v >!V. 327. ¥ TMh v piHk dM SS. dicmbra »M. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urada!*™: Ulic* Sv. ItaCUka Asilkeg« It 20, L ludftr. — Vtf iapiM trni m poMUjo nrednMtvu liaU. Nefrairidraa * •prejemajo In rokopM m ne vtabjo. t* udfco^oM* uradnik 5tcfan Godlaa. LaaMk Himbu .tAim^M' — Ttafc tiskane .Edino«*!'. vpisane udrnt a puwđhw— ▼ Trat«, uika Sv. FraaCUka Aatfkapa C a TMete« uradnMva ta uprava Mmr. 11-97. Hsrtlttki znata: Za ealo Ml.......K P Ml.......... t , . t • • a 12"— fi ij4al)aka n oin iii I Posamezne itevilke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglati se raiunajo na milimetre v Sirokottt ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poiUjajo upravi lista. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti*. — Plača In tojH s« v Trato. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PrančUkn Astikega št 20. — PoStnohranilnični račun It 641.652. Bon no vsel M od vzhodnopruske meje do karpotskeso vznožja. Uspešna aortu ofenzivi ob praski meJL - Hlmo v nemških rokah. - Ob Bznri bi KovM badl bajoneta! boji. - neuspeli ruski napadi pod TomaSevlm. M v Gallcm se nadaljujejo. - HaS napredek i ojrskem karpatsken vznožju. Izpremembe m visokih mestih južne armade. - Avstro-ogrskl ujetniki na Grikem. zavezniški napad pri Hleaparti se niso ponovili. - Francoski arHIlemskl napadi pil Chalonsu. - Sovražnik po hudem boju zasedel dobljeno in zopet Izgubljeno pozicijo DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno s« razglaša 24. decembra, opoldne. V gornji dolini reke Nagy Ag pri Oeker-mezo je bol neodločen. V latorškem ozeu lju so naše čete včeraj zavrnile več napadov ob velikih ruskih izgubah ter so razpršile ea sovražni bataljon pri Aiso-Vere-cke. V gornji dolini reke Ung pridobiva naša ofenziva polagoma tla proti Užoftkeoui prelazu. 21. t. m. je bilo v ozemlju teh karpatskih dolin ujetih 650 Rusov. Boji ob znani gališki fronti se nadaljujejo. Ob dolnji Nidi so naše čete v neki bitki 22. t. m. ujele 2000 sovražnikov. V ozemlju pri Tom asove m in na Črti Ravka-Bzura se boji nadaljujejo. Od II. do 20. t m. je bilo vsega skupaj po nas ujetih 43.000 Rusov. V notranjih delih monarhije se že nahaja 260.000 sovražnih vojnih ujetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer, fml. V bereški županiji preskrbujejo neupo- ktkani vojaštvo s potrebnimi vozili BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Iz Munkacsa se poroča: Oni del rutenskega prebivalstva bereške županije, ki ni šel pod orožje, preskrbljuje vojaštvo s potrebnimi vozili. Iz s tem poslom prisluženega denarja so podarili patrijotični Rusini znesek 4800 kron za vojne namene. Podžupan bereške županije, dr. Štefan Galacsy je z dovoljenjem ministrstva za notranje zadeve uporabil to svoto kot odplačilo na vojno posojilo v znesku 10.000 kron. Obresti obligacij vojnega posojila se porabijo za vzgojo mladih Rusinov za honvedske častnike. Razgovor Franca Molnarja z nadvojvodo Friderikom. BUDIMPEŠTA 23. (Kar.) »Az Est« objavlja razgovor svojega vojnega kores-pondenta. pisatelja h ranca Molnarja, z nadvojvodo Friderikom v glavnem stanu. Nadvojvoda je izrekel svoje obžalovanje, da ni toliko zmožen madžarščine, da bi se zamogel razgovarjati s kakim pisateljem v ogrskem jeziku. Tekom konverzacije se je nadvojvoda dotaknil vojne in izjavil: »Prav nobenega povoda ni, da bi se vznemirjali radi Srbije. Vesel bi bil, če bi gledali Ogri mirno in z zaupanjem v bližnjo bodočnost. Teren v Srbiji je naravnost strahovit. Ni je ovire, nad katero ne bi naša sedaj utrjena armada, prej ali slej triumfirala. Kar se tiče Karpatov, me veseli, da se nadaljuje razbremenitev Ogrske. Ravnokar sem dobil vesele vesti iz ogrskih ko-mitatov. Upam, da bo ogrska dežela v kratkem popolnoma očiščena sovražnikov. Seveda se mora vršiti vse pametno, mirno in previdno. Vse je treba premisliti in predvsem se mora varovati ne samo življenje. ampak tudi zdravje vojakov. Verjemite mi, to mi napravlja skrbi noč in dan. Na zagotovilo vojnega korespondenta, j da je to vojakom dobro znano, je nadvoj-j voda pripomnil: Veselilo bi ine. če bi vedeli to. Najlepši dan mojega življenja je bil. ko sem videl, s kakšnim veseljem so vzeli na znanje moje imenovanje za feld-inaršala. Nadvojvoda je izjavil dalje, da je tudi za Božič skrbel za svoje vojake. Njih t^re-ma s toplimi oblekami je popolnoma dovršena in je vse v najboljšem redu. Vojaki bodo na vsak način dobili stvari, ki so jim jih poslali od doma. Božične darove. ki so bili poslani na vojake junaške posadke v Przemyslu. sem dal spraviti posebej. Od Boga je odvisno, kedaj dobe te darove. . ... ,r Na vprašanje o stanju Njegovega \eii-čanstva, je odgovoril nadvojvoda: Njegovo Veličanstvo se nahaja, hvala Bogu, v najboljšem razpoloženju in zdravju. Zanima se za vse podrobnosti vojnih dogodkov in sprejme vsako poročilo z bojišča mirno in z neomajnim zaupanjem. S tem je bil razgovor končan. Odlikovanja za zasluge »Rdečemu križu« na korist. DUNAJ 24. (Kot.) »Wiener Zeitung« Javlja: Nadvojvoda Fran Salvator je kot namestnik protektorja Rdečega križa v mo- narhiji v po Njegovem Veličanstvu prene-šenem delokrogu blagovolil podeliti kot pospeševateljem bronasto častno medaljo Rdečega križa: Katarini Frisek v Puli, orožniškemu vodji Avgustu Jerseku v Puli, revirnemu nadzorniku redarjev Rudolfu Morettiju v Trstu, evidenčnemu asistentu deželne brambe Adamu Schindelbacherju na Op-činah, mornariškemu podčastniku Arnoldu Feindelu na Nj. Vel. ladji »Bellona«, evidenčnemu asistentu deželne brambe Josipu Tuzarju v Trstu. Z nraifto-rusKejn Hojiiča. BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. decembra, dopoldne. Naše čete so od Soldania-Neidenburga sem ponovno oprijele ofenzivo in Ruse vrgle nazaj v dvadnevnem boju. Mlava in sovražne pozicije pri Mlavi so zopet v naših rokah. V teh bojih smo u-jeli nad tisoč sovražnikov. V ozemlju ob Bzuri in Ravki Je prišlo ob motnem vremenu, v katerem ni mogla priti do veljave artiljerija, na več krajih do hudih bajonetnih bojev. Izgube Rusov so velike. Na desnem bregu Piliće v ozemlju Jugovzhodno od Tomašovega so Rusi večkrat napadli in so bili po velikih izgubah poraženi po zavezniških četah. Dalje proti jugu Je položaj v splošnem neizpremenjen. Najvišje armadno vodstvo. Razpoloženje v Varšavi. TURIN 23. (Kor.) Kakor poroča »Štampa«, je varšavski guverner pred petimi dnevi razglasil s posebnimi lepaki, da je nemška nevarnost definitivno odvrnjena. — Sedaj prihajajo zopet velikanski vlaki z begunci, ki so jih pregnali ruski vojaki iz njihovih bivališč v Skiernievicah, Gor-jen in Grodziču. Razpoloženje je temno in uporno. Trgovina počiva in banke so zopet preložile svoje sedeže iz Varšave. Iz daljave je slišati že grmenje težkih topov.__ Z Jnžneffl bojitti Izjeva vejnenadzDrstveneni uroto. DUNAJ, 24. (Kot.) Po včeraj zvečer iz-dani objavi so zadnji dogodki in sedanji položaj na Južnem bojišču dovoljno označeni Vsako nadaljnje razmotrivanje bi bilo v nasprotstvu z nameni te objave. Dunaj, 24. decembra 1914. C. in kr. vojnonadzorstveni urad. Izpremenbe m visoki* vojaških mestih. DUNAJ. 24. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja: Cesar je imenoval generala konjice, nadvojvodo Ev gena, za poveljnika pete «rmade; odredil upokojitev fcm. Oskarja Potio-reka na njegovo lastno prošnjo iz zdrav* stvenih ozirov; imenoval podmaršala Alfreda Krausa za načelnika generalnega štaba pete armade in Štefana pl. Sarkotlča za poveljujočega generala v Bosni in Hercegovini. Ilovi zopovedojofl general in irafehik deželne vlade zn Um ii Hercegovino. DUNAJ 24. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja: Njegovo Veličanstvo je blagovolilo izdati nastopni ročni pismi: Ljubi vitez pL BflfasU! Fetdzetgmeister Oskar pL Potiorek Je na njegovo lastno prošnjo, vloženo Iz zdravstvenih ozirov, sprejet v stanje miru. Dunaj, 22. drcen*ra 1914. Fran Jealp L r. BMhnski L r. Ljubi vkaz pL BUmUI fana pl. Sarketiča zapovedujoči« lom v Bosni In Hercegovini in wm jam funkcije šefa deželne vlado zn in Hercegovino. Dunaj, 22. đicirtf 1914. Fran Josfc L r. L r. Avstrijski ujetniki s srbskega bojišča na grških, tleh. SOLUN, 22. (Kot.) Srbska vlada je pred kratkim avstroogrske ujetnike preko Soluna, torej preko grškega ozemlja, dala transportirati v Bitolj. Ker to nasprotuje mednarodnemu pravu, po katerem mora armad ne pripadnika vojujoče se države, če stopijo na nevtralno ozemlje, dotična nevtralna država internirati ter jih ne sme izročiti nasprotniku, je atenska vlada z uspehom posredovala pri srbski vladi, da se vrnejo dotični vojni ujetniki, ki se že nahajajo v Bitolju. Od avstro-ogrskih ujetnikov so oni, ki jih srbska vlada mora zopet odposlati v Solun in so sposobni za transport, 54 po številu, že prišli semkaj. Ostali so zasedaj še ostali v Monastirju. S prišleci ravnajo grške oblasti zelo skrbno. Nameravajo jih prepeljati v Syro. Začasno so nameščeni tu deloma v pro štorih orožniške šole, deloma