-znal Miho? G, on je bil tič, enkrat je pripeljal 15 oslet v vas.« Morda te v prvem trenutku iznenadi tako vprašanje, toda vsak, kdor gre v Gabrovico, mora vedeti, da ti ljudje poznajo vse partizane, po imenu pa brez nadalj-. njega vse najboljše primorske partizane. In potem mi je Purger začel kazati: »Vidiš, v onem bunkerju je bila glavna tehnika, v onem bunkerju ti, v drugem drugi itd.« Pa sem ga vprašal: »Koliko bunkerjev pa ste imeli v vasi?« Tovariš Peter se je samo zasmejal: »O, pri nas je imela vsaka hiša svoj bunker, nekatere pa kar po dva. Vidiš,« pa mi je pokazal v dolnji konec vasi, »v oni hiši je bil v bun-
kerju tovariš Imko, takrat ko so Nemci požigali vas, pa je srečno ušel.« Potem mi pokaže Purger, na obžgano stano, na kateri visi tabla, okrašena
Stenčas je v Gabrovici zrcalo življenja.
z vedno svežim zalenjem, ki nosi napis: 82 let stari Purger Ivan in 85 let stari Ivanič Ivan sta bila vržena od Nemcev živa v ogenj 28. maja 194-1.
Morda sem malo predolgo gledal ta krut spomin na fašistično besnenje po naši Istri, da me je tovariš Peter ogovoril: »Tu je bila vedno vojska in ne bomo nehali, dokler ne bo vse naše, kar je našega!«
Potem so prišli še drugi možaki, naslonili smo se na pol porušen zid in gledali v dolino: »Vidiš, tovariš, tam ob starem kolovozu, kjer* zavije cesta od Ospa proti glavni cesti, mislimo sedajle začeti graditi novo Gabrovico. Imamo načrt, da postavimo trd velike stanovanjske hiše, tri hleve in tri shrambe. Voda je prav blizu zadaj. To ti pa rečem, da je tako dobra voda,« je živo pripovedoval tovariš Ivanje Andrej, »da ne moreš mimo nje, da je ne bi pil. In nikdar ne usahne.«
Tako smo se razživeli in stekel nam je pogovor. Možje so začeli praviti, da so že v času borbe osnovali svojo
Ljudje najdejo vedno čas, da razkopavajo ruševine.
skupno gospodarstvo. Nemci so jih včasih postrani gledali, ko so videli, da imajo vse živilsko karte skupaj. »Sedaj gre stvar dobro,« se je pohvalil Joško. »V zadrugi imamo tako lepo vse urejeno. Zaenkrat imamo 15 krav, par volov, par konj, nekaj telet in prašičev itd.« Potem smo govorili še več o gospodarstvu. Običajno so imeli
Gabrovčani 50.000 m2 obdelane zemlje, kjer po večini raste trta, le tu pa tam je njiva žita ali krompirja. Letos pa so napravili pod Tenjanom še 10.000 kv. metrov orne zemlje. Precej so si opomogli z letošnjim pridelkom češenj, ki je vrgel samo v vasi Gabrovica 75.000 lir. Letina kaže kar dobro. Nekaj nad 10 stotov žita bodo tudi pridelali. Vina pa bo, vina pa na pretek.
Tako dela prva kmečka zadruga na Primorskem — Gabrovica. Potem smo se vrnili k obnovi. Možje so povedali, da bodo kmalu zavihteli v dolini krampe in začeli graditi prva poslopja. Sami bodo pripravili apnenico, sedaj pa razkopavajo po ruševinah, da si pripravijo gradbeni material. Tudi s Kopra jim pridejo pomagat in prav preteklo nedeljo so s prostovoljnim delom očistili dobršen kos gabrovskih ruševin. Sami Gabrovčani pa nad vse požrtvovalno delajo. V kratkem času, kakor piše na lepo urejenem stenčasu v Gabrovici, so napravili 525 ur prostovoljnega dela, v mesecu maju op 144. Končno so prišle tudi mladinke in povedale, da tudi v Gabrovici ne manjka mitingov, da tudi oni pojejo in igrajo, v šolo pa hodijo v Osp.
