ST.PETER p/ GORICI 2
*[ako bomo voliti za kandidate Slovansko italijanske ljudske fronte:
PRIMORSKI DNEVNIK
 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
★
m
e v. 76 (1467)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST petek 14. aprila 1950
Cena 15 lir
jtrsko okrožje v zastavah in slavolokih se iiaviluseiio pripravlja na glasovanje za ljudsko oblast
Istrsko ljudstvo je z velikim veseljem pozdravilo čvrsto odločno stališče Jugoslavije v zvezi z ureditvijo Tržaškega ozemlja
V olivna kampanja danes na vrhuncu - Popoldne govori minister vlade Ljudske republike Slovenije tov. Ivan Regent v Kopru - Zborovanja Ljudske fronte v vseh mestih in vaseh -Velik interes domačih in tujih novinarjev za včerajšnjo tiskovno konferenco V L J A- e. na kateri so bile ponovno razkrinkane lazi in klevete klerojašistov in kominformistov
m* m
mmfr
«s9k w . K >
«	?.	Wf	'•	•
UfiilK Hi;, '-lil J?
*:/
											
Ion	1	tr	is i	tra	i	ISl	keg	'« ,	prea	llog	ra
F^ion036"1 znamenitem So m	!s*‘čnem milanskem.
> italifnn^1 stari Pr-dstav-f S/or 0a imperializma kem Za Prav. za volitve v '»lin okr°žju Tržaškega sPraviti na dnevn red razpravljanj v
okroi . rav hodnih
lerii^ Ponovno znani an-\ttv-°'1ranQOSki predlog
* Tržaškega oz ml ja k _ •Toda prejel jC\ tako in čvrst od:°' Sl „ neya se pač ni na-Le..sam° on temveč tu-TP**citnilcj njegovega cu-H* irnperializma, anglo-°-francoski imperiali-
l
I
I
fo/opp imperialistične Mite Predvsem odločno [1%:	VSe naše ljudstvo
L *® ,°zemlja, predvsem M Predvolivnih zborovanj Prebivalstvo Istrske-i*e 8iT'. Od.govor se je gla-Noj. S' *n se- bo glasil:
Italije, nikoli več imperializma in /a-
lljii
V narorf V,eh Jugoslovan-V) °don0v Pa 5° staremu fCwZV°rill njegovi prcd-
V	Ws jugoslovanski dhvija ne bo ntkoli
VV, ?.b£ Padli novi dc-W!%ti-Vlja v italijansko ™io PnP suženjstvo! To ' t0 51 Jugoslovanski na-m K Ih,^1 jugoslovanska
'J kU,! armada-* v *iat„C°a odločnega od-V*ie » 0a ljudstva in Ju-
,i 11
/ fik !e niso nadejali!'
^	ie objavlja-
W navd„TV°r' haremu XNi^, n° Ploskal, ki ■ N« *larp Imperialističnih °rofa govoril o &C# itaU& ki naj ne
italr	Tla	j	ne
£\""> ki <kc nacional-■ SA ^ govoril o «ri-tiste-
^ A ?	Prebival-
it^t^amndrepatrie>> že
»n <<1nj ln w ,e
(IkN	je iidka-
V • t “"'^i ->e t,Madrcp-ttrit-»
v rokl
Nlo w J" materialni-N t(f i,citam„ do-, ti»L ‘°Ii j’ "Mudrepatrien č i.Nji'"'«« mkdar več, ti-' > iS uLVieraj Potrto
2 tr Tlin' da ,e prp(i-
b- !o,a °Se^r,j ■ 0 Povratku
^ 3a k 'MH po
fcoj , Meni mesecu ,Wre°*t i« po-
nižnost cunjastih eimpzriali-stov?
Kako to, da tisti, ki so med njimi morda bolj eplahin, ugotavljajo, da so arimski krogi prejeli «hladno prho» ter da je tristranski imperialistični predlog upraktiino postavljen
v kot?»
Zanje kot za cunjaste imperialiste je pač najbolj merodajen svetovni tisk in izjave — v kolikor obstajajo imperialističnih državnikov. In prav svetovni tisk spričo odločnega odgovora prebivalstva Istrskega okrožja, prav tako spričo odločnega odgovora Jugoslavije ne samo na Sforzov govor, temveč tudi na oso reakcionarno, šovinistično in ko-minjormistitno kampanjo, je uvidel, da je tristranski imperialistični predlog obrabljena krpa papirja, ki jo je £l etja končno veljavno zakopati.
To dokazuje pisanje sTime-sa», da bi bilo treba tržaško vprašanje «za nekaj časa pozabiti»; «Manchester Guardian:» pa pnavi, da je šlo takrat leta 1948 vsekakor za kkratkoviden manever v diplomatski borbi ter da je bilo treba pobožati po licu italijanske volivčevi sDaily Tele-graph» piše, da pač čas za jugoslovansko italijanske raz govore «še ni dozorel» in da je bilo anaivno pričakovati od Tita ugodnega odgovora na Sforzov govor«. Tako angleško časopisje. Francoski «Le Monde» svetuje, da je treba reševati italijansko ' jugoslovanska vprašanja neposredno «t> duhu medsebojnega najboljšega razumevanja» pri čemer seveda nima v mislih, da bi morala Jugoslavija sprejeti za osnovo sporazuma eks-panzionistične italijanske zahteve. Tudi agencija France Presse poudarja, da spada uTrst med tista vprašanja, ki se ne dajo rešiti V evročem«. Glede ameriškega zadržanja pa omenjamo Achcsonovo izjavo, ki jo sicer italijanski klcrofašisti tolmačijo sebi v prid, ki pa je dejansko le dejal, da ima Sforza le v toliko jrrav, ker je poudaril direkten sporazum Z Jugoslavijo, ni pa niti z besedico omenil, naj bi bila podlaga tega sporazuma tristranska nota, t. j, tista nota, katere v.eljavnost je do se-
daj nenehno poudarjal. Dejal je le, da še vedno upa. da bosta Jugoslavija in Italija «mogle najti zadovoljivo rešitev tega vprašanja».
Tudi najnovejša vest o stališču angleškega zunanjega ministrstva spada v isto vrsto umika tristranske note. Predstavnik omenjenega ministrstva je namreč izjavil novinarjem, da so si zapadne velesili, nedavno izmenjale misli glede tržaškega vprašanja ter da nimajo nobenega namena poslati Jugoslaviji nikakršne note v zvezi s tržaškim vprašanjem, note, ki naj bi jo poslale na odločno zahtevo Italije glede «jugoslovanskega postopanja na Tržaškem ozemlju«. Po drugih vesteh, ki prihajajo iz ZDA, tudi vlada ZDA ne preučuje možnosti, da bi v zvezi s tržaškim vprašanjem napravila kakšne korake v Beogradu.
IIe gre torej le za «hladno prho» ali pa za ((postavljanje v kot tristranskega predloga«, temveč gre za dejanski popolni polom marčne tristranske note o priključitvi Trsta k Italiji. Do poloma pa je prišlo edinole po zaslugi odločnega stališča našega in jugoslovanskih narodov.
Tovariš Gorian je govoril še o načel ih borbe za osvoboditev in o doseženih zmagah v borbi proti fašizmu, ko se je skovalo slovansko - italijansko bratstvo. Prikaza] je dosledno in pravo pot. po kateri nadaljuje naša Ljudska fronta zvesta tradicijam pretekip borbe. Omenil je r>rvp volitve v ljudske od-bore ko so bili v tej izvoljeni predstavniki vseh treh narodnih skupin ki živijo ua tem ozemlju. Svoj govor pa ig končal z besedami; «Narodnostni sestav naših ljudskih odborov je zagotovil bratsko sodelovanje, našega ljudstva, je zajamčil gospodarsko needtvisnest ter kulturni in politični napredek vseh treh tu živečih narodovi).
Tudi včeraj so bila v vseh krajih volivna zborovanja Ljudske fronte, na katerih so govorniki razlagali volivcem program Ljudske fronte zlasti pa stališče Jugoslavije glede ureditve tržaškega vprašanja, stališče, ki ga je istrsko ljudstvo v narodno osvobodilni borbi s puško v rokij z neštetimi krvavimi in materialnimi žrtvami tako odločno izrazilo in ki se glasi; «Nikoli več Italije v naše kraje! Od včerajšnjih pred-volivnih zborovanj je bilo prav gotovo največje v Dekanih, kjer je med drugimi govorniki spregovoril ljudstvu naš tržaški rojak tov. Ivan Regent, član vlade LR Slovenije o čemer objavljamo posebno poročilo. Tov. Regent bo govoril danes popoldne na predvolivnem zborovanju v Kopru.
Na radiu jugoslovanske cone Trsta pa so volivcem spregovorili kandidati Ljudske fronte tovariši ABRAM BENCIC, GORIAN in FRANC KRALJ, katerih, govore objavljamo v izvlečkih.
Govor tov. Goriana Antona kandidafa Ljudske fronto za okraj Buje
Na radiu jugoslovanske cone Trsta je govoril sinoči v italijanščini tudi tov. Gorian Antonio, kandidat Slovansko-italijanske ljudske fronte v bujtakem okraju.
Opisal je borbo istrskih demokratov Slovencev. Italijanov in Hrvatov, za osvoboditev izpod fašističnega jarma in napore ter velike uspehe na gospodarskem in kulturnem polju po osvoboditvi. Tovariš Gorian je dejal: ((Italijanski slovenski in hrvutski delavci, združenj v Ljudski fronti in v tesnem sodelovanju z narodi socialistične Jugoslavije so našli možnost, da so spodili iz teh krajev najfaujše sovražnike delovnega ljudstva. Eo zmagi nad nacifa^iTo-sa jo naše ljudstvo z enakim junaštvom kot med narodnoosvobodilno borbo, lotilo gospodarske obnove in se dviga v novi demokratični kulturi«. Prikazal je velike uspehe na vseh poljih. kljub ekonomskim in političnim zaprekam od strani tržaške buržoazije in italijanske vlade, ki ni nikdar izvršila svoj e dolžnosti do jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja.
Obnova požganih in porušenih vasi. nove šole. gimnazije, zadružni domovi, obnovljena industrija, mostovi in ceste, vse to dokazuje, da je Ljudska fronta nepremagljiva Rila> do-kazujfe. da enotno ljudstvo, kot je v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, lahko gradi vse to, ne da bi se klanjalo nobe-nemu; in vse, kar gradi s svojimi silami, je njegova last.
Pod takim geslom se morajo boriti delovne množice, ki se hočejo enkrat za vselei otresti jarma domačih in tuiih kapitalistov. Tov. Gorian je poudaril; «Naša Ljudska fronta je častno izvršila svojo veliko nalogo. z velikimi napori in požrtvovalnostjo smo gi. zagotovili politično, gospodarsko in kulturno neodvisnost. Razvoj našega gospodarstva razburja buržoazijo, tržaški CLN in italijanske ministre, da vpijejo o nekem terorju v naši coni in pravijo. da so tukai Italijani preganjani ter da ne morejo razvijati svoje narodne kulture. Nam očitajo to. kar oni delajo proti Slovencem y Italiji, jim zapirajo šele in preganjajo slovenske učitelje.« Dejal je nadalje: «Naj rajši italijanski Šovinisti povedo resnico o naši coni«, in dodal, «da če se nekateri ne počutijo svobodni, to niso samo Italijani, pač pa vsi bivši izkoriščevalci, pa naj si bodo to Italijani, Slovenci ali Hrvati, ki v teh zanje slabih časih postajajo naenkrat ((branitelji italijanstva«. Na ta način upajo, da bodo ponovno dobili svoje izgubljene privilegije. ker vidijo v De Gasperi-jevi Italiji možnost povratka fašizma. Zato se razglašajo za Italijane«.
Sinoči je bilo v Dekanih predvolivno zborovanje, ki ga je organizirala Slovansko-itali-janska ljudska fronta in se ga je udeležilo okrog 3000 vaščanov iz Dekanov in okoliških vasi. Zbrani množici je govoril tov. Ivan Regent, minister vlade LRS, ki bo imel danes popoldne govor na predvolivnem zborovanju v Kopru.
Lepo okrašeni trg, številni napisi, zastave po hišah in slavoloki izražajo navdušenje ljudstva, ki bo v nedeljo dalo svoj glas za Ljudsko fronto. Tako so Dekančani napisali nad govorniškim odrom na trgu: ((Glasovali bomo za ljudsko fronto«. To je sinoči v Dekanih jasno povedalo in potrdilo tisoč in tisoč grl istrskih kmetov, ki nočejo več povratka starih časov in tujega jarma.
»Lepo ste okrasili vaš trg in vso vas«, smo rekli dekanskim ženam, ki so prihajale sinoči na zborovanje.
«Saj bodo volitve. To je naš največji praznik«, so nam odgovorile žene in potrdili možaki, ki so pravkar zapustili delo na polju in prišli na zborovanje. Veselijo se volitev, te dni pa jih je razveselil tudi dež, ki obe. ta letos Istranom dobro letino.
Lepo in prepričevalno je govoril tov. Regent. Tako pač kot zna govoriti on, da razprši vse dvome in ga vsi razumejo. Pazljivo so sledili njegovim jasnim besedam, ploskanje in vzklikanje Ljudski fronti ter ljudski
oblasti je večkrat prekinilo govornika in dalo duška navduše. nju množice. Vzdušje med množico in govornikom je bilo tako prisrčno, da je včasih med govorom nastal prijazen razgovor. Tovariš minister je povedal to, kar je množica čutila. Svoj govor je tovariš Regent zaključil z besedami:
«V nedeljo, ko boste glasovali za kandidate Slovansko-italijanske ljudske fronte, vedite, da boste glasovali proti lažem, proti vojnim hujskačem, za enakopravnost, za vaše pravice, za vašo lepšo bodočnost, za vašo ljudsko oblast«.
V začetku zborovanja je pozdravil tov. Regenta in predstavnike Ljudske fronte kandidat Ljudske fronte y Dekanih tov. Dušan Obad.
Mala pionirka Gregorič Ne-rina pa je izročila tovarišu ministru v imenu dekanskih pionirjev lep šop rdečih rož v znak hvaležnosti in ljubezni do jugoslovanskih narbdov. Pred govorom in po govoru je igrala dekanska godba na pihala, de-kanski pevski zbor je pod vodstvom starega pevovodja tov. Gregoriča Andreja zapel nekaj narodnih. Najbolj pa je ugajal vsem pevski zbor brigade «Gi-no Gobbo«, ki dela na cesti Koper—Rižana.
Zborovanje so zaključili s himno «Hej Slovani«. Po zborovanju pa je bila na prostem kino - predstava.
Govor lov. Franca Kralja - Pelka
Na radiu jugoslovanske cone Trsta je sinoči govoril kandidat Slovansko-italijaoske ljudske fronte za koprski okraj tov. FRANC KRALJ - PETEK, ki je v svojem govoru med’ drugim dejal:
Vsa gonja pobeglih, pregnanih in razbitih starih izkoriščevalskih skupin vrženih iz privilegiranih položajev, tovarnar, jev, trgovcev in veleposestnikov, fašistov in kolaboracionistov, gonja ki jo vodijo proti ljudstvu našega okrožja iz Trsta 'in Italije je izbvuh onemoglih, ki bi radi ponovno sedli za vrat vednQ izkoriščanemu in zatiranemu delovnemu ljudstvu. Naša ljudska fronta je ped vodstvom Komunistične partije od začetka osvobodilnega boja mimo razburjanj prejšnjih oblastnikov stalno razvijala in utrjevala v«e pridobitve zmagovite ljudske revolucije ki so pridobitve izkoriščanih proti izkoriščevalcem, zatiranih proti zatiralcem.
Z ato je Komunistična partija na svoji konferenci izglasovala resolucijo v zvezj s sprejemom enoletnega gospodarskega načrta, ki med drugim pravi- ((Pogoji za spremembo družbenoekonomskih odnosov sp se ustvarili med narodnoosvobodilno borbo, ko je ljudstvo iz-vojevalo oblast in ko sta se skovali enotnost jn bratstvo med tu živečim Prebivalstvom Ta moralna politična enotnost delovnih ljudi ki so povezani v Slovansko-itali;anski antifašistični uniji, je vir Vse večje požrtvovalnosti _ in iniciative kot tudi ideološke prevzgoje vedno širših plasti delovnega ljudstva. Iniciativa in požrtvovalnost se izražata v noveni odnosu do dela, v gradnji zadružnih domov in drugih pro-stovoljnih akcijah, med fm ko se preobrazba in ideološka vzgo-ja izraža v dejstvu, da se vse večje število delovnih kmetov prostovoljno združuje v kme-
tijske obdelovalne zadruge: to nalrzmu dozdevnih slovanskih
... komunistov. Poten> na 7 A-.—,,,
pomeni veliko pridobitev za delovne kmete same, ker s tem prehajajo v kmetijski proizvodnji individualni proizvajalni odnosj y kolektivne. Nada 1 je so z neločljivo povezanostjo tega ozemlja na socialistično Jugoslavijo ostvarjeni ysi po goji, da moremo stopiti na pot načrtnega gospodarstva«.
lako postavlja enoletni gospodarski plan pred Slovansko-italijansko ljudsko fronto nove naloge.
Delovni ljudje dobro vedo, kaj predstavlja revščina tako zvane socialistične stranke, ki združuje nekaj desetin razlaščenih trgovcev in veleposestnikov. ki, so po odpravi kolo-nata izgubili zemljo. Iz njihovega programa in sestava je jasno razvidno, da predstavljajo le sajni sebe in da s socializmom nimajo nobene zveze, ak0 le ne vlogo onemogočenja socialističnega razvoja. Zato pa v svojem programu ne morejo prikazati drugega kot željo povratka na staro, z ((reformo agrarne reforme«, to je zemljo nazaj veleposestnikom. Nudijo sporazum med ostanki italijanske buržoazije in zmagovitimi revolucionarnimi slo-venskimi kmeti, ki so sporazum uresničili za ceno krvavih žrtev že v času oboroženega boja. medtem ko je njihovo članstvo prespalo po kavarnah v okupatorskih postojankah, v kolikor niso bili sodelavci okupatorja.