pa v vojaški bolnici in so najbolje oskrbovani. C. in kr. generalni konzul pl. Kwiat kowski je že posetil ujetnike in jih oskr bel s perilom. Tudi tukajšnja avstro-ogr ska kolonija se živo zanima za potrebščine ujetnikov. Ujetniki se pritožujejo, da so Srbi sirovo ravnali ž njimi. V Gjevgjelijo je prispelo nadaljnih 1200 ranjencev, med njimi tudi nekaj avstro-ogrskih armadnih pripadnikov. List »Pester Lloydi o hrabrosti naše mornarice. BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) List »Pester Lloyd« piše o hrabrostnih činih naše mornarice: Vriskaje bodo doznali narodi monarhije, da je sovražnikova premoč tako na suhem, kot na morju samo povod za to, da hrabrost naše vojske in mornarice postane toliko slavnejša. Na eni mornarica, obstoječa iz 110 velikih vojnih ladij, katerih ni mogoče najti, na drugi strani pa avstro-ogrska mornarica, ki napada poveljniško ladjo med 16 enotami in pa nemška mornarica, ki bombardira Scar-borough in Hartlepool. Nihče ne more več dvomiti, da sta svetovna zgodovina in usoda že izrekli svojo besedo. »Morgenpost« o dogodku v Jadranskem BEROLIN 24. (Kor.) »Morgenpost« piše: Ofenzivni duh, ki vlada že od nekdaj v avstrijski mornarici in ki je dovedel v vseh vojnah do zmage in uspehov, se je izkazal in obnesel tudi v sedanji vojni. Pogum in hrepenenje po dejanjih, čemur se je zahvaliti za zmago pri Visu, še vedno živi v b rodov j u našega zvestega zaveznika. Četudi avstrijski mornarici vsled razmer in splošnega vojaškega položaja ni bilo usojeno, da napade z vsemi močmi sovražnika na odprtem morju, so vendar posamezne ladje junaško napadle sovražnika, kadar so naletele nanj, ne da bi vprašale po njegovi moči. Nastop podmorskega čolna »XII«, precizno in hrabro izvršeni napad, zaslužita največje priznanje in občudovanje. Z netnško-froncoskega bojišča. BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. decembra, dopoldne. Sovražnik včeraj ni ponovil svojih napadov v okolici Nieuporta. Pri Bkschote so nate čete v bojih 21. decembra nfete 23i sovražnikov. Zelo živahno je Me zopet sovražnikovo delovanje v oitetid taborišča pri Chalonsu. SHrmm seintn—a artUjerfJskemu ognju na telflraati so sledtt v okolici Sou- ki so Jarek, ki g» )• s lepo*! obfttre-|» bi iilffi—, m smo vzii. Po t— pssrsčenem lilliln ker larfcg po sovraž-Nad sto ujet- Vrhovno armadno vodstvo. BožK v nemški armadi. — Božični dar nemškega prestolonaslednika. BEROLIN, 24. (Kor.) Vojni poročevalec lista »Vossische Zeitung« pripoveduje, kako se povsod v nemških strelskih jarkih pripravljajo za božični praznik, in majhna božična drevesca, ki so bila poslana iz domovine, jelkova drevesca, prinesena iz gozda, da je najti povsod. Veliko veselje je izzvalo sledeče povelje prestolonaslednikovo: »Božič na Francoskem! V najožjem stiku s sovražnikom! Tak praznik nam ostane vedno nepozaben. Voščim vsem pripadnikom svoje hrabre armade največji božji blagoslov, dokler ne izvojujemo na bojišču svoje vojaške sreče in bo domovina ponosna na nas. Kakor je moj ded, kronprinc Friderik Viljem leta 1870. svoji vrli armadi, vašim očetom in dedom, tako -ošiljam jaz vsakemu posameznemu svoje-nu hrabremu sobojevniku kot skromen spominski dar na skupno praznovanje bo-•iča v Nemčije največjem času pipo s svo-o sliko. ______ 'apežev predlog glede izmenjave ranjenih ujetnikov. RIM 24. (Kor.) List »Idea Nazionale« poroča: V vatikanskih krogih se trdi, da ie papež Benedikt podvzel korake, da bi dosegel, da bi si vojskujoče se države medsebojno izmenjavale ranjene ujetnike. Ta izmenjava bi se omejila le na one ranjence, ki so tudi v prihodnje nesposobni za službo. List zaključuje, da ni neverjetno, da papežev predlog doseže svoj cilj. Nekatere izmed vojskujočih se držav so se že izrekle za to.____ Japonci no evropskih bojiščih? LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad doznava v zadevi vesti v francoskih listih o odposlatvi japonskih čet na evropska bojišča, da se o tem vprašanju ni nikdar razpravljalo, ker so mu na poti tehnične in financijelne težkoče. Japonska pa se nahaja še veidno v vojnem stanju in še nadalje sodeluje z zavezniki. Japonska ne dvomi o končnem izidu vojne. Vojna v kolonijah. Burska vstaja. LONDON. 24. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Johannisburga: Vladne izgube od začetka vstaje znašajo 124 mrtvih, 267 ranjenih in 332 ujetih, ki so padli v nemške roke. Buri so imeli 170 mrtvih in 300 ranjenih. ________ »Societe generale de Belgique« sme za dobo enega leta izdajati banknote. BRUSELJ 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Generalni guverner je podelil »Societe generale de Belgique« izključno pravico, izdajati banknote in sicer za sedaj za dobo enega leta. Banknote dobe prisilni kurs. Belgijska nacijonalna banka ne sme od danes naprej niti izdajati novih not, niti spravljati v promet takih, ki jih je dobila nazaj, ali ki jih v prihodnje dobi. Generalni komisar za banke v Belgiji je upravičen, da ukrene vse potrebne odredbe, da se v posebnih slučajih dovoli izjema v tej prepovedi. BRUSELJ 24. (Kor.) Glede odtegnjenja privilegija izdaje banknot belgijski nacijo-nalni banki in podeljenja tozadevne pravice Societe Generale de Bclgique opozarja generalni gouvernement na to, da je naciionalna banka deponirala velike vrednosti pri angleški banki. Ta ni hotela izročiti komisiji upravnega sveta, ki je bila odposlana v London, delnega zneska omenjenega depozita, ravnotako kot belgijski finančni minister. Nacijonalna banka je nasproti svojim pravilom izročila velike zneske brez kritja belgijski vladi. Na ta način se je temelj nacijonalne banke zelo omajal. Tisoč milijonov not v prometu je nepokritih. Radi tega se je nacijonalni banki odvzela pravica izdajati banknote. Francoska zbornica. LYON 23. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Pariza: Zbornični odsek za javna dela je naročil predsedniku, naj zahteva od ministra; za javna dela, da dovoli v izvedbo od< odseka dovoljenih del, vporabo vojnih > ujetnikov, v kolikor mogoče velikem šte vilu pri delih v trgovskih pristaniščih, ka kor pri razkladanju blaga i. t. d. PARIZ 24. (Kor.) K poročilu o otvo ritvi parlamenta je treba dodati, da so pc govoru ministrskega predsednika vstal vsi člani zbornice in ploskali, samo Cle-menceau ne, ki je edini obsedel. Angleška vlada bo poravnala po renišken napadu na vzhodno angleško obal povzro čeno škodo. LONDON 24. (Kor.) Ministrski predsed nik Asquith je naslovil na župana inests Scarborough pismo, v katerem poroča da poravna angleška vlada vsako škode ki je bila povzročena vsled napada Nem cev na vzhodno angleško obal, na svo račun. Protesti na Angleškem radi vojnega posojila. FRANKOBROD 23. (Kor.) »Frankfurtei Zeitungi« javljajo iz Londona: Neprestane izhajajo v »Financial Nevvs« protesti prot iztirjevanju polnih na vojno posojilo pod pisanih zneskov. Portugalska zbornica vsprejela predlog glede obrambe republike in kolonij ter skupnega postopanja z Angleži. LIZBONA, 24. (Kor.) Zbornica je sprejela v včerajšnji seji predlog Alfonza Co-ste, v katerem se ponovno izraža zaupanje, da bo vlada nadalje branila republiko in odredila potrebno, da se branijc kolonije in da se v tej vojni postopa skupno z Angleži. ______________ Švedska podaljšala moratorij za dolgove v inozemstvu. STOCKHOLM 24. (Kor.) Vlada je sklenila, da podaljša moratorij za dolgove v inozemstvu do 1. marca 1915. Ker je norveški moratorij sedaj dvignjen, nastane izjema samo tedaj, če je upnik nastanjen v Norveški. Sv. oče vspreiel v prestolni dvorani božične čestitke sv. kolegija. RIM 24. (Kor.) Sv. oče je vsprejel danes v prestolni dvorani sveti kolegij, da vsprejme od njega božične čestitke. Na dotični nagovor je odvrnil papež, spomi-njajoč se v ginljivih besedah svojega velikega prednika, da vso svojo skrb obrača v to. da bi kmalu nastopil mir. Trudil da se bode tudi v naprej z vso svojo močjo za mir. Imenovanja In odlikovanja v nemški armadi. BEROLIN 24. (Kor.) Vojaški tednik poroča: Generalnim obrstom so bili imenovani: baron pl. Falkenhausen in baron pl. Bissiag general konjenice, sedaj generalni guverner v Belgiji; dalje je bil imenovan generalni lajtnant knez saksonsko - ko-burško-gotiški generalom infanterije, potem princ Maksimilijan badenski generalom konjenice, princ Friderik Kari heseu-ški generalom infanterije, generalmajor knez zu Lippe generalnim lajtnantom. Baronu pl. Marschallu, generallajtnantu in generalu a la suite je bil j>odeljeii značaj generala konjenice. Poročnik princ Friderik Leopold pruski ie bil imenovan nad-poročnikom. ___________ Proti trgovinski vojni Anglije. BEROLIN 23. (Kor.) Koresporidenčni list generalne komisije socijalnodemokra-tičnih strokovnih organizacij piše proti trgovinski vojni Anglije sledeče: O militaričnih nadah ni tu mesta, da bi govorili, ali toliko moremo tu povedati voditeljem angleške uničevalne vojne proti naši gospodarski ekzistenci, da bodo, kakor doslej, vsi sloji nemškega naroda