Tako je življenje v istrski vasi, ki je našla svoje praVo lice v času narodno osvobodilne borbe. V Gabrovici nihče ne počiva, vsi delajo, vendar pa najdejo vedno dovolj čaša tudi za razvedrilo in za čitanje časopisov. Starejši možak je zato pomodroval: »Brali smo, da bi rada Santini in Margotti birmala naše otroke. Ne, tisto pa ne!
Domača dela opravljajo žene zvečer.
K fašistom pa ne bomo pošiljali našiE otrok. Pri nas nismo poslali nobenega, bomo že počakali na poštenjake.«
H koncu so vaščani ponosno dejali: »O, pri nas smo vsi vpisani v naše organizacije: v Osvobodilno fronto, v AFŽ in ZMS. Ker vemo, da se samo v tako enotnih organizacijah lahko razvija to, kar smo mi z našo borbo skovali. Iz naše vasi smo bili namreč vsi v ^partizanih in danes lahko ponosno rečemo: med nami ga ni bilo dezer-
terja, zato tudi danes ni med nami omahljivca!
Ko odhajaš iz takele vasi, šele v celoti lahko razumeš, kako velika Je drznost tistih, ki bi radi s takimi lju“' mi barantali. Toda od vseh strani te pozdravljajo nasmejani obrazi, pesem veselih src, nezlomljivost istrskega človeka in na vsakem koraku od blizu in od daleč ti udarja v oči ena sama zahteva Istre: Hočemo Tita! Ho* čemo Jugoslavijo!
Pri
nas zantemo
V Istri se je že v preteklem tednu začela žetev. Ta teden pa so začeli žeti že tudi na Vipavskem, okrog Šempasa, Ozeljana in Oseka. Naši ljudje so se na žetev že prej dobro pripravili. Mladinske organizacije in AFŽ so se óbvezale, da bodo pomagale žeti tudi tam, kjer primanjkuje delovnih moči, tako da bo zrelo žito čimprej pospravljeno. Traktorske postaje so posvetile vso skrb temu, da bodo tudi mlatilnice pravočasno na razpolago. Tako je traktorska postaja popravila doslej neuporabne mlatilnice v Šempasu, Vrtovinu in Vremskem Britofu, nadalje pričakuje vsak čas dve novi mlatilnici, ki jih je nabavila iz Slovenije. V splošnem je mlatilnic v coni B dovolj. V kotikor obstoja pomanjkanje elektromotorjev so naše traktorske postaje poskrbele za to, da bodo mlatilnice na traktorski pogon in pravočasno preskrbele 35.000 kg pogonskega goriva, nad 600 kilogramov mazil in vse potrebne stvari, tako da bo tudi mlačev v krat-tem stekla.