Da bi dobili nekaj glasov si prizadevajo prikazovati uspehe v zagovarjanju najnegaliv-nejših protiljudskih elementov iz vrst špekulantov in tihotapcev in to izkoriščajoč demokratske fraze z vzbujanjem in hujskanjem nacionalnih čustev pod’ firmo intemacionalizma v obrambi Italijanov proti nacio-
kemunistov. Potem pa z dema-goško skromnostjo jočejo kot pravi jezuiti, da jih je za enkrat malo in lažejo, da jih bo prihodnjič več ter da se borijo x velikanski nevarnost; in preganjanju po ljudski oblasti, zato da bi prikrili zgodovinsko resnico njihove razredne vse bine.
Nič drugače ni s. Santinovo agenturo, ki se hoče v ovčji koži plasirati med našim ljud stvom z namenom razbijanja enotnosti posebno po naših do venskih vaseh izkoriščajoč vci-ska čustva naših ljudi.
Enim in drugim bodo nedelj ske volitve gotovo pokazale kaj predstavljajo in koliko jih je.
Tiskovna konferenca
pri Vojni upravi JA v Kopru
Kakor je bilo predvideno se je vršila včeraj popoldne na sedežu Vojne uprave Jugoslovanske armade v Kopru tiskovna konferenca, katere se je udeležilo 54 tržaških, jugoslovanskih in drugih novinarjev. Med navzočimi smo opazili poleg predstavnikov Tanjuga tudi načelnika AlSa maj. Sassona, šefa Tiskovnega urada pri predsedstvu cone adv. Man-zutta, dopisnika agencije ((France Presse«, »Reuter«, »Times« itd.
Tudi dopisniki listov aGiornale di Trieste«, «Corriere di Trieste«, ((Unita«, «Messaggero Veneto« in dr. so bili navzoči.
Vodja tiskovnega urada VUJA dr. STANKO JUG je odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila - kot je .bilo predvideno - dostavljena do 10. ure včeraj dopoldne. Naš dnevnik je postavil dve vprašanji in sicer:
1. Neki učeni profesor, vodilni član tako imenovanega istrskega CLNa, se je razpisal, da na nedeljskih volitvah ne bo zajamčena tajnost glasovanja. Kaj nam o tem lahko poveste?
ODGOVOR: Tajnost glasovanja na nedeljskih volitvah je zajamčena in novinarji bodo imeli priložnost v nedeljo to dejstvo ugotoviti sami.
2. Kaj nam lahko poveste o tako imenovanem terorju, o katerem piše tržaški tisk, ki naj bi se vršil rr.ed predvolivno kampanjo?
ODGOVOR: Glede tako imenovanega tero-rja, o katerem v zadnjem času toliko poročajo tržaški časopisi, ne moremo ničesar dodati k tozadevni izjavi, ki. jo je podal glede tega predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora 0. JULIJ BELTRAM in ki jo je objavil vaš dnevnik 13. t. m. Sama izjava izčrpno pojasnjuje tudi vrsto «terorja» samega.
Iz odgovorov na ostala vprašanja, ki so jih postavili časopisi ((Corriere di Trieste«, «Giornale del Lunedi«, «11 Popolo di Milano«, ((Ljudski tednik«, in «La Vo-ce di Trieste« so vsi na konferenci navzoči novinarji lahko izvedeli sledeče:
Vsi novinarji in dopisniki, ki bodo hoteli prisostvovati v
nedeljo volitvam, bodo uživali vse olajšave glede kreta-nja. glede prejemanja vesti, glede hrane in stanovanja. Lahko bodo tudi fotografirali pod Pogojem, da bodo negative razvili na področju Istrskega okrožja zaradi razumljivih vojaških razlogov. Na dan volitev bosta delovali dve informacijski pisarni v. Kopru in Bujah.
Se prav posebel je omembe vreden odgovor na vprašanje, ki ga je postavil ((Ljudski tednik«. Vprašanje se glasi:
«Giornale di Trieste« je zadnje dni poročal, da bodo v nedeljo glasovali desettisoči jugoslovanskih državljanov. Kaj nam lahko glede tega poveste?
ODGOVOR: Ne vemo kako je mogel «GIORNALEDITFIE-STE« pisat i, da bodo v nedeljo glasovali desettisoči jugoslovanskih državljanov. Verjetno se je spomnil na vlake tistih volivcev, ki so lani prihajali v Trst in ki so volili v coni A
Zvečer ob 20, uri je tiskovni ui-fid VUJA-e priredil za novinarje v Piranu večerjo.
"T
Popravek
V včerajšnje poročilo o pogovoru tov. Julija Beltrama z novinarji so se. vrinile nekatere netočnosti. Drugi stavek odgovora na prvo vprašanje se pravilno glasi: «Nad 20.000 prisotnih, kar pomeni skoro polovico vseh vollvnlh upravičencev, je z velikim navdušenjem poslušalo govornike in zlasti z velikim veseljem pozdravilo čvrsto in odločno stališče Jugoslavije v zvezi z ureditvijo Tržaškega ozemlja«.
Zadnji stavek odgovora na tretje vprašanje pa se pravilno glasi: ((Računajo tudi da bodo s tem najlaže zakrinkali svoje prazno besedičenje o kominformistih — «zvestih in-ternacionalistih«, ki niso pri nas nikdar predstavljali več od desetine privržencev«.
IZJAVE ALEŠA BEBLERJA V VARNOSTNEM SVETU
Sodelovanje	ma
je potrebno za utrditev
Jugoslovanski delegat je poudaril, da je treba nujno rešiti vprašanje Kitajske, ker je vlada LR Kitajske edina vlada, ki zasluži to ime
NEVV YORK, 13. - Na včerajšnji seji Varnostnega sveta je predsednik sveta Mahmud Favzi Bej pozval članice sveta, naj napravijo kraj sedanjemu zavlačevanju v Svetu in položaju, v katerem je sedaj Varnostni svet. Poudaril Je potrebo, da se skliče posebno zasedanje Varnostnega sveta, na katerem bi države članice predstavljali zun. ministri.
Ko je obžaloval sedanje stališče velikih sli. ki imajo večjo odgovornost. za neuspešno delo Sveta, je predsednik poudaril, da stvar miru in varnosti ni mono-pol stalnih članov Varnostnega sveta, pač pa se tiče vseh naro-
Assurdita di aleune chiacchiere sull’assurdita
""	RISPOSTA	AL	DOTTO PROFESSORE CLEROFASCISTA DIEGO DE CASTRO
La favola sulVillegalita delte elezioni e sul terrore nella zona «B» evidentemente non era in grado di portare j frutti de-siderati finchč acccmpagnata da chiasso esclusivamente ester, no e finche solo la fantasia ammalata de i suoi i deatori ha voluto farle strada. Tutte le innumerevoli /andonie, di cui il nbstro popolo ride a sguar-ciagolg, hanno evidentemente incontrato a, Trieste un'argine di gente che pensa e che non e disposta a digerire tutto quan-to viene loro imband, to. Tale scoperta ha dovuto intaccare fino dl fondo la coscienza del proprio valore degli organiz-zatori della campigna in parola; essi hanno salu‘ati con sod-dislazione g sollevamento la prima disertazione aseria« nato. dopo lungo tentennam nto, che dovrebbe rompere Vinsop-portabile silenzio circa le no-stre, disposizioni elettornli.
Alludidmo all’articolo di fondo pubblicatc, tn guesti gicrni in un quotidiano triestino. La risposta a questo articolo non sarebbe giustificata, natural-mente, dalla legitiimazione mo rale di funzionari delVorgnniz-zazione (tra cui e da annove-rarsi evidentemente il firmata-rio deli’articolo), che si occup« di promuovere atti terroristici nella nostrg zona, 'in merito ai auali ha aia detto la sua parola il tribunale militare del luo-go. Cid non sarebbe necesiario anche a causa di quei passi in cui Vautore, sottovalutando lo spirito di critica dej letfori. ha con leggerezza abbandonato il nesso logico delle proprie as-serzioni. Intendiamo soffermar-ci su questo articolo unicamen-te p er assegnare il giusto valore alle affermazion.i che in-tendono deformare i fattl meno conosciuti al pubblico, e ce-
late sotto il manto delVohhict tlvitd scientifica.	bblet
Rammenteremo supertiru,i mente il modo di procedere de.ll articolisla. Lautore dist,n gue 1 Paesi in ecivili« (il / smo parlava di nazioni „ smt Poriatori di cultura — 0n „ vient toujours d ses premieri amours) ed (dncivilh; da cid fa conseguire che in quesfulti-m 1 le commissioni per .	‘
elettorali non son0 cUmi * ni per le liste eletto^iVZ 1 tribunali non sono tribunali-che i lecito inoltre citnr* l\ samente le loro di,p-^Jap legge e che ne i primi Paesi i' legislatore puo vilipendere an-Zi nel modo piu aperto { e cipi democratici, mentre nei secondi le norme democratiche relative alla materia medesiml vengono inrise, attaccate ecc Tale distinzione arbitraria non puo esercitare influenza favorevole sulici serietd delle
conclusioni. L’intricata ideolo-gia delVautore delVarticolo menzionato non cj interesia; egli, a differenza de i suoi com-militoni, annovera implicita-mente tra i Paesi non civili pure la Svizzera ed aleuni pltri Paesi cccidentali, » quali non corrispondono al suo criterio circa l'eta degli elettori. Per-tanto non cj soffermeremo su queste ed altre questicmi riguar-danti la classificazione effettua. ta dalVdrticolista. Desideiriamo mettere in eVidenza solo che, a nostro avviso, per d(t rmina-re la civilta o la non civilta sono decisivi unicamente i pro-cedimenti ed i mezzi di cui ci si serve,
Passiamo ora al problema del diritto elettorale, che ha solle-vato tanto scalpore citre la li-nea di demarcazione. Qual> per■ sone godono de! diritto elettorale nel Circondario dell’lstria?
In prima linča le persone che.
in base. al Trattato di pace hanno acquistato la cittadinanza del TLT e sono pertinenti nel Circondario delVlstria. E' noto che il Trattato di pace non risolve che parzialmsnte il problema della cittadinanza la-scia.idolo in parte, alla decisio-7ie deli assemblea costituziona-
lS- ?-ato che le disposizioni del Trattato di pace non sono sta-te attuate, jn occasione delle elezioni in ombeduc Ig zone & sorto il problemg degli aventi il diritto elettorale non com-presi nelVart. 6. comma primo, dello statut o del TLT. Nelle
11 e zone del Territorio si č proceduto a una differente so-luzione de.l Problema.
Nella zona jugoslava e stata rtparata la grande ingiustizig arrecata alla popolazione d ai regimj ita iani in genere e spe-
(Conhrtua in 4.a pagina j
dav na svetu. Sklicujoč se na poziv predsednika je jugoslovanski predstavnik Aleš Bebler izjavil, da je pred Varnostnim svetom vrsta perečih vprašanj, ki še niso rešena. Med ostalimi so države, ki so vložile prošnjo za sprejem v OZN še pred tremi ali štirimi leti, a niso bile sprejete samo zaradi tega, ker se ni mogla doseči soglasnost o tem. kakšno število od njih naj bo sprejeto. Bebler je nato naglasil resen značaj vprašanja oborožitve in dejal, da to vprašanje lahko Varnostni svet reši pod pogojem, da bo moralno sposoben to napraviti.
Ko je govoril o vprašanju stalnega članstva Kitajske v Varnostnem svetu, je Bebler dejal: »Smatram, da je skrajni čas. da se to vprašanje reši. Po našem mišljenju obstaja samo eno možno vprašanje — da se sprejme predstavnik vlade Ljudske republike Kitajske, edine kitajske vlade, ki zasluži to ime. Ker ni bil ta sklep sprejet, je eden od stalnih čla-nov Varnostnega sveta, po krivdi večine članov sveta, proti svoji volji odsoten. V ostalem se postavlja tudi vprašanje, ali večina še vedno smatra, da so poverilnice kitajskega delegata, ki je tu prisoten, polnoveljavne, ali še vedno gre za večino sedmih članov. ki je predvidena v listini OZN. Jaz to dvomim ln smatram, da bi bila dolžnost Varnostnega sveta; da preuči stvarni položaj in da sprejme hitro rešitev tega vprašanja, ki je vse predolgo o-stalo nerešeno
Da ne bo nesporazuma, poudarjam. da je trebd ta sklep nujno sprejeti, a to ne zaradi prostovoljne odsotnosti enega od stalnih članov Varnostnega sveta pač pa kljub tej odsotnosti. Ta sklep Je treba sprejeti v interesu OZN treba ga je sprejeti zaradi tega! ker listina OZN zahteva prisotnost Kitajske, ki ie izrecno omenjena
Ija odsotnost Kitajske največjo škodo splošnosti in OZN, ker je prebivalstvo Kitajske številnejše od prebivalstva vse Evrope, katere prebivalstvo je številnejše od prebivalstva obeh ameriških kontinentov. Odsotnost Kitajske sliči z moralnega stališča odsotnosti nekoliko desetin drugih članov Združenih narodov. To je prva naloga, ki je ne samo pred stalnimi člani Varnostnega sveta, pač pa tudi pred nestalnimi člani, ker se zdi, da so tl-le o tem vprašanju manj razdeljeni kakor stalni člani, kar je v ostalem odraz splošnega stanja stvari v svetu. Ta ugotovitev ponovno potrjuje stališče Jugoslavije o vpra šanju vloge malih in velikih držav, stališče, ki ga Je tako jasno izrazil jugoslovanski minister za zunanje zadeve Kardelj v glavni skupščini OZN na zadnjem zasedanju, ko je dejal: «Mi smatramo enakopravno sodelovanje malih držav pri vseh naporih za utrditev miru za neobhodno potrebno, da mir ne bo samo mir za velike sile, nego mir enakopravnih na-rodov mm za vse, ne pa samo za one, ki imajo v svojih rokah naj-
del iivi Za ta praviJnl ‘n >“>-
stavu m‘r S1T!0 Popravljeni za-1 ?re Slle- JuE°slavija kot članica Varnostnega sveta Je pripravljena sodelovati pri vsakem predlogu in podvzeti vsako pobu-Qo, ki bi težila za tem- in ki' bi dvignila prestiž Združenih naro--dov, s čimer bi OZN pokazala svetu, da Je kot organizacija na višini te naloge.
Glede sklepa, da se Avstralec Cven Dikson imenuje za predstavnika QZN za Kašmir, pri čemer sta se Jugoslavija ln Indija vzdržali glasovanja, je Bebler poudariti, da Jugoslavija smatra, da se vprašanje Kašmira ne more enostavno omejiti na spor med Indijo in Pakistanom glede Kaš-m-ira in da se pri tem ne vodi račun na pravico kašmirskega
—	—— «iiicujena račun na pravico kašmirskeo-
“ ,, ,	•	,Treba ca je ljudstva, da samo odloča o svoj
sprejeti zaradi tega, ker predstav-1 usodi.
PRIMORSKI DNEVNIK
jočemo zuedeii resnico o FLRJ"
1/ Parizu so ustanovili nacionalni iniciativni odbor za pošiljanje delovnih brigad v Jugoslavijo
PARIZ, 13. — V nedeljo je bila v Parizu konferenca predstavnikov napredne francoske mladine, udeležencev prostovoljnih delovnih brigad, ki so leta 1948. in 1949. skupaj z jugoslovansko mladino in drugimi tujimi brigadami pomagali graditi socializem v Jugoslaviji in utrjevati mednarodno solidarnost mladine- Razen bivših brigadirjev so se konference udeležili tudi predstavniki več mladinskih skupin iz raznih krajev Francije.
Po ..diskusiji so delegati izvolili nacionalni iniciativni odbor za pošiljanje delovnih brigad v Jugoslavijo. Na konferenci so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: «Naše temeljno geslo je: Hočemo zvedeti resnico o Jugoslaviji. Mi smo delegati napredne francoske mladine in javnega mnenja. Povedali bomo vse, kar bomo videli glede politične in socialne kulture Jugoslavije. Sklenili smo ustanoviti čvrst blok tovarišev mladincev, ki so med seboj solidarni, ki hočejo oditi v Jugoslavijo in do kraja spoznati resnico.
javka jugoslovanski mladini. V njej se bivši in bodoči brigadirji prisrčno zahvaljujejo svojim tovarišem, jugoslovanskim mladincem, za njihove bratske pozdrave. Prepričani so o pravilnosti boja, ki ga bije jugoslovanska mladina.
Konkretno so proučili možnost, da bodo letos poslali v Jugoslavijo več brigad francoskih mladincev, storili bodo vse, kar je v njihovih močeh da bodo pomagali jugoslovanski mladini razbijati klevete o Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, da bo zmagala resnica. V imenu napredne francoske mladine zagotavljajo jugoslovansko mladino, da so solidarni z njo v graditvi socializma. Vesele se vesti, da se bo na stotine mladincev iz mnogih držav znova zbralo na mladinskih gradbiščih v Jugoslaviji. kjer jih bo združila ista stvar in prešinjali isti ideali.
Van Zeeland
pri Leopoldu
Nacionalni odbor bo takoj navezal stike s centralnim odborom Ljudske mladine Jugoslavije, da bo dobil od njega potrebne informacije in napotke za pošiljanje delovnih brigad v Jugoslavijo. Z viharnim odobravanjem je bila sprejeta na konferenci pozdravna brzo-
I BRUSELJ, 13. — Paul Van
Zeeland, ki že toliko časa sestavlja novo vlado, je danes bil nenadoma poklican h kralju Leopoldu. Razgovore s kraljem je minister imel že popoldne. Po sestankih ni Van Zeeland dal nobenih izjav o vsebini razgovora. pač pa je samo dodal, da bo ostal v Zenezi.