stali enoduŠno skupno na odbijanju angleških namenov. _ Odlikovanja za hrabro vedenje pred sovražnikom. DUNAJ 24. (Kor.) »Wiencr Zeitung« objavlja: Njegovo Veličanstvo je blagovolilo podeliti v priznanje hrabrega vedenja » red sovražnikom vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo: Poročniku lin. ladje Pavlu Eklnu, poveljniku Njeg. Veličanstva ladje »Bodrog«, ter iz istega povoda zaukazati, da se sporoči najvišje pohvalno pripoznanje: poročniku lin. ladje Franu Rzemonowskemu pl. Trautenegg; fregatnemu poročniku Henriku Brech- Stran IL »EDINOST* Stev. 527. V Trstu, dne 25. decembra 1914. , eisenu, oba z Nj. Vel. ladje »Bodrog«; potem v pripoznanje hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom namestniku mornariškega asistenčnega zdravnika v mornariški brambi dr. Štefanu Gotthardu iz stanja bolniške ladje »Kulfa-. Končno podeliti v pripoznanje hrabrega vedenja pred sovražnikom zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne medalje voditelju strojnega obrata 1. razreda Ivanu GeYerju »z stanja Nj. Vel. ladje ? Bod rog«. Obrestna mera posojilnih blagajn in vojnega posojila. DUNAJ 23. (Kor.) Obrestna mera posojilnih blagajn je od danes do nadaijnega določena na 5^%, za posojila iz vojnega posojila na Smrt generala. DUNAJ 24. (Kor.) Umirovljeni feld-marschallieutenant Ignacij Kaffka je danes tu umrl. Mešana komisija radi dogodkov na bolgarsko - grški meji. SOFIJA 23. (Kor.) Agence TeL Bulg. Javlja: Vsled korakov, ki jih je storila bolgarska vlada, sta se kabineta v Sofiji in Atenah sporazumela, da se imenuje mešana komisija z nalogom, naj o zadnjem incidentu na grško-bolgarski meji izvede preiskavo ter primerno kaznuje krivce. 21tni trg. DUNAJ 24. (Kor.) Danes ni bilo čisto nobene kupčije in sicer tudi radi tega ne. ker radi predstoječih praznikov ni bilo Jcupcev. Vreme oblačno. VRATISLAVA 24. (Kor.) Pšenica 25.20, rž 21.20, oves 20.60. BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) Pšenica 15.30 do 15.50, rž 13.80—14.—. Kupčije se je sklenilo glede pšenice za nekaj vagonov. rolažbe m pomlrjeiila lladem! »Gloria in excelsis Deo et in terra pax hominibus bonae voluntatis!« Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! To je molitev, to je prošnja Jo Vsevišnjega, ki se razlega že v dvajseto stoletje po onem velikem dogodku, ti je prinesel človeštvu luč krščanske civilizacije. Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! V teh besedah, v tej prošnji in v tej molitvi je podana vsebina, sinteza, pomen velikega praznika vesoljnega krščanstva, te proslave spomina na rojstvo Kristovo! Tudi letos, tudi danes bodo milijoni širom sveta slavili ta veliki spomin s koprnečo prošnjo, da bi se mir zopet naselil v človeška srca — mir med Človeštvo! Zopet! S tem, da posebno podčrtujemo in akcentuiramo to kratko besedo, označamo. da letošnje božične praznike praznujemo ob posebnih okolnostih, označamo razliko v razpoloženju med letos in sicer, je povedano, da nam sedaj tlačijo duha posebne, nenavadne skrbi in bojazni____ Nad človeštvo so prihrumeli viharji, ki raznašajo po bojnih poljanah grozo, kri. trpljenje, smrt. Ali ti viharji pretresajo tudi duše njih, ki niso na krvavem bojišču. Odsev krvavega plamena pada tudi v duše teh poslednjih in pod odmevi groma na bojnih poljanah vztrepečajo v strahu tudi njihova srca. Saj so mnogi in premnogi, tisoči, stotisoči le telesno oddaljeni od krvavega bojišča, — duša, srce, misel, hrepenenje. koprnenje, strah in trepet pa jili prestavljajo tja k dragim svojcem, ki letos ne le, da ne uživajo božjega miru, ki ga je Kristovo rojstvo naznanjalo ljudem blage volje, ampak se ga tudi ne morejo nadejati za skorajšnje čase ...! In vendar se bo danes iz milijonov koprnečih in vztre-petaiočih duš dvigala molitev: povrni se nam mir...! Uboge duše. uboga srca! Dogodki, ki so kot mogočna, neodklonji-va. elementarna sila prihrumeli nad vas, niso še in — bojimo se — ne dozore še PODLISTEK tako hitro v toliko, da bi se razrešili v tisti mir, po katerem hrepenite ve in katerega povrnitve bi — ah — tako radi izprosili mi vsi v božično darilo! Ne, takim nadam se ne smemo še vdajati, takega miru se ne moremo še nadejati!_ Ne preostaja torej drugega, nego da odklanjamo od sebe misel na tisti mir, ki bi pomenjal odložitev orožja, pregnanje bojne iurije in povrnitev njih, ki tam zunaj trpe in se bore na vročem bojišču in v mrzli zimi v toplo naročje neizmerne m nikdar uvenljive ljubezni svojcev: mater in očetov, bratov in sestra, soprog in otročičev, in izvoljenih zaročnic...! Perspektivo na tak mir nam letošnji božični prazniki zapirajo. Vendar naj človeštvo tudi danes moli za mir, ki more priti; za mir, ki sicer ne bo mir v gori označenem smislu, pa vsaj mir, ki bo pomenjal — pomirjenje v dušah, da jim bo olajšano pričakovanje onega pravega, resničnega, definitivnega miru. Pred vsem pridi tolažba in moralno okrepilo njim, ki že žalujejo po kom, ki je že izdihnil na bojišču — da bodo z bla-žilno vdanostjo m duševno podkrepljeni lagije prenašali kruti udarec, ki jih je zadel! Njih pa, ki Se ni zadel tak udarec, ki v strahu m trepetu pričakujejo vesti o usodi svojcev, naj podkrepljata trdna vera in pomirljivo zaupanje, da se ne zgodi tisto najhujše ter da se jim ljubljenec srečno reši iz viharjev v varno zavetje milih, dragih, ljubečih ga src! Miru, ki bi prepodil vojno furijo, se ne moremo še nadejati. Tem iskreneje želimo vsem pomirjenja v dušo, tolažbe, moraliČ-nega podkrepi jenja, da ne bomo tako hudo občutili posledic in bremen, ki jih je prinesel nad nas orkan, ki divja na severu in na jugu, na vzhodu in zapadu Evrope in celo daleč tam na širokih morjih in v drugih delih sveta. Spomini na Kristovo božanstveno misijo odrešenja naj nam vlijejo trdne vere in zaupanja, da srečno izidejo iz sedanjih težkih časov naša država in njeni narodi — zvesti jej, trpeči zanjo, zaslužni zanjo! Takega pripoznanja želimo kot letošnje božično darilo našemu slovenskemu narodu tem iskreneje, tem srčneje, tembolj, ker ga je tako vreden in, ker že tako dolgo, dolgo in željno Čaka na tako pripoznanje ... ! Razne politične vesti O generalu Svetozarju Boroeviču pišejo sedaj madjarski listi naravnost oduševljeno, proslavljajoč njegove izredne voj-skovodske vrline, proslavljajoči njega samega kot junaškega branitelja domovine. Dopisnik »Az Ujsaga« pravi, da danes upirajo Madjari svoje oči v Boroeviča kakor v kakega boga, da ga obožujejo. Ko je — pripoveduje dopisnik — general Boroevič v Przemyslu meseca oktobra pregledoval čete, mu je ležalo v obrazu neko fanatično oduševljenje. Imenu Boroevičevemu sledijo povsod le vesti o zmagah . . . Boroevič kot voditelj čet ne pozna nikakih razlik. Njemu ie vsak hraber vojak enako drag, pak naj nosi zlat ovratnik, ali pa je navaden mož brez nobene zvezde.« Tako slave Madjari vojskovodjo slovanskega imena in plemena in polagajo vanj vse svoje zaupanje, da dovede našo vojsko do zmage. Kako se je razvijala Rusija. V reviji »Die Umschau« piše dr. Ernest Schulze o veliki ekspanzivni sili Rusije. Se leta 1500 niti ni bilo Rusije; obstajala je samo velika kneževina Moskovska, iz katere se je tekom časov razvilo sedanje rusko carstvo. Po aneksiji republike Novgorod je obsezala Rusija v letu 1505, ko je umrl Ivan III., 40.000 kvadratnih milj. Leta 1613. je narastla na 156.000 kvadratnih milj, leta 1776., ko je umrl cer Aleksej, oče Petra Velikega, je obsezala Rusija 264.00c kvadratnih milj. Car Peter Veliki je povečal svojo državo na 282.000 kvadratnih milj. Ko je umrla Katarina Velika leta 1796., se je razširila ruska država na Madame Bovary Gcstilničarka je še vedno nemo zrla proti kavarni »Francais«, in gospod Ho-mais je neovirano nadaljeval: »Dal bog, da bi bili naši poljedelci kemiki in da bi slušali glas znanosti! Še pred kratkim sem spisal knjižico z naslovom: »Kako se prireja jabolčmk?«, ki sem jo poslal kmetijski družbi v Rouen. Doletela me je vsled tega čast, da so me izvolili za člana oddelka za sadjarstvo. Da, ko bi le javnost izvedela o mojem delu . . Tu je lekarnar prenehal, kajti zdelo se je, da ga gospa Letrancois ni poslušala. No, ali ne čujete hrupa, ki prihaja od tam?« je vzkliknila razburjeno. »Da je sploh dovoljeno kaj takega!« In razjarjena je dvignila roko in je s prstom pokazala proti krčmi svojega konkurenta, iz katere se je razlegalo petje čez cesto. »No, dolgo tudi ta ne vzdrži več,« je pripomnila, »še osem dni, potem bo mo-r?I zapreti svojo beznico!« Homais je z začudenjem sprejel to novico. Oospa Lefrancois je naglo stopila k njemu in mu je šepnila na ušesa: »Kaj. ali vam ni nič znanega o tem? Se ta teden pride na boben. Lhereux je njegov glavni upnik in s svojimi menicami mu je zadrgnil vrat.« »Kako strašna nesreča!