Že ob prvi žetvi lahko s ponosom ugotovimo velik porast, to je nad 11 odstotkov poviška površine posejane zemlje. Tako smo lani v coni B zasejali s pšenico 4650 ha, letos pa smo dvignili na 5161 ha. To smo dosegli prav na vseh področjih. Dvig posejane površine pri ječmenu je od 1006 na 1116 ha, pri rži od 1244 na 1944 ha, pri ovsu od 1502 na 1667 ha, pri koruzi od 3522 na 3909 ha, pri krompirju od 2721 na 3020 ha. Iz tega
jasno sledi, da je požrtvovalno delo našega kmečkega človeka, njegove trdne povezave z delavcem in uspešnost prostovoljnega dela vseh naših ljudi omogočilo tako zadovoljive zaključke. Skupno je dosežen dvig posejane zemlje s temi rastlinami od 14.645 ha na 16.118 ha. Ta žetev nam jasno kaže, kakšna razvojna pot je
pred nami, kakšna bodočnost se obeta tudi naši kmečki produkciji. Šele če upoštevamo dejstvo,, da smo take velike zaključke dosegli še v času borbe, ko dejansko bijemo odločile0 boj za priključitev k Jugoslaviji, P0" tem si moramo biti na jasnem, kakšen gospodarski napredek nas čaka v trenutku, ko bomo dokončno pri' kij učeni k Jugoslaviji, ko bomo lahke vse svoje sile posvetili ustvarjalnemu delu in obrambi naših pridobitev. ,
Tolminci so resno prijeli za delo
Dne U). t. m. je bil v Tolminu dan
X
prostovoljnega dela za obnovo. Ta dan so ljudje napravili sledeče: Šli. so popravljat cesto v Zaplaz, Žabče. Okrog 7 ure je odšlo 12 tovarišev in 4 tovarišice. Ker je kraj precej oddaljen, so šli na delovno mesto peš in so opravili efektivnega dela 5 ur na osebo. Skupno so opravili torej 80 ur dela. V tem času so navozili na škarpo 3 kub. metre peska, odmetali 3 kub. metre materijala in polzeče ilovice in pripravili 2 kub. metra gramoza za cesto. Polno priznanje pri delu je zaslužil tov. Picigoj Anton.
Druga skupina okrog 100 ljudi je odšla pripravljat in nakladat pesek za okraj Grgar. Skupno je bilo opravljenih 376 delovnih ur. Napravili so 21 m3 peska, popravili so dovozno pot za lažji odvoz peska s tem, da so jo razširili in mestoma tlakovali z debelim kamenjem. Naložili so 4 kamione peska, to je 10 m’, odsek za promet pa je pesek brezplačno odpeljal v Čepovan. V vožnjah je napravil 160
DELAMO, DA POKAŽEMO VSO NAŠO LJUBEZEN DO TITA
IN DO JUGOSLAVIJE
Mi, iz Šmarij na Vipavskem se bolj poredko oglašamo, toda borci IX. korpusa so nas gotovo ohranili v
prav lepem spominu in vsi naj vedo, da smo v Šmarjah še tako pridni kot smo bili nekdaj, kakor so nam rekli naši partizani.
Naši možje in fantje neumorno opravljajo delo pri trtah, ki je bilo v času borbe in zaradi drugih potreb zanemarjeno. Trta je namreč naš edini vir dohodkov in pomeni osnovo gospodarske obnove, obnovo naših vinogradov. Toda tudi druge obnove ne zanemarjamo. Doslej smo v tekmovanju napravili 2300 ur za popravo federalne ceste in za posipanje slednje. Prav tako smo pripravili 250 kub. metrov gramoza. Za prevoz gramoza smo najeli kamion in ga plačali iz prostovoljnih prispevkov 16.320 lir. Poleg tega pa so vsi lastniki vprežne živine vozili dva dni gramoz. V bodoče smo si zadali nalogo, da bomo navozili in popravili 5 km ceste in to v času 3000 prostovoljnih ur.
Naše žene so se naučile dramo »Svet brez sovraštva« in še eno vrsto deklamacij in nastopile doma in po bližnjih vaseh. Pred vsem ogorčeno pa so obsodile poskus reakcionarjev, da bi zvabili naše otroke k fašistu Margottiju na birmanje. — Mladina pa vsekakor prednjači. Pri vsem prostovoljnem delu je zraven, pomaga pri obdelavi polja, v svoj na-
bodo s prostovoljnim delom pobelili vse hiše v vasi. Na delo pri mladinski progi je odšlo 7 mladincev iz Šmarij, Tudi pionirčki pomagajo pri delu. Kaj pridno zbirajo železo in cunje, obvezali pa so se, da bodo pograbili kamenje z vseh vaških poti. Poleg tega pa sodelujejo pri vseh kulturnih prireditvah.
Šmarenci smo vedno pripravljeni za delo, vendar pa smo tudi veseli ljudje, ki radi zapojemo in tudi zaplešemo. Da bomo imeli tudi razvedrilo po delu, smo si ustanovili svoj godbeni odsek, ki marsikatero že prav dobro ureže.