Nobene note zahodnih sil FLRJ v zvezi s Tržaškim ozemljem
Dejstva govorijo, da sta le Italija in angloameriška uprava prekršili mirovno pogodbo z Italijo in statut Tržaškega ozemlja - Izjave M. Ivekoviča ob otvoritvi velesejma v Milanu
BEOGRAD. 13. (Tanjug) — Ameriška tiskovna agencija «United Press« je 12. aprila objavila poročilo svojega dopisnika jz Beograda. Slednji je javil, da je iz italijanskih virov v Beogradu zvedel, da so ZDA, Velika Britanija in Francija na odločno zahtevo Italije nameravale protestirati proti jugoslovanskemu postopanju na Tržaškem ozemlju. Uradni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je včeraj na tiskovni konferenci potrdil to vest. Izjavil je, da je ostalo neizpremenjeno francosko stališče do tržaškega vprašanja. Skratka, da Francijo ie vedno veže tripartitna izjava o dokončni ureditvi tržaškega vprašanja. Uradni predstavnik francoske vlade je izjavil, da bodo vse tri zahodne sile napravile skupen korak glede tržaškega vprašanja v Beogradu.
Z angleške strani pa so dali drugo izjavo. Na neki tiskovni konferenci je uradni predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil novinarjem, da so si nedavno zahodne velesile izmenjale misli glede tržaškega vprašanja. Vendar pa da vse tri zahodne velesile nimajo nobenega namena poslati Jugoslaviji note v. zvezi s tržaškim vprašanjem.
Prav tako kaže, da tudi na
ameriški strani — po ameriškem tisku sodeč — oblasti ZDA ne preučujejo možnosti, da bi v zvezi s tržaškim vprašanjem napravile korake v Beogradu.
ATI javlja, da je bila danes na milanskem velesejmu sloves, nost «Jugoslovanski dan». Prisostvovali so jugoslovanski predstavniki y Rimu Mladen Iveikovič, jugoslovanski konzul v Milanu Karadžole, italijanski senator Gasparotto, poslanec Zerbi, diplomatski predstavniki, novinarji, industrije! in večje število prijateljev Jugoslavije v Milanu. Slovesnost je otvoril poslanik Ivekovič, Izjavil je, da mednarodni pomen milanskega velesejma nudi ugodne prilike za navezavo trgovinskih odnosov z vsem svetom. Omenil je tudi možnost nadaljnjega razvoja jugoslovan-sko-italijanskih odnosov. Jugoslovanskemu poslaniku je odgovoril italijanski senator Gasparotto, ki se je tudi Zahvalil za jugoslovansko udeležbo na velesejmu. Jugoslavija razstavlja industrijske in lesne izdelke, tobak, kemične izdelke, steklo in rude.
Pod naslovom ((Dejstva govo-rijlo« objavlja danes beograjska ((Politika« pregled ukrepov, ki so jih sprejeli v angloameriški in jugoslovanski con; Tržaške-
ga ozemlja in ki dokazujejo, da Jugoslavija ni preki -ila mirovne pogodbe z Italijo in tudi ne statuta. Svobodnega tržaškega ozemlja. List piše, da je angloameriška vojaška uprava leta 1947 priznala samo italijanščino kot uradni jezik, čeprav deleča statut Tržaškega ozemlja razen italijanščine tudi slovenski in hrvaški jezik kot u-radna jezika. V jugoslovanski coni pa so vsi trije jeziki priznani kot uradni jeziki. V anglo ameriški ceni sc istega leta postavili ovire za svobeden promet med obema cenama, Angloameriška vojaška uprava pa je medtem dovolila popoln svoboden blagovni in osebni promet z Italija, uvedla pa ie strogo kontrolo na promet z Jugoslavijo. Jugoslavija je protestirala proti tem ukrepom kakor tudi proti vključitvi tržaških železnic v italijanski železniški sistem, s čimer ie italijanska vlada prekršila mirovno pogodbo. Meseca marca 1948 so v an. glcameriški coni sprejeli celo vrsto podobnih ukrepov. Izbrisana je bila denarna meja med anglcameriškim področjem in Italijo. Na. podlagi teh ukrepov je bila Italiji dovoljena popolna kontrola nad financami an-gloameriške cone Tržrškega o-zemlja. S sporazumom o tujih valutah, sklenjenim med voja-
ško upravo in Italijo je bila vsa žunanja trgovina te cone avtomatično podvržena Italiji in tako tudi poštna služba. Naslednji mesec ie bila angloameriška cona vključena v italijanski carinski sistem in kmalu nato so bili italijanska trgovina in dogovori o plačilih z inozemstvom raztegnjeni na abgloameriško cono Tržaškega ozemlja. 14. oktobra 1948 je bila angloameriška cona vključena v Marshallov načrt in marca 1949 v atlantski pakt.
23. oktobra je jugoslovanska vlada V svoji spomenici Varnostnemu svetu zahtevala, r.aj se razveljavi sklep, na podlagi katerega je bila angloameriška cona vključena v Marshallov načrt, ter -finančne dogovore med p.ngioameriško vojaško u-pravo in Italijo od 9. marca in 22. septembra 1948. Proti koncu leta 1948 je italijanska vlada odklenila dobavo italijanske valute jugoslovanski coni in je s tem prekršila mirovno pogodbo. Sele 2. julija 1949 je jugoslovanska uprava uvedla v jugoslovanski coni dinar kot u-radno valuto ter jugoslovanske carinske tarife, da odgovori na celo vrsto ukrepov angloameri-ške vojačke uprave, s katerimi je bila jugoslovanska cona izolirana od angloameričke cone Tržaškega ozemlja.
Ameriški general
nadzoruje na Danskem „iskanje zgubljenega letala"
KOPENHAGEN, 13. — Danes sc ameriška letala začela
• '      “ *  «-» - . - —
iskati letalo «Priwateer», ki je 8 aprila izginilo v čudežnih
Ljudstvo Francije in Italiji!
protestira nroti izkrcavanju orojjj
Nov spopad med delavci in policijo v pokrajini Mod® POJ
okoliščinah. Vendar pa kljub tolikemu iskanju ni o izginulem letalu ne duha ne sluha. Dogodivščine tega letala so imele to posledico, da so številna ameriška letala pristala na Panskejn. Iz Wiesbadena v Nemčiji pa je prispel pa dansko letališče Kastrup ameriški brigadni general Charles Borne, ki ie nadzoroval ((reševalna’ dela«.
Danska vlada se je zaradi tega hitela opravičevati. Izjava danskega ministrstva za zunanje zadeve pravi, da so ameriška letala vselej spoštovala mednarodna praviia in da ameriška letala, ki pristajajo na Danskem, niso oborožena.
Moskovska ((Pravda« komentira pisanie ameriškega tiska v zvezi s sovjetsko noto o kršitvi sovjetskega državnega °' zemlja s strani ameriškega vojaškega letala. «Pravda» poudarja. da skuša ameriški lisk zamolčati dejstvo, da ie letalo kršilo sovjetsko ozemlje
V dobro informiranih krogih v Washington,u pričakujejo, da bodo ZDA energično odbile so vjetsko noto. V odgovoru bo namreč zunanje ministrs-vo omenilo, da sestreljeno letalo ni bila leteča trdnjava. Drugič da nobeno ameriško letaio n! tiste dni letelo nad Letonsko in da ie letalo, o katerem govori 'sovjetska nota. verjetno neoboroženo	—
CHERBOURG, 13. — Tudi v tem pristanišču so izkrcali prvo pošiljko «ameriške pomoči« v obliki topov. Izkrcevanju so hoteli dati kar največji poudarek. Prisostvoval mu je sam minister za državno obrambo Rene Ple-ven. Ta je dobro zavarovan s policijo zagrozil, da «si bo polomil zobe vsak, kdor bo skušal vgriz-niti Cherbourg«. Pleven je dodal, da bodo topovi že v osmih dneh na odrejenem mestu. Minister je še naivno dodal, da niso bil: izdani varnostni ukrepi zato, da bi bili zavarovani on in izkrcevanje 'orožja pred ljudskim srdom. Dejstvo pa je, da so se oblasti bale ljudstva in so zato podvzele zelo ostre ukrepe. Močni oddelki policiji in vojaštvo so zastražili vse dohode v pristanišče. Ker so se; pristaniščniki uprli, da bi izkrcali smrtonosni tovor, je oblast morala zbrati 250 težakov, ki so se «prostovoljno javili« za to delo.
V Italiji, kjer so prvi tovor o-rožja izkrcali pred ngkaj dnevi, je delavstvo povsod -protestiralo proti temu. V Torinu so -delavci demonstrirali pred ameriškim konzulatom. Policija je s silo napadla delavce in jih nekaj aretirala. Letaki proti izkrcevanju ameriškega orožja so bili raztreseni tudi milanskem gledališču Scala. Tu je bila slavnostna operna predstava, kateri je prisostvoval tudi predsednik republike Einaudi.
Medtem pa se v pokrajini Mo-dene nadaljujejo socialna giba-
nja. V Roveretu blizu M^
Kovereiu	  ^
prišlo do spopada med k®£ lavni in policijo, ki 1 ,
mi delavci in policijo, tale bembe s solzilnim pl® •
licisti na so izstrelili še, tlj
brzostrelkam*.
rafalov z brzostrelkami. K ni bilo ranjenih- in mrtv1 • demonstrantov je policij® . rala. Podobni incidenti so	..
godili tudi v drugih občina zu Modene.
Pl
PRAGA. 13 — Dan^jj.
začel proces proti afljggj p
zacei piuces	y
veščevalni službi v rr j, govarjati sta se moral*
češka uslužbenca a meri”]
cesKU usiuzuenva “	M
veščevalne službe DaS1®,-čerevska in Ljubomir Prav za prav so bili P® državnega tožilca ženec, ameriški odprav® ....
7-1	Tr„l.___rliPCJrtV 1.
Pragi. Kolhrek,
. — „ .	ad®
macijski urad in splpn
ška politika. Prva dva s ^ obtožena špijonaže in v . je. Oba sta kot uslužbenci
.. .' X1 — „ ^ iiofovmoAll	i
riškega informacijskega
v Pragi dajala državnih tajnostih. ženca sta priznala in ju je sedišče obsoduG sner ie bil obsojen .na®Mi prisilnega dela. Kacero -i 15 let prisilnega dela. P® ga sta bila obsojena na » 10 tisoč kron globe. 9
KOLEDAR
Petek 14, aprila
Justin, Jelača
ol
Za čim veličastnejšo proslavo 1. maja
praznika delovnega ljudstva
ki ie obenem praznik naše mladine
^   ———— — ——~^^
Na proslavi 1. maja bo nastopila tudi deea in sicer v dveh kategorijah. V ^ni kategoriji bodo otroci v starosti od 6 do 10 let, v drugi pa Od 10 do 14 let.
Moška in ženska deca bo nastopala skupno v množičnih prostih vajah. Te vaje so zelo prikladne in se jih otroci radi učijo. Sicer pa jih danes po večini že znajo, a se kljub temu še vedno pridno vadijo in to predvsem zaradi izpopolnjevanja in čim boljše izvedbe.
Vaje za deco so redno dvakrat tedensko in to v zgodnjih popoldanskih urah. Vadijo pa se v sledečih krajih: Barkovlje, Rojan, Lonjer-Katinara, Sv. Alojz, Rocol, Sv. Jakob, Sv. Vid, Sv. Ana, Skedenj, Kolonkovec, Boršt-Ricmanje, Boljunec, Plavje, Domjo, Dolina, Prosek, Opčine, Padriče, Gropada, Bazovica, Sv. Križ, Sempolaj, Salež, Nabrežina itd.
Povsod je odziv otrok dober, čeprav bi bil lahko še boljši. Posebno pridni in pohvale vredni pa so v Barkovljah, Skednju, Sv- Križu, Padričah, Sempolaju, Sv. Jakobu in na Opčinah. Tukaj so se med prvimi pričeli učiti vaj in jih že tudi najbolje obvladajo.
Pri nastopu 1. maja bo deca oblečena v nove kroje živih barv, kar bo prikazalo zelo lepo slikp.
V NEDELJO 16. T. M. BODO SKUPNE VAJE telovadcev, .članov, članic in dece za nastop t. maja na štirih krajih, in sicer:	-	--
NA STADIONU «PRVI MAJ» za I., II., III. in IV. okraj,
V DOLINI za V. okraj.
NA OPČINAH za VI. okraj,
V NABREŽINI za VII. okraj.
Vaje bodo tudi za vse one, ki se do danes še niso utegnili priključiti vrstam nastopajočih.
ZAČETEK VAJ V VSEH ŠTIRIH KRAJIH BO TOČNO OB 9 ZJUTRAJ. KONEC OB 13. URI.
PRIDITE VSI IN TOČNO !
SLAVA PADLEMU BORCU
ToV. JohLp-Bcflih
SPLOSNA UDARNIŠKA NEDELJA _
V NEDELJO 16. T. M. se bo že v zgodnji jutranji uri pričelo na stadionu «Prvi maju množično prostovoljno delo. Vsi oni, ki med tednom iz raznih vzrokov niste utegnili priti, izpolnite ta dan svojo častno dolžnost.
12. aprila t. I. je poteklo 5 let, odkar je tov. Miklavčič Josip - Boris žrtvoval svoje 'itvijetje za'boljšo bodočnost ‘(tetivnega ljudstva. Po aretaciji leta 1942 so ga obsodili na 5 - leči konfinacije.
Po razpadu Italije je bil aktivist OF v okrožju slovenske Istre. 20. marca 1945 so ga ujeli načljašisti in zapiti v koprsko ‘.kaznilnico.	12.
aprila 1945 sij ga odpeljali k Sv. Mariji' na Krasu in ga tam ustrelili.
Miklavčič Josip se. je rodil leta 1922 v Stramarju kot sin delavske družine. V OF je bil organiziran že leta 1941, in sicer v skupini tov. Kovačiča Oskarja in brata Leona.
Slava njegovemu spominu/
Videli smo
kako jugoslovansko ljudstvo gradi socializem
Skupina tržaške delavske dijaške mladine je pred kratkim obiskala Slovenijo, kjer si je med drugim ogledala več tovarn. Ob odhodu iz Jugoslavije je skupina poslala centralnemu komiteju Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani naslednje pismo:
Ko zapuščamo Slovenijo, čutimo dolžnost, da se zahvalimo za tovariški sprejem centralnemu komiteju L MS, V Sloveniji smo bili malo časa. toda kljub temu smo vsaj delno videli gigantsko borbo jugoslovanskega delovnega ljudstva pri izgradnji socializma. Na obisku hidrocentrale, tekstilne tovaf ne in kmetijske šole v Man-boru, v Ptuju, v Litostroju, povsod smo imeli priliko vi deti uspehe in težave jugoslo-
Sence vzide ob 5.23, zatone 18.49. Dolžina dneva 13.26. 1®., vzide ob 4.24, zatone ob l”-
QjUciaiidce - 'dtinfr - 'Jladla
Gledališče Verdi
Jutri sobota 15. aprila
Helena, Gestirad
SPOMINSKI DNEVI
1346 je bil izvoljen Dušan Silni za neurja Srbov in Grkov».
1836 je izšel Prešernov «Krst pri S.avlci». To delo pozna doma la vsak Slovenec,
1848 je bila razglašena madžarska neodvisnost.
1930 je umrl v Moskvi najbolj nadarjeni pesnik :ov;etske dobe Vladimir Majakov-ski. V Kajuhovih in Borovih pesmih najdemo zavestno ali slučajno podobnost £ poe.zijo Majakov-skega.
1931 dan razglasitve špansko republike.
Nocoj ob 20.45 bo v gledališču Verdi nastopila- dramska skupina Tatjane Pavlove z delom Leva Tolstoja ((Vstajenje«.
fibidčite diliaidko. m.Mtau-o-Ho-faetCL čilgaUuifiana
V galeriji uScorpionen je odprta razstava goriškega slikarja Luigija Spazzapana, ki sedaj zopet razstavlja v Trstu po približno 20 letih.
DAROVI IIN PRISPEVKI
Da počastimo 51 talcev ki so dali živlieoievDI. Chega
„Sonce sije vsem enako...
a
23. aprila bo preteklo 6 Jet, odkar So nacistični rablji zverinsko usmrtili v porušeni zgradbi v Ul. Ghega v Trstu 51 talcev, katerih imena objavljamo:
Banof Ivan, Biagi Farane, Bizjak Anton, Bizjak Roza, Blasi Ivan, Blazina Justin, Bogateč Miro, Bole Ivan, Burič Ivan, Cavallaro Edvard, Dekleva Josip, Detla Gala Julij, Eftimiadi Majrka, Folischia Franc, Foli-schla Albert, Geat Irma, Germani Angel, Grmek Zora, Grgič Stanko, Guzzi Stanislav, Jurman Franc, Kariž Hilarij, Kočevar Stanislav, Križaj Jurij, Križaj Alojzij, Križaj Karel, Makorič Angel, Mačtdaloz-zo Evgenij, Miloh Karel, Ne-grelli-Petracco Laura, Pavolin Franc, Pelicon Danilo, Peric Rudolf, Peterin Karel, Premru Franc’ Saba Alojzij, Seminar o Salvador e, Serbelin Ivan, Soldat Lucijan, Steghel Anton, Tonioli Gilbert, Turk Franc, Turk Stanko, Turk Jožko, Turk Marija, Olevelli Angel, Ziani Srečko. Zudič Albert, Ženko Venceslav, 2 neznana.
Tj tovariši so žrtvovali svoje življenje zato, da bi priborili nam vsem svobodo. Dolžni smo, da se jih spominjamo in da počastimo njihov spomin. Vse one, ki posedujejo sliko kate-regar koli teh pacHih, naproša-|iio, da jo dostavijo tajništvu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, Ul. Ruggero Manna 29. Slike bomo brezpogojno vrnili lastnikom, čim bo izvršen fotografski posnetek. Ravno tako naprošamo vse one, ki bi utegnili koristiti pri identificiranju dveh nepoznanih junakov, da se zglasijo pr! tajništvu Zveze partizanov.