« je vzkliknil lekarnar, ki je rabil pri vsaki priliki visoko-leteče fraze. Gostilničarka mu je jela pripovedovati historijo od začetka do konca, ki jo je bila izvedela od Teodorja, sluge gospoda Guil-lammina; dasiravno je črtila Telliera, je vendarle grajala Lbeureuxa in ga je zmerjala z oderuhom. »Ah, tu prihaja,« je vzkliknila. »Tam doli pozdravlja gospo Bovary, ki nosi zelen klobuk. Vodi jo za pazduho gospod Bou-langer«. »Gospa Bovary ?« je vzkilknil Homais. »Morda ji bo drago, če ji preskrbim sedež v bližini peristila?« Ne da bi bil dalje poslušal gospo Lefrancois, ki bi mu še pripovedovala o tistem slučaju, se je lekarnar naglo odstranil smejočega obraza in lahkeag koraka, pozdravljajoč na levo in desno, dočim so Škrici njegove suknje vihrali v vetrn. 352.000 kvadratnih milj. Car Aleksander je povečal državo na 367.000 kvadratnih milj. Sedaj objemlje Rusija prostor 407.000 kvadratnih milj. — Leta 1722. je štela Rusija 14 milijonov prebivalcev, leta 1782. 28 milijonov, leta 181&. 45 milijonov, leta 1849. 74 milijonov, leta 1887. 129 milijonov, leta 1898. 155 milijonov, leta 1914. 172 milijonov. Tako se je torej Rusija v zadnjih 400 letih razširjala za 30 kvadratnih kilometrov 4an. . a Sličice iz vojne. Strahovita bitka. Poročevalec »Arbei-ter Zeitung« piše o bitki pri Limanovi: Prišli smo na gorski greben in tam se nam je odprl pogled na bojišče. Ob pobočju nizdol ob brezovem gozdu in potem na drugi strani doline po pobočju navzgor so ispeljani strelski jarki in zakopi v nepretrgani vrsti, ki kakor rumena vrvica presekujejo svet pred nami. Ruski strelski jarki so nekje oddaljeni od naših komaj 100 korakov. Pri nekem poslopju, ki je, okrog-inokrog obdano z okopi, izpremenjeno v majhno trdnjavico, vidimo vojake-delav-ce, ki nesejo prvega delavca mimo nas. Stopamo nizdol ob robu brezovega gozda v kotanjo, skozi katero je napravljen strelski jarek. Kako strahovit pogled! Kar sem vedno smatral za pretiravanja, če sem či-taJ o kupih mrtvecev, sem videl tu na svoje lastne oči. Drug na drugem, kakor v skladalnici so ležali tu mrtveci, večinoma Rusi, med njimi pa tudi po kak ogrski domobranec in videl sem tudi ruskega že osivelega črnovojnika, ki je Čepel v strelskem jarku in se je zdelo, da mirno spi. Tudi v obrazih nekaterih Rusov sem opazil, da jih je smrt doletela nenadoma in neopaženo. Nasprotno pa sem tudi videl pri marsikaterem mrtvecu od strahu spa-čene poteze, ki so vzbujale v meni strahovito grozo. Posebno mi ostanejo neizbrisno v spominu široko odprte modre oči nekega mrtvega Rusa in zmrznjene krčevite poteze nekega drugega. Pri marsikaterem mrtvecu je bilo videti namesto lica s krvjo zalito brezoblično kepo, neki mrtev Rus je imel zadnji del glave popolnoma odbit in krvavi možgani so se videli kakor bi ležali v odprti čaši. Cele zbirke grozo vzbujajočih ran, slika najstrašnejše smrtne grozote, ki se drugače nahaja posreči le poredkoma v modemih bitkah in se je mogla dogoditi tu le zato, ker je bil ta brezov gozdič v noči od 10. na 11. decembra pozorišče enega najstrahovitejših bojev moža proti možu v tej vojni. Ne kro-glje, temveč puškina kopita in bajoneti so morili tu, na tej morilni njivi (»Mord-acker«) v bližini seiišča, ki ima oininozno ime »Mordarkar«. Dve pismi. Z gaiiškega bojišča zadnjih dni poroča vojni poročevalec »Arbeiter Zeitung«: Nad samotnim seliščem je zopet polje posejano z mrliči in vsenaokoli leže kosci obleke, telečnjaki, kotliči, ostanki papirja in zmočene vojnopoštne dopisnice z neizpolnjeno pisavo. Neki mrtev Rus drži pismo v krčevito stisnjeni pesti. Neki tovariš, ki zna ruski, je prečital pismo in ga prestavil. V pismu se pravi: »Tisoče pozdravov od tvojega očeta, od tvojih bratov, od tvoje žene in od tvojih treh ljubih otročičev. Vsi te poljubljamo na tvoje sladke ustnice . . .« Drugo pismo sem našel poleg trupla ogrskega domobranskega desetnika Jeno D. Pismo se začenja: »Kcdves apuskam« (»Ljubi atek!«). Z belgijskega bojišča. Amsterdamski »Telegraaf« priobčujc sledeče pismo nekega belgijskega vojaka, ki je nameščen pri brzojavu v taborišču v Veurne - Am- bacht: Dixmuiden, Pervoyse in Ypern so popolnoma razdejani. Na bližnjem polju je najti na vsakih pet do šest metrov takozvano »marmite«, kakor imenujemo jame, ki jih izkopavajo granate. Nemške ^centimetrske kroglje izkopavajo jame, ki so poldrug meter globoke in poltretji meter široke, nemški 25centimetrski pa delajo celo jame, ki so globoke po tri, široke pa po štiri metre. V te jame pokopavamo naše mrtvece. Kjer so preje stale hiše, so sedaj le groblje kamenja. Ne mislite nikakor, da bi bil tudi z eno nogo kedaj stopil na francoska tla. 6. oktobra, po padcu Antwerpna, sino morali hitro bežati, kajti Nemci so nam bili za petami. Prodrli so do Dixmuidena in odtlej nisem prišel več iz Veurnea. Od prve polovice oktobra dalje se bije strahovita bitka ob Yseri in traja dalje z neznansko besno-stjo in Ijntostjo. Oba brega reke sta le velikansko pokopališče. Dokoder sežejo oči, je sama ravnina brez drevja in grmovja in veliko vasi je bilo tu videti prej. Od vseh vasi, ki so ležale ob obeli straneh !Ysere ni videti ničesar več, kvečjemu da stoli tualitam kak kos hišne podrtine, polomljena vrata, ali kak steber. To s* znamenja, da je bila nekdaj tamkaj vas. Še vedno se čuje neznosno brenčanje granat, ki ga je slišati kakor levje tuljenje ponoči. Naša divizija je bila nadomeščena po desetdnevnem bivanju v strelskih jarkih. Ni potrebno pripovedovati, kako neprijetno je ob slabem vremenu živeti v prekopih, poslušati nad seboj v zraku brenčanje granat in šrapnelov ter gledati eksplodiranje krogelj, ki mečejo zemljo v zrak kakor prašni smrk. Kakor hitro so prekopi odkriti, prihaja potem smrt in spravlja svojo žetev. O ranjencih ne maram govoriti, se ne da popisati. Mnogokrat se dogaja, da ni bilo mogoče v prekope spraviti živil, ker so preprečevale demos granate. V marsikaterem jarku stoji voda po dvajset do trideset centimetrov visoko, v drugih pa sega še mnogo više. Življenje telegrafista tu ni posebno zavidljivo. Ce naše položaje obstreljujejo s šrapneli in granatami, se plazimo po trebuhu po močvirju in blatu do prekopov, ki morajo biti v zvezi z glavnim stanom. To je šport, pri katerem gre za življenje. Seveda mora eden naših ljudi o-pravljati službo pri brzojavnem aparatu. Nadomešča se na eden ali dva dneva. Danes in jutri moram na vojno pošto Št. 1. ki je ob Yseri. Treba je zelo paziti. Tvega se življenje in zato se ne potegujemo ravno za to službo. Nasprotno. Pač ni zabava, če mora človek sedeti štiriindvajset ur v prekopu, ko veter brije okoli ušes in dež lije kakor iz Škafa. Mučno delo. Neki nemški poštni uradnik, ki je osemdeset dni upravljal težavno službo pri vojni pošti na nemško-franco-skem bojišču, piše v svojih spominih v nekem nemškem listu: Bili smo v neki francoski vasi, ki jo je zasedla naša vojska Pred razstreljeno cerkvijo je bila nameščena vojna pošta. Urejali smo tisoče pisem, dopisnic, zamotov za naše vojake Proti večeru je prišel ukaz, naj se nemudoma pripravimo in umaknemo, ker da je treba iz taktičnih vzrokov Francoze z dozdevnim umikom pritegniti v ono vas. De Iali smo z mrzlično hitrostjo, kajti od časr do časa so se razletavale granate v odda Ijenosti petsto do šeststo metrov. Skušal1 smo pošto naložiti na ročni voziček, kc ie priprega municijskih voz morala v frou to. Toda vozič je bil precej majhen in tako je šest poštnih zavojev, v katerih jt. bilo nekaj tisoč pošiljatev, moralo ostati tamkaj. Ni bilo drugega izhoda: če ne naj demo drugega vozila, bo treba, da uradnik, ki ostane na mestu, uniči <>ne posili ke. In ta uradnik sem bil jaz. Čakal sem še vedno upajoč, da spravim zavoje n; kak vračajoč se prazen inunicijski voz Toda zastonj sem čakal. Grom sovražnil topov je prihajal vedno bliže. S težkin srcem sem se moral odločiti za uničenje pošiljatev. Hudo me je bolelo: koliko spo minov, koliko upov, koliko vroče pričako vanih poročil naj uničim. Videl sem vs<, te pozdrave ljubic, nevest, žen, sorodnikov, vse te srčne izlive, ki so tako lep sredi vseh teh grozot, te brezštevilne besede tolažbe, krepČila in upanja, ki bi bil«, morda zadnja sladka tolažba onim, ki st morda ne vrnejo več. Stotine ljubih darov stotine drobnih izdelkov ženske roke, k: so bili poslani na bojišče in bi mogli okre piti marsikaterega dobrega tovariša, ki b mogli podati nove nade in radosti — vse Toda Rudolf Boulanger ga je zapazil že oddaleč in se mu tako naglo izognil, da se je gospa Bovary upehana ustavila. Dejal ji je z brutalnim nasmehom: »Hotel sem se samo umakniti temu debeluhu, temu lekarnarju.« »Kaj je menila s tem?- je Rudolf vprašal samega sebe in je skrivoma opazoval Emo. Toda njen obraz je bil miren, tako da ni mogel uganiti njenega namena. Njen fini profil se je v jasni svetlobi odražal od širokih krajcev njenega klobuka, čigar svetlordeči trakovi so bili zvezani pod podbradkom. Njene oči z dolgimi, zvitimi vejicami so gledale naravnost predse in so se zdele kakor zakrite s pajčola-nom, dočim je žarela na njenih sicer tako bledih licih lahna rdečica. Videti je bilo, kako se je pretakala kri pod njeno nežno poltjo, in njen nosek se je zdel rožnat. Glavo je imela nekoliko sklonjeno in med njenimi ustnicami so se svetili njeni kot sneg beli zobje. »Bogve, če se ne norčuje iz mene?