130
LJUBIM TA  ČAS Dane  Zaj c
Ljuiblini ta čais, ko riše plamen z ognjišča po stropu in stenah prastare podofbe miru.
In tvoj šepet.
Kot da je misel spregovorila
z mislijo.
Kot da se je misel zazjla
misli v oibraz
in se nasmeliniila
z očmi.
Kot da je duša poinudila
duši uistndce:
Pij  in pomni,
da seni bila ta trenutek
za večno tvoja.
Ljubim ta čas,
ko žerjavica ugaša na, ognjišču
in ko dvei telesi
omahneta, sklenjemi v 'dbjem
pod molčečimi sencami,
ki sklepajo nad njima
diob r ot 1 j i v e r ok e.