TAJNIŠTVO ZVEZE PARTIZANOV
por stavkajočim delalvcem iz fondov nabranih med stavko. Zainteresiranci bodo prejeli na sedežu železničarskih sindikatov v Ul. Milano 10 bančno nakazilo na znesek 380 lir. Razdeljevanje podipor bo potekalo po naslednjem redu: danes 14. aprila vsa metalurška podjetja in Acegat; v soboto kemičarji in delavci rafinerij; v ponede-
Običajnega sindikalnega predavanja tov. Bortola Petroma na koprskem radiu danes ne bo, pač pa zopet prihodnji teden.
Ijek tekstilci, oblačilna in prehrambena industrija; v torek grafičarji, lesna industrija in higienične ustanove; v sredo gradbeniki; v četrtek ostali.
Doslej je. bilo prijavljenih 16 tisoč delavcev, vendar itevilo še ni dokončno, ker se številni stavkajoči še niso priglasili za podporo.
Nedeljski šport
V nedeljo 16 t. m. bo odigrana samo ena tekma za prvenstvo Tržaškega ozemlja in sicer ob 14.30: Opčine - Montebcllo.
Za Mladinski pokal pa bodo štiri tekme in to ob 9.00: Opčine - Polet; ob 10.30: Koštalun-ga - Prosek; ob 12.30: Sv. Ivan -Bazovica; ob 16-00: Olimpija -Montebello.
Vse tekme bodo na športnem igrišču na Opčinah.
vendar to ni resnica. Trenutno morda sonce sploh nobenemu ne sije. ker je nebo zastrto z oblaki, toda v Trstu ga imamo v pomladanskih dneh vendar toliko, da izvabi stotine meščanov na trge in ulice. Kako ga uživajo, to sonce, ki bi moralo sijati vsem enako, vam dokaj jasno kažeta priobčeni sliki.
Na Goldonijevem trgu pred tremi ali štirimi bari je na desetine mizic in na stotine stolic. Na njih sede, lagodno zleknjeni tržaški petičniki, brezdelni in lepo gojeni mladi polizanci ter nalepotičene mestne gospe in gospodične, med katerimi jih ni malo, ki z rumenim cvrtjem pitajo umito in lepo očehljano ščene na sosednem stolu. Sede tu s temnimi naočniki na nosu in gledajo zdolgočaseno naokrog in za mimoidočimi, z edinim namenom, da ubijejo čas in si po možnosti privadijo lice na sončne žarke, da bi ne trpelo preveč, ko se bodo v bližnjem poletju raztepli po bogataških kopališčih.
Tudi na kamniti vodnjak na Garibaldijevem trgu ob istih urah kot na mizice treh barov Goldonijevega trga posije isto sonce z istimi enako toplimi žarki. Tudi tukaj ku-ščarijo človeška bitja ter z enako naslado nastavljajo svoja telesa. Med prvimi in
vanskih delovnih množic. Ogo zili smo tudi posledice politike ekonomske sabotaže informln rojevskih držav, ki je bila zla-sti razvidna pri obisku hidrocentrale v Mariboru in Litostroju v Ljubljani, kjer so s tem. da niso dobapili obljubljenih strojev in mehaničnih naprav hoteli onemogočiti ekonomsko osamosvojitev in izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Toda videli smo tudi, kako so jugoslovanski narodi pod vodstvom CK KPJ s tov. Titom na čelu premostili ovire in začeli proizvajati vse tiste težke komplicirane stroje, ki so nui-- no potrebni za elektrifikacijo in industrializacijo.
V Trstu bomo prispevali v borbi proti lažem in klevetam, ki se širijo o Titovi Jugoslaviji, s tem, da bomo povedali to, kar smo videli Jn doživeU tu Pri vas kot vaši gostje. S tem hočemo vsaj moralno pod preti vašo junaško borbe z« resnico in pravico'
Smrt fašizmu ~~ Svoboda narodu!
Skupina delavske dijaške tržaške mladine
Za Dijaško matico je darovalo prosvetno društvo ((Vojka Smuc« 1.000 lir:	za	proslavo
1. maja je namesto cvetja na grob tov. Justine Hvala, sestre odbornice tov. Olge Smeraldi, darovalo isto društvo -1.000 lir.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV ES ZPDES ima danes ob 17.30 na sedežu sindikata redno od-borovo sejo. Ker se bodo obravnavale važne zadeve so vabljeni vsi odborniki, da se seje zagotovo udeleže.	,
Knjižna razstava v Nabrežini
Prosvetno društvo »Igo Gruden« opozarja občinstvo na knjižno razstavo, ki je odprta ves ta teden od 20. do 23. ure. Knjige so razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj so tudi vse novejše in knjige Prešernove knjižnice.
Vabljeni so vsi ljubitelji knjig, da si razstavo ogledajo!
Odbor.
KINO
Rossetti. 16.30: »Venera sor», Danny Kaye. Excelsior. 15.30: ((Mada®£^;
J
ry», Jennifer Jones, VaI1 Fenice. 15.30: «2ivio Vil>a' lace Beery. Filcdrammatico. 15.30: «**» piči«, G. Cooper, P. G°
Na
i°livr
'»ati »'m j
tajat.
>pi
sk
Skv.
Alabarda. 15.30: «Kresnicas’
Jones.
Garibaldi. 15.00: «PUSt v
Ideale. 15.30: «Komu	l»ii
novi«, G. Cooper, I- " Joj Impero. 16.00: ((Veruje® Gj Fernando Soler in Isa
rona.
Italia 16.00: «Bela orl-i«-
vid Niven.
Viale. 16.00: «Dve nunin Young, Celeste Holm. _, ^jft
So
•kri
inj
'Vitv
hlf
Sl
l/ %
Sil
Vittorio Veneto. 16.00: *
studenec«, Garry Coop*'1 •	■	f
Adua. 15.00: ((Veseli golju,<L in Ollio.	,f
Armcnia. 15.30: «Moji G, Gary Grant, Irene V Azzurro. 16.00: «Zaseda vlak«.	^ij>
Tečaj za strojepisje
Roditeljski sestanek
Roditeljski svet za srednje šole vabi vse starše, ki imajo otroke v slovenskih srednjih šolah na sestanek, ki bo v nedeljo dne 16. aprila ob 9. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Buonarro-ti 31.
Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle« obvešča, da se prične tečaj za strojepisje. Vpisovanje v društvenih prostorih na stadionu »Prvi majn ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
NOČNA SLUŽBA:
Cedro, Trg Oberdan 2. tel. 61-20 in 62-74; Galeno, Ul. Giulia 114, tel. 96-252: Picciola, Ul. Oriani 2, tel. 80-207; Pizzul-Cignola, Korzo 14,’ tel. 75-24; Serravallo. Ul. Ca-vana 1, tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BCRZA
Zlati šterling 7450-7500, papirnati šterling 1550-1580. dolar 643-645. telegrafski dolar 648-650, švicarski frank 149-150. 1°0 francoskih frankov 180-185, avstrijski šiling 22-23. zlato 840.
J
g*
i
»Ob morju«. 16.00: .“IJjpti.
trese«, Lucchino Vi^“ v Marconi. 15.00: «Nede'D gustu«,
Massimo. 16.00: sablje«, Ellen DreW- \j Novo Cine. 16.00: «G0SP* ff. ghaja«, Rita Havvvor®1 VVelles.	®»
Radio. 15.30: «Ta žena 1 ^
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Savona. 15.30: «Bele ri», Irene Dunne. Venezia. «Desperados* Trevor.	p»r'
Belvedere. 15.15: «GosPa «'i ton«, Greer Garso« Pidgean.	|«
Vittoria. 16.00: »Tarzan lovci«, John Weiss®u Brenda Joyce.
Sv. Vid. 15.30: »Sin M®1 Odeon. 16.00:	«SeS»
Humphrey Bogart.
Vo
'an
od
' Dt
& »avi S V;
n i in
"bo: ; V
JHv,
IS)
p 1
Nove	krušne
Danes prično deliti podpore stavkajočim
Z današnjijn dnem, in sicer od 9 do 12 in od 16 do 19, bodo 'jpiričeli z razdeljevanjem pod-
drugimi pa je le ena razlika. Medtem ko prvi lahko, sežejo v svoj žep ter odcvenkajo svoj zapitek, pa upokojenci, brezposelni in brezzaslužkarji ob kamnitem vodnjaku zaman ugi bajo, kje bi našli prebito paro, da bi kupili košček kruha sebi ali svoji
družini.
Cena se bo znižala za tri lire, a zaradi nerodne številke potrošnik znižanja ne bo čutil
Tatovi likerjev
Morigi Liliana iz Ul. Revol-tella 18, ki ima v Ul. Cavana 21 prodajalno sladkih izdelkov in likerjev, se je včeraj zglasila na glavni policijski postaji in prijavila tatvino 5 steklenic razr.-ih likerjev. Najprej je 7. t. m. opazila, da ji manjka steklenica likerja »Strega«, katero pa ji je naslednji dan prinesel nedotaknjeno nazaj neki
mladoletnik. Seveda je Liliana Morigi takoj pregledala svoje blago ter tako ugotovila, da ji manjka še 5 steklenic. Sumi, da so tatovi neki mladoletniki, ki jih pozna samo na videz. Policija je uvedla preiskavo.
uživa
bode.
privilegij začasne svo-
Zaradi lepenja lepakov prijavljen sodišču
Policija je prijavila sodišču 49-letnega Tominija Bonoma iz Ul. Canova 5, ker je kot podtajnik Vidalijevih Er.otnih sindikatov odgovoren za lepljenje nedovoljenih lepakov. Bonomi
Orožje pri Proseku
V sredo zjutraj je neka Emili Ivana s Prosgfca 27 obvestila policijo, da je na njenem polju med vojaškim letališčem irj Veliko jamo precej starega, iz vojne ostalega orožja. Čistilci min, katere je s svoje strani obvestila policija, so se takoj vrgli na delo ter našli eno ročno bombo nemškega izdelka, en 81 mm topniški izstrelek ter več puškinih nabojev. Vse orožje je bilo v glavr.em neuporabno.
Ob 11.35 istega dne pa so čistilci min razstrelili neko mino, ki so jo našli na neki njivi med Trebčami in Padričami.
Ko po več tednih ugotavljamo , vse delo, ki so ga izvršili čistilci min, .moramo poudariti. da so doprinesli ogromen delež pri uničevanju najnevarnejših pasti, ki so vsak dan nastavljene proti življenju Tržačanov, posebno še mladini. Na vsak način smo hvaležni neustrašnim članom oddelka čistilcev min, ki s svojim delom dnevno rešujejo Tržačane nesreč’
Uradno poročilo YU javlja, da b0 dne 22. t. m. cena kruha znižana od 94 na 91 lir za kg, kar je bilo doseženo z uspešnimi pogajanji v zvezi z žitnimi cenami. Nova cena pa bo v veljavi le do zadnjega junija letos, nakar bo dokončno določeno, ali naj se ta cena spremeni odnosno ostane v veljavi še nadalje.
Tako bodo proffjalci zopet prišli na svoj račun. Cena v'višini 91 lir za kg namreč ni najprimernejša pri delitvi v primerih odprodaje manjših količin kruha, pri čemer seveda založi vedno le potrošnik
Kakor kaže, gredo vedno in vse odredbe v Prid gospodarjem, v tem primeru pekom ki so sj potrošnika privoščili itak že z režijo na peko. Ta na pr. predvideva, da mora imeti vsaka pekarija po dve prodajalki, snažilko in določeno število delavcev; dal-je je režija določena v zvezi z. uporabo 40 kg oglja srednje vrste in cene na vsak stot uporabljene moke. Toda kdo bi preprečil gospbdarjem, d;> bi ne kupovali oglja najslabše vrste, da bi poleg dveh prodajalk ne zaposlili le ene >n da bi sami ne delali v svojem obratu ter s tem prihranili izdatke za enega ali celo dva delavca.
Toda čim se da to ugotoviti, potem je nujno, da se revidira in zniža režija na peko ter tako pripomore potrošniku do cenejšega kruha. Kajti gospodar, ki predvidene snažilke •sploh nima v službi, ker mu to
delo opravlja strokovni delavec, odnosno pomočnik, ki uporablja nadalje cenejšo kurjavo in drži v pekariji le eno prodajalko, vsekakor nima pravice do tolikšnih dobičkov, ki so mu itak zajamčeni z določeno od-
Dne 13. aprila 1950 se ie v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb. porok pa ie bilo 8.
Poročili so se: mehanik Lu-ciano Giacometti- in gospodinia Marija Prencis, vrtnar Josip Sedmak in gospodinj« Josipi-ng-Srebotnjak, finančni rad-stražrrik Valerijan C-rettj in prodajalka Marija Fabris tesar Pasquale Manosoerti in frizerka Luciana Stefani, kuhar Guerrino Bencj in gospodinja Marija Jost, agent CP Dante Riccictti in gospodinja Stanislava Moderc, mornar Cristino Kremenič in bolničarka Karlina Querin.i, varilec Bruno Schender in gospodinja Grazia Abbondanza.
Umrli s o: 56-letni Anton Ono-frio, 74-letni Josm Počkai. 62-letr.i Anton Filipp-m, 82-letni Jože Licari. 22-letna Santina Ugrin, 73-letni Felice Z raro, 73-letni Ferdinand Redivo
_JI RADIO
JUG0SL.C0NE TBJ
(Oddaja na srednji*1 )■ 212.4 m ali l*1Z PETEK ,A 4 1
!K “' ‘J 41 s
•pri časa -. rnJ1/1
PO TREH LETIH
je padel v roke pravice
6.30: Jutranja ročila v ital. ir 7.00: Napoved časa -,asMK slov.; 7.15: Jutranja S‘| 12.00: Veder opolda^A« 12 30: Pojejo znani Da,av»/ tal. in ooi •»
13.15:
13.45: Ljudska univ® yh plansko gospodarstv ^ i jj, 14.00: Poslušajmo var,P 14.30: Pregled tiska	.. K
Pregled tiska v slov., ^.i'pJ 17.00: Pestra
Poročila da: 13.00: čila v slov, 13.45: Ljudska
tične aktualnosti l‘«o: JjttU Ritmična glasba'	ll’'
pregled (ital.):	i®;,1*'	l*J	,!>„
zbori; 18.45: Poročila.,graG j U«
18.00: Glasbena m*?.	>
19.15: Poročila v
ročila v slov.; 19.45: goC,» za volivno oddajo	.
stranke STOja; 19..SS,1 za volivno oadajo cialne skupine; 20-° [f no za oddajo Sloy ske ljudske fronte,' jjjv orkestralna glasba,
Arnič - Simfonija j
Včeraj je z izgonskim listom italijanske policije prišel na tržiški blok 33-letni Bazzera Ugo iz Trsta, ki so ga člani tukajšnje civilr.e policije takoj aretirali, čim je prekoračil blok. Proti Bazzeru je namreč tržaško javno tožilstvo izdalo I dve zaporni povelji zaradi dveh tatvin, ki jih je izvršil leta 1945 in 1947.
Prvo zaporno povelje je izdalo javno tožilstvo 25. junija 1947, ker se je Bazzera 22. junija 1947 skril v restavraciji »Al Cavallino« v Ul. Ginr.astica 20, ter nato izvrtal luknjo v steno sosednje trgovine z mešanim blagom, ki je last Lenazzija Josipa. Ko je tako prišel v notranjost trgovine, je r.ato z njim izginila precejšnja količina raznega blaga in sicer: 12 kg olja, 10 kg sira, 3 kg surovega masla, 25 kg slanine, 22 kg sladkorja, 1 škatla konser virar.ega mesa, 2 škatli konser viranega mleka ter 4 kosi mila.
Zaiad: te tatvine ga je 8. av-
gusta 1947. letg v odsotnosti obsodilo tukajšnje kazensko sodi. šče na 3 leta zapora ter 6000 lir globe ali nadaljnjih 30 dni zapora.
Pozneje pa je javr.o tožilstvo s pomočjo policije tudi ugotovilo, da je Bazzera maja 1945 izvršil tatvino na škodo nekega Messane iz Ul. Belvedere ter za njim izdalo 2. decembra 1949 drugo zaporno povelje. (O podrobnostih te druge tatvine policija ni dala nobenih podatkov). Dejstvo je, da je po vlomu iz leta 1947 Bazzera r.ezna-nokam izginil. Sele sedaj po treh letih se je izvedelo, da se je vtihotapil v Jugoslavijo ter tam natvezil, da je politični preganjanec. Jugoslovanske oblasti pa so pred kratkim izvedele resnico ter pred nekaj dnevi Babbero pri «Rdeči hiši« v Gorici izročile italijanskim oblastem, te pa, so ga, kakor smo že zgoraj omenil’- z izgor.'-skim listom odpremile na tržiški blok, in ga predale policiji.
Glasba za lahko ni"" -op!
LJUBLJANA.Mltf.ij rel. poslala AJ«g{'
(Oddaja na vali« .
2.2.4;	>/f
PETEK Mj ” e„| J)
6.00:	Pisan	lp^d0S'	j	t
6.05: Jutranja telo^-noV?,
6.05: Jutranja £‘v naP°A »> (»
ročila, vremenska poro%<i
java sporeda: y j ,0:
sssjra«« i«
opoldanski spOf'“j k®lc.(t; Ji la: 12.40: Popu®®? sfKS1,' Z
Poslušajmo Vaški ' i4 j Jezikovni pogov.orn5, 5® p|0
Je/ikovm Pu-” i-nos. Gv J K0_dely.
Poročila;
poi'
Slovaške P®®1'/	,o00:n,
Zlata Gjun*jenauVa; lV., 17.30: ?°lsfkabijan<8 i jOj« ster Radia LjuuA . O® juPl dislav Majakovsk ^	\\
smrti; l8-50..Ujgi5: Jjva' 19.00: Poročila.