« si je mislil Rudolf. Toda Emin gib je pomenjal le svarilo, kajti gospod Lheureux se jima je priključil in jo |e nagovarjal od časa do časa z namenom, da bi začel pogovor: »Kake krasno vreme imamo danes! Ves svet je namenjen sem! Veter piha iz zapada.« Dasiravno mu nista odgovarjala, jima je kljub temu sledil. Ko so dospeli pred kovačevo hišo, je krenil Rudolf, mesto da bi nadaljeval svojo pot po glavni cesti, v stransko ulico in je vzkliknil: »Zdravo, gospod Lheureux! Mnogo zabave!« »Kako lepo ste ga odpravili!« je dejala Ema smejoče. »Čemu naj bi me nadlegoval ta človek?« je odvrnil. »Ravno danes, ko imam srečo, biti v vaši družbi . . .« Ema je zardela, in on ni dovršil stavka. Nato sta govorila o lepem vremenu in kako lepo da je, stopati po zelenih travnikih, kjer so cvetele marjetice. »Poglejte jih,« je dejal, »dovolj za pro-rokovanja zaljubljencev cele dežele. Ali naj utržem eno izmed njih?« »Ali ste zaljubljeni?« je vprašala Ema z obotavljajočim glasom. »Kdo ve?« je odgovoril Rudolf. Travnik, na katerem se je imela vršiti slavnost, se je medtem polnil z ljudstvom. Debele kmetice so se zadevale s svojimi dežniki, koši in otroci. Večkrat so se morale izogniti dolgi vrsti služkinj, ki so no- to, kar je vzklilo iz najplemenitejšega ču- \ stva, vse to sem moral — vreči v ogenj. Pošta se namreč ne sme za nobeno ceno • prepustiti sovražniku, ker bi iz nje spo- > znal položaje naše vojske in bi stotisočem vojakom mogla pošta, ki bi se okoristil ž njo sovražnik, napraviti veliko škodo. Spo- , mnil sem se tudi, da tako sežiganje poštnih pošiljatev povzroča brezštevilne pri- ■ tožbe proti vojni pošti — ne da bi jaz kaj mogel za to. Toda za te pritožbe bi mi ne bilo nič. Pograbila me je jeza, velikanska jeza, da moram uničiti, kar sicer nima niti velike gmotne vrednosti, pač pa neizmerno idealno vrednost, česar se drži toliko solz, toliko upov, toliko hrepenenja revnih Človeških src. Spomin na ta dogodek je eden najginljivejših dojmov, kar sem jih doživel. Rodin o vojni. Najgenijalneji med modernimi francoskimi kiparji, Auguste Rodin, biva sedaj v Rimu. Eden sotrudnikov lista »Giornale d' Italia« je imel z umetnikom razgovor, v katerem se je Rodin izjavil tako-le: »Mi Francozi se borimo. Naloga je težka, ali ne zadaja nam nika-kega strahu. Vemo prav dobro, da je nasprotnik nad vse močan, nad vse žilav in močan v odporu. Ali napravil je svoj račun brez duha, ki danes nas preveva. Morala čet je vzvišena nad vsako pohvalo. Vsak vojak ve, da brani življenje domovine.« Na vprašanje, zakaj je zapustil svojo domovino, je odgovoril Rodin: »Prišel sem semkaj, ker sem v Parizu preveč trpel. 2ivci so mi popolnoma razdejani; bilo mi je, kakor da me je omamilo gromenje topov. Imam dva ateljeja: enega v Parizu, drugega na deželi. Misel, da bi mogli nekega dne priti sovražniki in razdejati mojo posest, ine je spravila skoro v obup. Zato sem raje pobegnil v Italijo. To je bila že dolgo moja želja ljubljenka. Sedaj iščem ateljeja, ki bi bil eleganten, ali obenem udoben, kakršnega pač treba za mojo starost. V prostoru, ki je mrzel, ne morem več delati. Delati pa hočem. Hočem se ponašati s svojim delom v tre-notku, ko vsi možje moje domovine stoje v boju. In tudi ostanem tu, dokler bo pač trajalo.... Bombardiranje VarSaue z aeroplanom. Iz Berolina poročajo 23. t. m. sledečo vest, ki pa doslej še ni potrjena po uradnem sporočilu nemškega glavnega stana in tudi ne po poluoficijoznem \Vo!ifovem u-radu, vsled česar seveda ne moremo prevzemati odgovoronosti za nje resničnost. Vest se glasi: »Po osemdnevnem miru je v soboto Varšava preživela zopet nekaj strahovitih trenutkov. Tekom treh ur in sieer od 6 do 9 zjutraj je neprestano pokanje eks-plodirajočih bomb pretresovalo ozračje. Več hišnih zidov se je porušilo. Kmalu nato se je začulo tudi stokanje ranjencev in tarnanje tistih, katerim so bili svojci ubiti pred njihovimi očmi. Tekom tega časa sta dva nemška aeroplana vrgla na mesto kakih osemdeset bomb. Bombe so bile dolge po 18 centimetrov. (Ali p more aeroplan vzeti tako težo s seboj? 18 centimetrov dolga bomba mora tehtati vendar lajmanj 3 do 4 kilograme, skupaj torej lajmanje 240 do 320 kilogramov, na aeroplanu poleg navadne obremenitve torej le 120 do 160 kilogramov več?) Z ozi--om na zgodnji jutranji čas še ni bilo na ulicah skoro nič prometa. Le več polkov je v gostih kolonah korakalo po ulicah, vendar pa vojaštvo baje ni bilo nič poškodovano. Nasprotno pa jc bilo pod deloma razrušenimi hišami baje pokopanih zelo veliko oseb. V Varšavi trdijo, da število Črtev znaša približno tisoč. Med drugimi ie padla ena bomba na teraso prejšnjega kraljevega gradu. Drobec te bombe je u-smrtil enega najodličnejših zastopnikov deželne administrativne uprave.« Tako to poročilo, ki je, kakor ponovno poudarjamo, iz privatnega vira in je priučeno v graški »Tagespost«. Naravnost judno se nam zdi v tem poročilu, da ni bil po osemdesetih bombah poškodovan niti jden vojak, ko so vendar celi polki korakali po ulicah, in da je bilo poškodovanih okrog tisoč »oseb« — ali vojaki niso »osebe«? — ko na ulicah ni bilo »skoraj nič orometa«. Zakaj poročilo ne imenuje onega >enega najodličnejših zastopnikov administrativne uprave«? Ce ve poročevalec, da je »eden najodličnejših«, potem mora tudi vedeti, kdo je. Navajanja krajev in oseb- sile modre nogavice, nizke čevlje in srebrne prstane in ki so dišale po mleku. Prijele so se za roko in so se razvrstile po vsem travniku. Ravnokar se je vršilo o-gledovanje, in poljedelci so se podali v prostor, ograjen s koli in z žicami. Tam so v dolgi vrsti stale živali, določene za presojo. Po tleh so se valjali debeli prešiči; teleta so mukala in ovce so bleketale. V travi so ležale prežvekujoče krave in so mežikale s svojimi težkimi trepalnicami, če so jih nadlegovale mušice. Vozniki z golimi rokami so držali na uzdah vrance, ker so se v bližini pasle kobile s sklonjeno glavo, dočiin so njihova žrebeta počivala v senci in sesala iz materinih prs. Izmed mnogoštevilnih živalskih hrbtov je tupatam molel kvišku svetel rep, par ostrih rogov in glave moških, na-hajajočih se med živalmi. Tam ob strani, v posebnem oddelku, so prikazovali velikega, črnega bika, ko so mu bili vtaknili v nos železen obroček in ki je stal tako nepremično, kakor da bi bil iz brona. Otrok v razcapani obleki ga Je držal privezanega na vrvi. Med vrstami so kmalu prihajali razsodniki s počasnimi koraki, preiskali vsako posamezno žival in so se na tihem posve- V Troe sovražnikov ter zajemajo vojnega materijala, da ga že ni v celi Evropi toliko, kolikor so ga že dosedaj zajeli samo na enern velikem bojišču, in tako varajo ljudstvo o pravem položaju na bojiščih. In zakaj? Samo zato, da njihovi lastniki spravljajo v svoj žep večje dobičke, ki jim jih prinašajo take zlagane senzacije iz žepov nerazvidnog '"»tatelistva. jdij v varstvo svojih poslaništev in držav-j nili pripadnikov, se je rečena pogodba varovala na ta način, da so vsaki vojni ladji j pred prehodom izročili pismeno dovolje-: nje sultana. ga nevarnega kraja. Baterije streljajo dalje in opazovali smo dolgo ta prizor, ki vsled daljave komaj moti večerni mir. Okni Verdono. Dardonele. Ob sedanjem evropskem konfliktu se obrača zopet splošna pozornost historičnim utrdbenim napravam ob vratih Carigrada. Važnost te morske ožine so izpo-znali že v davnih Časih. Del še danes obstoječih utrdb — seveda mnogo moderniziranih tekom časov — izhaja še iz prvih časov turškega gospodstva nad Carigradom. Z gradbo so začeli že v letu 1462. Pozneje so zanemarjali utrdbe, ali v letih 1864 do 1877 so jih zopet prezidali. Kasneje se je moderniziranje nadaljevalo pod vodstvom slavnega belgijskega trd-njavskega stavbenika Brijalmonta. Novo pobudo k moderniziranju le dala grško -turška vojna v letu 1897 — v času, ko je turška mornarica morda v stadiju najhu-jega zanemarjanja, ta, da je bilo celo malo grško brodovje v nevarnost za glavno mesto Turčije. Z veliko intenzivnostjo pa so od začetka vojne z Italijo delali na prezidavi utrdb in sicer so obrambno sposobnost izpopolnili z nnjmodernejimi sredstvi. Drzna rekognicijska vožnja italijanske torpedovske flotilje pod kapitanom Millo (dne 18. julija 1912) — ki je, kakor znano, vdrl v morsko ožino — je dovela do negativnega rezultata v toliko, v kolikor so Italijani na podlagi tega rekogno-sciranja odnehali od forsiranja morske ožine, ker neizvedljivega. Turško brodovje je v 1. 1334 prvikrat vdrlo v dardanelsko cesto, a bilo je uničeno po francosko - beneškem brodovju. Pod vlado carice Katarine II. je med ru-»ko-tursko vojno 1. 