99    ___
Poglavitna pravila za trženje s konji.
Kedar ljudje konje kupujejo, goljufajo, prevarajo drug drugega, zatem se pravdajo in denarje zapravljajo čemur je večinoma kriva nevednost in pomanjkanje previdnosti.
Na prvi in edini pogled se ne more nihče do dobra prepričati, da bode konj za vse sposoben, kar se bode od njega tirjalo. Dostikrat o prvem ogledovanji še ži-vinozdravnike, strokovnjake prevarijo. Marsikateri živi-nozdravnik konja kot dobrega priporoči, ko ga je prvo-krat ogledoval. Toda pozneje so spoznali, da je krivo sodil. Sicer pa živinozdravnikov nimamo povsod in vselej na razpolaganje. Zato naj vsak konjerejec sam skuša prisvojiti si znanje najpotrebnejših pravil konjske kupčije.
Konje potrebujemo v različne svrhe, za ježo, vprego, tovor itd. Temu primerna mora biti tudi konjeva zunanjost, velikost, pleme itd.
Zatem treba konja natančno pregledovati, da izvemo zelo gotovo, kako star uže je. Nadalje ozirati se je, kako ima dlako, kako drži glavo, kaRo stoji na nogah, kako hodi in dirja, diše, je li pazljiv ali neobčuten, sploh je li živahen na svojih čutilih, dalje če rad zoblje ali ne, kakšno blato, kakšna voda gre od njega in kako se poti. V to svrho pazimo na konja, kedar mirao stoji v hlevu, zatem dajmo ga napreči in postaviti proti dvurim hlevovim in pregledimo očesa, usta, jezik, sline in pene, če se peni.
Zatem dajmo ga iz hleva na raven prostor postaviti; da ondi sprva mirno stoji, naj ga hlapec rahlo pri vajetih drži. Konj se tako na noge postavi, kakor mu najbolje ugaja, in kupec ga sedaj laži opazuje.
Z roko se mu glava kvišku potisne, s palico kolena potipajo, naj bi konj ravno stal. Sedaj pregledujejo se posamezni deli konjevega života: ušesa, šinjak, prsi, noge, katere treba vzdignoti, na njih kopita s trdnim lesom pokljukati ali s klešami ščipati, da se izve,  kako
V
se obnaša konj mej podkovanjem. Ce je sumljivega kaj, treba podkove s kopit strgati in bolnega roga nekaj narezati, se ve, previdno. Sedaj dajmo konju hoditi po trdej stezi, v koraku, pa tudi dirja naj nekoliko; vendar ne vselej zelo blizu pred ogledovalcem, ampak tudi ne dalje proč. Posebno paziti je na trenutek, ko se mora konj obrniti; ker takrat se da slaba hoja, slabo korakanje konja najmanje zakriti. Potem skušajo konje za ježo jezdeci vsaj pol ure ali dokler ne začnejo potiti se.
Tako najbolj zanesljivo izvemo, je li konj za namen dober, v kateri ga nameravamo kupiti, ali ne. Ob enem se prikažejo na dan bolezni in napake, ki bi sicer tajne ostale, na primer: piskanje v goltanci, nadušljivost, norost ali tiščavka, opornost, brsenje in skakanje čez oje in štrange Naposled se postavi konj zopet v hlev, kjer mu jesti položijo in zopet opazujejo. Da je zdrav spoznamo tukaj, če z ušesi živahno maha, rad zoblje, bolehavost pa, če glavo pobeša, sedaj na to, sedaj na drugo nogo prestopa in se opira; vse to kaže, da je žival bolestna in spehana.
Tako natanjčno ogledovanje vselej ni mogoče, zlasti na sejmih ne. Zato naj se kupi konj pogojno, namreč tako, da kupčija velja, ako ima žival vse te in te dobre lastnosti, ali ako nima teh in teh napak. Oboje mora se določno izreči, na primer: konj mora se rad dajati podkovati, ali on je miren in pohleven vojaški konj za ježo, za gospe, ali konj je popolnem za jezdenje izurjen, ali izvežban za vprego pred kočije, za vprego pred voz z jednim konjem, ali dober kot tovarš k drugemu, da stori z njim par, da toraj ne grize, ne bije itd.
Vse te lastnosti morajo v 3 dneh dokazane biti, sicer mora prodajalec konja vzeti nazaj; če konj ima res določno zahtevane lastnosti, mora kupec konja pridržati. Sleharno kupčijo konjsko bi pa naj sklepali pred pričami ali pismeno, zlasti velja to zastran jako dragih konj in je osobito važno za prodajalca, ker se mu je bati, da bi vkljub dokazanim dobrim lastnostim konja, ne zgrevalo kupca in bi ta zatem skušal konja poslati nazaj in kupčijo razdreti.
Na novo kupljene konje ne smemo precej težko vpregati, naglo jezditi, sploh mnogo in silno rabiti, marveč previdno z njimi ravnati, dobro streči in zvesto opazovati, da še o pravem časi zasledimo nevarno bolezen ali napako. Dobro je poklicati živinozdravnika in to, ako treba, prodajalcu naznaniti.
-    100