Gia*Tz£
gpgf
poslušajte!: 2°'t°eV-	,
izobraževalne Da »H K0t moški zbor ^spoda^,
kaT ■	00'	Pe	\n»	IP?aV
stale Beograda: 22s „ i_ ^
študentski P
22.45:	Komorna	30,
predklasike,
poročila.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
Kako bomo volili
* Prečrtaj znak Ljudske fronte!
ttwy/w
sE-Ši-v!
tmm
mrnm
sssias
Tr8®™*
DELO VOL1VNEGA ODBORA NA DAN VOLITEV
^a dan volitev
lišče se ne smatra samo prostor, v katerem se glasuje, tem-v poslopju, v kate- j več tudi celo poslopje, odstrani
.*5iiLa!n„volitev se sestane y,.,Vtli °dbor ob 7 zjutraj pred
C sobe
»n “° glasovanje.
%p- OC*pre volivni prostor.
iq , .Vanj irj se prepriča, ali ^njice, glasovnice irj vse
ikrflf- v°hvnega odbora ustje
^krinj
v redu. Nato odpre pred-
J!?kce. O tem delu in ugo-v‘tVaK —
ah sestavi volivni odbor ki ga podpišejo vsi V C!‘ bfato razglasi predsed-, volivpega odbora, da se g* glasovanje.
(^Usovanje traja od 7. do 19. ^ nepretrgoma in se ne sme jj^ Zakijučiti. Predsednik vo-j L odbora skrbi ob pomoči članov za red irj mir v I glasovanja. V primeru po-lahko zahteva pomoč na-^ zaščite, ki je ta dan na Pod njegovim vodstvom.
člani votivnega odbora 'hovi namestniki morajo Sjavzoči ves čas glasovanja;
kandidatne liste pa »travico biti navzoč- Ce pa •ja Zoč v začetku glasova-;|v 5a to vpiše v zapisnik, vo-®a se nadaljujejo brez tj"’ V zapisniku se prav tako „ '4( “Vi, če predsednika ali čla-tov-.hmega odbora v času gla.
anja
zamenja namestnik.
r ” Gd
S Ddh 8lasovaniern daje voliv-5 p„ 0r y°livcem vsa potreb-(> faviuaini:la in skrbi za red in
i * vsak*11^ volitev ter za to, »dni vonlivec Nasuje po sv0' li _ I - Vsako nepravilnost
Nsovaend-nost> ki se dogodi med Mb0r vJ®m> ugotovi volivni
zapisniku
jo1 [l)livcjaSri0Valno sobo stopajo arug 2a drugim, toda Qa ni
sobi nikdar več glasovalcev. Na volišče i n"‘ pViti nihče z orožjem arnim orodjem. Kot vo-
v
katerem se glasuje, z dvoriščem vred. Zato morajo osebe, ki nosijo pri sebi orožje ali nevarno orodje, pustiti orožje oziroma orodje zunaj, pred vstopom na dvorišče poslopja oziroma pred vstopom v po- j slopje, v katerem se glasuje.
Vsak volivec stopi najprej k mizi volivnega odbora in mora na predsednikovo vprašanje povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volivnega odbora, svoj priimek, ime ter v krajih, kjer je več volišč, tudi svoje stanovanje. Istovetnost volivca ugotovi predsednik na podlagi volivčeve osebne izkaznice ali na kak drug r.ačin. Nato ugotovi predsednik, če je volivec ■vpisan ■ v- volivni -imenik. - Ce ugotovi, da je vpisan obkroži, v—VBlivnenr imeniku •volivčevo zaporedno številko v znak, da je vpisani glasoval. Obenem se njegov priimek, ime, očetovo ime in številka, pod katero je vpisan v volivni imenik, vpišejo v zaporedni številki v seznam glasovalcev.
Nato razloži predsednik ali drug član volivnega odbora volivcu način glasovanja, mu izroči glasovnico in svinčnik ter ga napoti k mizi, kjer se glasuje.
Predsednik ali eden izmed članov volivnega odbora pojasni pred glasovanjem vsakemu volivcu, kateri kandidatni listi ustrezajo znaki na glasovnici. Vsak zaupnik kandidatne liste ima pravico volivcu povedati, kateri politični organizaciji pripada kaka kandidatna lista. Prepovedana pa je vsaka agitacija za datno listo.
volivni odbor. Odločba volivnega odbora, s katero dovoli ali odreče tako »lasovanje, mora biti vpisana v zapisnik-
Lahko pa glasujejo tudi osebe, ki niso vpisane v volivni imenik oziroma v izpisek volivnega imenika za dotično volišče- To so člani volivnega j odbora, ki so glasovali, toda niso vpisani v volivni imenik za to volišče, z navedbo odločbe, s katero so bili imenovani za člane volivnega odbora.
Poleg tega pa glasujejo tudi lahko osebe, ki predlože potrdilo krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, da so vpisane v volivni imenik v drugem kraju istega okraja, pa iz opravičenih razlogov ne morejo glasovati na kraju, kjer so vpisani v volivni imenik.
Nato volivr.-i odbor ugotovi koliko volivcev je glasovalo na tem volišču. Najprej ugotovi število glasovalcev po volivnem imeniku, nato pa po seznamu glasovalcev. V zapisnik se vpiše število ugotovljeno po volivnem imeniku in po seznamu glasovalcev. Ce ti dve številki nista enaki, se ugotovi, kako je nastala napaka in od kod izhaja razlika.
(Nadaljevanje.)
TAKO GOVORIJO ITALIJANI
i listi ital ii titil i
V teh dneh velikih priprav I vse in da dela prav. Nobenega za volitve ki bodo v nedelio.' zapostavljanja ali sovraštva ni.
nas je zanimalo, kaj pravno tisti tcvariši Italijani, ki so vedno kot so bili tu<R P°d fašistično Italijo res pravi Italijani. Zvedeli smo, da so na eni izmed volivnih enot v območju krajevnega LO Salara izbrali liudje na množičnem predvo-livnem sestanku za namestnike kandidata Italijana tov. Araen-tj Nazaria. Takoj moramo povedati, da je ta tovariš le eden izmed številnih Italijanov, ki jih je demokratično ljudstvo izbralo, da bedb vredno zastopali njihove interese v okrajih. V bujskem okraju je ljudstvo še v času borbe izbralo Italijana Goriana Antona za predsednika okraja, danes pa za kandidata
Obiskali smo tov. Nazaria na njegovem domu v Salari. Dobili smo ga precej daleč od hiše, ko je okopaval grah. Opazili smo, da je . zelo skrben gospodar ker so njive in vinogradi dobro obdelane, porazgoverili smo se o letini, ki za začetek kar dobro kaže, .nato pa v mraku cdšli na, njegovo povabilo r.s dom.
Tov. Argenti ima že ,53 let in te bil vedno proti fašizmu. ((Kadar sem jih videl,, da prihajajo, sem vedno trdo zaprl oči», ie dejal.
Zanimalo nas je, kako je bilo pod Italijo in smo v ^em smislu stavil; vprašanja tov. Argentiju.
»Vedno sem obdeloval nekaj svoje zemlje, nekaj kosov pa sera imel v najemu. Te sem sčasoma kupil, ker.je imelo moje delo uspeh. Ko je prišel na površje fašizem, nisem imel nobene gotovosti več».
«Kako se čutite danes pod ljudsko oblastjo?»
, ((Kar dobro#, je odgovoril tov. Argenti, «.fear nas je tu vemo, da ljudska oblast dela za
To občutimo, vsi Italijani, ker smo videli, kako ie prej fašistična Italija zatirala Slovence in njihov jiezik. Zato sem tudi jaz pomagal v času borbe partizanom z denarjem in živežem. Tega sem dajal tov. Babiču Lazarju iz Pastorana, organizatorju upora v tej dolini. Tega so potem debili fašisti v roke in ga odpeljali ter tudi umorili, ker za njim ni bilo nobenega sledu več».
«Tov. Argenti. zakaj, vas je liudstvo izbralo za namestnika kandidata za volitve, ki bodo v nedelje?#
((Mislim, da zato, 'ker me poznajo, da sem pošten. Kar jih je tu nima nobeden nič proti meni. Z vsemj Slovenci in Italijani se zelo dobro razumem#.
«Kaji je prinesla v te kraje narodno osvobodilna borba?#
((Predvsem je nam vsem prinesla tisto svobodo, katere prej nismo poznali. P.od fašistično Italijo se je razpihovalo sovraštvo in mržnja od osebe do osebe, od družine do družine, od vasi do vasi, od Italijana do Slovenca. Danes pa vlada tu tako soglasje in bratstvo, da prejšnjega stanja ni več spoznati. To je zasluga narodno osvobodilne borbe#.
«Kaj mislite o volitvah, ki bodo v nedeljo?«
«Jaz rtlislim, da bodo volitve dobro uspele. Naši ljudje so vsi zato in bodo volili za ljudsko oblast. Dokaz temu je tudi mogočna manifestacija, ki je bila v ponedeljek v Kopru. Jaz sem se te manifestacije udeležil v skupini lovcev, ki je korakala v sprevodu. Na tej manifestaciji so bili vsj tisti Italijani in Slovenci, ki vedo da ljudska oblast dela zanje in da je zato — njihova oblast. Zato bodo v nedeljo tudi vsi volili zanjo#.
Kandidata Ljudske fronte tov. Abram in Benčič sta govorila na radiu jugoslov. cone Trsta
V. sredo zvečer sta govorila n# radiu v Kopru kandidata Ljudske fronte tov. Abram Mario in tov. Benčič Franc.
Tov, Abram je najpreje pripomnil, da nas loči le še nekaj dni od dneva, ko bomo volili naše predstavnike v okrajne ljudske odbore za ('kraja Kaper in Buie ter nato nadaljeval takole;
«Naše delovno ljudstvo, vdru-ženo v veliki družini Slovan-sko-italijanske ljudske fronte, se pripravlja na ta ban s sproščenim navdušenjem. Občuti, da je treba tudi za ta dogodek izraziti svojo odločnost za čim večjo utrditev ljudske oblasti.
Z ljudsko oblastjo smo za vselej izločili fevdalno izkoriščanje kmetov, uzakonili smo enakopravnost narodnosti, ki živijo na tem ozemlju, in smo pravkar nastopili pot, da popolnoma izločimo vsako izko-riščevanje človeka po človeku.
Po .-menju uezateim ljudi ljudstvo ni .sposobno, da bi razvil" sycj., lastilo kulturo, kajti ti ljudje »matraic, da je kultura pridržana samo za oiji krog ljudi, k; so’ do včeraj izkori-šoevali sočloveka. T .-la 'c- ni tako, kajti pri nas je kultura last delavskega razreda, ki jo poživlja s svojo moralo, s svojim poštenjem in prizadevanjem za novo, boljše .in čim naprednejše Živlfe-nje.
Vrata naših čol so se končno odprla za vse otroke naših delavcev, od prve do najvišje stopnje njihovega šolanja,- Da. nes smo pri nas ustvarili šolske ustanove, ki so resnično vredne kulturnega, naroda. Pri nas ni narodnostnih razlik, ki bi vplivale na naše šole. Vsaka narodnost razvija v naših šolah popolnoma svobodno vse značilnosti napredne kulture svojega naroda,
V tem kratkem času smo zgradili že 8 novih šol in še to leto bomo izročili za vzgajanje mladine dve veliki in ponosni šolski stavbi v Kopru in Bujah.
Toda če po eni strani moramo pohvaliti vdanost in povezanost velike večine učiteljstva in profesorjev za našo šolo, moramo po drugi strani po. vedati, da bo vse one, zlasti med učiteljstvom na italijanskih šolah, ki hočejo z vso trmoglavostjo napraviti iz šol
ognjišče njihovega protiljud-skega delovanja, njihovo lastno ljudstvo, ki se ne da več varati, zapodilo iz šol.
Veliko pobudo za razvoj kulturnega življenja našega ljudstva dajejo dnevno organizacije, kakor Zveza Italijanov Istrskega okrožja in Slo-vensko-hrvatska pres-vetna zveza našega okrožja. Te organizacije razvijajo obsežno kulturno in umetnostno delovanje in po zaslugi ter stvarni pomoči ljudske oblasti za kulturni dvig našega prebivalstva razpolagajo z vsemi sredstvi in z vso potrebno pomočjo. Tako nudi ljudska oblast naši mladini in našemu ljudstvu vse možnosti da lahko svobodno goji in razvija šport, fizkulturo, ljudsko tehniko in podobno. Naši mladini se resnično odpira lepa in brezskrbna bodočnost. Mladina ima cd ljudske oblasti za svojo strokovno, kulturno in športno vzgojo vse na razpolago. To je Pač ravno zaradi tega, ker je to oblast delovnega ljudstva.
In za to oblast, za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki je njena granitna c-snova, bodo v nedeljo glasovali vsi pošteni in delavni prebivalci našega 0-krožja. S tepi bodo glasovali za razvoj ljudske oblasti, za napredek, za kulturo, za zadovoljstvo naših družin in zato, da se nikdar več ne vrne preteklost.
Naj živi ' Slovansko-italijan-ska ljudska fronta, ki bo uresničila vsa prizadevanja našega delovnega ljudstva!#
Tov. Benčič pa je izvajal sledeče; «V nedeljo bodo pri nas volili. In volili bomo mi, delovni ljudje. Volili bomo svoje predstavnike v organe svoje oblasti. Izvolili bomo svoje poslance v okrajni ljudski odbor.
Vidite, prav to, da bomn volili nri. delovni ljudje, svoje poslance naše ljudske oblasti, povzroča med reakcijo pri nas in v Ttaliji ogromno skrbi. Vse, kar j,e vpreženo v škripajoči voziček italijanskega imperializma pri nas in v Italiji, — in ta vprega je zelo raznobarvna — cvili, tuli in bevska proti našim volitvam.
Saj vas razumemo vse, ki ste se zbrali v tem pisanem zboru, zakaj tako strahovito tulite in cvilite. Hudo vam je po starih, lepih in blaženih časih, ko ste
vihteli korobač po naših hrbtih in nam pili kri ter se ob njej redili. Lepo ]e bilo za vas takrat, toda sedaj je minulo zato je res vredno žalovati. Korobač. katerega ste vihteli nad nami, smo vam strli. To je tudi vzrok, da kričite, da pri nas n-i svobode, da je teror, da so volitve neveljavne in podobno.
Res je, imperialistična gospoda, pri nas za vas ni svobode in je tudi več ne bo, to jamči resnica, ki je izražena v naši ljudski oblasti. Za take Izkoriščevalce in zatiralce ne more biti in ne bo svobode pri nas. pa če še tako cvilite in tulite Mi imamo svobodo, katero smo si ustvarili sami. To je svoboda delovnega človeka, ki si sam vlada in ureja svoje življenje, ter dela za samega sebe. Ta naša svoboda, je svoboda večine. Zato tudi vsa tragika vašega obupnega položaja, ker ste zagovorniki svobode izkoriščanja in zatiranja, zagovorniki manjšine. Vaše bevskanje o svobodi ne pomeni ničesar drugega kot to, da bi radi zopet zavladali n a o nami. Isto velja glede vašega kričanja za priključitev k Italiji, kjer so danes najboljši pogoj; Za izkoriščanje in zatiranje. Italija kapitalistov in veleposestnikov s klerofašistič-nim režimom to je upanje vseh tistih, ki jih je naša ljudska svoboda udarila, imperialistična Italija pa jim nudi zaščito in pomoč.
V času ljudske oblasti je izginila v našem okrožju tudi stoletna zaostalost. Poleg gospodarske preobrazbe naše dežele smo dosegli tudi preobrazbo človeka, ki po poti, ki gre 'kozi šole in tečaje, postaja samozavestnejši in vztrajnejši v borbi za svoje pravice. Vse to ustvarja pogoje Za boljše življenje.
Vse te pridobitve, ki smo si jih priborili v NOB in ki nam jih čuva ljudska oblast, nas bodrijo k temu, da bomo to oblast vselej in povsod podpirali, utrjevali ter branili proti vsakomur. In ker hočemo, da bo ta ljudska oblast trdna in močna, bomo volili za Ljudsko fronto, ki združuje najboljše, najvrednejše in najnaprednejše borce za boljše življenje delavskega ljudstva! Zato vsi na volitve za Ljudsko fronto!#
določeno kar.di-
^lasuje se takole:
i afsjme volivec glasov-JBstopi sam k eni izmed %* so določene za glaso-ffter občrta ali prečrta, iMi°*r koIi označ' tiskani s*e kandidatne liste, za V *el' glasovati. Razen \vDi* lahko v prostor na V*L ki je zato določen, Si(K. številko tistega 4iste kandidatne li-j ka,ero glasuje, katere-*s, e 1 oddati preferenčni
Nitu,1(0 je volivec' označil Su” tno listo, za katero kandidata, preferenčni
oziroma
J' 0reD,
daje
°Sne glasovnico, jo
zalepi in se vrne k mizi volivnega odbora ter izroči glasov-mco predsedniku. Ta ugotovi aii je glasovnica zalepljena ter jo vrže v skrinjico.
Ce glasovnica ni zalepljena, pozove predsednik volivca, naj se vrne k glasovalni mizi in glasovnico zalepi.
Volivec, ki zaradi kake telesne hibe ne more glasovati na ravnokar opisani način, ima pravico pripeljati s seboj pred volivni odbor osebo, ki naj namesto njega odda glas za tistega kandidata oziroma kandidatno listo, za katerega se je odločil. Glasovanje takih oseb mora posebej dovoliti
Volivni odbor ne sme odreči glasovanje osebi, ki je vpisana v stalni volivni imenik, kakor tudi ne osebi, ki ima no odloku pravico glasovati na podlagi potrdila, da je vpisana v volivni imenik. Ce ima posamezni član volivnega odbora ali zaupnik kandidatne liste kaj pripomniti, se to vpiše v zapisnik. Ce pride kak volivec z namenom, da bi glasoval, pa je v njegovem imenu oziroma pod njegovim imenom glasoval že nekdo drugi, odredi predsednik volivnega odbora, da se njegov priimek in ime, poklic in bivališče vpišejo v zapisnik, vendar pa mu ne pusti glasovati.
Ko volivec konča glasovati, se mora takoj odstraniti z volišča. Ob 19. uri se volišče zapre in predsednik dovoli glasovanje samo še tistim volivcem, ki so bili v poslopju, oziroma na volišču v tem času.