1768-74 vdrla v Darda-lele ruska eskadra (pod Elphinstonom) ine 26. julija 1770. Dne 19. februvarja 1807 se je posrečilo angleški, iz 8 linijskih ladij in 4 fregat in drugih vozil obstoječi floti pod admiralom Duckworthom, da je prodrla skozi dardanelsko ožino do Carigrada. Toda Turki so v največji naglici popravili utrdbe na kopnem, vsled česar je bilo angleško brodovje prisiljeno v hitro umaknitev ter je imelo pri tem znatne izgube. Prva prepoved prehoda brez dovoljenja od strani Turčije izhaja že iz leta 1809. Dne 13. julija 1841 je sklenila petorica glavnih vlasti Evrope s Turčijo dardanelsko pogodbo, po kateri so neturške vojne ladje smele le z dovoljenjem turške vlade pasirati morsk o ožino. Ta pogodba je doživela večkrat izpremembe. Tako je bila v letu 1856 izpopolnjena v smislu, da naj bi bil vojnim ladjam tujih vlasti za vedno prepovedan vhod v Dardanele. Potrditev zapretia Dardanel za tuje vojne ladje je dal še londonski protokol (13. marca 1871) in končno berlinski kongres (13. julija 1878). Tedaj se je zapretje Dardanel za tuje vojne ladje naložilo turški vladi naravnost v dolžnost. Vendar pa je Turčija dne 16. septembra 1891 sklenila z Rusijo separaten dogovor, s katerim so se sklepi berlinskega kongresa izpremenili v toliko. v kolikor naj bi bilo ladjam takozva-nega dobrovoljnega brodovja Rusije dovoljen prehod dotlej, dokler bodo vozile pod trgovsko zastavo in niso imele nikakih čet na krovu. Formalnosti berlinske pogodbe so se vedno striktno izpolnjevale. Ko so n. pr. v pozni jeseni 1912 v Carigradu izbruhnili nemiri in so evropske vlasti poslale za vsak slučaj po nekaj vojnih la- tovali med seboj. Eden izmed njih zelo u-čenega obraza, je od časa do časa nekaj zapisoval v knjigo. Bil je predsednik razsodišča, gospod Derozerays de la Panvil-le. Ko je ugledal Rudolfa, se mu je takoj približal in ga je vprašal: »Kako to, gospod Boulanger, da nas puščate na cedilu?« Rudolf je zatrjeval, da pride tudi on k presojevanju, toda ko se je predsednik zopet oddaliil. je dejal Emi: »Bodo lahko čakali, da pridem k njim. Vaša družba mi je tisočkrat ljubša.« Norčeval se je iz razstave, a |e vendarle kazal orožnikom svoj modri listek, na katerem je bil označen za člana jurije. da se je ahko svobodneje kretal po razstavi; ustavil se je pred marsikatero lepo živa-lijo, da jo je pokazal gospe Bovary, ki pa ni posvečala posebne pažnje njegovim razlagam. Rudolf je to opazil in se je jel rogati skupno ž njo neokusnim oblekam Yonvilčank. Nato se je sam oprostil, da ni dostojno oblečen. »Da, če človek biva na deželi . . .« je nadaljeval. »Se pač ne izplača lepa obleka.c le dovršila Ema. »Seveda ne,« je pripomnil. »Saj vs: ti (Slika z zapadnega bojišča.) V »Journal de Geneve« pripoveduje Ge-orges VVagniere, ki se nahaja sedaj kot vojni poročevalec na bojišču, sledeče o Verdunu: Verdun je prestal tekom zadnjih stoletij dve silni obleganji. Leta 1792 so ga zavzeli Prusi. General Bearepert, takratni trdnjavski poveljnik, si je raje pognal krogljo v glavo, kakor da bi se vdal. Leta 1870 je bil Verdun od 13. oktobra naprej oblegan skoro cel mesec in se je vdal kljub slabemu obrambnemu stanju šele dne 8. novembra. Pozneje je dobil popolnoma moderne utrdbe, tako da je danes eden najbolj utrjenih krajev na svetu in ima namen, zapirati iz Metza prihajajočemu sovražniku pot v Champagno. Takoj začetkom izbruha vojne je vlada pozvala tamošnje prebivalstvo, naj zapusti mesto. Vsi prebivalci, ki so zamogli odpotovati, so to tudi storili. Verdun je do dve tretjini izpraznjen. Hoteli so zaprti in le vojaška avtoriteta nam |e zamogla preskrbeti neko gostilno za prenočišče. Hodim po samotnih ozkih potih. Pozno je in ni srečati nobenega človeka. Nobenega na obrežju, nobenega na mostu. Slišati je z obrežnega obzidja le šumenje reke. Vsled nemških letal ne gori nobena luč; edina svetloba prihaja od lune, ki se blesketa v vodi Meuse. Temne hiše spe pod nogami trdnjave. Ure ni bilo mogoče odstraniti in naznanja še vedno krepko vsako četrt ure. Zjutraj smo si ogledovali forte, ki obdajajo mesto kroginkrog. Nemške čete so oddaljene približno pet kilometrov. Onstran reke markira neki potok mejo. Tamkaj se nahaja gozd Forges, bolestna točka, kjer se neprestano vrše boji. Kakor poroča poveljnik, je padlo tjakaj že nič manj nego 10.000 strelov iz težkih topov. Obstali smo sredi poti in general nam je pokazal na karti pozicije Nemcev. Kar se ustavi: »Kaj pa je to?« Pred nami so se premikale sence in ko so se približale v megli, smo zapazili francoske vojake, ki so privedli s seboj tri nemške ujetnike. Podčastnik, ki je bil ponosen na to dejanje, je pripovedoval, kako je v gozdu sovražnika presenetil in zajel. Nemci so stali po vojaško. Bili so že v zreli starosti, z dolgimi bradami. Eden izmed njih, ki je imel podoficirske zvezde, je imel jako inteligenten obraz. Na vprašanje generala je pripovedoval, da so vsi trije Poljaki iz Gdanskega okraja, on sam arhitekt in govori perfektno francoski. Imel sem pozneje priliko, da sem videl njegov dnevnik, ki je pričal o krasni pisavi. Obrnil sem vso pozornost na besede: »Danes smo po silnih bojih zasedli vas.« Stopil sem v prazno hišo. Tiktakanje ure v zapuščeni tihi sobi, po ogluša-jočem šumu bitke, me je spominjalo na domačo hišo. Vrnili smo se, da si ogledamo severo-zapadni oddelek in general nas je na priprost način informiral o njegovi osebni vlogi tekom boja. Verdunska armada je bila predstraža francoskih sil in Šlo je zato, da se vzdrži ta pozicija za vsako ceno. »Imel sem le tri armadne zbore,« je pripovedoval, »in Nemci so bili dvakrat močnejši. Sedaj smo si v silah precej enaki. < Kdor gre preko višin Meuse, zapazi pred seboj široko ravnino. Na zapadu leži Verdun, silno majhen ob bregu reke, na desnem bregu leže utrdbe, s katerimi je Verdun zvezan z močno trdnjavo Toul. Vzhodno od gričev se razteza ravnina Woewre, ki križa pot, ki vodi v JV'etz. Megla se je dvignila in pod sabo vidimo v daljavi vasi, gozdove in cesto, po kateri jahajo konjeniki. Južne utrdbe (Saint Mi-hiel) in del ravnine Woevre je v nemških rokah. Sli smo v Eix, odkoder je slišati grmenje topov. V Haudiomontu smo se morali ustaviti. Pod temi drevesi se vrše boji že cele tedne. Za vasjo se nahajajo nemške baterije in nebo je skoro nevidljivo vsled dima topov in bliskov šrapnelov. Na neki cesti je videti par kmetov, ki so se drznili obdelovati polje med obema sovražnima frontama in ki gonijo sedaj svoje konje, da pridejo kolikor mogoče hitro iz te- ljudje, ki so danes tu, nimajo pojma o lepem kroju.« Nato sta govorila o dolgočasnem življenju, ki vlada na deželi, in ki uničuje eksistence in marsikatero iluzijo. »Če pomislim na to,« je dejal Rudolf, »se me loti globoka žalost . . .« »Vas?« je vzkliknila začudeno. »Toda menila sem, da ste vedno veseli.« »Navidezno da, ker se navadno rogam vsemu; toda če sem sam, Če se svetijo križi v mesečini, tedaj se večkrat povprašam, da-li bi ne bilo bolje, ko bi šel k onimle, ki počivajo v miru tam doli.« »Ali ne mislite na vaše prijatelje?« ga je izpraševala. »Prijatelje? Kje pa so? Ali jih sploh imam? Kdo se briga zame?« je vprašal z navidezno žalostnim obrazom. Tu sta morala stopiti narazen, kajti med nju je stopil mož s celo goro stolic na hrbtu. Bil je tako obložen, da so se videle samo njegove coklje in njegove iztegnjene roke. Bil je grobar Lestiboudois, ki je prinašal vse cerkvene stolice. Poln iznajdljivosti, kadar je Šlo za njegovo korist, se je poslužil tega sredstva, da bi kaj zaslužil na današnji slavnosti. Občani, katerim je bilo prevroče, so se kar tepli za sedeže, ki so še dišali po kadilu. DomaČe vesti. Njeg. ces. in kr. visokost nadvojvoda Fran Salvator je prišel dne 21. t. m. v t hnično obratno centralo pisarne za vojno pomoč c. kr. ministrstva za notranje stvari ter si je ogledal vse oficijelno prodajne predmete in je mogel tudi opazovati živahno delovanje, ki se razvija v teh prostorih ravno v božičnem tednu, Njeg. cesarska visokost je nakupil več božičnih predmetov in novoletnih razglednic kot božične darove za svojo visoko rodbino. Slike Nieg. Veličanstva cesarja na korist vojne oskrbe. Pisarna za vojno pomoč je izdala na korist oficijelne vojne oskrbe večje število slik Njeg. Veličanstva cesarja. Pred vsem je reproducirana v platinskem postopanju izrazita slika pl. Jovanoviča v dveh velikostih: po 10 in 5 K. Oficijelni vojni oskrbi posvečeni posnetek cesarja z nadvojvodo Franom Josipom Otonom se izdeluje fotografično v ateljeju Kosel v budoarskem formatu po K 3.50 in v kabinetnem formatu po K 2.40. Ista slika je izšla v zadnjem času v večjem formatu (23:30) kot heliogravura in je po svoji posebno lepi izvedbi in po svoji nizki ceni 2 K posebno primerna za urade, šole in hotele. Povod za naroči-tev te posebno cenene slike je dala okolnost, da je hotel Sacher na Dunaju nakupil dragocene originalne fotografije za o-dičenje svojih hotelskih sob. Naj bi bil ta zgled najširšega posnemanja. — Risba s svinčnikom Njeg. Veličanstva od arhitekta Bergerja je tudi pomnožena in je omenjati te slike radi nje posebno fine izvedbe. Cena je 50 vin., z ovalnim pozlačenim okvirjem in steklom pa 4 K. V enaki izvedbi je izšla tudi slika