Toliko, da bodo vedeli vsi, da tudi Šmarenci delamo z vsemi silami za obnovo naše domovine, za priključitev Primorske k Jugoslaviji.
Poljšak Erna.
kilometrov. Doslej je pripravljene^9 ob Soči za okraj Grgar 48 m3 peska-Pri tem delu so se posebno izkazal® žene iz Tolmina, ki so pokazale toli' ko razumevanja in res z vso vnem0 delale za obnovo vasi po Grgarske® okraju, ki je bil toliko bolj prizadet od Tolminskega. Pri tem delu zasluži' jo posebno pohvalo tov. Logar Viktor« član sindikatov iz Tolmina in tovarišici Jermol Kristina in Jarc Marija iz Tolmina.
21 aktivistov je istega dne v zgod' njih jutranjih urah odšlo nakladat cementne strešnike, katere je odsek za promet brezplačno odpeljal v Grahovo in Podbrdo. Aktivisti so naložil* 3600 cementnih strešnikov, prevoze* nih pa je bilo 132 km.
V	Zatolminu je istega dne delal0 14 mož in v 150 urah napravilo ramp0 za nakladanje ilovice za opeko in s° odstranili zemljo, ki je bila nerabna-20 ljudi je istočasno čistilo ruševin® požganih hiš. Naredili so 77 delovnih ur, ruševine so zvozili na cesto in z njimi cesto popravili. Pionirčki iz Zatolmina pa so na ta dan nabrali 10® kilogramov zdravilnih zelišč,
V	Poljubinu so popravili cesto, ki pelje iz Tolmina v Poljubin, in sicer v dolžini 1500 metrov. Žene so delal® v pomoč prizadetim družinam na p0' lju in napravile 530 delovnih ur. Pr* tem delu je delalo 14 žena in 2 mladinki.
Med vsemi doslej prejetimi poročili o prostovoljnem delu lahko brez nadaljnega trdimo, da je poročilo 0 prostovoljnem delu v Tolminu najboljše, poleg tega pa kaže, da je bil® tudi najbolj smotrno pripravljena organizacija dela in samo delo razdeljeno. Ob primeru dneva prostovoljnega dela za obnovo v Tolminu se bodo naši ostali kraji lahko precej naučili. Tolminci pa so lahko ponosni, da so dali vzgled in morajo biti prav zato še bolj požrtvovalni, da bodo vedno za vzgled ostalim-Leban Pavla
Z DOBRO IN CIMVEČJO OBDELAVO POLJA POMAGAMO NA POTI DO BLAGOSTANJA
Naša mladina iz Šempasa se dobro zaveda, da mora nuditi pomoč družinam onih, ki so darovali svoja življenja za našo osvoboditev. Pred dnevi so sklenili, da gredo okopavat koruzo. V ponedeljek 10. t. m. zjutraj so se zbrali mladinci iz Šempasa in upravniki z upravno političnega tečaja v Šempasu ter šli na prostovoljno delo. Štirje pridnejši mladinci so delali že od 4. zjutraj, drugi pa so začeli nekaj pred 5 uro. Da bi lažje
X ----C*" I ------------ * r —F * — J ***•* ~ **'-'-**	V» J	** us V/«	ui	W
črt pa so postavili tudi obvezo, da J in uspešnješe izvršili svoje delo, so si
izposodili tudi živino in delali s štirimi okopalniki.
Prostovoljnega dela se je udeležilo 16 mladincev in mladink iz Šempasa in 19 tečajnikov in so napravil* 115 prostovoljnih ur ter v tem času obdelali okrog 8000 kv. metrov zemeljske površine.
Mladina, tako kaže, da razumeva svoje naloge v današnji borbi. Poslal* so svoje v Brčko, poslali so jih v delovne brigade po Primorskem, ostali pa pomagajo doma. Kovačič Ljudmil*
»Primorska borba« Izhaja tedensko ?. Ajdovščini, » Urejuje Albreht Roman.