Ce pa je moralo biti glasovanje zaradi nereda prekinjeno več kot eno uro, ga volivni odbor za toliko časa podaljša.
, O poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vse okoliščine, ki so važne za glasovanje. Člani volivnega odbora in zaupr.-iki kandidatne liste lahko zahtevajo, da se dajo na zapisnik njihova posebna mnenja in njihove pripombe. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora. Podpišejo ga tudi zastopr.-iki kandidatne liste, če pa ti ne bi hoteli podpisati zapisnika, velja tudi brez njihovega podpisa.
Ko se je glasovanje končalo, prešteje volivni odbor neporabljene glasovnice, jih shrani v poseben omot in ga zapečati.
T
PODRU2NICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - H.; TEL. 11-32
S .	'II	II
Tiskovna konferenca dr. Polesija
da bomo italijaoizirali Slovence vltaliji
V včerajšnjem članku smo ped naslovom; «Volk dlako- menja — svojega bistva pa nikoli# prikazali pisanje lista Gior-nale di Udine z dne 22. novembra 1866, to je takoj po priključitvi Beneških Slovencev k italijanski kraljevini. ,
Slovence je treba iztrebiti z dobroto, napredkom in civilizacijo
V drugem odstavku omenjenega uvodnika je nadalje rečeno: «Mi ne bi vršili nikakega nasilja (nad Slovenci, op. ur.); uporabljali pa bomo jezik in kulturo višje civilizacije, italijanske, DA BOM,© ITALIJA-NIZIRALI SLOVENCE V ITALIJI; uporabljali bomo poseb-
toda z dobroto, z napredkom in civilizacijo.
Pustimo za sedaj Slovane v Istri in na Krasu in poglejmo na one v vzhodni Furlaniji in še posebej na one Y videmski pokrajini, ki bivajo v enem delu vzhodnega goratega ozemlja.
Vse civilizirane osebe te slovenske naselbine so že italijanske po jeziku in civilizaciji ter gledajo na slovenščino kot na kmečko vaš'ko narečje; tudi kmetje in slovenski gorja-ni poznajo italijansko narečje v pokrajini. Sprememba Se je razvijala polagoma s civilizacije; teda s posebno skrbjo se ta proces lahko pospeši. To je potrebno pedvzeti kot dolžnost zaradi važnih posledic.
ne ukrepe za izboljšanje njiiho- ,
vega gospodarskega in social- Mladi Slovenci naj bi postali
janičarji
Ce bi se mladi Slovenci v videmski pokrajini zgoraj Čedada, Faedisa Atimmisa in Tarčenta ter v Rezijanski dolini priučili italijanskemu jeziku in kulturi, je gotovo, da bi se sprememba pospešila’in bi se z novim rodom naš jezik povsod uporabljal. To dejstvo bi polagoma vplivalo na yso goško dolino, ne samo na desnem, marveč tudi na levem bregu.
So časi, ko je treba meje domovine braniti z orožjem so zopet časi, ko se uporablja
nega položaja, da jih vzgojimo in pritegnemo k italijanski civilizaciji, ki mora blesteti tudi med njimi, ki so prav za prav naši gostje. Treba ie s poljedelstvom, s šolami jn knjigami ter z vsemi sredstvi preobraziti to majhno število prebivalstva. Premožnejši in izobraže-nejši Slovenci naj skupno z Italijani prevzamejo to poslanstvo civilizacije, ki bo kasneje najboljša obramiba naših mej.
Ne velja reči, da so Istra, Trst, Gorica v vseh ozirih italijanske dežele, dokler lahko diplomacija dokazuje, da na
njih ozemlju bivajo Slovenci, j vzgojna beseda in gospodarski Te Slovence je treba iztrebili, napredek. Zdaj. je čas da
a Ja'"6! akaza komandanta t)5?' ?	16- septembra 1947,
.7 za 2?lok°m Poverjeništva i riesaM(^'t,nsko Primorje in Jk,ria za Istro z dne 20. iV ti?J7’ ter "a podlagi «!-Aeiai-„ e 1 odloka o obvez-$t'mhr-rn,-avarovanju / dne fitr Istrski947- izdaja izvrši'-adbora a okrožnE'Sa 1-iud-
'tni U R E d b O
* na|a«?enceav.0tr0kC dC'aV'
'• člen.
Gmotna pomoč za otroke delavcev in nameščencev
N lr> i“ioi Zbiiht
?.tihJi i i,'.skc
Posebno varstvo e*1 so v delovnem
;'V»varka ora™erju’ zafi0’ delavcem
po social-
„nai
jSSX ''reS
nameščencem (za-.■"'T'?1'10 pomoC za
D°moc zate UrC<ibC:
»■o
otroke ob-°premo novoro-
-
CtN za
In n*°.čnciSo prehrano
de"a.roroJ«čka'.
HRta.' ni dodatek za SjiS
a,n z vcil*|,ne podpore *č otroki.
do
2.
*len
a Do®pore za opremo
Ptehrano poclporc za
matere in
novorojenčka m do enkratnih denarnih podror družinam z več otroki ima zavarovanec, ki ie- pred otrokovim rojstvom prebil v delovnem (usluzbenskem) razmerju brez presledka najmanj sest mesecev ali s Presledki v zadnjih dveh letih skupaj 18 me-
Staini denarni dodatek za otro-ke pripada zavarovancu ne glede na trajanje delovne dobe
Poverjenik za delo lahko v soglasju s predsednikom gospodarske komisije po zaslišanju Okrožnega odbora IIS v Kopru zmanjša za posamezne stroke dobo delovnega razmerja s presledki v zadnjih dveh letih od 18 do 14 mesecev.	i
3. člen.
Ce se istočasno rodi več otrok, pripadajo podpore po predpisih te uredbe za vsakega otroka posebej.
Podpora za opremo novorojenčka
4. člen.
Podpora za opremo novorojenčka znaša 2000 din.
Ta podpora se izplača praviloma pred otrokovim rojstvom, na pcdlagi izvida in mnenja pristojnega zdravstvenega organa, da je porod pričakovati v enem mesecu.
Ce se podpora ne zahteva pred otrokovim- rojstvom, se da po njegovem rojstvu na podlagi potrdila pristojnega matičarja, da se je rodil živ otrok.
5. člen.
Oddelek za trgovino in preskrbo IOLO zagotovi zavarovancem po trgovski mreži, da si lahko pravočasno z enkratnim nakupom nabavijo komplet tekstilnega in sanitarnega materiala, ki ga rabijo za higienično oblačenje in nego otroka v prvih šestih m'c-secih.
Količino in kakovost kompleta opreme za novorojenčka predpišeta poverjenik za trgovino in preskrbo IOLO in poverjenik za zdravstvo IOLO v soglasju s poverjenikom Za delo IOLO.
Poverjenik za trgovino in preskrbo IOLO določi, ali se pred-
pisani komplet tekstilnega materiala za opremo novorojenčka izda v okviru ali izven okvira zagotovljene preskrbe, ki je predpisana za nosečnice in porodnice.
Podpora za močnejšo prehrano matere in novorojenčka 6. člen.
zena v delovnem (uslužben-skem) razmerju ima pravico do denarne podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka v znesku 600 din mesečno, in sicer ves čas. ko je na dopustu zaradi nosečnosti in poroda, in še tri mesece po prenehanju tega dopusta.
Zavarovanec, ki se mu rodi zakonski otrok, ima pravico do podpore za močnejšo prehrano matere in novorojenčka v znesku 600 din mesečno, in sicer tri mesece po otrokovem rojstvu, kolikor nima otrokova mali Po prednjem odstavku sama pravico do te podpore.
Poverjenik za trgovino in preskrbo IOLO lahko v soglasju s poverjenikom za zdravstvo IOLO ter poverjenikom za delo IOLO
predpiše, da imajo zavarovanci za otroke do šestih mesecev do1p(t splošne zagotovljene preskrbe tu di pravico do dodatne preskrbe z določenimi predmeti in v določenih količinah po cenah ki ve skrbo23 splo5n° zaS°tovljeno pre-7. člen.
Pravica do podipore za močne i šo prehrano matere in novoro-
rojstva
jenčka preneha.
1. V primeru splava ali mrtvorojenega otroka
2. V primeru otrokove smrti pred pretekom roka 17, prveea ozi roma drugega odstavka tireišl
njega člena.	Ka	prtJŠ-
3. V primeru Prenehanja delovnega razmerja, ki ni bilo v redu razrešeno po veljavnih predpisih
Stalen denarni dodatek za otroke
8. člen. * Zavarovancu pripada za vsakega otroka ki ga vzdržuje denarni dodatek v stalnem mesečnem znesku m sicer:	6"cui
Ce ima 1 otroka 240 din C« ima 2 otroka 270 din ža vsakega otroka.
Ce ima 3 otroke 300 din za vsakega otroka.
Ce ima 4 otroke 330 din za vsa-kega otroka;
pri vsakem nadaljnjem otroku se ta dodatek poviša za 30 din za vsakega otroka.
(Dalje prihodnjič)
uporablja drugo sredstvo, posebno v Istri in Furlaniji. Treba je začeti v strnjenih vrstah i osvajanjem lastnih narodnostnih mej. V tem primeru bo Zmagal tisti, ki bo bolj civiliziran, buden, aktiven in ki bo znal uporabljati vsa sredstva za dosego cilja. Katera so ta sredstva?
V gnem samem članku ni mogoče izčrpati tega vprašanja. Na to se bomo povrnili, med tem pa prosimo naše bralce, posebno iz vzhodne Furlanije in- mladino naj! o tem premišl juje; tako se bomo hitreje znašli#.
Do tu Giornale di Udine.
Iz pisanja vsega članka se vidi samo ena in edina skrb, ki roji po glavi odgovornim italijanskim oblastem ' iz tistih časov. namreč, kako bodo novo priključene Slovence čimprej eliminirali in tako pripravili dober teren za odskočno desko preko Soče. in sicer na njen levi breg- Vidimo torej, kako italijanski imperializem niti takrat ni poznal meja in ljubezni do drugih, čeprav manj razvitih narodov. Edina skrb mu je bila osvajanje novih predelov, pod pretvezo, da bodo ponesli svojo kulturo in civilizacijo med ostali svet.
Beneški Slovenci so jim sami prekrižali račune
Danes, to je skoraj po sto letih odkar je pričel proti Beneškim Slovencem pbspešen in načrten pritis-k s strani Rima, lahko ugotovimo, da so jim Beneški Slovenci ta načrt sami prekrižali; in sicer s svojo visoko narodno zavednostjo in u-pomostjo, ki ni lastna samo gorjancem, ampak vsakemu bitju, ko mu nekdo streže po življenju.
Civilizacija in kultura, s katero se toliko ponaša italijanska država, je puhla fraza, ker oni danes, niti takrat niso ničesar napravili, da bi to civilizacijo in kulturo še nadalje poplemenitili in razvili. Sedeti na lovorikah uspehov in del, ki so jih dosegli predniki, ni najbolj častno, če pomislimo, da so vse vlade, ki so vladale^ kraljevini liberalni državi, fašistični tiraniji in sedanji moderni tako imenovani demokratični ureditvi, s svojim raznarodovanjem, pritiskom na Slovence in ognjem iri mečem, zasenčile še tisto, kar je skozi stoletja ostalo. Sicer pa ne more ničesar o-stati, če se nekdo poslužuje svoje kulture in civilizacije za podjarmljenje drugega. S takim ravnanjem uničujejo dejanske vrline, ki so se ustvarjale s tru-
0 uvodniku SLOVANI V ITALIJI v »Giornale di Udine“ 22. novembra 1866 dom jn prizadevanjem, ir. naro-
_____________________________________di,	ki so deležni takega kruha
se ga vse prehitro prenajejo, in ji zaradi tega ne gre več v želodec.
Mislimo, da nam oni, ki bedo čitali te besede, ne bedo šteli V zlo, da se tako izražamo. Smo pač ljudje, ki ne moremo uporabiti kulture in civilizacije za sredstvo, in sicer podlo, umazano sredstvo, s katerim se potiska zatiralcev škorenj na vrat svobodnega človeka.
Primer Rimljanov, ki so govorili ludi grški
Tukaj naj se zgleduje g, Ar-turo Manzano, in iz pisanja tega lista bi lahko ugotovil, da v Beneški Sloveniji Slovenci prebivajo že od nekdaj. Ce pa so se naučili tudi italijanščine, oziroma beneškega narečja, to še ne pomer.-i, da so zaradi tega postali Italijani. Spomnimo se na primer Grkov, ki so se v. rimski dobi naselili v stai-em Rimu in drugih obmorskih mestih sedanje Italije. Takrat so vsi Rimljani govorili tudi grški, ker so se Grki v velikem številu naselili v rimskih pokrajinah, kamor so prinesli predvsem svojo kulturo. Toda zaradi tega, če so takratni Rimljar.-i govorili tudi po grško, še ne moremo trditi, da so bili Grki, ampak so še vedno ostali Rimljani. Prav tako je z Beneškimi Slovenci.
K izvajanjem lista ((Giornale di Udine# bi lahko dodajali komentar za komentarjem ter izpopolnili- trditve z dokazi iz bridke polpretekle in sedanje dobe. Ver.dar naj ,bo to dovolj, saj je stvarnost in dejanja, ki so na dnevpem redu v Benečiji, najboljši ddkaz in komentar, da so Beneški Slovenci vsem italijanskim oblastem od nekdaj trn v peti. danes toliko bolj, kolikor bolj- se prebujajo in se aktivno zavedajo svojih pravic, svoje narodnostne samobitnosti in samostojnosti.
Davčni sveti so pričeli z delom
Predvčerajšnjim je Jugoslavija v okviru obmejne izmenjave blaga med Jugoslavijo i^i I talijo poslala čez obmejni pre hod pri Rdeči hiši v Italijo 12 konjev. Konje je v Jugoslaviji naročila tvrdka Isaia Marini iz Vidma, ki jih bo razprodala italijanskim kmetom.
Včeraj opoldne se je vršila na županstvu tiskovna konferenca, ki jo je imel občinski odbornik dr. Polesi. Na tiskovni konferenci je dr. Polesi orisal naloge obeh davčnih svetov.
V uvedu je dr. Polesi dejal, da je la tiskovna konferenca prva iz serije konferenc, ki se booo vršile v bodoče. Njihov namen je, da bo ljudstvo s tiskom pravilno obveščeno o tehničnem poslovanju in brigah občinskih upravnih ustanov o-':oli določenih vprašanj.
Med drugim je v zvezi s poslovanjem davčnih svetov govornik dejal, ‘ da bo davčno poslovanje temeljilo na osnovi, ki je v veljavi v državah za-padne demokracije, piedvsem v Ameriki. Tako je način poslovanja davčnih svetov predvsem v tem, da ne bodo davkoplačevalci plačevali posrednega davka, to se pravi davka pri živilih itd., ampak da bodo plačevali neposredni davek davčnim svetom. Ta sistem se danes uvaja po vsej Italiji.
Nadalje je dr. Polesi dejal, da so za pravilno in redno poslovanja davčnih svetov uredili v Ul. Crispi št. 3 nekaj potrebnih prostorov. To je prvi korak. ki je bil napravljen za redno poslovanje davkarije tudi glede družinskega davka, kajti še pred kratkim ni obstajala ne materialna niti kaka druga osnova.
Do danes so davčni sveti pregledali že 2000 primerov davkoplačevalcev. Davčni sveti so popolnoma legalni in so vez med občinsko upravo m davkarijo. Njihova naloga je, da odstranijo nepravilnosti pri določevanju družinskega davka, prav tako pa bodo morali skrbeti, da se tej občinski 'dolžnosti ne bo odtegnil niti upiral kateri kolj občan. Vsi so pred zakonom enaki in vsi se morajo prav tako pokoriti določbam o družinskem davku.
Ob zaključku je dr. Polesi izrazil prepričanje, da bo ljudstvo razumelo potrebo, ki j« danes opravljajo davčni sveti, in da bo prav zaradi tega podprlo njihovo težavno in vendar tako potrebno nalogo, ki vodi do novih virov Za avtonomijo naše občine.
v Gorico vsak teden štirikrat, in sicer vsako sredo bo z našega letališča odhajalo proti Dunaju ob 11.30 s povratkom v četrtkih ob 13.05 in vsak petek spet ob 11.30, s povratkom ob sobotah ob 12.45.
KINO
i mešani pevski zbor
v Pevmi
Mladina iz Pevme je na sestanku sklenila, da bo še v tem tedr.-u pričela z rednimi pevskimi vajami- Vzpodbudo k' tentti koraku ji je dalo predvsem dejstvo, da imajo v vasi že en pevski zbor, ki ga sestavljajo predvsem starejša grla, in da je drugi pevski zbor tudi v Oslav. ju, v katerem pa pojejo samo mladinci.
Tako bodo v najkrajšem času pričeli z vajami. Prepričani smo. da se bodo tako dekleta kakor fantje priključili k pevskim vajam v najlepšem številu ter se tako dostojno pripravili za praznik 1. maja.
Seja pokraiinskega odposlanstva
Pretekli torek se je pod predsedstvom odv. Culota sestalo Y prostorih pokrajinske palače pokrajinsko odposlanstvo. Na te; seji so člaru odposlanstva odobrili tudi upravni proračun za leto 1950 m imenovanje e. Maria Fogarja kot pokrajinskega zastopnika v upravnem svetu Trgovske akademije. Nadalje so preučili vprašanje nekaterih popravil poslopja glavarstva, popravljana dela v vojašnici za finančne -tražnike- v Gradiški, nakup kmečkih strojev za obdelovanje polj umobolnice. Nadalje je odpošlanstvn odobrilo periodičen povišek nekate-rinr nameščencem in potrošek 35^)00 lir za nekatera popravljalna dela.
VERDI. 17: ((Cvetice v prahu#, G. Garson.
V1TTORIA. 17; «Vulkar.-», A. Magnani.
CENTRALE. 17 :«Pot tobaka#, G. Tierney.
MODERNO. 17; «Vsak ima svojo usodo#, O. de Hawilland.