nemškega cesarja. Vse slike je naročati potom tehnične obratne centralne pisarne za vojno pomoč, Dunaj, I., Hoher Markt 5, aH potom večine trgovin z umetninami. Izpiti kandidatov za učiteljevanje na trgovskih šolah. Naučni minister je izdal — kakor nedavno na vodstva izpraševalnih komisij za učiteljevanje na srednjih šclah — enako naredbo tudi na izpraševalne komisije za učiteljevanje na trgovskih šolah. Tistim kandidatom, ki stoje pred klavzurnimi in ustmenimi izpiti, a morajo biti pripravljeni na poklic k aktivni vojaški službi na podk gi črnovojniškega pregledovanja, je na njihovo prošnjo nemudoma določili izreden termin za izpite, da morejo ti kandidatje še pred nastopom vojaške službe dovršiti svoje izpite usposobljenosti. Kje je moka po maksimalnih cenah? Prejeli smo: Slavno uredništvo! Prosim Vas, javite v Vašeni cenjenem listu, kje se dobiva moka (pšenična) ali zmes po K 49.90, kakor jo določa vladna naredba? Povpraševali smo tu in tam, a nismo jo mogli dobiti. Ne na debelo in ne na drobno se ne dobi te moke, ki bi zelo dobro došla nam revnejšim slojem. Ako pa je res, da se moke po K 49.90 ne dobi v celem Trstu, potem prosimo slavno vlado, da stori svojo dolžnost. — Slede podpisi. — Take in enake pritožbe dobivamo danzadnem in prepričani smo, da popolnoma odgovarjajo resnici, namreč subjektivni, dočim pa se z druge strani prav tako zatrjuje objektivna resnica, da je take moke v Trstu, da ie pa trgovci nočejo prodajati, češ, ker bi Imeli po tej ceni premalo dobička pri njej. To je prav tako, kakor je tudi s kruhom: Le vprašajte v Trstu po kruhu, ki naj bi bil po 56 vin. kilogram. Zjutraj ob 8 ga že ne dobite, češ da je že ves razprodan. Seveda je lahko razprodan, ker ga peki iz istega vzroka ne pečejo, iz katerega trgovci ne prodajajo zgoraj omenjene moke. Zato se tudi mi v imenu občinstva obračamo na oblast, naj tu napravi red! Magdalenska podružnica CMD priredi danes dne 25. t. m. ob 31/« popol ine v ovorani „Gospodarskega društva*1 navadno božičneo v prid otroške kuhinje. Ker so letos izostali malone vsi dohodki, a ker je ta podružnica namenjena enemu najbolj o-greženib predelov naše okolice, da moramo, ako hočemo hraniti svojo norodnost, paziti takorekoč na vsako otroško dušo, da nam je ne odnese vedno in povsod prežeči sovražnik: prosimo slavno občinstvo v teh težkih Časih podpore, ki nam jo da z malo žrtvijo, ako se obilno udeleži današnje prireditve — da bomo tako mogli še nadalje dajati borno kosllce siromašnim otročičem. Pri c. kr. ravnateljstvu dri. železnice v Trsta se odda potom javne ponudbe dobava in montiranje železnega nosila za železniški most čez potok Pisenca v km 16 7 8 blizu postaje Kranjska Gora na progi Trbiž-Ljubljana v skupni teži približno 150. Vložni rok 20. januar 1915. Podrobni pogoji so razvidni te časopisov »Avvisatore Dal-mato", .Osservatore Triestino" in „Laiba-cher Zeitung" ter se izvedo pri c. far. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, v oddelku 111. Danes popoldne ob 3 se bo vršila pri Sv. Jakobu v telovadnici Ciril-Metodove šole že naznanjena bo žičnica gojencev otroškega Veselo novo Ieio se obeta vsakomur, ki gladom današnje priloge „Srečkovneg; zastopstva" v Ljubljani naroči izborni dve vred nostni srečki, kajti v srečnem slučaju zamore Že v prihodnjih dneh dobiti čez 150 tisoč kron naše veljave, povrhu pa še 4l00 frankov popolnoma zastonj. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike! ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzoma češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galattr, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. 10 7© čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC <£ Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). hran Kri© Trst, Piana S. Glevannl 1 kahinjakih ia lltfaranh potreb Uin od 1m in plafain, ikaloi Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST. VIA S. CATERlfiA STEO. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ifVi>—| in 7—7Va tltlfMH •BVBVBVtti+n ! Skladišče offla in drv f j; za prin jemkji U m. uKrijab { Josip Mlceu | tal. ia l (Sto L (ti. ira) Tri. 2832 1 Trsi, u!« Sarcfiucci (ojs TorrcnJc) ysf?<3jenSh kož Velik.i izbira polrebSČin za Čevljarje. - Spccijatitcia. pofrebšSEtt za sedE&rie. raiHHHII IIBKEHII ■ ■ ■■■ ■ ■ IMBEaM Toine ure prodala | iimllb Mttllerjj najuglednejša in nmjsta- 8 rej S a prodajal niča ur v J Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nkolft) ■ Velika izbera! verižic, zlatih, srebrnih, | Kakor tudi stenskih ur J vsake vrste I. t. d Ustanovl)«na I Karel Delaml po visokem c« kr. n«m«stnlltfii koncesijonirani zobotehnik Trst, ulica Mlvadara It 4. HI. n. ORDINACIJA od 9 do 1 In od 3 do 6. n nmammmu m ! JOSIP STRUCKEL ■ i Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, I nam k mM ceni oviSlo volno bodisi oprano ali neoprano. Kdor ]o Ima, na] Jo lako] ponudi tvrdkl J. MEDVED, GORICA. g in Ženske, zefir, balist in perljiva svila g Iza jopice. — Svilenina in okraski zadnje U novosti, velik izbor izgotovljenega pe- B rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ S Vezenine In drobnarije, preproge, za- §- Ivese, trllž po izjemno nizkih cenah. Pi Najvišjem daroljrajo jepnji c. ii kralj. apasfcl. Veličanstvi Dr. H0RVATH TRST, CORSO ST. 17 S#«dJ«nst mm KOSM In SPOLNE BOLEZNI Šibkost m nervoznost wm BOLEZNI « NOOAM In SKLEPIH. Sprejema od 11 • 1 pop. In 3 - 5 zvečer^ HILJMC A1K8N zalogo vina no Prošeku Ste«. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo naj i zborne j šo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Oreera). Cena po dogovora izven vsake konkurence. Prodsje se od V« hektolitra naprej. □□□□□□□□ ar Coffč flPUO (NOVA KAVARNA) Trst, Piazza Barrlera-Settefoniane Prva udobnost. Bogata izbora ča-ni-kov. Prvovr-tne pija e. - Hladil* vseh vrst Biljardi Seiferd. TELEFON 19-81. Poleg kavarni se nahaj3 tudi izvrsten BUFFETf kjer se prodajajo mrzla jc dila, vino in Dreh> rjevo pivo. Spr* j ema se naroČila na dom Priporoča se ndani lastnik. C. kr. Hrfaona loterijo v vojne preskrliovalne namene Ta denarna loter ja vsebuj • 21.14(3 svetoivanskega otročke »a vrtca v Narodn m domu, ki bo ob 4 pop. Vstop je prost, a prostovoljne prispevke bo drag ^volje sprejela C. M. podružnica. Komur je :eJaj mar nje obstanek in delovanje, naj l ika ne izostane, temveč pripelje priiattl,e in znance s seboj, da se prepričajo o k- risti in potrebi otrošKih vrtcev. Na Sv. treh kraljev dan, 6. januarja 1915, pr reJi žen ka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu dobrodelen koncert, kojega či ti dohodek je določen v poknt,e s:r š-^ov h-tošnje božićnice, pri ka eri e bilo obd rovan ih več sto ubožnih otrok z oblekami, če vi i itd. Koncert bo umetniški, saj sodeljujeta pri n em odlična para gdč. Cirila Medvedova (alt) in g. Josip Rijavec (tenor) oba iz Gorice. Natančnejši spored priobčimo prih dnje dni, na koncert pa že danes opo-zaram » naše glasboljubeče občinstvo, ki bo po i aljšem presledku zopet deležno iziednega umetniškega užitka. Preložitev občnega zbora. Letošnji občni zbor „D.u^tva slovet skih profesorjev v Ljubljani- se zaradi izrednih razmer preloži na poznejši čas Narodno socijalna mladinska organizacija vabi liane na sestanek danes ob 107, zjutraj v dvorani N. D. O. Vojaška božićnica. V vili Necker so na-dal e i ddali: darove v gotovini: paroplovna družba „Dalma ia", baron in baronica Stro-bacii, inž. Gerberding in H. Hausbrandt; v blagu : g.a Vogelhuoer, baronica Vivante, O ga Scht nk, Herta in C ude Schrey, Karel M* urice (namesto nameravane božične pojedine za 100 mož). Nora Obermuller, Matilda Strohl, Harry Greenham in Ernest Gente-bruck. Tako številni darovi v blagu in denarni darovi v skupnem zr eseš-polka in Viktor Slejko od 97. pešpolka — V pomožno bolnišnico v zavodu »Av-stro-Amerikane« so bili sprejeti Karel Bizjak od i>7. pešpolka, Evgen Zoch od 7. pešpolka. Jakob Kuschcg od 20. lovskega bataljona, Anton Sporar od 7. topničar-skega polka. Serafin Martinčić od 97. pešpolka. Fran L ršič od 5. domobranskega pešpolka, črnovojniki Ivan Alinović, Anton Ciulič in Fran Sklenarš, Nazarij Kocjančič od 20. lovskega bataljona in Hektor Spongia od 5. domobranskega pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Ein-traclit« so bili sprejeti Alojzij Dolenc od 4. domobranskega pešpolka, Karel Rocco od 5. domobranskega pešpolka, Martin Damijanič od 97. pešpolka, Evlalij Del-fratc od obmejne straže, Anton Scrgaš od 5. domobranskega pešpolka in Ivan Chicco, tudi od 5. dtMnfibranskega pešpolka. __ Slepar. Včeraj zjutraj ob 6. uri je bil v ulici Uiulia aretiran 3Mctni Ivan (irando, ki je doma iz Buj. Aretiran je bil pa na podlagi ovadbe Mateja Crnigoja s Konko-jiela hšt. od katerega si je še meseca novembra izposodil voz, obljubivši. da bo za to plačal Črnigoju krono na dan. dokler bo rabil voz, a se od tedaj ni več pokazal Črnigoju, ki je slednjič izvedel, da je voz zastavil. — Obenem je pa proti Orandu vložil ovadbo tudi Božo Fagiani, ki stanuje v ulici Kandler št. 5, od katerega si je Grando izposodil 200 kron proti zatrdilu, da mora to svoto vložiti kakor kavcijo za neko gostilno, ki jo ima prevzeti, dočim je bilo to popolnoma zlagano. Ker se sumi, da ima Orando še več takih grehov na vesti, so vabljeni oni, ki jih je Grando eventuelno osleparil, naj se zglase na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. (Jmrli so: Prijavljeni dne 24. t m. na mestnem fizikatu: Zimmer Jeseni, 41 let, ul. Piccardi št 48; Povodnik Marija, 6 let, ul. Leo št. 12; Kuković Karel, 4 leta, Rocol št. 38; Verša Rafael, 6 dni, ul. della Madonnina št. 38; Osvald Roza, 85 let, ul. sv. Anastazija št. 20; Prodan G raci-jela, 9 mesecev, uL sv. Mihaela St. 22; Zanutti Brunon, 16 mesecev, zagata sv. Saverja št. 1; Martelanc Ferdinand, 14 mesecev, Barkovije št. 790; Oman Jurij, 2 meseca, Barkovije št. 236; Kadelnič Terezija, 24 let, ul. Giulia št. 78; Merlak firmi i ja. 72 let, ul. del Malcanton št. 4; Oven Karlina. 