EDEN. 17; »Tragedija na Tihem oceanu#, V. Barrie.
Goriško letališče vključeno v zračno progo Rim Praga
S 16. aprilom bo mirensko letališče vključeno kot tretja postaja zračne proge Rim-Pra-ga, ki jo bodo na ta dan otvo-rili. Postaje na tej progi so: Rim - Benetke - Gorica - Dunaj - Praga irj obratno. Promet na tej progi bo dvakrat tedensko tako da bo letalo priletelo
Tatove so prevarili ponarejeni dragulji
Včeraj zjutraj, ko je Legiša Ferruccio iz Ul. Angiolina 16 odšel kot običajr.o na delo, so tatovi vdrli v njegovo stanovanje in premetali predale in omare. Oblekam in perilu so se izognili in si hoteli naj-brže žepe napolniti samo z dragulji. Ze so skoraj obupali misleč, da bodo morali oditi brez plena, ko so nenadoma iztaknili na dnu predala toaletne mizice biserno ogrlico in zlato zapestnico. Gotovo so mislili, da so s tema dvema okraskoma odnesli cel kapital.
Oba okraska sta ponarejena in njihova vrednost ne presega 4000 lir. Legiša je tatvino prijavil policiji.
DNEVNIH
Otroške restavracije v FLRJ
LJUDSKA OBLAST JE V PRIZADEVANJU, DA BI KAR NAJBOLJ IZBOLJŠALA PRESKRBO OTROK IZDALA UREDBO O USTANAVLJANJU OTROŠKIH RESTAVRACIJ PO VSEH VEČJIH MESTIH TER INDUSTRIJSKIH IN RUDARSKIH SREDISCIH SIROM PO JUGOSLAVIJI. DO KONCA LETA 1949 JE BILO 59 OTROŠKIH RESTAVRACIJ, SEDAJ JIH JE PA 64. DO KONCA JANUARJA 1950 JE OBISKALO RESTAVRACIJE 2,272.120 O-TROK. NA SLIKI NOTRANJOST OTROŠKE RESTAVRACIJE V, MARIBORSKEM PARKU
V zgodnjem srednjem veku so bili naši narodi skozi stoletja trajno kandidati matematično zanesljive rimske, bizantinske ali karolinške smrti. Od Benetk in Laterana: smrt: Od frankovskih vojn (spreobrnjenje Koroške, Gosposvetsko Spo-Ije, Samo, Kocelj, Ljudevit) pa vse do Fruške gore in Soluna, preko Tracije in Mesije, Svetega 1lirika in Panonije: smrt. V administrativni, politični, strateški mreži diocez, škofij in prefektur, pred pokolenji cesarjev, patriarhov, dožev, logo-tetov, arhontov, pretorjev, legat ov in mejnih grofov zmerom trajno klečanje, pasje spoštovanje in smrt. Kadar Aachen, Bizanc, Lateran in Benetke govore o nas kot primitivnih barbarih, seveda uganjajo politično propagando, in ti naši dragi latinski in grški «inženirji človeških duš« so bili bolj jacklondonski »inženirji smrti«, kadar je šlo za nas in za to, da nam je treba sneti glave. Cele tehniške fakultete smrti so spravili v pogon za našo krivoversko bosensko kuno, za T>estilenzo bassignano, ki je prepovedovala, da sta papež in carigrajski patriarh utelešenje samega Nečistega! Devet in petdeset beneških dožev se je vojskovalo na naši obali, za osvajanje zadrske kopnine so Benetke napovedale 26 mednarodno razglašenih vojn, sveti oče rimski pa je beneškega leva, kadar je šlo za nas, imel za svojega evangelista. Pax Tibi Marce evangelista meus! (Mir s teboj, Marko, evangelist moj!)
Papeži Inocenc 111., Honorij III., Gregor IX., Bonifacij VIII.,
Miroslav Krleža
O boju naših A S S U R DI TA
narodov skozi stoletja
di alcune chiacchiere sull’assnrfj
NeKaj o Krvi
o krvavičnosti,	malokrvnosti
Kri je za Človeka, ki se Je ni nekoliko podrobneje seznanil z ustrojem in delovanjem svojega telesa, tajin-stvena tekočina. Koliko jih je, ki ne morejo videti krvi in koliko Jih je tudi taksnih, ki si sploh ne morejo narediti prave slike o vlogi in pomenu krvi za človekov orga-
Mikrotkopska slika težke krvne bolezni Imenovane malokrvnost ali anemija 1. zaradi bolezni iz-premenjenc rdeče krvničke. 2. mlada oblika belib krvničk
urediti v človekovem organizmu obrambo pred nasilnimi vdiralci — povzročitelji različnih infekcijskih bolezni. Bele krvničke so tiste, ki stopijo proti takšnim nasilnežem v borbo, jih s svojimi sposobnostmi uničujejo in prepogosto se tudi same
nih krvnih bolezni, od katerih ljudje najbolje poznajo tako zvano malokrvnost, kjer izgubi bolnik zaradi težkih krvavitev ali bolezni toliko rdečih krvničk, da jih ima premalo. Druga od njih je slabokrvnost, kjer začno razpadati rdeče krvničke-
žrtvujejo v tej borbi za do-1 Pri moških se včasih pokaže
nlzem- Pomenimo se torej na kratko o njej in omenimo le najvažnejše njene funkcije in značilnosti.
Kri je rdeča tekočina. Srce jo poganja po žilah po vsem telesu in kri prinaša do zadnje celice organizma potrebna hranila Iz srca teče najprej po velikih žilah, ki jse vedno bolj vejfijo in cepijo v drobne j Se. dokler ne postanejo drobne kakor las. Pravimo, da imamo žile odvodnice ali utripalnice (arterije), ki odvajajo s hranilnimi snovmi nasičeno kri v vse-dele telesa in jo tam porazdeljujejo po drobnih žilah lasnicah sestavnim delom človeškega telesa. Nato priteka izrabljena kri po žilah do-vodnicah ali venah v srce, ki jo poganja v pljuča, kjer se zopet nasiti s telesu prepotrebnim kisikom, odda pa tamkaj telesu nepotrebne snovi, ki Jih je prinesla s seboj iz vseh delov organizma. Tako se ta krcgotek ponavlja iz dneva v dan — od rojstva do smrti.
Kako je kri sestavljena? Predvsem moramo vedeti, da ima kri ve< sestavin, a med najvažnejšimi so bele in rdeče krvničke. Krvničke plavajo v tekočini, ki je sestavljena iz vlaknine in sokrvice. Zraven teh omenimo Je krvne ploščice, pa bomo imeli sliko o sestavnih delih krvi v glavnem jasno pred seboj.
Po človekovih žilah polje približno pet litrov krvi- Seveda Je množina krvi odvisna od človekove starosti, teže, pa tudi od spola V enem samem kubičhem milimetru je okoli 5 milijonov rdečih krvničk ■— vsega skupaj jih ima zdrav človek približno 20 bilijonov. Rdeče krvničke žive le trideset dni. V enem samem letu mora po računih strokovnjakov človekovo telo izdelati okoli 30 kilogramov rdečih krvničk- Rdeče krvničke oskrbujejo telo s kisikom in so posredniki v presnavljanju.
Belih krvničk je v krvi mnogo manj, saj jih naštejemo v enem kubičnem milimetru le Sest do osem tisoč. Kakor je naloga rdečih krvničk v glavnem prehranjevalnega in preskrbovalnega značaja, tako imajo bele krvničke dolžnost organizirati in
brobit človeka. Bele krvničke so varnostna služba v telesu.
Vsi smo že slišali, da po krvi nismo vsi ljudje med seboj enaki. Znane so krvne skupine, po katerih se med seboj razlikujemo. Posebno v modernih časih, ko je zdravstvo zelo močno napredovalo in še zlasti v vojni dobi. ko je stopilo z vsemi svojimi pridobitvami v službo pomoči branilcem domovine so krvne skupine zelo važne. Mnogo težkih bolnikov in posebno ranjencev je bilo mogoče rešiti s tako imenovanimi krvnimi transfuzijami. Bistvo krvne transfuzije je v dejstvu, da damo tistemu, ki mu manjka iz kakršnega koli razloga krvi — ker je močno krvavel zaradi ran ali boleha za kakšno krvno ali drugo težko boleznijo — kri, ki smo jo dobili od zdravega človeka. Vsakdo pa vsakomur ne more dati krvi. Odgovarjati si morata po krvnih skupinah, kar določajo zdravniki s posebnimi poizkusi Dajalec krvi pa mora biti tudi resnično zdrav, da ne prinese s svojo krvjo bolniku Se nove bolezni. Danes je v tem pogledu vse dobro oskrbljeno in urejeno lin tudi v Ljubljani imajo moderen zavod za transfuzijo krvi. V glavnem poznamo štiri krvne skupine, med katerimi je tista, ki jo zaznamujemo s IV (štiri), sposobna dajati kri vsakomur; to so splošni krvodajalci.
Nekateri so rekli, da je kri poseben človekov organ. Saj v resnici vrši toliko važnih funkcij, da bi jo skoraj lahko tako imenovali. Kakor vsi ostali organi človekovega telesa, tako tudi kri lahko oboli. Poznamo vrsto različ-
zelo nevarna bolezen krva-vičnost, ki jo štejemo med dedne bolezni, ker jih moški potomci podedujejo po materah. ki krvavičnost prenašajo- Takšen krvavičnik je izpostavljen neprestani nevarnosti. da izkrvavi že zaradi najmanjše poškodbe, ker nje gova kri nima ali pa ima zelo zmanjšano sposobnost za strjevanje. Zraven omenjenih je še nekaj drugih krvnih bolezni.
Po teh kratkih besedah o
m.-iv
Mikroskopska slika krvne bolezni imenovane slabokrvnost ali leuke-mija. 1. veliko števila mladih oblik belih krvničk z velikimi jedri
najvažnejših značilnostih, po sebnostih iin lastnostih krvi nam bo — upam — tudi kri bolj zanimiva in ne bo tako tajinstvena — kakor je to nekaterim — da bi se je morali bati-
mkv.
Janez XXII., Benedikt XII., Urban V., Inocenc VI. itd itd. s celim spremstvom kardinalov, dominikancev, škofov, kartuzijancev in malih bratov (dominikanec Janez iz vaestfalskega Wildeshausna, kartuzijanec iz samostana sv. Jerneja Trisult-skega, dominikanec Ponsa, kardinala Casamaris in Gentilisi, kardinala Giacoppo in Bene-dicto Guicciardi, mali brat Fabijan, inkvizitorji v času od padca Zadra 1202 do 1339) so začeli svojo dobrohotno, tovariško kritiko contra haereticos patarenos, (proti patarenskim krivovercem), ki se je končala s popolno zmago latinske cerkve in partibus inf.delium (v deželah nevernikov) šele po turški katastrofi.
Dovolite mi, da vam iz te ko-minfor mistične zbirke pridevkov, s katerimi nas je počastil Pontifex Maximus kot SSSER Servus Servorum Sanctissimae Ecclesiae Romanae, (Papež kot najponižnejši služabnik presvete rimske cerkve) navedem nekoliko vzdevkov, danes tako navadnih v besedilih, ki jih objavljajo v imenu socializma.
Ta socialistična in človekoljubna zbirka psovk: krvoskru-nitelji, očetomorilci, razbojniki, gusarji, kače, škorpijoni, šhizma tiki, razbojniki, neverniki, pogani, krivoverci, heretiki, odpadniki, vlomilci, roparji, malikovalci, brezbožneži, obešenja. ki, arijevci, Goti, nečistniki, peklenska sodrga, nesramna druščina, bosenska kuga, per-fidni lažnivci, nasilniki, barbari itd. — ta kopica pamfletov iz rimskega kurialnega peresa, to je. vse, kar je ostalo od ruševin civilizacije, ki je pustila za seboj danes registriranih 36.000 marmornatih monolitov v velikosti od 2 do 32 ton. Padel je zastor šeststoletnih turških vojn, ko Pa se je spet začel vzdigovati, je imela Evropa za protirevolucionarne narode Morlake in graničarje, obsojene na smrt. Ta glas evropskih «inženirjev človeške duše« poznamo še od sv. Hieronima, od Justinijanovega zgodovinarja Prokopija iz Cezareje, od cesarja Mavricija, od beneškega agenta Pasqualigija do bizantinskega poslanika Metohitesa in čez nešteto papeških izob-čitev in prekletstev do Judina, do Rakosija in do gospe Anite Paukerjeve.
Mi smo po njihovem »primitivna agrarna masa«, očitno je da smo stalno protirevolucionarno zaostali, zato smo za zgodovino «povsem odveč«, in ker ne spadamo v kategorijo potrebnih narodov, »peuples ne-cessaircs«, smo seveda — obsojeni na smrt.
Ce dokazujemo, da so se od
Cottonov stroj za izdelovanje nogavic
1
STROJ SE IMENUJE PO IZNAJDITELJU ANGLE2U COTTONU WILLIAMSU. IZDELAN JE Z NAJVEČ JO TEHNIČNO NATANČNOSTJO. STROJ SESTOJI IZ 160.000 p°SAMEZ-NIH DELOV, KI V ENI SEKUNDI S 500. DO 650 IGLAMI NAREDI 17.000 ZANK IN POTREBUJE SVOJIH 40 MINUT, DA IZ 4 KM DOLGE NITI NAPRAVI 28 DO 32 NOGAVIC
naših ljudi učili tako Michelangelo kakor Bramante in El Greco, da bi brez naših arhitektov ne bilo ne Avignona ne urbinske palače ne neapeljskega Castela Nuova, da bi brez naših pesnikov ne bilo ne humanizma na Donavi ne renesanse v Budimu, da so naši ljudje napisali prvo zgodovino rimske Cerkve, da smo napisali prvo italijansko slovnico, razvili protestantizem od Metoda do Flaccija, da smo ISO let pred Neivtonom odkrili spekter, dali prve osnove slovanskim ideologom, slavistiki, bizantolo-giji, atomistiki, da smo imeli na tisoče umetnikov, graditeljev, arhitektov, kiparjev, slikarjev, ideologov, manihejsko univerzo, do. smo bili refugium here-ticorum totius mundi, (prebe-žališče krivovercev vsega sveta), da smo imeli plastično slikarstvo pred Cimabuo in Buo-nisegnom, da imamo narodno književnost že pet sto let, da smo za latinsko in grško cerkev dali več mučenikov, kakor je Italijo, imela prebivalcev skupaj s Carigradom, da smo se bojevali v nepretrgani zaporednosti od 14. do 20. stoletja, da smo bili neposredni razlog za razkol med Rimom in Bizancem, da smo tudi v tej vojni postavili socializem na milijon sedem sto tisoč mrtvih glav itd. — tedaj govorimo splai-doyer pro domo« (zagovor v lastno korist) in to pomeni, da smo nacionalisti in imperialistični vohuni.
Eden izmed «inženirjev človeške duše» (Pclevoj v Pravdi) je napisal o žrtvah budimpe-štanskega procesa, da te «Titove kreature stoje pred sodiščem razgaljene v svoji moralni gnusobi kakor srednjeveške čarovnice«. Iz marksistične perspektive, sto let po Manifestu, srednjeveške čarovnice torej stoje pred sodišči inkvizicije »razgaljene v svoji moralni gnusobi» in niso bile žrtve zverinskega pravnega ubijanja, temveč Titove kreature — in to se imenuje marksistična logika, o kateri ne moreš podvomiti brez nevarnosti za življenje, kajti ti dobrohotni kritiki in «inženirji človeške duše« postavljajo vislice in obešajo gestapovce in vohune samo zato, da bi kot inženirji smrti pojasnil i našim dušam, kako smo se izrodili kot narod, obsojen na smrt zaradi svoje prirojene protirevolucionarnosti.
O enem■ ni mogoče nič dvomiti: okoli naše hiše se spet vzdigujejo vislice, Z vislicami nam grozijo cele legije inženirjev duše, in v takih okoliščinah pišemo knjige in ustvarjamo svojo socialistično književnost. Ustvarjamo jo v FLRJ na osnovi revolucionarnega fait accomplija, na osnovi socialistič ne graditve in naše prve petletke, in nedvomno je dolžnost našega slovstva, Pa niti ne dolžnost, temveč lepa priložnost, da se navdihne, da spremlja ta revolucionarni ritem našega spreminjanja, kjer v najkrajšem časovnem razdobju načrtno premagujemo stoletja. Toda te možnosti za navdih niso edine in ni treba, da bi bile. Ena izmed števUnih nalog našega slovstva bi bila, da z vso pozornostjo izgrajuje našo kulturno zavest, postavljeno na naši bogati preteklosti. Da pojasni našo današnjo stvarnost v ko-minformističnih odnosih s številnimi analogijami iz naše preteklosti, in da tej preteklosti podeli globoki simbolični pomen, kot ga nosi ta v sebi kot I naša stoletna tradicija proletarskih narodov, ki se skozi stoletja bojujejo za svoje kulturno in družbeno osvobojenje. Naša književnost v svojih najboljših izrazih nikoli ni bila ne šovinistična ne nacionalistična, kolikor pa se je take retorike vendarle vtihotapilo v naše književne teme 19. stoletja, je dolžnost naše kritike, da te retorike depolitizira in da nas reši balasta reakcionarnih predsodkov, ki se po sili vztrajnosti še zmerom oglašajo. Potrebno je, da se
meščanske estetike in znanosti, a prav tako je potrebno, da se otresemo shematizirane leve kominfcrmistične fraze, ki je književno mero vpartijskosti» tako silno pomanjšalo, da z njo ni mogoče izmeriti niti milimetra ždanovskega pojava, veliko manj pa še celoten obseg našega monumentalnega pojava v vrtincu stoletja.
Na te histerične negacije okoli nas moramo odgovorili z dostojanstvom svoje socialistične samozavesti, postavljene tudi na izkušnji stoletij naše kulturne preteklosti.
Risposta al dotto professore clerofascista Diego De Castro
(Cantir.uaZione dalla La pag.)