62 let, ul. del Sale št. 2; Buzatti Herman, 68 let, ul. G. Boccaccio štev. 20, Slovensko {ledulitfe« Trstu V nedeljo, 27. t m., ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah) „BREZ DENARJA". (Spisala L. Krean i a E. Lindau) Glasba je od L. Kuhna Režijo vodi g. Paneš-GradiS. OSEBE: • g- -gč. • S 'g- 'g- .gc- • g' • g- KavCčeva Mihajlovič . MaruSeva GabrSćek Korić Građen K'.vačičeva RadoviČ Terčič * GRADIŠ ,LKeUŠEVA Kralj Čel k Hreščak m Terčič Liče nova , Obiako a F.scher RUMPELJ Cinkova Vetko d. Marica pL Tihodolska ... Karei Cekin, njen stric • • Serafina, njegova hči . • • Bruno, baron Weggis . , , Dr. Slak, notar ....•• A vgn-t, strežaj ...... Li za kuharica pri Cekinu • Martin MegU ....... Grapar, vaški učitelj ... Trebušni k........... Miha Sk< k.umivalec izložben, oken g. M iijetica GlavaČeva, perica . . . gč Jaka Glavač, njen oče ...... g. Alfred Pr smodin .....•••g. Vet njak. člani kluba samcev ... g Dolgun .....'........ Bot dar pl Gornik ••••••••g. ■lesihovka . gč Ogrizovka .......... , gč. Potreba .....•••••.•.g. Valenc □ Zadnik. trgovec z modnim blagom ....... . .... g. Gospa Zadnikova . .......gč. Rudolf ^L Goruik. polkovnik v pok. g Gostjo, pevci, komiji 1. t. • • • Predstava se torej ne bo vršila, kakor je bilo p« motoma spi roče no, v soboto, temveč v nedeho, 27. t. m. S to igro bo prav go-| tovo zadovoljno naše gledaii>ko občinstvo; i kajti vsebina igre je It po znokrožena in polna humorja. Tudi gl isbene točke so zelo lepe. i Ni še slav. gledališko občinstvo naj torej pri-hitt v nedeljo v gledališče, da * caj za hip pozabi mučne in u s dne čase, ki jih preživlja sedaj. Nekoliko razvedrili je pič treba sedaj vsakomur, in kje naj ga človek najde drugje, nego v gledališču, kjer se mu nudi najdostopnejša in obenem gotovo tuui naj-prijetnejša zabava. Par veselih uric, in potem zopet vun v težko vsakdanje življenje, ki se zdi človeku gotovo iaije, če s je mogel vsaj nekoliko razvedriti. Komur je torej na tem, da i*e nekoliko razvedri in po veseli, pridi v nedeljo pogledat, kdko je — „Brez denarja". * * » Vst »pnice po nizkih cenah so v predpro-daji pri g. BLkovi. vraiarici „Narodneg• duma". Zato naj si vsakdo priskrbi pop ej vstopnico, da ne bo v nedeljo neprijetnega navala. Mrtvi n Rdeti kri!. Seznam 24. decembra 1914 Ruggero Stran y, obč. tajnik, Grižnja n K 35. Ob Šestnajst letnici gostilne „Pri starem Ma evžu*, 2. klub K 30. G»l le- Jeroniti K 30 Valter Adami K >0. Tarok, kavarna O-rientale IV. dar K 25. Otto Schneider K 5. Škofijski ordinarijat Trst-K »per, duhovščina za december 1914 K 457*07, Darovi potom „Piccola" K 138.60. Poleg tega pa darovi sledečih gg.: Baronica Etna de Seppi, Penelope AfenduliMo-rostni, Emilij « Arnstein, Ne1ly in Irena, Roza N^n n. Luiza Paul, Edvard Velicogna, g .a Gsell, M. vd. Caharja Nabrežina, Niko!a Ponton, Gu de, Emilija a nbo. Darovi za božićnico v bolnišnicah: Le -kar a Ivan Mizzan, tvrdka E. Vidich, Ignac Weiss, Just S'epcich. krivi. Za božićnico pri Sv. Ivanu je daroval g. Kralj f. ra l. 1 K. Za božićnico v Vrdelci so darovali: J. Tominc, trgovec 10 K. Edvard Pirič, trgovec 5 K, T. < arga 2 K, Rebek Antonija, Veko-slava Godina, Ant nija G< dina, 1. G*-dina, I mesar, 1. M. p 1 K in Ant nija Baretto 40 1 vin. dalje: Andrej Kocjan Pekar 2 škat i s'adc ie, g.a Marija Godina Stanko, škrnicel bi?kot«>v. Za kuhinjo otroškega vrtca pri Sv. M-Magd?! n Zg rnji je < a va! cosp. Anton 1 Šir^a 5 K MALI OOLASI :: po 4 BtoC najo enkrat v«č. — : pristojbina znal« 40 stotimE : □□ ram« ulica Stadion it. 28 M 1209 ▼ ulici Squero Nuovo Stav. 17, toči mfti teran po Kron 104. 1228 TMMribM motko in ftonake oblake, moike IrjUIUVl^m in 8en*e snkuja, ianaki čevlji, dežniki Gene smerno. USTI, Barriera vecchia 21, L nadstr. Tadi na obroka. 1237 finfUlnn ▼ Ulici San Marco St. 35, toči kraški UUalllllB teran prve vrate po kron 1*04 ter vipavska in istrska Tina. 1229 (Ima postelji vsmeti, nove iimnice K 86.— Po-UVC polna spalna soba z timninami K 290.— V. Fondena 12, I 2318 Cepljene vlpovske trle podlagi Kip. Port. vrata; Ghrgaoga, Klarnea itd. Prodajalo ae bo po najnižjih cenah v nedeljo 27. decembra v Rocolu na senenem trgu. — Priporoča s* cenjenim odjemalcem. — I3 3 do 100 litrov mleta '"^ifii Ttst, Cenjene ponudbe pod „MLEKO* na lnseratni oddelek Edinosti. 1238 Odda m soba in kuhinja. Roj »d, Scala santa M Stev. 180. 1244 llfttftliiM P°duCnje Šolske predmete {v sioven-UClitlJIUl ščini in nemščini. — 6o vmaijev na uro Naslov pove lnseratni odd. Edinosti. 1238 zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici v ulici Commerciale Stv 11, Hl. nadst. 4U00 Heblovono sobo flOUDnfl kapitalisti, posestniki oglasite se z — MUVClIll novo, dobro obrestovano, interesantno podjetje, da ne pride v tuje roke. Pojasnila interesentom u-tmeno ali pismeno, pod „Imenitno" na Ins. oddelek Edinosti. 1233 Prvo ttffiks tovarna talil kamnov, smlrkii h „coronduni" G. PIlGtti-Trsf Fijsna: Rin FKtatsfi U. M15-25 > i (OPO 7 Možno hranilnica o trstu \1 [ jPBHURMVftRBI ZAVOD )rt httBBiHnii 11 jjjjjjjimi HHIrtii.g] | 51 -g) D G i se obrestu- Jg Q| , obresti se pripisujejo k jejo po "P |o glavnici dvakrat na leto. hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. POSOJILA NA NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru. Uradi o al. Torre Blanca 41, - Orodne ure: 9-12 TELEFON 21-01. feMl osOlalte volabom sllbe dragih sorodnikov toliko več, ker stane 10 razglednic In povečana slika 30x40 cm samo 3 krone. Povečanja in priveski se ponafiskujejo tudi iz zastarelih slik po zmerni ceni, i Odlikovani fotografiji zsved, Trst ulica Acqued&fšo 27. si^ Ji^iSI ŠSS! SI Ljubljanska kreditna banka j podružnica v Trstu KKSZlEZr r t ______________s Centreia 3 LJubljano. PocSruSaiiC«: Split, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje. Rezervni zakiacši: K 13030.005).— D □ U □ □ □ D D □ □ □ v*. ARTURO H0DRICKY trgov, msniifaktdr In drobnih predmetOT Tlrst« «■!• Cehcdar« 32. Šivan»i wleje od kron 6 40 do kron 18, volnene kron H — do o 20, beli ia pisani fušt^nj, bombaževi in volneni tri-kr.ji ta moSkc, ften.-*ke in otroke, vol-in svi ©ne mrpe. Iz'ielHno pprlo Pl Um na f- ero sa rj'ihc, i inni< e, sraj-rf, « vratnic», zap »»ni«?, dežinki itd. VELIKANSKA IZB ERA. - Zmerr.e cene □□^□□□□□□□□irDn irac]L„j ulica Case/ma si. 11. T»'afcn : 5-18. Hagajanj! Ma ud 9-12 V, 1027,-5 Izvršuje Kiajbslle »se»Sončno stroKo spH«,,ln-*e transaKclje. Vtose ira ftsjlžice obrestnjs, i \ netSo (renini davek plača banka iz svojv-^a). 01328 na fcfioEl in žlra-rjfan na]MJe nšoaoru. Sprejema Mm Mročlia za m tu- In \mmste Mne Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. 1 r —m 1 m K .4 ll fc.m 11 m li lil I rimmh Prcdslahtai ur h drHneiBstl Trst 'zsr*.^ Cwo it 35. D- gati hlir vi«tanine, arebrmine, dragocenosti In i>yih ur Kupajc in menja sUro zLUi in tndi mbn s novimi predmeti. Sprejema nnroAkn in popravlja vsakovrstne smbrnine, wl«t—ini, knkor tndi Šepne ure. K/a « >1 v Emllla Ceregafo Trsi Campo S. Giacomo 2 Vrtp ročm cenjen, občinstvu svojo trgovino plsanlSklli in Šolskih potrebščin 0rodaja razglednic In Igrač vseh vrst. r ^nioio se tufl nolMnlkl v s!«v. JezKra. I wjMotort; — Moderna zobna ddavaka. Umetni zobje po K 4*—. Zobje na vijak, zlate krone, mostna del«. - Plombiranje z materijalom prve vrste po K 2. Izdiranje zobov brez vsake bolečine po K 2. - Jamstvo za vsako delo. - URNIK: od 9 do 1 in od 5 do 12. - Ob nedeljah in praznikih •d 9 do 12 opoldne. L:JQ " ^ čl ¥3 2ag«'©fea. Edsna domsča ^ \ ti & S^S zdvarevaEnlca. cdodcdcd Uitaaov3j«na leta 1834, — Zajr.^b, v lastni Mil, "o«al Karovifco in uika. - OLAViDO ZASTOPSTVO; LJubljana, kMovkad, Osltek, Stoka, S«?ajevo. Podružnka ?rstu9 ul. L^at^io 1, II. Tslefon 51, 24-34. Ta zadruga prt-vzema ^rd ugodn mi pogoji sledeča zavarovanja: 1- tla Spasile. 1. Z;«varovan t- glavnic za slučaj doživljenja in s*"-41 Zavarovanje dote. 3 Zavarovanje življenske rente. S« ik^di po pežafu. 1. Zu. r van