Gradnja velikega reprezentativnega hotela na Reki
Te dni so začeli na Bciulski obali na Reki graditi nov velik reprezentativni hotel. To bo eden izmed največjih in najso. dobneje urejenih turističnih objektov v reški oblasti. Hotelska zgradba bo imela 6 nadstropij, 180 hotelskih sob z 275 posteljami in vse potrebne prostore za osebje. V pritličju bo ure j e. na velika kavama za 500 gostov, v hotelu pa restavracija za 400 gostov ter velika dvorana.
cialmente dg quello fascista, i quali cacciavano ‘a nostra gen-te dal paese con tutti i mezzi di pressione nazior.ale, politica e sociale. Nessuno puo togliere a guesti esiliati il sacrosanto diritto di vivere sulla terra dei loro padri, quali ciltadini fru-enti di pieni diritti, se dopo il crollo del regime oppressore vi sono tornati, dopo che molti di loro si sono con le arnh bat uti psr il libero ritorno gid duran-te la lotta di liberazicne. Il fat-to che cio vaIga pure per i ,loro figli, i quali, assieme ai ge-nitori, vivevano nelVattesa del ritorno e sono difatti ritornati. puo suscitare opposizione solo da chi non ha la coscienza pulita e inventa percio favole su nipoti e pronipoti.
Le nostre disposizioni conce-dono, infine, il diritto elettora-le pure alle persone nate nel territorio dell’ex Venezia Giu-lia, che per la loro occurazio-ne sono domiciliate nel Circon-dario delVIstria da non meno di due anni. Non si puo non badare al fatto, che la zona co-stiera, con le sue citta. ha sem-pre costituito it fulcro ammi-nistrativo, economico e cultura-le di tutta la regione. Tenendo invece conto del grande fabbi-sogno della popolazione slava, privata sotto il regime passato di ogni parola scritta, dei pro-pri insegnanti e degli altri in-tellettuali, vediamo che le re-! lative disposizioni del decreto
Zanimive vesti
iz kmetijstva in zadružništva     Jugoslavije -----------------
Kmetijska obdelovalna zadruga v Kamnici pri Mariboru je imela nad 10 milijonov dohodkov v preteklem letu — Zadrugo so ustanovili bivši viničarji, ki so kot agrarni interesenti prejeli zemljo, pristopilo pa je tudi 12 drugih zasebnikov. Zadruga ima 487 ha zemlje. Zadrugo so ustanovili pred štirimi leti. Ustanovili so si trsnico, vrtnarijo in čebelarski odsek. Kljub temu da je bila lani slaba letina, je imela zadruga nad 10 milijonov dohodkov, izdatki znašajo 7 milijonov din.
gradbene dejavnosti so zgradili več opekarn in so začeli žgati apno v industrijski apnenici v Kačniku. Imajo tudi precej marmorja. V Uroševcu so zgradili oljarno, v Srbici na Kosovem polju 2 velika mlina, v Peči veliko mlekarno. Lani je vrednost industrijske proizvodnje znašala že 92 odst. petletnega plana.
Zadružniki na Hrvatskem veliko grade. Trenutno grade člani kmečkih obdelovalnih zadrug na Hrvatskem 1015 raznih poslopij. Zanimivo pri tem je to, da gradijo največ v gospodarsko pasivnih predelih.
Velik kombinat za predelavo rib bo začel obratovati aprila v Graženici pri Zadru. To bo ena najmodernejših tovarn v Evropi, hkrati pa največja tovarna te vrste v FLRJ. Ko bo pričel obratovati, se bo proizvodnja konserv povečala za 40 odst.
500 vagonov zelenjave bo pridelala letos obdelovalna zadruga «Obnova» v Trogiru. Zadružniki so zasadili že r.ad 606.000 glav solate in nad 20 ha drugih povrtnin.
Po vsej Jugoslaviji bodo letos apnili zemljišča —Lani so v Sloveniji apnili zemljo na državnih posestvih, zadrugah in tudi zasebniki na površini nad
9.000 ha in s tem dosegli 20 do 30 odst. večji donos. Letos bodo v Sloveniji poapnili okrog
13.000 ha zemljišč. Tudi v ostalih republikah so letos začeli : poapr.jevanjem zemljišč.
Največje področje za prido-vanje industrijskih rastlin je v Makedoniji — Stipska oblast je postala največje področje za pridobivanje industrijskih rastlin v Makedoniji, pa tudi v vsej državi. Ta oblast ima 60 odst. površine za pridelovanje bombaža v Makedoniji. Razen tega pridelujejo mnogo tobaka, industrijsko papriko, in mak za pridobivanje opija. V štipski oblasti prideluje industrijske rastline razen zasebnih kmetov tudi 360 obdelovalnih zadrug.
Kosovo in Metohija — pred vojno med najbolj zanemarjenimi pokrajinami v Jugoslaviji;
zdaj tam deluje že nad 350 kmetijskih obdelovalcih zadrug. V Prištini, Prizrenu, Vučitrnu, U-roševcu in Peči imajo strojne kmetijske postaje, v Metohiji pa je začela obratovati tudi posebna strojna melioracijska postaja, ki meliorira zemljo na površini 7000 ha. V Orahovcu so ustanovili veliko trsnico, da bodo obnovili zanemarjene vinograde. — Kosovo in Metohija sta bogati pokrajini po velikih rudnikih v Trepči, Golešu in Kosovem, katere zdaj razširjajo in gradijo nove obrate. Lani so odprli 6 premogovnikov lignita. Geologi so odkrili nove zemeljske zaklade svinca otresemo I ir.' cinka v Ajvaliji, Janjevu in
sulle liste elettor-ali sono e.cc**; sivamente restrittive anztccm estese. Le disposizioni del
creto sulle liste elettorali, c0' cementi j figli e le mogli gli aventi diritto elettorale, * no identiche alle rispettivejt spcsizicm di molte legisM™™ (anche d i quella italianae' «' stina), i o schiamazzo nei loro riguardi e stato p speculando esclusivamente w
Vignoranza dei lettori. Vediamo ora il rncdoJjK' problema delVelett^K. stato risolto nella zona w .. americana del TLT. I partenza erano rappr«t»"* dalla cittadinanza itoW*L dalla residenza avuta A dei Comuni della zona. 1>(W ,. corre perdere parole, pe/ AL to riguarda Vingiustizio. prima condizione:	!arX,w
dalVuna e. ristrettezza parte. Ci soffermeremo 1™ * sulla seconda condizione, e per il fatto che nellaltra la residenza viene man „,4 a guisa di una bacchetta «* s ca, che dovrebbe dimostrarei severita e V ob iettivita delte ro decisioni.	,
Secondo Vart. 2. coMM-S m0 del R. D. 2 dicembre
«fanno parte della P°P°}a^M stabile tutti gli indiV»«* a,
i_______‘ -j;--------  „	K7T	„	n	P	L	v.
hanno dimora stabile nel “7 esso.P’
mune, cioe passano in .,,jr to o la maggior parte del no...«. II comma secohdo . tinua: «Si ritiene che. -j
la dimora abituale nel Co«***
oItre coloro che ne fannC$ chiarazione, anche col0^inett>
vi abitano da un armo —, jt senza notevoli internin "J
O C / l-C u. HUHTPUU mKV'— -
Per prrecisare aggiungionc che Vart. 32: vColoro che ® rano da almeno un cnno J-
Comune si presume vi C? n2p. fissato la propria reside Chi ma.i patra dire che. ^ te di Trieste anche ^ 4 maggio 1945 non /ossct"® -j.
\nnrnt.o ni rriii. pfpmnPnCi v. *
lancate gi piu eterogenei ,* grati, pvovenienti dal
finche le autorita non S1 lji marirono della nostra che stava tornando ed a -organi competenti ostacola ^
con tutti i mezzi l’iscrizib"M registra della popolazione m bile. A questo punto ha Prestare manforte il 9 fd
militnre anglo-americano- «.
tali difficolta fu emessol0m ne N..o 64 dd. 19-12-194L , legalizzava H procedimet>*%. no allora applicato e sospf.^. (itemporaneamente» Pj«.
va
zione nei registri della zione stabile — eccezion per i figli e le mogli dela! sone gia iscritte; tale ecce* p fu in seguito, con l’ordin« « 222 dd. 9 aprile 1948 aW“^
dei congiunti. 11 presente , colo non intende discuter ^ prassi. che ha aggiunto dei ^ nelVattuazione dei principif praindlcati.	v
II limite di etd col Qllj| i ottiene il diritto (ict.torjfj, da noi fissato a 18 ann'■ jii sistema del potere	jif;
ha realizzato in pieno 'L^st fragio universale, tale 11
zione rappresenta il & generale; essa non e •sSiflt® noi inventata per le Pr elezioni come ci viene ^ stamente attribuito. La 0' f tu che sopporta il mag0'nOStd so negli sforzi del
popolo lavoratore, devehu0
la parola nella vita
Noi comprenehamo ben
il pessimismo espresso dn ^
riguardo all’atieggiamen*° rit
la gioventii; e amaro non ^
Prva setev na meiioriranih zemljiščih v Makedoniji — Letos spomladi zadružniki na Strumiškem in Kočanskem polju prvič sejejo na meiioriranih zemljiščih, ki so jih v zadnjih treh letih pridobili z melioracijskimi deli. — V zadnjih treh letih so v Makedoniji osušili 5500 ha zemljišč. Te dni so se začela letošnja melioracijska dela, in sicer kopljejo na Djev-djelijskem polju 28 km dolg prekop za namakanje 3300 ha zemlje.
giungere. m ai il present sfuggire'mni al passato• ^ Particolari assurditd er-jjti^ —' sono scoperti dal “U
nelle nostre disposizi0n. , cementi la limitazione. ^f|t| ritto elettorale. La PlU j(#l bile sarebbe quella che -f* il diritto elettorale olle.L i
krivih perspektiv naše malo- Novem Brdu. Zaradi živahne
Najboljše državno posestvo v Jugoslaviji je «PODUNAVLJE» v Celarevu — Lani so opravili vsa kmetijska dela pravočasno in dosegli mnogo večji povprečni donos kakor prejšnja leta pri vseh pridelkih. Kako velike uspehe so dosegli lani, je najbolj razvidno iz tega, da so državi oddali za 58 odst. več pridelkov, kakor je določal odkupni plan.
ne condannate alla {V diritti politici. In se J
sarebb~„
questo attacco sa'^-nSo pravvsnuti, dopo H
(icolo la particolare c?^ J Vabbattimento d’antnu>. j
nostre file, di essi <anto^|j
j rjt
mentre si levmo at
la.
scoperte dell'autore. ^
siamo tanto nelle stret.e, a
strg risposta sara
breve-
H/
isrf
uiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
			
iiiiimiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
SPISAL:
Tudi po mestu sem vlekel konja tik sebe ter skrival svojo osramočeno glavo za njegovo grivo. Tovorniški hlapci, stoječi s svojimi osliči v Oslovski ulici, pa so me vendar spoznali. Spustili so se v smeh in krohot. Sele zunaj mesta sem zlezel v sedlo ter odjadral žalosten proti očetovemu domu.
Skoraj pri Visokem sem do-šei strojarjevega Valentina, ki
je s culico v roki prav pridno korakal po tovorni poti.
Krenil je na brv ter čakal pred hišo name, da sem tja prijezdaril. Vprašal je, kje leži oče. Meneč, da mu bo sporočil kaj o Trubarju, ga vlečem navzgor.
Na veži je odvezal culico in kaj spretno zlezel v obrabljeno črno haljo ter se kar v hipu spremenil v drugega človeka.
Vstopil je k očetu. Pri vratih je obstal, dvignil roke ter slovesno izpregovoril:
«Polikarp! Valentin, vnuk Felicijana Trubarja, te blagoslavlja v imenu Očeta in Sina in sv. Duhahi Oče mi je namignil, da sem moral zapustiti sobo.
Na veži sem obtičal, ali od očetovega ležišča se ni čula razloči na beseda. Pač pa je vnuk Felicijana Trubarja, ki Je bil, kar sem sedaj vedel, kaplan luteranske vere — prej so jih menda imenovali «predikante» veliko in glasno govoril. Med njegove tolažilne besede, katerih pa tudi nisem umel, se Je mešalo ječanje očetovo. Časih je predikant tudi nekaj zapel in potem spet blagoslavljal, ali besedice mi ni bilo mogoče umeti. Obilokrat sta morala med sabo šepetati, ker je takrat utihnil vsak glas, ki bi bil mogel prihajati iz čumnate do I mene.
Naj še zapišem, da se mi je srce trgalo, ko sem čepel tu zunaj ter nisem imel poguma, da bi kaj storil, ko se Je trudil luteran, kako bi dušo mojega očeta za vedno prikoval v peklo.
Na visoško predhišje je prijezdil nekdo. Privezal je svojega konja k ondi stoječemu orehu, potem pa s težkimi koraki stopal po stopnicah.
Na gorenji veži se je prikazala visoka in široka oseba nar šega gospoda župnika Janeza Kašperja. Prijazno je izpregovoril:
«Med potjo in že prej se mi je pravilo, da je zbolel oče Polikarp. Zatorej prihajam, da ga v bolezni obiščem, kakor mi je predpisano«.
Brez obotavljanja se je podal proti sobi, v kateri je ležal bolnik. Mojega odgovora ni čakal. Sicer me je pa strah zaradi tega nepričakovanega obiska tako previbta'. da bi ne bil mo-
gel ničesar odgovoriti, če bi tudi hotel.
V besedami: «Prav mu pride ena ali druga beseda tolažbe«, je odprl župnik vrata ter vstopil. Z njim sem vstopil tudi jaz.
Ali naš dušni pastir je takoj obstal, kakor bi se bil spremenil v kamen. Pri bolniku Je stal predikant Valentin, vnuk Felicijanov, v črnem talarju in bel platnen trak je imel okrog vrata. Ravno Je bil razprostrl roke, kakor Jih razprostirajo pri blagoslovu tudi naši duhovniki.
Ker Je bilo v sobi še čisto svetlo, Je spoznal gospoda župnika Janeza Kašperja. Takoj je nehal blagoslavljati in odskočil od postelje, da sta se na majhni mizici prikazala kelih in plošček, katera se potrebujeta pri luteranskem obhajilu.
Župnik Jager je bil torej povsem na jasnem, da se tu oprav-
vse postalo, ko je Valentin Trubar pričel proti njemiu z rokami mahati ter kričati:
((Hlapec Belijalov, kaj motiš steze Gospodovih služabnikov? Tu se je okrog bistrega studenca čistega evangelija ustvaril travnik prave božje besede! Čuvaj sem tu, da se ne boš valjal po zeleni travi; valjaj se Po blatu babilonske nečistnice! Zatorej odidi od tod, kamor nisi bil klican!«
Poljanski župnik se ni spuščal v prepire s predikantom. Molče se je obrnil. Z njim sem odšel tudi jaz potrt iz sobe.
Na veži se je gospod zamislil, ker ni vedel, kžko besedo bi izpregovoril. Moralo ga je silno presuniti, da je v teh časih v njegovi lastni župniji in vzlic njegovemu trudu za čisto vero mogei uganjati svoje krivoverske zmede luteranski predikant
opij«. i ' ~ z- — ~	-
comandiamo loro di es..fj qualora non fossero s e j esaminino la legisla	t
gualsiasi altro Stato. jz sfL la terminologia giurio’ jILj bra provccare loro de coltd aggiungiamo che j) termine «condanna« ČJPL-, teni er si un atto	A>
Per q uanto riguarda m 'j-zione del diritto clctto ,^1, .
mite gli at ti amrninistro^ » si devono cercare Ji. > maestri. Anche Fordi« «' p abbonda di materiale JgfiPM to. Menzioneremo so»* te-j art. 3, punto c), il Qua. eScK i do gli esempi italinn 'cgn}^ i
1 ja bogoslužje in sicer ne kato- o katerih se Je mislilo, da Jih Je liško. Se bolj Jasno pa mu Je | škof Chroen vse pognal z dežele.
Bridki občutki so polnili srce dušnega pastirja in po pravici je bil jezen, ko se mu je za hrbtom sejala peklenska ljuljika na njivo, katero je oskrboval. Bil je v resnici žalosten, ko Je izpregovoril:
«Kar notri me boli, ko vidim, kako polaga krivoverec v klado dušo starega grešnika) Bog mi odpusti, Izidor, da tako govorim o tvojem očetu! Ali ta klada je je sramotnejša od klade na loškem trgu, v kateri sem ravnokar videl tebe! Veruj mi, da je tako! Novo župnišče mi dela toliko skrbi, župljani ne zbirajo denarja, pa tudi izpoved in sveto obhajilo opravljajo kaj malomarno. Sedaj pa še to, in v hiši, ki je najbogatejša v srenji! Slep sem bil, a danes so se mi odprle oči! Koj jutri pišem pismo v Ljubljano, da škofija ukrene, kar se Ji vidi potrebino.il
Nadaljevanje sledi
dalVelettorato color°~nCv qugli sono stati jCfil provvedimenti poH*	e v*
ccnfino 9 ammon\ment° ^»1 cisam nte Per la dofj
ro effetto. Nel P«eSe disoccupazione regna r0id j sono scttoposti a.tfl.	,j
menti «gli oziosi, l,„vpr0 J abituali validi al	&	f
provvedutt di mCf viveTta1
stenza o sospetti ricavato di a,zion_,„ rfall®./
le persone dcsi0na^^rico]oSae!filt'
ti polbici dello	C
det RD. 18 giungno * e .»
Ulleriore	!r(>supP%	**
provocata dalla Jy mo ne che noi «cariche (ascistc amcurs) Si calr”‘"°ogni f' dj to e si	i, tes^y
cupazione noicnc ..^ w
blica uoce come cialmente o Per a
decreto e assaif,^,'zionar’'t)e^
parla di itaHi Lr(lppo\^A
per porrre una
trat
unicamente Per «$ che JA
nella casuisMa.J1^
f/
di annoverare zioni e cariche. ac
nere.
oglasi.	x	ss	■-■jss^aSLTa	r„.™. *
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, me^ga Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozems
Odg. urednik STANISLAV RENKO.
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z°-